Km* glasilo slovenske JEDNOTE Crašailkl la apvsraiiki pr« •tort: Ntr & L*WH i |i0val približno enako prepoved I niatracije. ko' proti rudarjem kakršno je seda- šilja poročila o. TT na-1 nji justični tajnik Daugherty iz- volitev, ki pokasujejo, da je Mi smo posloval proti železniškim delav- tukaj poražen senatni, drugje cem. Obe stari stranki sta v službi | governerski kandidat, ki kapitalizma. garde v republikanski stranki, ki mo dali brco predsedniku Hard je sbrana okoli Uardingovo edmi- ingu, justičnemu tajniku in vrho- vnemu sodišču s tem, da mvolimo delsvoo v kongree", jo dejal Frey t, 10 LETO MI III lo pokszuje, da pregledajjg mh in da 20,000 ti v ni bilo . „ sla stavka dna ' pošto ji da poroel-polovica »hablje-lokomo-d kar je Ni pro- priljubljen pri stsri gardi. P čila govore, da ao večinoma kandidature za zbornico in sena« ljudje, katere je priporočila Konj J:. IHTniniTUrtl Ml m I,erel!ca u progresivno poUtiči^fS0,000 JI InllH^lijm I^pLoU«jrcaHzira/da mSIda^J H I vembru boriti Sa svojo življenja. Rudarji obdršaU staro maado do I Njena večina 198 glasov v zborni-SI. avguste 1928; oho stranki sta U bo mogoče popolnoma po na od strani voUleev, ki ao nes^-dovoljni s taktiko stare gsrds te njenim programom. to je vzrok, sakaj prihaja gin-I ■ I ■ I I ailo sdminlatraeije ln kriči, da Philadelphia, Pa. — Leetvični konzervativni republikanckl vodi-odbor rudarske organizacije je telji izjavljajo, da bo večina ~ SVETU— Onima | SMRDI. t sprejeli komprootia. RUDARJI V KONVKMOUI IMAJO ODOBRITI POOODBO. V JLorupcijaka vsote mu ja Mla is-ročena aa banketu. S^v^^Tlf^Šroi^ ljudi! I »P"*«1 kompromisno pogodbcTmed I prihodi jei kongresu bo pri vlakih, in za »vijenje i^7Mrudarji in operatorji na polju tr- mo trideeet glasov. To ki > bil* »rnstorji Jim WM Kf JiVl^SL^T^ I«"« zadnjo eoboto. Pogodba bo MeCdTrnick. Kellog, Curtig ^ Vkda, ki je pripr*f§ftna predložena delegatom rudarskih drugi, pripadajoči k odločilni ibiio de I uniji ki se snidejo v konvenciji v skupini, prišli do spoznanja, da ae čila več Wilkeebarru v sred* «. septem- morajo sprsmeni^ kampanjski na- i r>Qnnnn M n^-ti^vlni« lo bra. Ako bo pogodba ratificirana črti, da bodo kos novemu klnfivC sUEbSm Ltai M konvenciji, prično rudarji z žaju. PotrošUi ne bodo de komotivna 265,000 »ilj do1«' de]oB prihodnji pondeljek. ' volilnih okrajih, v katerih Wt«nti, inJ Pogodba, katero ao sprejeli o- nja, da kmagftjo reptf peratorji in rudarji a posredova-|Vso denarnomoč Ijone, da isvede itavkarjem in da maršali, PR1J1L _ i, 111. —Kolikor bolj glo boko ae preiakuje korupcija v Šol akem svetu, toliko holj smrdi. y Zdaj bo zaslišanih tri sto pet met šolskih msAinistov prec veleporto, pri ksterlh so korump-y cijonisti nabrali devetdeset tiso dolarjev. Ta denar je bU izročen > na bankstu nekemu Šolskemu sva-tovaiou. D%nar so vtaknili v ere-lonček in ga podarili svetovalcu na banketu. progi. | Na seznamu je oseb, ki se lshKo; kot zvezni! vak-i, ako k zaposlijo pregleOo- sUsšca _..... M Johnston; kgubi kongres Se da javnosti več pregledoval-1 j; kohgreau, da uate-lsednik Harding"ne »upa spojim eey .ugroža toUko bolj človeško ^ ^liratno premogovno ko- dragom preveč in da ssm srsnži- življenje in lastnino. TroŠiki soJ ^ 1" rf ------------« %. j- i- majhni." oaredotočljo ^. eenatorja" Pepperja, določa, I voljlnc okraje, ki so v potfeM stara mesda petsne f vsUavl je upati na zmago. Na kra (i31. avgusta 19*8* rudarji oh-8tara garda ae nahsjatr vse druge aUrc pogoja) tU- vi in se ne upa napssti i I sodišče' za poravnanje bodočih [sprotnih o v, ampsk bo ki. sporov, katerega so zahtevali lsst-1 ohraniti, kar sa rešiti da. '' , j nik i rovov, se završe; obe atran- Dokazi ee vidijo v tem, da pred- tako bodo voleporoU Jolene računake knjige Secu rttg Trust in Depoait kompanije kateri je "grafter" nalošU de- m.informacijah, ki jih je pro-državni prevdnlk Robert 1. owe, so šolskim mašlnistom po- KAUFORHUi SE Ml? Neki delavec ja slišal pat eksplozij is globočins rudnika, v katerem so rudarji aaprti «a 10 dni BRftlLNO MOŠTVO DRLA S PO DVOJINO MPOlO. ' Jsoksoa, Oslif. -a Vesele novi-ca je u)ila novo upanje v aroa ee rod ni kov in prijateljev št radar , ev, ki ee nahajajo še deseti dan v globočini slatege rudnika Argo-nauta. katerega je zaprl ogenj noči 27. avgusta. NovieA h g^l, da je rešilni delavec Jim Daviš, ki js s drugimi vred ns delu v so sedujem rudniku Kennedjrju, kjer še večino vrtajo predor do uprtih radarjev, slišal pet rasetrelb globočini Argonauta. srdakja stavka jb nov-korak k ljudskemu • upmm, pravi DBBS. Chicago, 111. — Kugene V. Doba ; e po več tednih, odker aa nahaja sdrsvilišču Natural Cure Institute v Klmburatu, imel prvi govor na ahodu na Delavakl praznik. Bil je ahod njegovih sobolnikov na rvtu sdravilišča. Debs je rekel mod driirtipda je aedanja etavka že-eaniških delavoev nov korak k ljudskemu laatništvu f šeleanic la drugih velikih korporaog. "Cas J pride", jo dejsl, "ko ae bo aloher* ni dršavljan proeto vosil ua ^.eles-nieah kakor danes ]>rosto hodi pa oeetah." — Dobe je še preoej okreval, toda obiakovalcev še ne sme sprejemati. "' ■ .....* FvT i* 7v>11 BKiPOMMl, mm&**at prosijo nft mir. Orška js pripravljena kapitulirati ' in lznraanlti Malo Asilo, KRMAUBTI PRODRLI 900 5o*Bru »I povišana sa Šaet mesecev nazaj. Alalinistom so povedali, da je trebi to mezdo sa šeet mesecev nazaj darovati gotovim osebam ▼ misijo šs polje trdegs premoga,]rs strsnksrske trdnjave, da je m s ■ r. ,ki preišče vse fakte v zvezi s da- Laakorja, predsednika plbvbenega Zdi se, da je bilo poročilo, izde- iovnimi razmerami in stroški ter odbora, povsdignU na mesto za« Isno v predložitev modržavm por0$a kongresu; ns temelju te- upnega svetovslea ali neoflcijel-trgovski komisiji, tako presenet-La poročite se potem izdels bode- nega pomd«niks. To je delns od-Ijivo v svojem odkritju o nevarno- ča mezdna pogodba. klonitev Ifooverjs, ki Je nadzoro- sUh za življenj* in blago zaradi Kl(kor ^ vidcti je pogodba val precej predacdnikovega dela v pokvarjene gonilne moči, da je L romk(> Rudarji B0 »shte vali zedn jih šeetnajst mesecih, fcnano , meddržavna trgovska komisija M dve leti, operatorji je, da Hoover aan> noei upe na odločila po viharni rszprsvl, da*do 31t marca 1923; končno ata predaedništvo, ki ee mogoče ras. m ublaži. Končno poročilo prizna, L 0be etranki zedinUi ze enoletno cveto v letu 1924. Ilarding Si-vidi J. je petdeset zveznih predpogodbo. ^okov ^f^Tj^^ vsleev obiskalo | le 717 meet od Ooersterii so pb sklenjenem tetlh ne prejemel dragocenih na- mest, na katerih stdjo tekJ^S nekskšno resolucijo, svetov od I^ker s. Ap^ motne, kadar ao sunaj alužbe to ™ kateriJ hinavBko pravijo, da so prerokujejo, da Uokcr postane n. katerih jih popravljajo. Oseb-°Po Llji predanih. blsg.jnik repubUkan.kegs nsrod-»o .o pre gledali 4,065 od 70,000 J zvenih Senatorjev lokomotiv. PronašB ao, da je eko^ p ja in ter sprejeli tor gibanja sa P^ojrno lmenova- »j Polovica teh lokomotiv Po-LoToio ki so jih priporočili ome- nje Hardinga prpdeedniikim kan-kvsrjsna. ^eni trUe čepreV operatorji še didatom. Ali ni Theoddre Rosoe ''Javnost naj se n>omni," je 1 ^ /irsbs vojnsU M -jega fkratma in ^kel Jonaton, "da je bilo delo, kiL1„de iniiatif .ko ljudatvo hoče, Woodrow popravljanje, no i sološnn Pravih ki "»k. lokomotivi. Stavkokazi ne »••js izvršiti tok splošnih popra- vH." ^gm Wllson pa svojega zakaj M Laeker iki v finančnih pomagati Har UBIT | d ingu t Med tem ko se voditelji stranke pripravljajo, da saaedejo __varno poetojs&ko, is ketere lahko Matk StrsUšar Ja padal v boju • issivsjo nezadovoljno in razhurj< mkel Jonaton, "da je bilo delo, ki ^ xniiati, .ko ljudatvo hoče, wooarow ^ bilo izvršeno v železniških do- dl M ližejo cene trdemu premo- Morgentheuvaf In nri Umicah v času stsvke, tekoavJZ? s svojimi ožj.mi stik. ■« tekoče poprsvljsnje, sU čaanol^ ---krogih ne mogel po |SWVBH«I STAVXAR V OLBVBLANDU m*irnmmfmm , ^ZOODA HA USTALSKRM / . J POLJU. Straši no ljudstvo, sa njik voditelj pri pravijo, da pobota ssdove možna zmage. Zadnji udarec je prejela stare | Clevelend, O. - M«th ■ __llsr star 21 let, stsvkujoči želez- llvanzton, UL - Na tUoče ljn- soboto ponoldne v spopodn sstev}g««da, ^o » prt f? *> videlo, kako je le^lo priha- niški delavec, je bil ^ volitvah v Monteni, pr '-t tla v poletu velikega v,- kokazi. Ubil g. * v na Hurnteinkem polju in ko stebl, 45-letni sUvfcokaDti ml|ar,{Aim kin1fm ** Mae štiri sto čevi^v od tel, ki je vpoden v deUvn.ei New ks^ega ^ podprl ^vn York Centrel šelesnice. termerski m delavsiri . - A Upati ni, ds _ BRLA nlA DOBI OARDO. Llidat republikanake atranke, am pek vae ngodnoati Ima Wkoele. odvetnik, hšvfll li nlfietar in nekateri so skeptični Prsvijo, da je Daviš slišal pada nje skal in ai domišlja, da so hUs raastrelbe. Toda Daviš je trdno prepričan, da jo slišal pet pokov, ttkal« ee ne bi slišale, čeprav se lomijo in padejo v jami, v kater je bU ogeuj. Večina moštva ae atrinja i Davkom in saključuje, da eo rudarji, katere je odresal ogenj od izhoda is jame, takoj miaUU na svojo rešitev. Zamašili so rove, k so vodili do gorečega iesovja nad njimi in ae tako savarovali pred dimom in plini) v jami je bilo dovolj eveč in dinamita ter strelnih kspio In mogočo so oni tudi na delu, da al isstreljajo pot v sosednji rudnik. Proti temu js vsfi pomislekov, glsvni p* Je, da rudarji nieo imeli toliko šiytl in pitna vo-ie, da sa bi mogli vadršali deset dni pri moči. Naj bo kakor M*, mošj«, k nadzorujejo, tešilno dalo, so pripravili Vli potrebaf ;ss |rt». PU- Bmirns, 5, sept. — Turki prodirajo neovirano dalje in vsa grška armada aa umika brss boja, Bežeči Grki aaligajo izpraznjena mesta in vasi. Tieoče krlstjaneklk beguncev prihaja v Brnimo, ki ja še polna ljudatva. Velika panika vlnda f mJtn. živil prlmanjkuja in begunci stradajo, London, 5. sept. - Tukaj poro- kapitulirati in izprazniti Mslo Azijo. Nadaljevanje vojne s Turki ja aamogočat kar vlada nima denarja in v armadi m j« J*vila nesidovoljnoftti ^v-Mf^^r obrnila ni Velika 1 HiioM m Upadlo doli kotlaroen. '""i-a in paaattrja ao pobrsli jkeuveatns izpod podrtin in ju ijali v bolnišnico. Zdravniki f^ijau v nolnišnteo. /xiravnuu Bik H.rdln« i. odrrdU, d. M lUl^ dHhrni pravnik ta tSrtSS -rg^l.profBt, .rt»kr«IJ. drugačno uniformo kakor nsvad- čuten udarec niki sobi Maaonskegs templja, da kupijo darove sa nekatere člane oltfkega svets. J , Na dan, ko ao sblrall vsoto, je polleijekitf načelnik poslsl dvs po-loaja v Maaonaki tempelj, ds tam stralji«. Policija ata Isvršiln svojo dollnoet, ne da bi vedelo v kskš-na namene ee pobira denar. Policij Micheel Oollina pripore-dujo o dogodku: M "Ostala sys ns strsži in vsčkrst svs morala Hi v dolenje prostore, kjer se nsbajajo varnostne shram-be.Neeli so densr doli v črni vreči. VidoU sva prihsjsti in odhajati veliko šolskih mašinistov. To se Je godilo ves dan, toda vedela nisva sakaj. Ko ao vse ssprll, so nama zahvalili in dobila sva vsak po eno smodko." Ko je Ml densr zbrsn, so pri roditi banket bivšemu šolskemu evetovslcu. Ts dogodek opisuje državni pravdnlk takole i f"Mr. ~ ~ je bil selo xsdo-voljen, koso mu Iptflttcsli srebrno čajako opravo. Pregledal jo jo In občudoval. Na te jc previdno anel pokrovček in gledal r,,lonček Držal je lonček kviško, se smeh-Ijal in gledal vanj. Kar je vld«l notri, ga Je napotilo, dk se je smehljal. Njegov obraz ee jijNH gubančil v potese, kakor pri deč-ku, ki kuhe poredno misel. Dvig-nii je lonček do obrass in » dubsl vanj, ia sopet se je emehljal. "Vsakdo pri misi je pričakoval, da Je v lončku dobro žganje Vei smo pričakovali, da prične piti. Tods on ni pil. Hemo ■■ Ijal ee Je, zahvalil se Je v govoru u lonček In jo eedel." Kaanej« eem isvedel, da je bilo mSlrm srebrnem lončku devet-■ tisoč doUrjev. Bite je pe- na teinolin isnrasnenia Male Asi« zdravniki in postreinios, pripravr j«, «ko je mogoče. Grčija Je tudi i Jana ao jedila ln moštvo ja do. obveatila . aa vezalke, da ne mora bilo tudi 60 galon šganja, ki Ja v#* Militi kristjanov v Mali Aziji prišlo s posebnim eprematvom is pr#d Aorehitniml maaakri. •SlS?0^,1 d0V0ljfflJt® pr°: Položaj Je sslo ssplaten. AngU-hihlškihoblaatl. js, Francija in Itslijs so ns delu Ateviln «y)rii|1rudarjav ae ja |f ^ do|, da m doaeie mir znišalo sa dva, ki ata bila sprva ^ afW to UeinaU-ti| iada Ke. pogrešane, toda poaneje ste M J* ^ aaht4VA ko% pogoj miru vli^ da ste pravočasno ušU pred- ^ umveč tudi no^ ogenj saprl glavni IJod. O-TrwiJ ||tl(|lU ^ f§d§ p01ft4!^lSP? 52TS tUlltiaUi turškim nsclonelU »lini še nieo izginili in Jsmič js §t ^ ^ ■ M Ni Oršksm Js ssvlsdala prava more dr^ti aiiSdoi, ^ konfusljs. Jesa vsega ljudstva sa OBSOPBADAJASMJBOA ^^J^L^A ^ Turtil v Mali Asijl, toda luosta St Paul Minn. - Bev. J. 1» J« Vrhu'Hv[ ,[rUxi Aaher, župnik met^iatov.kt epi. P««« * ***** »kopalne cerkve Je govoril pred PkHs, S, sept. - Frsnooekl tri tisoč stavk u jočih šeleznUklh vna»Ji urad Je bW včeraj obve-delavcev in njih šenamlj Odobrs^ Ičsn, da aa je rjavile revoite fr val j. starko in obenem Je nagla- grški armadi v Mali Aziji Cela šal, da j. današnji gospodarski enote ee adrek e pokorščl,w po-niate m nekrščanskl in ds ne so- veljnikom ia niso boto^ isvršitl glsša s zlatim prsvilom. Ta go. protinspadovk na tiaoče spodsrski sistem mora biU nado- nik vajaštev Je deserUrslo e fron* eščeu zedrušnim. te. ■■■■ Dotaknil ee je tudi sterostaih Kemalova misije v Parisu p » o. pravic in jc rekel stsvkprjem, ds ša, da je bila grška srmads po js stvsr tsks, če kdo koče vsoti petdnevnem bojevanju popolno-pridobljene starostne pravice, ka ^ poražena In raskoeana na dva-kor če cestni ropar koša oropati j#. neverna polovica t^rmšda Ja OnL - Poročila olna^ropoliteka policija Gerda pripovedujejo. | bedlrektno ^^Zi^ Hrdte bde nbitih ^ -eb i. J^M ^^^ čoeih. • . ' kaj hiš. ^^^Pfcl okoli/-« «n topi«. Juitni rfufem m jutomta-J M tedn, vetrovi Temperatura vaad-|da>s odklonila poeojMo v sveti »0 •M 24. nrsh: iisjrišjs m, najnii- miljonov deUrj* v, katerega ja r-,» Mneo M*ok fTlJ^Iolmift VBterie B^. -«nž»ral v državah. ob i streakak. Bourbonaki demukrsfj' so preotrešeni zaradi snaga bi vi, ga amaterja Vsrdsmaaa, da ga rdsj dolše, de * je rrp.ibl.k.n-Vea republikanska odsakUetraet ja soglaša t oposieijonolel Varde mana. ki Je as deteveo in proti IVsil Mtrectu. Zdaj eo skorsj pr# pričeni, da ae povrne v senat v prihodnjem mareu In da bo b< I nevaren, kot je Ml v prejšnjih Ut4h iUalje »a 1 strani.) raj, ki so Jo prejeli mešlnistl." Rti mešiniat. kateraga ime prtilrtell, ja W1 že zatdišan. P.<"volJ-oev", prova i-at. polleija Ja is-pustil« eaebe, ki eo bile osumljene požiga. Med " proetevolJeiki eo zgoreli, je kil tudi Oereld Har-per, ki je dokoašal tehnične študije no Comogijevsm ineUtutu. lijanake bojne Udije ao tudi na potu, de pomagajo prt izpresna* vanju. Ameriški konzul v Kmirnl Jo oblegan dan In noJ od Orkov, Id M radi šli v Ameriko. Po gršklk poročilih Jo število mrtvih in ra-njenih r grški armadi prtmeromn majhno t veeh ranjencev no ho vol ka M00. To dokaauje, da ee Urkl iaogJUjejo protinapadov. M&t i" ■ *t * - „« ■i SEVERA s (.o T MAPDOL W r SEVERA LO < 1 UAtJ MrtflL)', I C J V/ IK itelke so nevar-m človeštva. r*m*fiem hitooleisefe. J^^^DAJAJJ ZA V S S LOTUS, ijofi:^ n UST ,M««» zmmij"«- ii*;w #iy|||t jy| of^^fif jp ofiravplosf Wf NM; . - t rtfilsM, uji mfm w Ut OP VMftvr j ■ \bwsfltf v lekarnah* • ...... ............................. 11...... 1 ' ROJAKI V CHICAGU IN OKOLICI POZOR! s" FlM —i J&nMip'1 ^ Ako bodet« naročili iotot GROZD«, poU« m obrnit« do m«a«. Vsam«n vsako naročilo malo ali veliko, na tona aU sa celo ksro. Cen« so smerno nitk«. Grosdje prcskrbim vseh mt kakor kdo koče: Kalif omako, Meklgaa ali dru*o. Jamčim, da bo dobil mk dobro grosdje. Za naročila sa oglasit« os«bno ali pa pilita na naslov; FRANK MUBI, f J 8034 So. Ewing Ar*, So. Chfcago, IB. ROJAK 3n*J?^S^I pravi '«!2£pi'[k *Consmsagk, Fa* aa C«lam IVAN PAJK, 24 ^iTstjConomoiiib, Pa. f Okloago, XH — Voditelji strokovno orfsnisiranaga dslavatva isjsvljs jo, ds ns bo sodnijska pro-poved slantta sUvko Islesallkni delsvoev, ki so saetsvkall radi nisks mesde, katero Jo odredil le i 1<>rnilki delavekl odbor. 1'nijski odborniki Isjavljajo, da bodo aadsljevsll s svojim poetov-aim delom, dokler ošteva Rdi*. ? lesih drlav pomeni, kar pravi In po tek deli bedo tndl vodili ji etevke. V tem pogleda eo podali daljto tsjavo, v kateri povdarjajei Odborniki to organlsaelje eo £ etorill vss, ker Js bilo v njib *e-«1, od sečetke euvko, de vlada T mir ok časa s««p*n*ijs dels. Ako ee uvaftaje, de Je teike ohrsaitl mir. kadet etavka Itiri sto tiaoč dflav««v, ae mora ravne o tej etavki reči, da Ja demon.tranja \ U pokasuje, da je delavftrOfl loj sa mir la red. rs tadl dragi dsUvaki voditelji r«4»u<>. da eodaijsks prrpo*ed M bo sUmila sUvka. Nekateri vadi-l Ulji pe previja, da alti eodalk 1 teik ai alkdar iadal tak. »d nij»k♦ prepovedi ket eednik WH PODPIS OVJ bost« a tvojimi prizadevanj' oami ustvarili. Vrodnoet odrki največ od vaiaga prizadevanja eietematične braniti. VI opravičeni tadl nekaj bori* ▼ * ▼alaga dala, zalo sa odločite eedaj izplačevati sebi določano svoto Is ea-ftofa tadenskega zaeluška in jo w fajta V to banko. SKLENITE SrtiSt KASPAR STATE hom-donalc uri dolgem čakanju slišala stopi-|u nje pokojne ji znane osebe ter šušljanje pogrinjala. Ljudje *i še vedno pripovedujejo pravljice o govorjenju z duhovi pokojnikov in pogosto so oelo zanimive take povedke, čeprav ne odgovarja no bena resnici in so dognali elepar atvo povsod, aamo tam ne, kjer ao bili aleparji navihanejži od o-blaati. Križev pot italijanskega prof eta-riata. Skoro dve leti že gospodujejo fašiati. Skoro dve leti ae v Italiji dan za dnem morijo delavci in sežigajo delavske zbornice, kon-sumna društva in zadruge. Beli teror vlada v svoji najoatudnejši in najokrutnejši obliki in vao to v večji polovici kraljevine, v onih provincijah arednje in aeverne Italije, ki imajo največ prebival-atva in največ industrije. Grozodejstva v teh fažistovskih "kazenskih ekspedicijah" ter umori so v italijanskem časopisju nekaj tako vaakdanjega, da ae bralci Čaanikov aploh ne brigajo več za U poročila, ki jih meščanaki listi prinašajo pod nedolžnim naslovom "O borbi med atrankami". Osobito pa, če Živi ta bralec čaanikov v Rimu. Drugi pa — ne samo delavci in kmetje na deželi in v provincah — tudi rokodelci, mali obrtniki v Koloniji in Firen-ci, v Pizi in na Livornem, ti pač čutijo, da so preblizu "fronte", ds bi se jim zdelo vredno čitati poročila o teh grozodejstvih, ki jih morajo vsak dan sami doživljati. Če pa kljub splošni brezbrižnosti v zadnjih tednih zopet osredotočijo vse strastne' razprave na fašizem, ne samo na Mon-tecitoriju; temveč tudi med vsem prebivalstvom; če se dsnes po ksvernsh, na korzu in na cestni železnici skoro edino le o fašizmu govori, je to razumljivo radi tegs, ker je fsiizem v zadnjih tednih prestal novo fazo svojega razvoja, ker je drŽavo postavil pred novo kituaeijo^ ' n Kot časovno izhodišče tega novega gibanja lahko smatramo krvave ^popade v Rimu v zadnjem tednu meseca maja. Toda motil bi se, kdor bi mislil,, da sta vrsta in potek teh dogodkov nekaj nove po vojni), ki bi ae upal sspfoti kakega voditelja fašiatev ali ki bi no amatral take aretacijo za la stoletjs. Edins točka, ki ja še spominjsls ns sngleško kulturo je bil dublinski grsd, v ksterem formalno stvar in dotičnika po I so bils nsstsnjene angleške obla poteku 2* ur zopet izputtil: ni ga sti. Dublin sam je pa tako psdel prefekts, ki,bi ne bil njih pokor- ds je bil konjski semenj od čshs ni slugs. Fašizem sloji iaven vaa- največja važnost v mestu, kegs zakona, je nad njim - dr- i«^ je B|MlU| ko w if vr|iIe žava, vlada je oni Neupravičena .ocialne in politične apremembe v posest orožja je prepovedano e Angliji. Boj angležke "demokrs posebnim državnim zakonom, |0jJ<5" M izobrazbo in politično prepovedana je uatvarjati in vs-drŽati vojaške združitve — fašizem se niti ne potrudi, da bi aa o-pravičil, češ, za naa ti zakoni niao bili isdanit Fašisti odstavijajo občinske uprave, ki jih ne marajo,, in socislistiČni in kstoliški odborniki, so arečni, če jim dajo fa Siati toliko časa, da z zdravimi udi ostavijo avoj okraj. V faši stovskih glasilih ze lahko vaak dan čitajo razglaai približno te vsebine t "Poslsnec N. N., član socialistične (ali komunistično ali republikanske) stranke nima več od aedaj naprej praviila tApogodba katko bila vslfr britske pogodbe: vlsda v Loncih nu je veliko obljubila irskim kax toličanom glede tolerantnoati in drugih ugodnosti, ali držala ni obljube. Limerick je Ircem še danes v br|dkem spominu. V 18. stoletju je bil mir ns o-toku. Iroi so kuhali jezo, tod* izbruha ni bilo. Medtem so ps Angleži vedno nsgsjsll Ircem in brez mslegs uničili njihovo suk-nsrsko obrt ns jugu in zspsdu. Ulstrskim protest sntom se ni v tem oziru godilo nič bolje in bili so glavni uporniki proti britsemu sgrsrnemu in trgovakemu izkoriščanju. Kmetskih puntarjev ja bilo več med protestshti kot med kstoličsni in takozvani "Steel Boys" so bili ulstrski teroristi. Irsks je imels psrlsment, ki pa je bil protestsntski parlament in še bolj omejen in korumpiran kot je bil sodobni sngleški psrlsment. Kulturno gibsnjs je imelo svoj sedež v Dublinu; književnost in znsnoat ata ae izražale v angleščini in koncefrirala sta ae na protoatanMki univerzi Trinitjr College. Hw!"t, Goldamith, Burke. Berkeley in Boyle ao znameniti Irci iz tega čaaa. Kar je bito na Irakem kulturnega, ja bilo delo Anglije. Katoliška Vera in irski jezik ata bila izvržka temi. Iz te temne Irake je vstala Iraka dvajaetega stoletja. Irski psr, lament, njena literatura in veda, I vaa kullura ae je naravno nagibala k Angliji, ker je bila neločljiv del angleškega aveta. Bogati Irci, veleposestniki ao bivali na Angleškem in tam ao izšolali svo-1 je otroke. Lets Iflfll ats Irsks in j Anglijs poet al i a posebnim zakonom (Aet of Union) politiAhs e-| nota. *Bils je naturns priznsnje ni imel poanemanja pri irakem ljudstvu. Anglijs se je rssvils v veliko industrijsko prebivslstvo, protestantsko ali skeptično, imela je poljske delav ee, toda ne bajtarjev. Iraka je pa postsls dežels bajtarjev, malih kmetov, atrašno zabitih, ki so bili pod sbaolutno kontrolo duhovni, kov. Kmetijatvo je bilo grosno zanemarjeno; pridelovali niso drugega nazadnje kakor krompir in redili prašiče. Ljudje so se množili, živeli v blatu in drug nesnsgi, molili, hodili v cerkev in umirali. IzvzemŽi, kadar so se ns pili žganja ln atepli, je bilo nji hovo družinsko življenje njih e dins ssbsva. flole niso posnsli. Tsks je bila direktna poaledles ortodoksne kstoližke vsgoje. Du hovniki, ki so bili vsegsmogočn vladarji ljudstvs, niso učUi Irce ničessr, niti prsnjs ali' sploh ksk žne anage; prepovedali, so jim vssko svežo in občevsnje s prote stanti, pustili so, da je kmetij štvo psdle na pridelovanje krom-pirja in rejo prafičev in se okori ščsll s njih bedo. , Posledice seveds niso isostsle V msnj ko sto letih je prebivsl atvo otoks nsrsstlo od približno treh ns več ko osem ml]jonqv in tedsj je krompir odpovedsl slu žbo. Leta 1845 ja bila strsžns lakota. Mnogo jih je pomrlo, drug so ps bežali na tuje. Naj veš Ir eev js tskrst šlo v Ameriko. Ti-soče družin je* ne tlačilo parnike, ki so jih odnesli čes ooean. Nsks časa je bils Irska dežela staresv in prssnih bajt Ko je engleško ljudstvo sshts-vslo volilno prsvieo in jo dobi lo, so jo dobili tudi Irei. Leta 1874 je v Angliji ssvlsdsls poli tičns demokracija in irski po šlsncl so prišli v državni parla ment. Angleži so strmeli, ko so videli veliko trumo sastopnikov irsks "demotrseije", ki je priče ls nsštevstl stars krivioe in ss htevali svobodo sa Irsko. Prepro MsH Angleži so tskrst prvifi izve-deli, da Iroi sovrsžijo unijo. Ns nodnjslkfl sebičnost Jreev Je bils velika; temu so bile krivs rszme re, v katerih eo zraztli. Irei niso poznsli problemov in rssmsr Angliji in prižli so v sngleški psrlsment delat sgsgo sa toliko čeee, de dobe sažsljeno svobodo. Oligsrhijs, ki še dsnss vlsda Veliki Britsnijl, Je videle v irskih sgsgarjih dober vsrok sa svsso s "lojalnimi" protestanti severne Irsks. Ulsterski prote stsnti so samo sato "lojalni" en gleški oligarhiji, ker se boje koto liške večine ne otoku. Razmerje med Irsko in Britanijo v sadnjih petdeset letih je velik medež ns vlsdsjočem rssre du britanekegs empirija, toda' angleške nižja sbornles ss ga ne more srsmoveti. Nerodni poslsn-ei so sdsjpssdsj pokassl! dobro voljo nsprsm irskemu ljudstvu. Bils je eela vrsta klavernih poskusov s strsnl liberalne Anglije ssdovoljiti Iree kljub silni opo-zlciji konservstivns strsnks in protestantov v Ulsterju. Leta 1886 je ministrski predsednik Glsdstons predložil psrlamentu prvi načrt aamouprave sa Irsko. Prvič v zgodovini Irske js bil storjen pravi korak k irski samovladi. V mnogih ostrih Je bil U načrt aleb in nevaren, ker ni dajat ulatrakim protestantom nobene zeščite proti nepismenim duhovniškim hlepcem na irakem ju- (Dalje prib.) Zadružno gibanje po vsem svetu* Zadrugerji v nrotlofenslvi. — rima. i>ua jv uaiunia Spojitev j Kvropejski sadrugarji, sdruženi dveh popolnoms enskih sistemov: z delavskimi in kmečkimi svsso-angleško irskega in britiškega mi, katerih geslo jat Nobena voj. parlamenta. Oba parlamenta sta lake več f, ao imeli po 17 evropakih bila oligarhija in politično k u- državah demonetrecije od 29. rumpirana do mozga. Temu kora- julije do 5. cvgtieta, to Je v dne-ku ao ae upirali irski kstoličsni, vik, ko sa js prišela svetovno še bolj pa irski p.oteatanti v Ul-| vojna. Veš kooperativnih zvez se Slovenska Narodu Podporna Jednota Uataaavljaaa S. aprila 1 »04. lakavp. IT. JaaiJa 1S0T v dr lavi Illinois. GLAVNI STANi SSST-SS SO. LAWNDALK AVI., CHICACO, ILLINOIS, Isvršovalni odbori UPRAVNI ODSEK. Pradaadaik Vlaaaal Caiakar. padprad.adaih Aadra« Vidrlak. K. F. D T, Im SS. Jakaalavra. P«., si UJalk Mallkew Turk, ujntk katniik««* »ddrtfc« Mas Neveh. «1. kla«ajaik Jaka Vafrlck. aeedaik BUill« Jat« rlaik, apravllalj (taalla Flli^ Gadiaa. POROTNI ODSEK. Jaka UnSarwaa4. pradaaOnik, 000 W. Hay St.. Speia«liald, lit., MaHie talaaaihar Jaha Tad Spctagflald, BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROŽJE. BU. Navak, prad«adaik, SSST-SS S. Lawada!a Av* Ckleaga, III. VEHODNO OKROEJEi Jaaak Amkralil, Ras SSS. Maaa Riia, Ps. Jaka trelalj, 14S1I Pm.r A«, Clev«Uad. O. EAFAONO OKROEJEi Aataa laUr, Ra« 104, Ora««. Kaa>., » Juto.»,,,J. Mas Mar«, Raa 100. Raki, Mirni., •a i*f«r«i>m4 Mika. t««al, S4SS S. Wla«ke«ler SK, Murrer, Uteh. Nadsorni odbori • Aa UaSaearaad, »radUaOatk, 000 W. Hay S«.. Seeiacft.ld, III., MaHie Ikar. Raa STS, Barkartaa. Ohio, Frad A. VMar. Raa e7S, Ele, Mina« raršali, Raa 1S1, Uwraa«a, F«., Jaka Oariak. 414 W. Hay Si« NaM. III. Feaak galta. pra4«adaik. SIS4 Sa. Crawfard Aea., CkUaea, lil, Pi*i>k Sltlar, SS0« 9». Clsir St* Wiltlai Saanrak* SSOO FraMar Ae*., Claealaad, O Claealaad, Okla. Združitveni odbori Feaak Aleš, SIS4 Sa. Crawferd Ave., Bi., Ckieei Ctevalae« Ckleaga, IIL Oaaa, SSSS W. SSlk Si., Ckieaa«. III. kak. 1101 R. 03rd Si., ClavaUad. OkiV. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. F. J. Kara. OlOS Si. Clalr Av„ Cleealsad, a e gl. edkeralkl, Id dalaja v (laeaeai ur»rfu. POZOR! Kui tipundonc« s* erli takale i VSA FISMA, ki sa dkoalaJa aa patla gl. predaadallia •• aailfvaa FradsadaUtva S. N. F. J., SSST-SS Sa. Lawadala Aee., Cki««(., III. VSE EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. BoleU! o uj. alšlva S. N. F. J., SSST-SS Sa. Lawadale A»e„ Cklta«a. IU. DENARNE FOSIUATVE IN STVARI, ki s* llšeja al, lsericvi.|n«ca adbaea la jadaala vakia •« aaalavai TajaUlea S. N. F. J.. IS87-SS Sa. Uwa-dala Aea., Ckieago, III. VSE EADEVE V EVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI FOSLI •« aalUjaj aaelevi Rlagajalllva S. N. F. J., SSST-SS Sa. Lavradala Ave., Cklea«« Vse pri laška glada paslavaajs v gl, leerlavalaaak adkara »e aaj p»iUJ«Je Fraak Šalim, pradtedallta aadaara«|a adkara, šlgar aatlav ja i|wij, Vsi prlsivl aa gl. paretai adaak sa aaj pallljaja as asalavi Jaka Uadava 400 W. Hap Si., Sprlaifiald. III. 7 . •Ja aa , IU Vsi daplsl la svasl a gls LavadaU A*«., Ja v araal a glaailaai •plal, oaaaaalla, «|U«i, aaralalaa la aplak v«a kar pašUja aa aaalavi ,,Pra.»«u", lOIT-IS klaaga. rafl •piti. aaa i Jadaala, aaj Cklaafa, III. unijo, da s tem umanjšajo veli ke atroške, ki jih ima vaaka sva za zaae in uvedejo boljšo ekono. mijo. Organizacija je afillirana Kooperativno unijo v Kanadi , in ima pod evojih okriljem zedružne farmarje in delavoe. Zadruga mlekarjev ? Alabami. — Sledeč vzgledom iz Minneepo lisa, Clevelands, Fond du Laca, NVsterloojs, Iowe In drugih na. prednih mest, so meščani v Fair* hopu, Ala., ustanovili sadružno mlekarno ss sslsganjs šistegs mleka, smetane in (iT* po nsjniž-jlh censh in nskupovanje litega direktno od farmarjev. Petdeeet najboljših velikih farmarjev se je takoj podpisalo, ds bo zalaga lo zadružno mlekarno, ki Jim ho ftilUsnski In sngNki v tudi nekej boljše plačevsls kakor nj9( ntj w jj^,, pa rasni prekupei. Namen sadru-garjev je, da sslsgsjo mesto s najboljšim mlekom, ki mora Imeti najmanj štiri odstotke smets-ne, torej več kakor je pri sedru-gah kateregakoli meeta. Maslo in sladolsd bo tudi isdelovala ss-drugs ln zalsgsla s nJem vss me-sto. * - RAZNO. Lalidoktor — desetkratni zaročenec. V Gradeu je policija zaprle nekega Vinka Neinčiča, ki ee je ne odlogi ponarejenih spričsval is* si zs sdrsvnika. V zadnjem šasu sa je s kakimi desetimi dekleti Iz boljših rodbin aaročil ter jim na to način isvabil dosti denarja. Izd si pa se je tudi aa opsrnega pevea is Prsgs in prsvil svojim "nsveetsm", da bo kmalu angažl-ran v Gradeu. Policija pa ja dognala, da je navaden slepar in pu-stolovse. , Botri stekMos vina posilil žanako. V Bilini na Češkem, je ne. ki lOletni mladenič stavil s svoji-mi tovsriši ss tri steklenies vina, šeš da Im "dobil" neko lepo 20let* no dekle ls sosedne vaai. Nekega večera, ko ja dekle šlo po travni* ku, jo je nagovarjal, naj mu prt-voli. Ko ae je obotavljala, Jo je vrgel na tla, ji s robcem zamašit uafa in jo oakrunil. Dekla ee je aremovalo ter gs ni nsznanilo. Tods, ko jo js tri dni posnejs sopet posilil in Ji zagrozil, da jo umori, ga ja naznanila poliolji, ki ga ja zaprla. Dogodek ja verna alika od kapitalizma pokvarjena družbe, v kateri živimo, Veeeljs In žalosti letoviškega življenja. V igralni dvorani neke-ga hotela v Hallu na Bolnograškem aedi družba Jugealovanakih leto-vižčnikev. Na mizi pred njimi leži 70,000 K avstrljakcga denarja. Vatopi žandar in izjavi, da bo za* plsnil omenjeni znesek, ker sa hszsrdns igre propovedsnu. t »o stje razburjeno protestirajo, »M, da ns igrsjo tsks igre in da snuše vee h 70,000 kron kome j psr di* nsrjcv v, jugoaldvsnskl valuti Žandar pa ivoje možakarje dobi o pozns lu jim veli, nsj mu alcdijd ns poatsjo, ds se legitimirajo, Tstn ponovni protesti in prereka^ nje. Končno so ps gospodje vendarle izdali svojs imena. Kuo mod njimi se glssl ns dr. U*n Mar« kovičit, točaano pravosodnega ml* strs v Jugoslaviji, i Zavezniški vsllki komisarji v Csrigradu so ^poslali frsneonjct, ladi prož. konferenol o Vhodnem vprašanju, ki se bo vr» Šila v Benetk n povabili tudi as-•tofnikl Turške in Grške. Ta predlog bo angleška .vlada priporočile ter bo odločsls sporazumno s frsneosko In itslijsnsko vlado. ^ V gsrnisijsh rensks franoosks armade so ssprli več podčastnikov. in vojakov, ker so širili med moštvom soelslistične Idejo. 1 i i ■ i m I m Delavski list je »il*, i katero »lana vaš nssprotnlk. NaroČite "Prosvsto" vašemu sorodniku sli prtjstelju v stsrl dosunrlnl. il la IMJBaoVNIK aS 0«Sa. M •• SaH • aOaa* * klirat TV8CAMIA .................. OM S V S OMSH v JVOOŠLAVIJO MUtoM^TsV *ra«|«sa rat AQU REEENGARIA §nka cktrkin IUU MpraiaJto e*JW£UleJ*ge Kadar mislite stari kraj mialite •iaraaaka kaaka I ZAKRAJSEK & CESARK | 70- Sik Ave., N«w Vark CHf. " ^it pašilia deaae potom Uatolh dlreklnlh ives js sdružilo skupni sahtevi, atav I Jeni zbornieam, da se prepreči vssks nadaljna vojna in m vojno eplok smatra sa nepostsvno. Na-zadružnega gibanja je brat aterja; /adnji so organizirali vatajo, katero je vodil Robert Rmmet (1H0»), toda revolta je bila kitro zeduiena. Dublin, ki ja bU ovadi 18. ato-letja lepo angleško i »ako . mesto,Istve po eelem svetu ia prepreža-je bil po spojitvi parlaakeritov ne-j nje vsskih nedeljnih vojaka, enkrat zapuščen. Vaa fraka inte-ligenea se je preaellls v Anglije in mesto so Invsdirali Irei, ki so po kulteri operatorji — Zodrukn* zveze v kanad zunanji laki proviaeiji BriUki Kolumbiji U ee 'ao ae revaeker spojile v skupne Frioaljavania is etaraga kraja v Ameriko Ja bilo 1. ju-lijm L I. odprto. PfAlU meni, da Vam naredim pea-eilaa In dobre praSaje. Ce aaeha ae prida por mam danar. Ne edlaSajLa da ne b« kvote sapal IsJrpana. MATIJA SKENDER. MVSI MOTAŠ m »a.ri« la Mart SSST Rottae Straef. v «1*11 kraj aves in aanaaljlvlmi ban- peadaja aaeabradaa lutka «a vse valna prekmnrtka llaije sa potovanja v start kraj in od lam tam, ftadalaje lajava «a Sabava oaab is etaraga kraja in druga na. tsrshe flaiin« Za aadalja« p«>a*aila »» abe. ni ta na zgorsj navajeni na* slev. Faelraika laJaa la Mlldaa. Vračanje duhov. Čudežen fizičen pojev je "trkanje duhov", katerega se poslužujejo skoro v vsaki 'hiši duhov' poleg drugih raudičaih "čudodel-nosti" in res izgleda na prvi pogled nekaj miatičnega. Nemogoče je popisati vsak na čin "trkanja duhov" pod enim splošnim pravilom. Ravnotako jih je težko razložiti, ali so pojs-vi resnični ali so samo potvara, ki ae ja pogoato poslužujejo razni •'čudodelniki". Mnogo pojavov takega trkanja pogoato sploh ni bilo pojoonjenih in pri vaoki taki priliki ae zdi, kot da Je trka nje povzročeno po nekaki nevidni sili, duhu. Toda ravndteko mnogo slučajev je, da jc bilo rtfzno vračanje in trkanje duhov pojaanje-no. in aicer, da je to kak^naravni pojav ali pe aamo petvara, torej 0 kakem delovanju duhov sploh ne more biti govora. Ena najbolj raširjenih metod, ki se je poslužujejo rszni sleparji, ds goljufajo ljudi pod pretvezo, da lahko govorijo z duhovi je "trkanje duhov", ki ponavadi sestoja kot aledi: Družba se zbere v čudežni te-motni sobi okoli v velike lesene - mize. Po kratkem času se zasliši močno trkanje na površju mize, kateremu sledi po kratkem presledku še dslje hitro trksnje. Ko vsa družba, ki bi rada govorila s "svetom duhov", utihne, tudi trksnje prenehs, kar pomeni, da so duhovi navzbči in lahko kdorkoli izmed pozlušalcev zastavi vprašanja poznanim pokojnikom. Po mizi udari trikrat, če duh pritrdi na vprašanje, če ga ga pa zajika, samo dvakrat. Poleg tega duh z udarci tudi poye besede in sicer z udsrci po sbe-čednem redu. Za črko 'a' je en ' udarec, črko J b' dva udarca, čr-ko 'e' trije udare} itd. Ko prenehajo udarci začasno, je miza prenešena na drugi konec sobe, kjer zopet prične daja-. nje znakov, ko je enkrat vse mirno. „ , Udarjanje na ta način imenujejo nekake vrfte vedo, ki je ' (producirana po močni sili ia jo nadzorujejo nevidni duhovi. M6Č, ^ . ki povzroča tako udarjanje, je< vsekakor elektrika in nevidna ai-ft ,la, ki dela čudeže, ni nič drugega ^ , kot oseba v soaednji sobi, ki u-ravnava udarjanje. Vrh mize je. izdolben in ^»raznino, kjer je udelan električ* t :»i aparat s zvezo v sosednji sobi. : . Dve žici vodita po nogah mize do .tal, kjer je med preprogami kovl. nflaU plošča kamor je napeljana električna sila'is sosednje sobe. Trebs ni torej drugega kot postaviti mizo noge na dotično ploščo ' in miza je v zvezi z "nevidnim svetom duhov". Čudodelniku ni težko prikriti v mračnih sobah vseh teh naprav, ki ao v resnici nevidne in tsko goljufs prisotne. Trkanje pa lahko trsjn tako dolgo, dokler se sdi njemu umestno, če se mu zdi primerno, ds zatrdi vprašanju, udari trikrat, ako ne p« dvakrat.' Taki "čudeži" so bili neštetokrat pokazovsni po "čudodelhi-Itih" in vse je drlo v njihove tajno sobe, da ao mogli govoriti z duhovi. "Čudodelnih", ki je •prejemal prevarane ljudi, je bil vedno v dogovoru s svojim poma-v aoaednji sobi, ds je bilo mogoče prejemsti take odgovore od "onega sveta", ki ao bolj vle-Mi >n ae je vae zdelo toliko bolj »krivnostno. I>rug nsčin "trksnjs duhov", h «o se ga posebno poaluževsli »voječasno "čudodelniki", je bil htotsko nekej snačilnega in brez vsske mihanilne priprave. Tudi to ^ bil navaden bluf, daai ao ljudJ« mislili radi tajnosti, ds je priMen čudež. Čez čsa ao prišli do ,|fl« tudi temu "čodeiu" :n dog-r,fl1'. da jc tudi trkanje mize z n»gami ob tis sli ps na površju ir> "govorjenje s duhovi" ns ta »•'"•in aamo delo blufarjev, ki bi r"'l' na lahek način pridobili de-od nevednih ljudi. Čudežna mi/a j«, izdelana na poaeben način ^ koli nje ae vsede večje število ki položijo svoje dlani ob r mire, to povzroči privzdige ^•nj* druge strsni mize in trks "h tla. "Duh" na U način od-pf,v"rja a Številom trkanja, koli r pač zdi nmeatno "čudodel Sikij." V«e tako "trkanje dnhov" irl 1 '* "drugim svetom" so to r, J «*mo alepenje ljudi, čeprav v Jr t'ih slučajih še niao mogle o- »lognati, na kak način se k "par poslužuje svojegs čudodel-in ksko isto izvršuje. Mno r !J'»di prsvi, ds so slišali pravo '^•aje duhov z onega aveU in r'"a višja oaebnoat v Ameriki Je kratkim izjavila, da je po PROSVETA plašilo slovenska hajtoone roproahz lastnina slovenske naaoohe Naročolssi ■HlfB m HMsb sag "P ROS VETA' ■Tf "'"lil THE ENLIGHTEBfMEPrr 8«b«cripUortfUnit*d SUU« (sscept CUcSfS) SuTCHk kfo I« .60. and fore countri«« I g. 00 fKT T—*._ " "MZkBEZ of iL fEDEkA^b hW< »pmr—t m. pr. (Jollja 11-11 PMMVH« j« STAV«* MEHIŠKO DELAVSTVO IN BOJKOT AMERIŠKIH KAPITALISTOV. , Mehiški delavci ao zagrozili, da bojkotirajo ameriško blago, ako ne izpuste Magona, Rivera in nekaj drugih mehiških delavcev, ki so zaprti v Združenih državah, ker bo v vojnem času povedali svoje mnetje o vojni Marsikdo se je mogoče porogljivo nasmehnil, ko je čital o tej grožnji in si je mislil: "Ksj pa morejo ti revni mehiški delavci?" — "Nič", je marslddo zaključil svo-je modrovanje. - Pred vsem morsmo vedeti, da je v Mehiški delavski konfederaciji organiziranih en miljon mehiških delavcev. Poleg nje postojita še dve organizaciji: organisacije železničarjev in Splošna delavska federacija. Vse tri organizacije so se izrekle za bojkot, ako ga je treba odrediti Tako število delavcev ima s svojim časopisjem že precej velik vpliv na javno mnenje. Ako bi se šlo le za bojkotiranje blaga pri nakupu, bo že škoda velika, ker tako veliko število delavcev pritegne svoji misli tudi druge tisoče, včasi tudi miljone ljudi Vesti, ki poročajo o tej akciji, pa govore, da bo z boj-Icotom združena tudi pasivna resistencs. To pomeni, da železničarji ne bodo hiteli prevažati ameriškega blaga, pristanišču! delavci pa ne bodo razkladali iz ladij, mehiški delavd bodo nehali delati v tovarnah in podjetjih, ki so Isstnins ameriških kapitalistov. Hotelski in restavracijski uslužbenci ne bodo hoteli servirsti Američanom itd. Tako pripovedujejo vesti iz Mehike. Ako mehiški delavci res izvedejo tak bojkot združen s pssivno rezistenco, tedaj je to udarec za ameriške kapitaliste, kakršnega mendp dozdaj še niso prejeli od delavcev. Občutili ga ne bodo le kapitalisti, ampak čutilo gjrbo vss ljudstvo. Zsnimivo bo, ako se to izvede, kaj podvzamejo ameriški kapitalisti Ali bodo križem držali svoje roke, sli se potegnejo in zahtevajo, Sa se izpuste mehiški delavci iz jfče. To je zelo važno vprašanje. Ako ameriški kapitalisti ne podvzamejo ničessr, se lshko zgodi, da izgube mehiški trg. Kapitalisti iz drugih £iel se bodo poslužili ugodne prilike in bodo Mehiko povili i svojimi izdelki. Ako se mehiško ljudstvo privadi drugih produktov, bo težko zopet pridobiti trg za ameriške produkte. j Stvar ni malenkostna, kot sodijo nekateri, ampak je lsredno važna z gospodarskega stališča. Delavstvo vsega sveta proti znižanja delavske mezde. Stsvke in ispori niso ssmo v a meri ki vsakdanja rs š, ki pokara jejo, ds se delevstvo bojuje pro-1 porabi vaški nekaj ur ss svojo žena tudi tsko visoka delavee lakko iivi s svojo no v Človeških razmerah. Prsvies do dela ni popolna, ako je z njo prav zdrušena tako viaoka da, da delavee lahko šivi t človs ških razmerah, dokler ni določen tek delavni čss, ki omogočuje, de ( REVŠČINA 2ELEZNISKIH DRUŽB. ! Ako vprašamo železniškega ravnatelja, zakaj je železniški delavski odbor znižal mezdo Uko daleč, da je to snižanje povzročilo stavko železniških delavcev, prav za-neeljivo dobimo odgovor, da je železniške družbe ugrožal rkrot, ako bi se izplačevala stara mezda. V resnici je pa stvar malo drugačna. Ako železniška družba napravi na pr. letos dVa ali tri miljone dolarjev profita, tedaj želi prihodnje leto povišati svoj dobiček na pet ali šest miljonov. Kolikor večji dobiček želesniške dhižbe, toliko bolj se poveča v železniških magnatih želja po večjem profitu. Tako je na pr. Northern Pacific družba naznanila, da lada šest miljonov dolarjev za zboljšanje proge in drugih svojih železniških naprav. In družba, ki določi tako visoko vsoto za zboljšanje svojih naprav, seveda nima denarja, da plača svojim delavcem pošteno mesdo. Rajše vidi, da delavci zastavkajo, da železniški promet postane nereden, kakor ds ravna » svojimi delavci po človeško. ti snišsnju delovaje mezde in po alabšanju delovnih rezmer. Am pak etavke in izpori ao dandanea svetovno prikazen. Krik ranjen eev se po ak len jenom premirju Še ni polegel, ko ao kapitalisti po vsak deželah kovali načrte, da vpognejo delevee zopet v etaro mezdno aušnozt. Na kar eo pri-etali ukripaje z zobmi v vojnem čaeu, eo hoteli delsvstvu takoj vssti, ko je odmevsl še zsdnj strel po bojnih poljsnah po skle njenem premirju. Gonjs proti delsvstvu je priče la po vsem evetu. Delevei so se povsod upirsli znižanju mesde in podaljšanju delsvniks in ponekje so eelo izvojevsli novs pridobitve. Ali kspitslisti so v takem bo delevstvo pešstl v nekaterih dr šavi in v eni industriji porsšeni, so toliko bolj divje naskočili de lsvske vrste v drugih drža veh in industrijah. Konšno je pričelo dela vit vo pešati vnekaterih dr lavah, kaeneje v drugih, kar po cazuje poročilo konference Med narodne delavzke federacije, ki jc sborovsls v Rimu. Povsod se jc reskcijs bojevala pod znanim "šlagerjem", da ss jc trebs vr niti v normalne čase, ker z dru gimi beaedami pomeni, da jc tre->a delavcem vse vzeti, ksr so pri dobili v vojnem čaeu in jih potisniti nazaj v ataro tlako. Na konferenci ze je po disku siji o reskciji, ki predrzno dviga svojo glsvo po vsem svetu, izre-tlo, ds jc delsvetvo priprsvljeno nsatopiti proti znižsnju mezde in podaljšanju delsvniks z vso ener ijo. Konference ee je izrekle, ds »odo delsvci branili pravice, ki si jih pridobili. % Sprejeta je bila reeolucija, ki poslvje, delavce v vzeh deželah, la združeno naatopijo .proti zni-anju delavzke mezde in podalj-i anju ozemurnega • delavnika. Sklenjeno je bilo, da mora biro ! Mednarodne ztrokovne federacije obveščen o vseh gibsnjih v vech deielah, ds ze lahko priskoči ns pomoč, kjer je pomoč potrebna. ^ Znižanje mesde se vrši trajno^ šo Nemčija, kjer je vrednoat marke padla. Kongree je zaatopal dvajeet miljonov strokovno organizira-nih delavcev širom sveta, ki so zdruleni v Mednarodni delsvski federaciji. Ako ee zniža delaveka mezda poslsbšsjo šivljenake razmere za delavce. Poslabšane Kivljenakc rezmere pa pomenijo & delavca pomnoženo trpljenje, menj razvedrila ln manj sredetev sa izobrazbo. Delegetje na konferenci v Rimu so to dobro rszumeli, zategadelj eo tudi aklenili, da je treba delavce podpirati v vaakl de želi, kjer je pomoč potrebna pro-ti poslabšanju delavakih življen-ekih razmer. Cilj delavstvs je ns-J prej, v boljše življensks razmere, boljšo bodočnost, v boljšo človeško družbo, dokler ni mezdne aulnoat z vzemi zvojimi izrodki odpravljene. » Ako je delavsko gibanje organizirajo na enakih prineipih povzete avetu, tedaj lahko tudi računi na trejne uepehe, katerih reakelja ne more več iztrgeti delavstvu, ampak na podlagi katerih delavatvo levojuje nove uepehe, da tako atopnjeme gredi nove rezmere za nov. drušabni red. razvedrilo ln izobrazbo. 8 pravico odo svojo zsdrugo, ki bo proda-ala mleko na drobno. Farmarji nimajo denarja, kot ga imajo delavci, kajti denar se drži profltarjev, beži pa od tistih, ki delajo. Zaradi tega so nsstsli argumenti, kje naj se dobi densr, da se ustanovi zadruga, ki bo lahko uspešno obratovala. Po daljši in temeljiti razpravi zo zaključili, da vsak farmar vpliča od veake krave po deeet dolarjev v zadrugo. Ako ee računi* povprečno na vsakega farmarja po desst krsv. tedsj se dobi vsota $17,000. Ta vsota zadostuje ss ustanovitev velike farmareke zadruge, ki bo lahko meeto Milwaukee zalagala z mlekom. S tem denarjem se lahko zgrade, potrebne delavnice, ledenice in, druga potrebne poalopja. Nabavijo ae lahko etro-ji za izdelovenje sirs in airovege masla. Druge pomoči ni v sedanjem goepodarakem redu za farmarje kot zadruga, ki jih obenem uči goepodariti in jih vapoaoblja, da razumejo aocielizeeijo poljedelstva. Obenem pa taka zadruga korieti tudi konzumentom, ker odpre vi ja posredovalcem med ——— 'konzumentom in produeentom. Predeednlk Herding je v svoji Zsnimanje med fermerji za u-zadnjl poelanici omenil, da imn stsnovitev mlekarske zadruge je vaak človek pravieo do dela. {veliko. Privatni bizniški intereai Ako kdo pravi, de ime vsak seveda ne bodo mirovali, ampak človek pravieo do dela. ni a tem bodo^ skušali prekrižati načrt far-še nič povedal, ako ni povedal, marjev. Odvianc je adaj dd far Iti. Orgenisirani farmarji in delav ci ao v Južni Dakoti doeegU zopet uspeh aa polju podružsblje nje mdustrije. Južnodskotsks cementna komieija je oddala ravno* kar dela sa sgradbo držsvns ce-mentovne v Rspid Citjrju, ki J>o stala en miljon tri sto tisoč do lsrjev. 9 Intereeantno je isvsdsti, zsksj so ss 'političarji izrekli za držav no cementovno, ko so z dušo in teleaom za privatna biznišks in terese. Nestrankarska liga, v kateri so organizirani farmarji, ja prišla hitro do moči v Severni Dakoti Od tukaj je pričela agitirati Južni Dakoti, ki je farmarska država. Političarje je kar oblete la zona, ko so opazovali, kako se združujejo farmaji, da jih neke ga dne porazijo kot v Severni Dakoti. Kaj torej etoritif Hitro ao akrpucali program, bil je po snutek programa Nestrankarske lige, v katerem so se isrekli ss več'državnik naprav. Političarji so mislili, kadar bomo izvoljeni pojdemo zopet etaro pot, eaj se ogenj med farmarji poleže ea •vojo politično orgsnizaeijo. Am pak stvar ae ni rasvijala tako, kot so jo umislili profesijonslni političarji. Farmarji so spopolni-li svojo orgsnisacijo in s tem po večali tudi evojo politično moč. In to moč so tudi porsbili nsprsm profeeijolnim političerjem. Rekli eo jim, da je treba sdaj drlati bc eedo in izpolniti program, na katerem eo kandidirali. Aki ee to ne zgodi, bodo že pri prihodnjih vo itvah mogoče pa tudi še preje o-bračunili s njimi. To je pomagalo in političarji eo H spomnili svojih obljub. Cementovna bo, ki je ljudsko podjetje, TsUko podjetje. Isdanih >o obveznic sa dva mijijona dolarjev. Cement se bo prodajal po primerno nizki ceni in delavei >odo tako plačani, da bodo lahko Uveli po človeško. Profit, ki ga >o dajalo podjetje in ki bi Šel v Sepe privatnih profitarjav, ako« >i bilo podjstje privatna lastnina, bo pa služil za znižanje davkov. Podjetje samonassbl je velik udsrec cemetnemu truetu, ki je poljubno diktiral cene in izkori čel delsvee. Delavei lshko v tem zfrledu spoznajo, kaj lahko doeelejo, ako so političllo organizirani. Ako de lavstvo odda ▼ jeseni štiri ali več miljonov glasov zs socialistične kendidste, tedsj bodo profesionalni poitičarji spoznali, da prihaja sanje čas, ko postanejo nepotrebni Da ss to ns zgodi prav litro, bodo glasovali za marsikatero postavo, ki js koristna za de evce in za katero bi nikdar ne glaeovali, ako bi ne videli, da ee ; e pričelo delavstvo rssno organizirati v socialistični stranki in ds se zsveds svoje politične moči. Delevstvo orgsnisirano v svoji politični orgsnizsclji — socialistični stranki, js močno. Dokler ps sledi klicu profceijonalnih po-itičerjev, ps nims nobene moči n eluli le za tnalo privataim biz-niškim interesom. Ka) )epravica do Spomsaik nssakonsldm materam v Franciji. Ulic, Francija, 5. sept. — Tu-ksjšnja socislističns mestna uprava je dala postaviti krasen sp

« »vojo mezdo. Kapitalisti hočejo s svojo sgi-^ jo. da je Uko Islje obvlsdati eHav«tvo. Pravilo deljenja Ijud-,,v* nsm je zneno posebno isss »»»trij„kegs režima, ko se je vU-J" vzdržsvsU samo s pomočjo "'Ij^njs narodov in ustvsrjsnjs ""'•I«* bojnega aovreltve med ne- v njihovem sedovolj-Prilli eo do nekakegs ss-j k J'" ke. ia ,iwrt da .u|f kom t »'"J* «prejsaojo in podpilejo I fi'^:«ndeko pogodbo In pričnejo ' brstom, večje kompenije pe * 1'H'nejo obratovati bres ari* "chesk off" aiatems. Cod |u operatorjem U beeeds to- le premog do nsjhujže zimske do-bc. 8 tem delsjo veliko konku renco velikim kompanijsm in škodo, ds ne bodo mogli uvesti o-brsU bres "check off sistems", s čemur se nsdejsjo, ds bi dobili priložnost zs znižanje plače. be nismo prilli do ku' CHISHOLM. MINN. Prank KUm, tajnik društva ŠUv. 110 S>fPJ. JOHNSTOWN, PA. Andrej Vidrieh. OHIO. Anton Jankovi*, ki obišče vse naaelbine. ZAPAO. Frank Richter, ki obišče vse naaelbine. OFICIJELM NAZNANILA S. N. P. J. ,} < inicijativa druttva ŠTV. 233. Burilo 01. 104... l.Jb l<» 100. ia >14. 12: 124__ 126... IM m. 170. Kot mano, a« jo drultvo It. t'J3, Kokomo, I od., poelniilo 6. člana pravil (INICIJATIVA IN KHFB RENDUM) ter predložilo aeji glavnega izvrlevalnega odbora inieijativo, glaeom kamere ao Ima apremeniti točka 1, črka j), člen »,ki.*e glaei v alovenakera beee-pravil: odreaanje roke aJi noge veled bolezni (ne vsled nesreče) 1100, tako da se bo glaaila: odreaanje roko ali noge $100. Inieijetlva je bila spisana v smislu naše ustave in v soglasju dragih tozadevnih določb v pravilih, zato jo je gl. izvrlevalni odbor na avojem trimesečnem zborovanju, ki ee je vršilo dne 17. a-pri I a t. I, odobril. Glasom prsvil mora iti inicijativa po odobritvi po glavnem izvrlevalnem odboru na javno razpravo in danrf dru-štvam v podporo, kar ae je tudi zgodilo. # ,\ Besedilo omenjen« točke v slovenskem delu pravil ne, Ogovarja zaključkom združitveno konvencije, 'ker se je pri korelctnri vrinila pomota, pred no so l|a pravila v tisk, kar pa m naša krivda. I i|JJ In med čaaom, ko je bila inJoija-|2i4~ tiva na javni razpravi, so se ogla-sili nekateri člani in drultva ter povedali, da je inieijatitat aepo trebna, ker je v konvenčnem za pizniku povedano, da je združitvena konvencija spremenila o-menjeno točko predloženo po od- 240 117 iss 171 111 122 108 n? 31 116—. 11« 106 »h 71 7» 1*4 HJ5 28 27 217 i! 87 1*2 26 JUG. ■UTOBldS* KOMAM. Spisal Prokop Poelovenil H. V. kadar pa veter jev razaaja, ae treee S svojimi lističi 171,,. 182. IS:: .JL —- —« TT 1200. 201. [204... 208. r>-i"' —; 228. 284,. ; -M6. 280.. 288_______ 200-------- 202---------- •v H> 300----- 301—. 305—. 307— ■riH....... m_____ 234_____ boru za pravila in da ae bi mora-1236. .. la glaaiti v pravilih tako, kakor U^f ae glaai v inioijativi društva štv. 233. Fakt js, da je v slovenskem .{h,4elu Plavil pomota in mi smo H jtmatrali, ds če ss društvo hoče o. poslužitl pravice do inicijativa in da se tem potom popravi po--c, mota v pravilih, mu te pravice ni-a^Jrdo ne eme kratiti. In ker a tem, * da ss da inieijativo na javno raz-pravo, ne naatanejo posebni stro- fi. Jki, ni storjeno s tem nič .lapačne-4 gs, ksjti ns ts način damo vsemu Članstvu priliko, da izrer avoje ^ želje glede omenjene H" 'i* in potrebe as spremenite v, na podlagi česar bi se potem podvze-, 11 koraki, ki bi bili potrebni. In kakor ja razvidno iz resgl. t*ta, ki gs prinašamo spodaj, je člsnstva v pri-ruštva štv. 238. rsecjšnja večina Članstva je izrazile, ds ss točks 1, črka j), člen „ 27 nsših prsvil glssi: "*a odreaa-; nje rsks stt nogo |J00", in to mo-rsmo vpoštevstl, to mors veljstl. . Tsko js šs sklenlls sdružitvsns lt konvsneijs, tsko se je izrazilo j Članatvo pri javni razpravi in s * podporo inloijative ter tako po-, novno odobrilo aklep konvencije, isto ss bomo tegs držali pri izplačevanju operacij — kakor smo ae držali do sedaj — in pr*dlog Sli inlcljstivs društva štv. 2B3 ne * fre na aplošno gleeovanje. Sploš- glssovanjs pO našem sistemu je svessno s stroški in mi smstrs- mo, da bi biU taki stroški v tem I J**----— ' slučaju popolnoma nepotrebni. U- " ' parno, da ae bo a tem zadovoljilo ' drultvo štv. 233 in vaa društva, ki so podpirsla Inieijativo. Vinoertt Oainkar, preda. SNPJ. I W Matthew J. Turk, tajnik 8Npj. 1 ' .. Splošni aentiment log inicijativa dri . Precejžnjs večina m*—*- — 328... 340_^___ 34 3_____ 34 4_______ :!?,?:::.....: 366__________ 368________ 881_______ 883______ •m............. 01 107 66 m 132 42 38 10 24 w 40 00 H3 36 41 40 100 103 68 61 «7 48 40 18 113 MS 20 Jmi 61 K 400 | 401..] lesnem drul^v, ki so oodpirale InkIJatlto dr. »tev. JJi Kokomo. 411------ 411.._____ 418____... >1 47 20 111 10 Z Ti 40 71 36 II 80 81 31 82 1» 16 29 30 32 88 32 22 rt« •13 is II 121 10 :i.i a 28 it u MATTHKW J. TURK. m Mas 16,707 Draginja« izrodi v Vssnšijl. lierlin, 3. aept. — Drsginjaki i/gredi, ki dlvjsjo v Berlinu in bližnjlk krajik le tri dni, šo nleo končani. Včeraj eo bilo tri oeebc ubite v boju med policijo la ko-munleti. Boj je labruhnil, ko jo policija aretirala dva komanistil na govornika. Velika asnošioa delavcev je nato napadla policijsko m | poeta jo, da oavobodl jetnika. Po-j^licijeke reserve ea raagaale mno 117 Meo. >«| Velika panike streaa Nemčijo ^ Govorice e prihajajo« revolufelji sa eo na daevnem reda. Monarkiati £ Hujekajo na pogrome proti Udom. vla j Vlada je anapendirala "Allgemei J* as Donteehe leitung", glasilo ia ".^tdaetrijekege kajaerjs miki je nopodele vladn. šo, ki jo je komaj alutila. Ona, hči Vakods, razvija svojo lepoto aamo, če je naokoli mirno in razkošno, tako, kakor rožo ttraaa iz dihava svojo vonjavo samo pod a/arom svoda; brije In vikar groze ia atelje zemljo. Tudi druge odalieke, ki zo dvo rile emirom, ao ae naenkrat skrivale v najtemnejše kote dvorane, kakor plahe. srne; one ao bile vagojeae samo za razkošje in za ljubavni nasmeh, ne pa za to, da jih pllši tafc vrišč. Emiri ao utihnili; s preseheče njem ao zrli eden na drugega; ve liki vezir in Timurtaš ata ae po drugem vrišČu, ki je zadel na nji ju ušesa, dvignila in sta posluša -joČ stopila ifroro do sredi dvorane. "To je upori Poznam ta vrišč sinov Kurdiatanskih," je dejal Timurtaš glalno, ko ae je preetra žen obrnil k Ifchmed-vezirju. T* je aamo prikimal z glavo in ae obrnil proti sultanu, ki je edini na vides brezbrižno poslušal v daljavo, kakor da ae ti divji kri ki ne dotikajo njega. ; Hitri koraki ao zazveneli v sprednjih dvoranah in v malo trezvotkih ee je prikazala na pra gn pred pogledi presenečenih e-mirov mogočna poetava kaurske " je ga vojvode. "Milan Topličaninl" ee je o glasilo iz^mpogoterih uzt. Bajazet jo prikimal z glavo in z nazmehom v liou je vprašal do~ šleca: "Kdo to rjo ve v bližini na šega eeraila f" "Troji zveeti," je odgovoril Topličanin trpko, "zpoznavalci tvojega. proroka iz Kurdiztana, Karamane in kdo ve, od kod še." "In kaj hočejo ti peit" je za-rjul Bajazet; jezil ga je zasmeh Topličanina istotako, kakor upor njegovih bojevnikov. "Malenkost," je odgovoril« prejšnjo trpkostjo, "sgnuailo se jim je brezdelno letanje v taboru in borba z vsemi nedostatki, ko baje padišah in njegovi emiri radi veaelie pozabljajo na avoje 1 judatvo. Začeli ao torej boj na svojo pest, toda proti tebi, sultane, in ne zahtevajo za-se nič manj in nič več, nego tvoje življenje in tvoje zaklade." Pred trenotkom Še toli drzni e-miri so osuplo zrli na vojvodo, ka- vt ______i . • (Dalje.) Štefan je nevoljno poslušal eantohveloe govore, in obrnil ae je k veziru Mehmedu in Timurta šo, ki ata zamišljeno zrla pred ae, "Vidva molčita, vidva gUvna stebra države," ju je vpraAal, 'zakaj ne pomirita tega divje«" krika, nedoetojnega vajinega go spoda in vajinih bojevnikov!I" "Moj gospodar in moj sultan je govoril tako; mori naj se upiram jaz, fuženj njegove volje f" je od govoril veliki vezir, krčeč rameni nisem tak kakor kaursld vojvo it de, ki se upirajo volji Ivo jih ko SPodarjev," "Allah kerimf" je pripomni Timurtaš, "mora se tako agOditi kakor je dejal moj goepod in za povodnik. "No, sedaj vidiš, Štefane!" ae je amehljal Bajazet, "nihče n< dvomi nad mojim izrekom aamo ti. Seveda, aeveda, saj*si£e-vernež," je dootavil zbadljivo; "ne veruješ prorokovim b^eSdam. kako naj zahtevam, da -Gornja* mojim T!' \ ^v') ' "Da, ti ai govoril, auHaaei rekel fitefan z velikim Isamofata-jevaajem, da ne bi njegofo basede svenele jezno;i "izročil si usodi moč nad seboj, in ona bo sodila med teboj in Timurom; daj Bog, da ee ne bo maščevala nad teboj, ker si jo tsko drzno klical zs eod nikal" Veled teh beeed ao emiri utih nili; veliki vezir in Tirmutaš ata izbulila oči ns drznega govornika; eelo Bajazet sam se je stresel, in njegovo, od razkošja skaljeno oko so je nepričskčvano raiskrilo. "Naj ae zgodi karkoli," je govoril dalje Štefan, ne meneč ae aa učinek avojih prejšnjih beeed. Radi avoje aestre eem tebi, sultane, prisegel, da ohranim tvoje potomstvo na vladi, in spolnim tudi svojo prisego. In radi tega ni več prostora za-me med tvojimi m • slo.o v Mm «M. U aa J« iaumal da. prof. Z^ j ju*. cainmujmmlka mahurik« po talaau, v gr> ,«4raji«» po okrpjud i Itf^v . — ■»■■»■ mmmuf ■ h(tM> ' dfmiH* da v »m pr#> . f» ^ M ga W a«.» zvrnil. _ Vaf naolke^ N« to. kar U kaUaaa aa* • ' ' po okr^larf va» išči ŠI, in "mari ee boš še dalje obotav-Ijalt" Sultan je popolnoma vstal, njegova liee eo gorela, njegovo oko je plamtelo; proč je bila vea ona pohotna lahkomišljenoet, ena o-slabelost. ona topost, ki je še pred trenotkom senčila njegov obraz in bleek njegovega očeea; stal je tu naenkret poveljniško, kakor vladsr dveh delov cveta, do eedej še nepremagan, in njegov pogled, s ksterim se je ozirsl okolo, je vdsknil novo Šivljenje, novo upe-nje v njegove emire. "Jez, Ilderim, naj sebi s zlstom iskupujem spoštovanje in pokor ščioo svojih robov T f' j« vaklik nil v nejevolji. "Allsh kerim! Ta sramots ns doleti že mojega imena!" eužnje z zemeljake irovriaie! je aglaail novi vrišč, in čuti bJlo še zvenenje orožja, udarce busdovana; in kako naj bi bilo dnigače! 8aj ao ae.uporniki zaganjali že ob «režo drugega dvori šča seraila. "In njegovi zakladi bodo naša nagrada," je bilo čuti. kakor od mev ie tisočerih ust. "Čuješ-ii, padišah f" se je o brnil k njemu Timurtaš s trepetajočima ustnama. "Biamilah kerim!" je dostavil Mchmed — vezir, " v eni uri ne ibo več padišahom." In aklonil jc glavo na praa v največji udanosti ter dejal ekeeeno: "Allah jo edini Bog in Mohamed njegov prorok; nihče ne uide avo ji usodi 1 Ssmo Bajazet ae je porogljivo smehljal, med tem ko ata Štefan in Topličanin kazala uporno od ločnoet. "Zakaj moji niao tSki, kakor ta le?" je šepetal Bajasct za ee, po niževalno zroč ns svojo emire in vdjake, a z občudovanjem na oba dva Srba. [ "Ajl" jc vskllknil glasno, "kdo si ups ukrotiti upornika, te pae, katerih lajanje ae neljubo dotika mojih ušea! Obljubujem, da ga povsdlgncm v višavo, akoro nedo-zirno vaem, ki žive v moji širni državi; zapisal ga bom s bogat-stvom in največje razkošje življenja in Zulme" — pri tem je po-kszal na deklico, ki se ja preetra-šeno z ostalimi etiskala v najskrajnejši kot — "ta roža Širaaa, v ka tera objemu bi ae ne branil počivati niti prorok aam, mu bo v la«t Pri avrti Kaabi prisegsm to!" Obmolknil je, kajti od zunaj jc vrišč in trušč vedno divjejže in( glasnejše prodiral v dvorano. "No, vi etebri moje drže ve, ki Hyr*aol« ■aH Rrvmatlt«m, tr»anja, bolela., otaklia* arba«t«a. fkrofla in* druga koln« bojaaai, U naa ta n« jo vahad aa**ta krvi, Min« > kratkem itrn in ni potrabno la4ati, f , Uradu, ura, Ob dalavniku od • d« « Ob nedeljah ad I do t. * SLAVNO STARO ZNANO ZDRAVILO MNOGIM POMAOA _ M 't ' Tisoče bolnikov na želodčnih boleznih se zahvaljuje za uspeh po vživanju Kvrepekega Krvnefs Čaja. Mnogokrat razne bolezni kot naprimer: ŽolČhi kamen, rak, zaprtnica, slaba prebavi, ulčere na žoledcu in prebavnih orgsnfh, zguba slasti do jedi in zgubs spanca so vzrok za spložne ie-lodčne nerednosti. . * Ako se čutite leni, imsti slak rokua v ustih, beli jesik, rgube apetita, brezvolja, tedaj bi morsli vživrfti Evropejeki Krvni Caj. To je naravno zdravilo in deluje izvrstno v žclpdcu, krvi, jetrih i« obistib, ter pomaga iivrlcr^i svoje delo organom. Cena Evro • pejskega Krvnega Č*ja je $1.04 katerega se pošlje na naslov po prejetju denarja. Gufcnther Reme-dy Co., Collinwood SU., CleVe-land, Ohio. * (Adv.) JUGOSLOVANOM V CHISHOLM IN OKOLICI. "In kajhočelatoriti!" je vpra _ _____________ aal Usarevič, sečuden nad naglo j ste ac ne enkrat pooe|ali^da, n<>. spremembo v vedenja £ejazete. |«ite na avojih bedrih vao državo »ledeniškega, čegar oči eo ee kega vezirja in do prtlmi, je otrpnjen poalulal vrišč, ki je gromko, teeto ponavljan, prodiral t dvorano. Zolma je umolknile; veliko preatrašenje ae je sreelllo v nje nem Men. njeno oko je begalo po dvorani kakor bi iekalo me.ta, kem bi mogle sbešati pred aeare do veli-svojegs na p,imtH'' ^ po ! Jetnika v azijakih pokrajinah, k -P«^ Tuaurtsju - "vi sto m, vedno, bo)- .ber. eveje jan.šarje, te kadar nisem sahteval tega, ponn- Stjatrt^ ,n UBMi šivljenje v da^JSK- 1d^Si ČLi ^l*^ ^ toUk« nagrado?^ zadnjega; doati naa le ostane za "Proti alapu nihče ne enUva." uaužnjenje Timara, tega hlapca."!je pripomnil vezir Naia Banke vabi vee rejska. še *e Jo poalulijo v evojih zad-vah kar: ie velika in vama banka s premeten jem e cvete nsd fl,«00.ooo. Te je beaka kjer dobite vse streiho. NaM od)»mal* ee na* ^-jateljl la mi sme rad no pr.pt* -s veaeljem poatre€i, ne II v besen« zadevah temVM v vaak ■ ■ . . ta na raspolago. Val rojak J. Oabolt je takaj m vas vale potrebe, ogtaelto se pri njem« Kadarkoli m talite e beačaem podjetje tedaj ee apomaite ae: FIRST NATIONAL BANKA Chisholm, Minn. PROSVETA Car Corporation nndi veliko i F. VmM Huifji i naslednjim Mj MttiNja NlMtiiki aaprafc-I»Batavis, N. Y, Njattv aatrt PiHkinr, HHrata Jalamia ili n, bo priliki zaafea h. Titana ia priplivljen? ga Aaria kari, ki nH avtanabilaa metniiki način, da bo karo i lahkoto izdelovati v veliki množini. Jo ztavlti v svoj laatai razred in da bo U kara brez dvom zrevo-lueijoniraU eelo avtomobilzko in duztrij©. ^ , ^ ' ; Kar ze tiče predseduika Vrem Šeka ae je le dosti povedslo v prejšnjem sporočilu, s on govori rajše o stroj kari kot pa o evoji osebi, čeprev je .povsem primemo mimogrede omeniti, de je on, ki je prišel v dešelo kot mlad mol. atar nekaj ned dvajeet let, ne ds bi snel besedico angleščine, izrisal načrt sa slavno Pslmer-Hinger karo, ki js predstavljali take ssn-zacijo na slsvni avtomobilski raz-stavi r Msdison Squsre Oardens. £iMm ' ■■ .-aE^S f$ mflmp Adria Je anatflna kara. Po letih skrbnega študiranja ter tajnega ekzperimentirenja je proizvedel ta eijejni izvedeneo na avtemobilzkem polju telo značilno karo, ki je zgrajena na povezni novih principih. ▼ prvi vrsti je kara kraanega aloga, ki vedno obrne naee posornost ljudi, ki pa se takoj nato pričao zanimati sa povsem poeebao mehanično koa* Štrukcijo te kare. Kot je omenjeno je bila ta, kara eeetavljena v prvi vrsti aa produkcijo v velikem. Telo kavi obstaja la treh ločenOi delov, ffcko zveni eowl, sprednji sedel in zsd-nji sedel eo posUvljeai posebej ter aavzemajo vzled tega manj proatora, dočim dovoljujejo ob i-stem času večjo mbško silo pri grajenju. Vae to pa je poeUvlje-no direktno ns jekleni okvir in na ta način ae je popolnoma odpravilo vae škripanje. V alučaju poloma te ali one vrste pa lahka kupi človek podrti komad, mesto da bi si moral dobaviti eel novi "body" kot se zgodi to pogosto pri navadnih karak. Posebni in patentirani izris bo-dy a obenem s splošno znsnostjo kare pa je straneksgs pomena vspričo glavne točke, ki obeUja la lahkega načina kako vositi to ka-ro. Te pa se je doseglo z izloče-njem zkoro vee tekozvene "ua-sprung" teše. Uko števila Slovencev po ceh dekli za članke ia eliko, ki je izšla t "G. N." v pričetku pretekle fs meseca glada aglške Adris Motor Car Corporation, ki se nsksja v BaUviji, N. T. So-glssao s novim Ugotovilom pred-srdnika liouia Vrearfka je bUa tvornica dobeaadno preplavljena . pismi čitatcJJev tega liste, ki so pisali Korporaoiji s ieljo, de dobe bolj popolne informacije glede p jenih aktivnosti - Velika število pisem, — je rekel Mr. Vreatšak, v odgovor na vodilno vprašanje, — nI atavilo 1« vprašanj glede eeae, aloga, teši, isvaarednik novosti, datuma, dobsve m dragih etvari, tikajočih tudi izvedeti, -če bi mogli postati »a Uaiioni način .intereeiranr pri jslaea oodietJa. ki obljublja no-ststi vreden iadustrijalni oporne-nik podjetnosti našega naroda, podjetje, na katero ao SJpvenoi v splošnem Uhko ponosat — Praktično vaa pisma, — je nadaljeval — vsebujejo beeede vzpodbude, dobre volje Ug splošne Urasa aa-spanja, obenem s raslhimi šeliauki za naš bodoči Mačk. - M M immmmi '.Predsednik Vremšak je rekel v nadeljaejn, da ni ina^l v avojčm prven členka nobenega drugega nsmena kot sesaanki svoje w>ja-kes dejstvom, da obatsjs v deleti velika U hitro napredujoča kor-Poraaija, ki izdeluje novo ia laet-Jo isaajdbo, obstoječo ia avUmo-bila z osssJ, ki ne noalj otele. To bo brez dvoma arevolucijoniralo eelo industrijo ia a tolikim poao-zom lahko opaserfano na to dej-•tro, kajti ianajdba je alovenaka ia podjetje vodijo Slovenci. Ker ss tiče kan seme, kaje niš-vid,u priloieao, iaJavljoje ia-^•Uoei v uj stroki, da Jo v aM- j***** * ^ M rs>, ,n da sa aai, U ne nosijo U- Frank Sakser SEJE IN SHODI 82 Cortiandt Street NEW r . > " * ' • CMOTI— 7«iI>h1i« JADRANSKE BANKE i« BMff*4. C^i*. Cavtet, D«brov.ik. En Kranj, Ljubljana, Maribor, Motbovtt, grob. " , JE.'"*' ITAUJA > Trat, Opatij«, Zaitr. lavriajeaao hitro la poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, lu liji in Nemški Avrtrijl, ter izdajamc»taka>r hromih, dinarih. lirah in dolarih. plačljive na vpoglod pri Jadranski hamki in vs«h njenih p£ druinioah. $ j'V bi'* Prodajamo parobrodne in ielezniške vozne listke na vse kraje in za vsa črt«. Kadar ste na potu v staro domovino in sa nahajate v Ne» Vorku, sa Vam bo izplačalo, ako a* zglaaite gleda vreditve V« iih densrnib zadev pri ravnateljatvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to. ako kupita parobrodnl listek pri nas ali ata gs mor da kupili 4flaee. $smgMMm'M%S|e toki isvanredni ugodni pogoji, ki bodo od velike koristi aa vse one, ki sa ia ali se bodo poaluievali nale banke. * FRANK SAKSER STATE BANK ^ IIIIIII..... k**«aavstrija katero priredi SLOV. MLAD. SAMOSTOJNO PODP. DRUŠTVO "DANICA" v nedeljo dne 10. septembre 1922, v Narodni dvorani na 18 cesti in Racine Avenue CHICAGO, 1LL. Začetek ob pol tretjo are popoldne. Vstopnina s« osebo je 50c. Za pijačo in dober pr^i-izak ter dovolj zabave za vse bode skrbel odbor. Naluliudncjše se pnporočamo za mnogoštevilno vdeležbo, Vabi ODBOR. {ZKAdDiTELJI NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA ■Stari M patentiranje prijavne m MNMlJiviai advokatom ca patenta aa naalov i . -^J' A. M. WILSON Patenta 312 Victor Bldg. WASHINGTON, D. C. Nato aiovonaka k njiva dal« pojaa- nila • taaajdbak in patantik ia aa vam roftlj« saatoaj na nk teijo. rfMt* te dana« potijo. • :, ' ' 6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. ■} Zvez, broške, zapestnice, dirmianlhr * prstane in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA f Columbta Gramofonov | in gramofonskih plošč. Slovenskih in drugih. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno, ali pa osebeo vprašajte za eens predno drugOd kupite. Najboljše blago. Najnižje cene. Največja slovenska tiskarna v Ameriki je 2146-48-50 Blue Uland Ave., Chicago, Illinois. ETA" ss tiska v naši tiskarni Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškei kakor tudi v angleškem in nemškem vine ss društvs in trgovca.—"PRO; PROLETAREC je slovanske glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavee In rojak, ki sa tanima ea soclallsem, bi gs moral redno čitati, ksr vam ksšs pravo slike eoetalisma Naročnina saaša $2.50 aa leto, $1. SO aa pol leta. Naalov: PROLETAREC, v.aiMfcs CHICAGO. ILLINOIS. L FMUe f *•< eoalk baji,! \12O0 atvajr Ava. aa vogal« Fine g*. ' poleg Heinz tovarne. Pitt.burfh, Pa. Na razpolago imam vedno Čiste sobe, sveša in okusna jedila in vsakovrstne pijače. f . . Rojakom to snancam se toplo priporočam. FRANK ER2EN, Pirop. v >v VjV Phone Ceder 9M3. p ■ jr i' i« ju \ '• r išjiiMuj BREZPLAČNO [ ljudem, ki bolehajo na KILI. te.0ae bolalkev labbo dobi aa »o«. * aw------ ----.ji .. .___.m. .. _ . Znamenje (Julija 31-22) pomeni, da ram naročnina polete aa la dan. Ponovite xMmm prcšanjs se «»Uia la preakrblte ai takoj dohrr poao. Aa. V salogi imam *#daj naj bolj A* hraatova aoda. šs od Sta-roga tffanja. Cona ao: „ vtketa taO i« »otoatoai a MroSiia«.nrod je »oalati tod koa vpr.Ujt. rojaka, ki m Jih to aerodili od J, 323 Epsilon Plače, BrookIyn, N. Y iTeS? - " Jjj^TMaju, iSJrT^M' •Hbi ototoaa mSO) taSato^rajj£«fo? Aalk aa katoe« »a frajol , Uete ■stik V afia« i« d*).«« « aioitoi kitoma S ea to aaaH • rartoa. ha« M aMaai toai i Mta* aaaktoe haleha aa «1 >raa»i Solaaa«. £ cgtsmk ki to^t ik račja zaloga kraanib ku h p.-^t in najm»čn-jtih sv za toploto vailh hiš, tudi rasnega pohištva in lelosntoa. Pri nas lahko karkoli al šalilo in bodtte najboljše pootrefteai. %% va, pišite nam dopisnico in navodila alari in novi naalov. Naši zastopniki so val društveni tajniki In drugi aa- ZBASNIK $6.00 in aa pol leta pa $2^0. Ckni S. N. P. I plačajo aa pol leta $l.t0 in aa oelo leto as priporoča 8loveacem v vseh notarskih poslih. Izdeluje po ob lastila, kupne pogodbe, pobotnice, dolina piama, oporoke »n proš nje as dobavo svojcev Iz starega kraja, »prejema v Izvršilo vsako vratno zemljiška i ndruge preiskave tukaj ali e starem kraja. po rrduje tudi v tolbenih zadevah med atrsakaml tukaj bi v 4om» vini ia daj« vaakovrrtne informacija zartoiij. ^ " Odvetniška in jayp*notaraka pisarna P* A. B0GADEK, "MM Wal.b aoiMio«. 4M OUmmmd fttoasl - PITTSBURCH, PA. ooMB titZkST^** * razpravah. HoJ^S^STjl Paalovadja as tlovoaafci oddelek: LOUIB K VEDER KaS^to^tT.^ m ' >*" • STAREH UPRAVNISTVO VICTOR NAVIN^EK EMIL BACH MAN, Inc., JLi^ i«