Posamezne številke* Navadne Din 1’—, ob nedeljah Din 2*—• „TABOR* izbaj* vsak Han, rarven nedelje in praznikov, ob 18. tiri x datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti £> 18’^ m ino* seznaLvo D 26'—, dostavljen na dom D 19^—* "• Iricaznioe D 18*—* in.vreti po dojovora. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica P6IfniHteisiaiaJ?a v Knjižnica liceja Posamezne številke* Navadne Din 1*—■, ob nedeljah Din,2'—• UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari* boru,a Jurčičeva ul. št. 4, I. nad* strop j ti. Telefon interurb* šL 27ti« UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici^st. 4, pritl:čj«v desno. Tele-ion it, 2*1. *» SHS pošinočekovot račun stčv. 11.787. Na naročil« brez denarja »e na ozira. — Rokopisi se ne vročajo. fiWIITlllBW IIBII Leto: V. Maribor, sreda 20. februarja 1924. Številka; 42. Propadanje bivše Južne železnice. Beda, želerafčariev — uvod k ©roinetid katastrofi. Maribor, 19. Miroar^jn. Podržavijen.ie .Tožne železnice se je izvršilo tako ntagto in površno, kakor se pne more izvršiti le v..naštih neurejenih razmerah, kjer partijski interes zmaguje nad državnim in' goepodatelcimi 55 načelnega, vidika, bi bito dobro (pripravljeno poriržavljenje le pozdraviti, zakaj u-niftikaciju prometnih poti je važen' po-,nj m enotno gospodarsko politiko. Toda kaj načela! Pri nas se je bilo že v naprej bati, da bo podržavljen je Južne železnim le ono razočaranje več. In’ res! Sam akt podržavljena se je ■ izvršil pod najneugodnejšimi znamenji. Južna železnica je steita. tik!'pred podržavije-n.iem in « Tli več. brigala za mezdne razmere svojega o-ohja. V Mariboru je vastata ata vika železničarskega delavstva, bi je bila slabo organizirana in katere se politični špbkukanije zlorabljali. Toda v bist vu je bila docela upravičen prete-st. Ker je ob istem čas« izbruhnila stavka tudi' v Vojvodini, je takratni železniški jndnjster dr. Velizar •Jankovič opazit strahove m odredil mi-litarizacijo. Hotel pa je ubitj dvoje muh obenem’ in Je v vsej naglici prevzel opravo Južne železnice. Mtliluriza-ioija je bilo odpravljena, začel se je nov režim. Ni še minilo pol leta, pa so ž 'njim nezadovoljni vsi uslužbenci podržavljene Južne železnice. .Vsi od višjega uradnika do zadnjega zavirača in' delavca ▼ kurilnici. Zadovoljni so k večjemu taVi proteikcijonriati', kakor je na pr. g. Ivan Hribar, ip jo' 1» po/hrajtinske-ga namestnika postal eden1 izmed glavnih fumčijonarjev železniške uprave v Sloveniji. Drugi čutijo globok minus V »rimeri s prejšnjimi režimom, k* jo v lastne mi ihtereisu skrbel, da si jc pridobival naklonjenost, uslužbencev i,n da 5im j« vzbujal veselje do dete. Kogarkoli vprašate, vsakdo je Tfezadovo 1 jc n z državno upravo. Naj nihče nc prihaja s piškavimi argumenti, da so to začetne težave in da jc riepotrpežljivoiftt osobja znamenje nezadostnega patriotizmu. Urša vn a uprava bi mogla — če bi le hotela — prevzeti Južno železnico brez naj' manjših motenj v njenem ustroju. Mo gl a bi v uslužbencih podvojiti veselje do dela, saj služijo lastni državi in’ ne reč skupini tujih kapCtalislov. NHč.od tega! Celo v notranji »pravi •o bile takoj v ipmvi« dveh mtesecih izvršena reforme, ki ne znočijo izboljšanja temveč poslabšanje. Stopnjema, teden ■a tednom, so začele prihajati odredbe, ki so kazale, da se t/udi v Južno železnico zajeda oni rak. hfi razkraja v*#> našo državo. Protekcija im kinnropcija ata dva jmj'ho1 j znana »Imptonra. Na mtesto, da Vi se v osebju d\»i-gai1o vesolj do dela — in brez veselja do dela tne mOrc železničar opravljati svoje težke sbižbe — bo srn je pričelo uprav smotre®© ubijat k Vedno bolj uvideva podržavljeni južni železničar, da novi režim1 zahteva od Tv je ga dolžnosti in sicer te podili meri, ne daje pa mu pravi© ah pn jih daje le mnjekromnejSo mero. Patriotov se ne vzgaja tako, du ep pri' državnemu podjet-Sa zaposlenega nakladen©;) obuboža in napravi nezadovoljnega! Lačen' delavec nima in, po more 1 meti veselja do dola. Kdor ec čuti zapostavljenega in izkoriščanega, kdor noei v delavnico zavest krivice, s st-rami delodajalca, ta nc moro vzljubiti svoj pok IH« ini ne navdušiti za dotada j«lc?b tudi ne, če jo ta djž^a. Burna debata o raški pogodbi. Velik govor zentljoradnika Laziča. — Velesrb Stojanovič natolcuje hrvafske in slovenske oHcirje. — Obtožba socijalista Divača proti kapitalistični Italiji. — Glasovanje bo v poznih večernih urah. BEOGRAD. 19. febr. (Ob 14. uri.> Narodna skupščina je takoj po otvoritvi današnje seje prešla na dnevni red: k razpravi o pogodbi z Italijo. Prvi je govoril zcmljoradnik Voj a Lazič: Bojevali smo sc, da dosežemo neodvisnost. Vlada pa s pričujočo pogodbo izigrava našo gospodarsko neodvisnost. Vse naše žrtve so zaman. Za ujedinjenje in osvobojenje smo do zadnjega moža šli v vojno in jo zmagovito končali. Po vojni ie bila dolžnost naših diplomatov, čuvati, kar smo pridobili z vojnimi žrtvami. Ta naloga je bila v rokah Pašič-a in Ninčida. Govornik ostro kritizira njuno zunanjo politiko- Radikalci pa imajo vedno stereotipen odgovor: zna baja, što čini! A ravno z nestalnostjo svoje politike in z izgubami, ki nam jih je prizadjal, je Pašič dokazal, da ne ve, kaj dela. Radi Reke smo najprej izgubili Zadar in Skadar, ker se nam je zatrjevalo, da dobimo za kompenzacijo Reko. Mesto tega smo sedaj še Reko izgubili. Italija se je zavezala, čuvati neodvisirošt Reke za vedno, sedaj pa mi sami privolimo v to, da se črta Reka kot svobodna država-Hladnokrvno gremo preko trpljenja in muk .higoKiovanov na Reki. Prodali smo svoje najvitalnejše interese, kakor sino s politiko g. Pašiča izgubili Baranjo. Vse Zato, ker g. Pašič nima .v svoji politiki nobenih smernic, še pred nekaj tedni nas je tolažil, da bo rapallska pogodba predložena Zvezi narodov. Mesto da je izpolnil svojo ,v. skupščini svečano dano obljubo. jc brez vednosti in privoljenja skupščine šel v Rim, da podpiše pogodbo, s katero se uničuje raoallska pogodba. In sedaj zahtevata Pašič in Ninčič od naroda, da doprinese nove žrtve. Ako bo naša zunanja politika šla naprej v do-zdajni smeri, bo peljala do vojne. Sramotno smo pustili pasti Stambulijskega, ko jc hotel izvesti pogodbo, pustili smo, da je prišel do moči Cankov. m že nam groze z?, spomlad novi vpadi v Macc-donijo- In zopet bomo morali s krvjo izbojevat! to, kar je bila dolžnost naše zunanje politike. ':v ■ Za Lazičem jc gov-oril 'Aca StojrJto- Državn« uprava je zavzela docela neumestno in škodljivo taktiko: Ker mora slediti s sredstvi', naj padejo žrtve na uslužbence! Oni' m»j žrtvujejo. Železniški Hprevodniik, zavirač, delavec, železni) siki uradnik 'naj si pritrgajp od ust ini če nimajo kruhu, naj »uživajo« prijetno zavest, da so uslužbenci državne železnice! Ta zavest jc pa postala že tako grenka, da bo moralo priti v bližnjem času do katastrofalnih posledic, če ne bo vlada izboljšala materijalnega položaja nastavljeneov in delavcev podržavljene Južrie železnice in ako bo s tako slopoto gojila v njih prepričanje, da eo s podržavljeni c ra prišli s kanja na kozla. V Beogradu razpravljajo Sfa dolgo in široko o železp iško-upravu ih vprašanjih, ugibajo o tem: ,tn’ onem, kakor pač delajo ljudje, ki juvajo polne želodce in ki ao naduti od obl as tj jp mogočnosti — mcdtemi pa so mmpsri. železu i čar ji- ie 'rnaiu po I. v mesecu brca paro v žepu. daveč iin uradnik prihajata v del avali-co m v urn ds težkima gmotnima skrbmi, vlakovodja wi spre vodnate morata poslušati 'kruljenje v želodcu, piedtem ko jima je zaupano življenje sto in sto potnikov. Noj niljčo ne iujsjj. 9, Dunaj 0.1170-0.1210, Praga 2.3750—2.4550 Mjlau 3.50 3.00, Ne\vyoi'k Sl 82. ^ Nova uprava namerava poseči Se dalje, samo da v svoji slepoti pride železničarjem prav do živega. Namerava n« kiniti družinske legitimacije in režijsko dobavo kurjave. To so stati privilegiji, ki jih jo kapitalistično podjetje skrbno čuvalo — ne mogoče iz ljubezni do uslužbencev, temveč zato, ker jo imelo od tega gmotne koristi. Človek je človek: bolj ko si človeški s svojim delavcem1, bolj ti bo udan in delaven1. Državni režim gre brezobzirno preko vsega toga, in kljub temu, da je vsakemu človeku jamo, da so železničarji vseh kategorij slabo plačani, jih hoče vlada oropati še starih ugodnosti ter vzeti V6e, kar jih je doslej moralno vezalo k to j službi. Ni čuda, če mlado uradniStvo zapušča železnico, ni čuda. če je delavstvo do grla nezadovoljno in- jz nmfjfvili razlogoh veliko bolj zrelo zo ekstreme kakor za patriotizem. Krivdo nosi sedaM nji koruptni, nesposobni režim1, k| bolj skrbi za napise na železniški« postaja« nego 7,a socialni položaj železniških u-služ.boncev. i j 5 prošamo; Kedaj ho temu k©nefc, IB ali ne bo pozuejša škoda neštetokrat večja nego bi bila pravočasna uvidevnost in socialna pravičnost! Politične vesti. '* o politični šoli JDS v M ari toru kin« prinesli stvarno in. mimo poročilo, brez pretiravanja, pa tudi Ibrez napada na katerokoli stran. Častita »Straža« pa rvdnDjub dani besedi ni mo^la preboleti, id«, n® ‘bi udarila po nas »policajdemo-ikratib« in' nas smešlHa, Nas seveda to irte razburja prav; ni«, saj smo doživeli že grše plohe iz sStražinega« gnojišča. Tudi naših f antov in mož, ki so se udeležili šole, se bo »Stražili«« gnojnica prav malo prijela. Hoteli smo nehonet-Sfast »Slraže« le pribiti v času, ko baje velja med nami nekakšen dogovori o premirju. * Težek notranji boj se bije v slovenski socialni demokraciji. V zadnjem »Socialistu« priobčuje eden prvdborite-Ijev stranke Filip UratnAk obsežno »Poslano«, polno najhujših očitkov proti bivšemu ministru Antonu Kristanu, In. po svojli daljši odsotnosti, v strankinem] življenju očividno hoče zopet igrati v stranki odločilno vlogo. Urat-inik očita Kristanu, da je za težke mila-jcno oškodoval strankino gospodarsko organizacijo (Nakupovalno zadrugo), 'daljo da ni hotel dati delnic Blasnikove tiskarne, s katerimi! je razpolagal, v delavsko roko, in da sedaj zopet ustvarja * pomočjo bank novo nerealno podjetje, da hoče zagospodariti v delavskem konzumnem: društvu za Slovenijo itd. Kristanove manire, pravi Uratnik, so vrgle delavski potret, Slovenije v težke krče in' krizo, da jc znal igrati dvolično vlogo: biti zaupnik delavstva, Obenem' pa zaupnik bankirjev in kralja in da stoji "delavstvo brez sredstev nasproti velikemu kapitalu in aparatu, ki ga ima Kristan v rokah. Slovenska javnost z zanimanjem' zasleduje dvoboje v socialistični stranki, * Velika razprava o Reki se ie po dr. Nlnčičeveni ekspozeju dne 18. tm- v narodni skupščini nadaljevala. Demokrat idr. Grisogono je povdarjal, da je reška pogodba vtzgled, kako se ne sme voditi zunanja politika. Gre za aneksijo živega dela našega mesa. Izgubili smo Trst in Skadar, da rešimo Reko. Saj sta nam .(Clemenceau in LIoyd George svoj čas /ponujala Skader in okolico, če damo Re-,-Jco. Mi smo žrtvovali Skadar za neod-(.hdsnost Reke. Zaigrali smo v San Remu |n Palanzi. Sklenili smo potem rapallsko pogodbo, po kateri Reka ni bila več pod zaščito Zveze narodov, ker so tako namenoma hoteli Italijani. V Rapallu smo izgubili Cres in Kvarnerski zaliv- Vse to je danes z Reko vred italijansko. Drago Lamo odkupili navidezno prijateljstvo z Italijo. Italija bo nadaljevala politiko, ka-jtero je delala že za časa zveze z Avstrijo in Nemčijo. Z Reko smo žrtvovali del našega ponosa. Zakaj nismo protestirali, |ko je šel na Reko general Giardini, zakaj nismo apelirali na Zvezo narodov? Sedaj smo kapitulirali. Sklenjena pogodba Mali feuilieton. Josip Kostanjevec — šestdesetletnice. p ’ Kdor živi za druge, ne umrje! Pred nekaj meseci so se naši listi spo-smnjali šestdesetletnice slovenskega pisatelja g. Josipa Kostanjevca, ki živi že od prevrata sem v Mariboru. Jubilejni fclanki pa so nekoliko prehiteli čas, zakaj g. Kostanjevec slavi šestdesetletnico rojstva šele danes, dne 19- februarja. Šestdeset let je nedvomno pomemben dogodek v smrtnikovem življenju. Dandanašnji, ko živimo veliko prenaglo, Iko nam ekzistenčni boj brezobzirno izčrpava telesne in duševne moči, je 60 let čedna starost. Tem častnejša so taka leta za slovenskega pisatelja. Naš narod je svoje pisatelje tiščal k tlom. Iskal jih je, a ko jih je dobil, ni vedel, kaj naj počne ž njimi- Bili smo mali, še bolj pa — malenkostni. Šestdesetletnica življenja in Štiridesetletnica pisateljevanja je spričo dejstva, da je večina pesnikov in pisateljev, ki so nastopili pot s Kostanjevcem in po Kostanjevcu, že zdavnaj v grobu — razveseljiv jubilej. Ziasti, ako uvažimo še to: G. Kostanjevec je bil tudi Učitelj in družinski oče. Selil se je iz kraja v kraj. Boril sc je za skorjo kruha. Še zasluženi pokoj so mu izpremenill v ; nepokpj. Koliko drobnih skrbi, težav, bo- V posameznih' točkah žali dostojanstvo naše države. Plebiscit na Reki je dokazal, da Reka ni italijanska. Več ko dve-urni govor posl. Grisogona je zbornica poslušala z napeto pozornostjo. V popoldanskem nadaljevanju so govoril: dr- Hohnjec (SLS), Kapetanovic (musl.) dr. Šumenkovič (dem.). Vsi govori so bili npjostrejša kritika naše zunanje politike. Koncem seje je prišlo do burnih incidentov s podpredsednikom skupščine Dra-govičem, ker je kršil poslovnik. Ko je vstopil min. Vujičič jn hotel govoriti, mu opozicija ni pustila priti do besede. Glasovanje o reški pogodbi bo danes 19. trn. * Pri občinskih volitvah, v Gorici mi-nolo nedeljo so dobili fašisti vse mandate. Slovenci se volitev niso udeležili. — Himen’. Poročil se ie dine 18, trn', v Ljubljani g. Drago Čeh, železniški u-raduik y Mariboru, z gospodično Marico Žabkarjevo, učiteljico y Središču. Obilo sreče! — Odstop podžupana v Ptuju. Ljubljanski »Socijalist« poroča, da je v Ptuju odstopil podžupani Ivan Šegula, ki je bil pri zadnji volitvi župana na predlog demokratskih odbornikov izvoljeni — Duhovniške vesti. Župnija Hoče pri Mariboru jc podeljena g. Al. Sagaju, do-zdaj župniku v Št. Janžu na Dr. P- župnija v Ljutomeru g. Ant. Kocipru, dozdaj župniku na Ponikvi ob j- ž. — !Sa dograditev železnice Murska Sobcta—Ormož. Zaupniki .TDS iz sreza Jj juto mor — Gornja Radgona, zbrani IT. tm:. na Srezkenrf! zboru, so sklenili resolucijo, v kateri n a j en ergioneje 'irt z ©-goroenjero! protestirajo proti namera vlade, da ukine delo na železniški progi Murska Sobota — Ljutomer • Ormož. Krediti za progo so bili dovoljeni in zahtevamo v imenu vseh stanov in naprednih strank, da se ta proga po prvotnem, odobrenem načrtu v pol nemi obsc-gu čimprej dogradi, ker je veliko gospodarske važnosti za prebivalce Prekmurja in Slovenskih goric in je od tega odvisna državna zavest posebno y\ Prekmurju. — Popoln himn mrk bomo imeli priliko opazovati nocoj 20. tm. Pri nas bomo v ugodnem slučaju videli konec popolne pomrčinc krog 17.57 sr. evr. časa. — Izseljencem v čile (južno ameriška republika) javlja či len skl konzulat v Zagrebu, da si morajo dati vidirati potmi list le pri konzulatu v Zagrebu in ne, kakor se je godilo včasi, da so si poskušali dati vidirati pri čileriskemu konzulatu v inozemstva. Tako si bodo prihranrili neprilika pri prihodu v Čile. — Naši novi zlatniki. V ministrstvu financ se dela projekt, za izdelovanje zlatnikov s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ti' zlatniki se bodo lili v malo m številu iz zlata, kii jo prišlo iz Avstrije in katero jo v narodni banki. lesti in razočaranj se je združilo, da mu zagrenijo in razgrizejo to. kar je vanj položila sama narava in kar ga bo preživelo. Drugi so postali to in ono, on jc še danes duševni proletarec. Bodi mu v čast! Progres človeštva (in njegovih narodnih sestavin) ne prihaja od ljudi, ki so svoje življenje preživeli veselo in udobno, temveč je rezultanta žrtev in trpljenja. Usoda hoče, da ostanejo nesmrtni le tisti, ki so ustvarjali večne .vrednote v trpljenju in samozatajevanju. Kdor ima paradiž na tem svetu, ga nima na onem. V teh štiridesetih letih, odkar g. Kostanjevec prisega na ideale slovenskega pisatelja, jih je bilo mnogo, ki so ga merili »z visokega« in ki so ga zdavnaj prekosili v »karijeri«. A kaj bo ostalo za njimi? Kakšen je rezultat njihovega življenja? Bili so številka, ki jo nadomesti druga številka. G- Kostanjevec ni napravil svetniške karijere, vendar pa ima njegovo življenje rezultat, ki ga bo morala priznati sama smrt in samo človeško pozabljenje. Josip Kostanjevec se je trajno vpisal v knjigo naše kulture kot pripovednik - realist. Šestdeset let življenja, štirideset tet pisateljevanja in — še je tu, še je v njem obilo moči, zdravja, volje! Mi, ki smo rasli v dekadentnem času tik pred vojno in med vojno, ki smo bili nezreli in Srb-'e vršeti nad glavami apokaliptična vihra človeške morije, ml, ki si moramo ustvarjati voljo in moč s teles- — Potovanje v Švico. V s Vrbo uporna rij a švicarskih razmer in za poglobitev gospodarskih odnošajev med našo državo til Švico namerava švicarski konzulat V Zagrebu prirediti skupno potovanje v Švico. Za potovanje bi prišli v prvi vrsti v poštev aaidustrijal-ci, trgovoj in obrtniki, pridružiti bi se smeli pa tudi drugi1, kakor turisti itd1. Natančnejši podatki o programu, Voznem] redu iii stroških potovanja, sc bodo še priobčili. — Zopetna dražba barake v Mariboru. V pisarni Komando mariborskog voj-nog okruga (Dravska kasarna) soba št. 16, se dno 25. februarja t. L ob 11. uri dopoldne vrši ponovna javna ustmena dražba za prodajo barake »Dunaj« v Mariboru (Samostanika uffica) pod novi mi pogoji, ki so razvidni vsak dan’ med uradnimi urami V navedeni pisarni. — Vsak ponudniik (licitant) ima položiti 'kavcijo in sicer naši državljani 5%, inozemei pa 10% od začetne cene. Izklicna cena je 115.842 D za prodajo z inventarjem! brez poprave zemljišča prvotno stanje. — Anketa gradbenih zadrug v Mariboru. V Sloveniji obstoja precej gradbenih zadrug ali društev s splošno koristnim! značajem! na podlagi .samopomoči. Povojna gospodarska kriza jo mnogim! tem zadrugam! onemogočila poslovanje v smislu pravil, ker se vlada ne zaveda važnosti takih zadrug ravno v dobi. gospodarske in stanovanjske krize in: ker sc žal za odlično socijaltio zv«-rije takih zadrug premalo zanimajo tudi občine. So pa pogreški v teh zadrugah tudi. samih, ker se, druga napram! drugi preveč smatrajo kot nekaka konkurenca, namesto za istovetna in! za istim ciljem splošmeg-a blagra stremeča združena podjetja, potrebna medsebojne pomoči. Da se me le dvigne ugled, nego tudi moralna irt gmotna moč vseh teh zadnvg, so je na zadnji plenarni seji kreditne in stavbene zadruge »Mojmjr« v Mariboru sprožila uvaževamja vredna misel; o pni liki razstave gradbenih načrtov povabiti tudi zastopnike vseh znanih sličnih zadrug V Sloveniji. To bi bila prva anketa, katere namen naj bi bil predvsem doseči skupen nastop pri centralni vladi v svrho povzdige gradnje v krajih, kSi posebno trpe radi stanovanjske bede, V drugih državah so ta,-fco zadruge že zdavno združene ter so si omogočile tudj svojo gradbeno banko. Ako se ta' projekt tudi pri Sas posreči, si zadruge same ustvarijo podlago, da jih bodo odslej vse drugače vpoštevale občine, pokrajinsko oblasti, predvsem pa država sam«. Priporočljivo bi hilo, da se medtem' vse te zadruge izrazijo o potrebi združenj«, četudi zaenkrat le v neobveznem razmerju. Glavni namen za sedaj pa naj bi bil, kot rečeno, skupni nastop pri centralni vladi za odpomoč stanovanjske bede ozlrv povzdigo in o- no in duševno gimnastiko, se komaj zavedamo, kaj pomeni, da 'šestdescletni Kostanjevec sploh še ni — star. Toliko križev in težav ga je trlo, ki o njih mi mladi tarnamo in tožimo in na hip celo omagujemo pod njih pezo, a glej — nedavno mi je Kostanjevec dejal: »Ne čutim, da bi bil star.« Ni ga rnoglo zlomiti, ne more ga tudi postarati! Kdo ga ne zavida, fantje? Kaj je naša schopenhau-erska, nietzschehejanska, magari tudi tol-stojevska filozofija v primeri s takim kljubujočim duhom, ki korenini v zemlji in njenem zdravju in ki jc na zatonu človeške dobe najrajši med mladimi, ker je sani mlad! Za danes naj izrečem tiho željo: Bodi mladosten in kljubujoč! Varuj svojo kleno osebnost, ne želi si tistega, kar je dano ljudem, ki žive, da izpolnijo število! Ti si živci in živiš, da zapustiš narodu dedščino. Pride dan, ko bo čez shrambo duha zaropotala prst. Njim, ki so te kedaj prezirljivo merili z visokega, ker so bili nizki, bo to zadnja popotnica v večno pozabljenje, Tebi pa preludij v čisto življenje duha! Ne misli nikoli na smrt, misli na nesmrtnost! Ignotus. • * m x Smrt češkega znanstvenika. V soboto 16. tm. je p mrl y Pragi vseučiliščni profesor in primarij očesnega oddelka praške klinike dr. Jan D»yi. Pokojnik e kot voda, ter si ga 'je zato dobro privoščil. Precej matrkan se jo odpravil na kolodvor in šel v žensko stranišče, kjer je začel razgrajati im vse ponesnažil. Ko je prišla strežnica, jo jo opsoval, nakar sta ga hotela stražarja aretirati. A njegovi podivjanosti ni bilo priti do ži vega. Stražarja sta morala vzeti vox in ga odpeljati m a varno«. Med potom' je šo psoval stražarje. Vse to mu jo toliko pomagalo, da &j bo par tednov hladil jezo in' zdTavil mačka. Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovžki trg St. 8. Narodno gledališke. REPERTOIRE: Torek, 19. feb\*. »Mogočni prstan’«. C. Sre/da, 20. febr. »Mercadet«, Ab, E {zacfnjič v seaoiiiL Četrtek, 21. febr. »Mogočni prstan«, alf. A\ Petek, 22. febr. Zaprto. Sobota, 23. febr. »Pri treh' ml a de os kafa«, ab. B, ■• i 'fj.-i■i,*"■ ir-i ); ■.•■:■>• Film. Mestni kjfo. »Zagcfnetna dvanajst«, »senzacijonalili detektivski film) v 5 dejanjih1, v glavni vlogi Oskar Marici« in Anali Holm1, se predvaja v torek, -rsdo in četrtek. Romantični umetniški film z naravnost senzaeijotfalnim! siž»j ■.nr in' dejanji. Prvovrstna oprenfa in Slike. Mladini dostopilo. j/ - -■■.;■ m! pogodbam?. S čim pa bo človeštvo nadomestilo premog in petrolej? Vir no ve moči so solnčni žarki, plima in oseka in .veter^toda uporaba teh moči stoji šele y fazi poizkusov. Vodna moč predstavlja veliko vrednost, zlasti v Franciji, Italiji, Švici in na Norveškem. V primeri z Ameriko pa je Evropa kaj revna. Tudi če bi človeštvo moglo uporabiti vse vodne sile, bi jedva nadomestilo več kot polovico letne potrebe premoga in petroleja. Vrhu tega bi bilo treba preložiti industrijo v. najnepristopnejše dele Azije, Afrike in Amerike. Kulturo mora tedaj obvarovati sohtee. Svota premogovne in petrolejske energije stoji iv. razmerju svoto energije solnčnih žarkov na zemeljski krogli kakor sedem naprani sto, vendar pa so solnčni žarki razdeljeni po vsej zemlji, dočim so ležišča premoga in petroleja osredotočena na nekatera o-zemlja in se dajo lažje izkoriščati. Francoz Mouchon je že storil poizkuse, da bi pritegnil energijo solnčnih žarkov v industrijske svrhe; na parni hotel osredotočeni solnčni žarki so gnali majhen Parm stroj. Ameriški inžener SKuman je v zadnjih letih namestil veliko število o-grommh reflektorjev nad parni kotel in { ta nac!n dobavljal nekaj časa elek- ironAi r A°‘ Nje*ove stroje so zdaj ,?an’ kjer ^o izstavljeni iSS^Mr,0" 50 ,c ^ t Kultura in umetnost x »Me.ia«. Št. 3* letošnjega letnika je izšla in. objavlja: A. Hribar: Sporazum) s Italijorn1. — Prof. inž. Stj. Jurič: Danska pol ,i o privre da. — I. Lohmerr: Neprri-jatriji agrarne reforme. — Dr. Fr. Spil-ler-Muys: Agrarna politika n agrarne operacije n Slovenačkoj. •— Ilija Bošnjak: Tcžaoka hemija. — Bilješke. Spori K Klnb »Perun« vabi vse gg. odbornike, da se udeleže odborove seje, ki se vrši v sredo dne 20- tm. v gostilni g. I. Bcnkota na Koroški cesti, ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu so važne tekoče zadeve. — Tajnik. riulOj ■ •':'>■ Sotijalna politika. 53.500 brezposelnih je danes v naši državi. V Zagrebu se je vršila tc dni anketa v zadevi pomoči brezposelnim), zlasti na Hrvatskem, kjer je samb v Zagrebu nad 10.000 brezposelnih. Zagrebška mestna občina je določila 25 milijonov dinarjev za zgradbo novih hiš, da bi tako omejila brezposelnost y stavbeni stroki. ..v - v večkrat .videti. Žal, da je predstavo obl-' skalo tako mata občinstva. Izgovor, da ne razumejo ruskega jezika, ne drži, saj je znano, da napolnijo Nemci, Francozi,' Italijani itd. prostore pri predstavah Hu-dožestvenikov do zadnjega kotička in nc puste, da hi požrtvovalnim delavcem zri’ •jali nasproti prazni stoli, kar se je zgodi--16 pri tej predstavi. Posebno čudno se mi: zdi tako nezanimanje zato, ker naklonijo čisti dobiček Sokolu. Malo rveč pozor-; nosti! ir;:« :- . U,.j Celjske vesti. Ljudsko zdravstveno gibanje v Celju leta 1923. Po zadnjem ljudskem štetju ima Celje 6874 civilnega prebivalstva ih 880 vojaštva, skupno 7754. Porok je bilo 98, katoliških 93, pravoslavni 2 in evangeljske 3- Rojenih je bilo s porodi v, bolnici 226, od teh nezakonskih 62, mrtvo*, •rojenih 25. Umrlo jih je 289, od teh do-’: mačinov 129, od drugod' 160. Vzroki smr-’ ti: oslabelost 15, pljučnica 70, dusljivi kašelj 1, Škrlatica 15, legar 1, griža 8, črevesni katar otrok -6, porodna s/ne tja: 3jv za ranami 6, vsled raka 15, naravni smrt-,, ni slučaji 78 in vsled smrtnih poškodb M* Za nalezljivimi boleznimi, kolikor se je. dognalo od zdravstvene oblasti, jih je* zbolelo 106, in sicer: na- Ošpicah 59, VsL ozdraveli: na veternici 2, oba ozdravetac’ na' Škrlatici 16, vsi ozdraveli, na legarfti, 6, ozdravelo 5, umrl tc na griži 13, vsL ■ozdraveli, na difterij? 3, vsi ozdraveli,..rsi otrpnjenju tifnrka 1, zboljšan, na Senju 6* Vsi ozdraveli: na trahomu 1, zboljšan,-0*.' trodi, ki so1 zboleli za oSpicami, so ’so.| zdravili doma, na škrlafic? 5 doma in 1(7 v bolnici. Od vseh' na infekc. boleznih obolelih iz mesta Je umri samo 1 v bdi-4 nici. Lažjih otročkih’ bolezni je bilo seve-, da še mnogo več, ker pr? vsakem stečaju) ljudje ne kličejo zdravnika te boleznjčtudL ne prijavijo* ' j' i ■■ ■■ :■/ )■■v) •; V*- :■; . . .. — . , Dopisi. Iz okolice. Št. Lovrenški Nemci ali bolje rečeno nemškutarji so si za sobo to dne 16. tm. povabili razne mariborske pangermane z g. Schauerjem na čelu na »Steierisch Bali«. Zbran je bil ves nem ški generalni štab, se ob rujni kapljici hudoval nad zatiranjem nemških bratcev v Jugoslaviji, ginjen gledal ples svoje nadebudne »steierisch« mladine, kar ga je navdušilo za ponovno popivanje od ranega nedeljskega jutra do pozne noči. To je v kratkih besedah obris sijajno u spele nemške prireditve na slovenskih tleh! Kot vse kaže, nameravajo Nemci ofenzivo na naše Pohorje in so se v Dravski dolini s svojimi kremplji že globoko zasekali v našo sveto slovensko zemljo od Sv. Lovrenca do Dravograda. Nacionaliste širom Slovenije pa pozivamo, da tem ogroženim postojankam posvetijo vso pažnjo. Rogaška Slatina. Dne 16. tm1. priredila 'je gospa Potlka-ajšek-Haranii!>aša, po domače ta stara Bjsdakova, kakor smo na lepakih čitali, v prid tukajšnjim' »bč. revežem v verandi hotela pošte (Čoh) maškarado in ples. Obisk je bil še dokaj po volj en, nekatere maske so bile prav čedne, vrvenje je trajalo nekaj mr. Živahnosti pa nismo opažali. Treba je nekoliko več vzajemnosti in manj prisi-ljenosti. Pokažimo svetu, da se i mi Slovenci znamo neprisiljeno zabavati, uspehi bodo potem lepši. Upajmo, da je vsaj gmotno uspelo, namen jc bil blag. Mogoče bi bilo bolje, oko take prireditve društva ustvarjajo, nc posamezne osebe. Iz Ljutomera. Ruski diletantje v Ljutomeru so vprizorili dne 9. febr. pod vodstvom g. Ginkulova A. Tolstojevo komedijo v 4. dejanjih »Nečisti duh«. Vse vloge so bile v najboljših rokah in le občudovati moramo naše igralce radi njihove vztrajne požrtvovalnosti- Posebno nas e zadovoljil nov igralec g. Zajavnij, ki je vlogo Mazdibina, upokojenega genc-dobro.ita «a želimo.Se Gospodarstvo. e Novosadska Nngovna form 18. feEft Pšenica baška 315—320, oves baški 240» do 245, koruza baška 340—245,. Rreovskaf 240—245, moka »6« S10. ; • g Tovarna špirita dd. V Račju. Vse govorice, da je omenjena tovarna šla w konkurz, niso resnične. Tovarna deluje v polnem teku kot poprej. g Nova poljedelska šola v Dalmaciji. Ministrski svet je na predlog alntstrstva! poljedelstva odobril kredit 500.000 D. daJ »se ustanovi poljedelska šefa n« efofa* Korčuli v Dalmaciji. g Prodaja stojal zn eMtfcriČne Ha* mizne svetiljke. Glavna earinarrfica vt Ljubljani bo prodala dne 29. fribr. tl. riŠ 10. uni depoludne v svojeml magaelrrit »A« 19 komadov stojal za električne namizne tfvetiljke. Predmetni oglas je M pisarni trgovske in obrtniške zbornice M Ljubljani inetresentom) na vpogled. g Prodaja Starih vreč. Pri intendant-skeirt slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 3, marca tl. ustmena dražba 36.095 komadov stariK' vreč. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zborni eo v Ljubljani intereifeUitonS na vpogled. i g Kriaa tujifi valut. V zadnjib' 'daieJh1 se jc jmlcg padca fran«>ske(g»a franka in’ madžarske krone pojavil tudi pade« češke krone, kr je izzvali pairiko v češkem1 parlamentu i« ostro napade H«!' češkega finančnega ministra). g Deficit italijanskih državnih železnic v 1. 1923 znaša 906,401.513 Jijr is ee je znižal od predlani za 351 milijonov lir, g Glavni Savez jugoslovenskih vinogradnikov se je ustanovil v soboto 16.' tm. v Zagrebu. V odboru je tudi g. vinarski ravnatelj Puklavec (kot podpred-sednik), dalje gg. Skalicky, Nemanič. Košar, Petcvar, Zc-mljič, v nadzorstvu Penca, Miovič, Erbetr in Kolenc. Obl ib* nejše poročilo objavimo v četrtkovi' ete, Vilki. g češkoslovaška tirja neplačan« račune od Jugoslavije. Za časa povratka’ Karla Habsburga na Madžarsko je naročila Jugoslavija pri tovarni Škoda in tvrdki Scllijer ju Belot municijo in. drugi vojni materija!. Ker Jugoslavija še do danes ni poravnala računa, sta se sedaj Sporazumela 'jugoslov. finaai-čni mi,n ister in zastopnik prizadetih1 tvrdk, da se ta dolg vrue v pravilnih' vhrokih SČraflt/ OiUtBŽ i T X’ B B Kc. 'V 3n’e 20. JehrbSrja; 102 L Razno. r Svetilniki' za »rak«pIoYce. Pred nekaj dnevi je Ki dovršen v Hamburgu nov tip svtiJnikov, kateri se bodo uporabljali izrecno T zralkoplbvrie s vrli p. da se bodo nalogi i zrakoplovi ponoči orientirati. Novi1 svetilnik pošilja žarke /v višino im bode lahko dajal svetlobne znake, kakor poročajo, šestdeset do oseirii-deset kilometrov daleč. r Nenavaden dvoboj. Dosertej mam’ še ni. bilo znamo, da bi žettskiai klicala moškega radi razžaljen] a, časti na dvoboj. Kakor pa so so začele žene vmešavati v politiko ikot protivnieo moških, tako Se dogaja. sedaj tudi to. Iz Nowyorka po-aočajip o nenavadnem! dogodku, M se je odigral v amierikanskenn mestu Pal-mtetto. Borili sta so tamkaj dve politični stranki za mesto mestnega glavarja. Za eno stranko jo kandidiral g. Noiers, Mardralek Rudolf, poslovodja, Brno. ■Kronau Ivan, trgovec, Bothausen. Ste-bi Rudolf, podjetnik, Ljubljana. Motzl Josip, arhitekt, Ljubljana. Gl igo run Karl, inženir, Dunaj. Rotil Franjo, potnik, Mi-! halovec- Dhnitel Radoslav, trgovec, Beo-i grad. Chaunoirez Karl, industrijalec, Mi-elnica. iWeghom Stefan, trgovec, Furth'. Pruner Josip, ravnatelj, Lusice. Buchan A.j uradnik, Dunaj. »Privat Hotel«; Licht Mavrr, potnik, 'Jaroslav. Kaiser Maks, ravnatelj. Pola- Schmidt Mia, zasebnica, Celje. Žrebačič Djuro, ravnatelj, Zagreb. Noč Fric, inženir, Blumcnfckl. Frcund Hubert, trgovec, Dunaj. Schlesin-ger Franjo, uradnik, Zagreb. Fruliman Ivan, Leibnitz. Hotel »Pri zamorcu«. Schmalz Aleks, trgovec, Pforzheitn. Kollner Beti, zasebnica, R. Slatina. Kus fomoski Anton, stolar, Češko. ‘Javornik Franc, potnik, SI- gradeč. Kožar Franjo, ekonom, Celje. Grtin Karl, inženir, Dunaj. Florian Josip, hlapec, St. Veit. Gostilna »HalbhvitU Schicker Josip, zasebnik, Velka. Za-futta Kati. delavka, Ptuj. Vitek Aurelia, sobarica, Viskova. Lepoša Ivan, trgovec, Ljutomer. Špolarič Ana, zasebnica, Lepo-gfava. Gostiln* »Zlati konj«. Podbcršič Alojz, zasebnik, Gradec. Urabič Rudolf, brivec, Trst. Visenjak Josip, pek, Samošani. Veronik Adolf, Sv. Križ. Juraj Rudolf, .vojnik, Selnica. Gostilna »Pri grozda«. Rostohar Avgust, mesar. Vrtnik. Puh Maks, ključavničar, Ljubljana. Banko Franc, trgovec, Zagreb- Vamšck Marija, zasebnica, Šablek. Gostilna »Zokaly«. ' Bdfcjč Anton, krošnjar. Cvetlin. Jančič Terezija, zasebnica, Ptuj. Jakeplič Avgust, pek. pom. Krap. Toplice. za drugo gospa Clark. Na ndkj agitacij-; AickSj trgovec, Čakovec. Pisnik Karl, tr skfi skiiEpščini sta se pa gosipa Clark im1 g. Mciears sprla. Ker se Je čutila gospa-vslod juokfli izjav užaljeno, je poslala : govec, Ribnica. Volavšek Josip, komisar, Vransko. Wellc Aleks, trgovec, Maribor. Kobal Ciril, potnik, Ljubljana. Ba- srospodn. priče. Neicrs je dvoboju od-,bič Ferdo, zastopnik, Bizeljsko. Danta-sval in zaboj so bili izbrani samokresi, nec Kazimir* uradnik, Ferdinandovac. Izžrebana je bila gospa Clark, da stre- Gaklreich Josip, trgovec, Auspih. Pre- Ija prva. Ona sproži /n: težko, rani' Me-iersa. On se malo z vsemi naporom vzdigne in ustreli na protivsiico. Gospa se je zrušila mrtva, ■zmleta v «re& Njen siti! in 'hčerka pa1, ki sta (bil pri dvoboju navzoča, se vržetft: rrfl; ranjenega Neievsa. in ga z več revolverskimi streli ubijeta. skan Ivan, trgovec, Brežice. Mayer Albert. potnik, Walteh. Meihsner Julij, prokurist, Miinchcn- Frohlich A., potnik, Brod. Leitung Herm., prokurist, Schwc-den. Waach Ivan, kuhar, Kiagenfurt. Leskovar Josip, trgovec, Zagreb. Slamič Anton, trgovec, Črnec. Rosenberg I., □□□acmoocnn □ □ □□□□nanaonaoiPI(?tt?lk'' Vinkovcl- Nottling Franc, potnik, Weis. Y. petek ol» 20. uri obiščite r ustanovni občni zbor »JADRANSKE STRAŽE« ' v restavraciji »Narodnega doma« — Jugoslovani, vsi na morje! □□□□□DODDCina □ O nmnnnnmnm Tujci v Mariboru i&ovo prijavljeni y Eotelih im prenočiščih’ dne 19. februarja 1924. Hotel »Merari«; Hotel »Kosovo«. Mi kič Karlo, trgovec, Zagreb- černo-sič Alojz, uradnik, Sv. Hema. Mandič L., trgovec, Zagreb. Roj Roman, godbenik, Bistrica. Roj Franc, godbenik, Bistrica. Lion Tsoan Yu, trgovec, Sliang-hai. Ling Mow Hsing, trgovec, Shanghai. Lin g Uie Yonh, trg-. Shanghai. Tchang Yao Fong, trgovec, Shanghai. iala oznanita. PohIStvo lastnih izdelkov za spalna in j« ciihno soba najeensje v zalegi Šarner in dmg, Vetrinjska »i. 2. 106 Veliki lokal, pripraven za vra-cega trgovca, se takoj oida, Vpraia se Frankopanova alica It. 2, gostilna. 875 Pisalni stroj na prodaj. Ogleda so V trgovini Ivan Kravo', Aleksandrova e. 18. 347 5—4 Prodam dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni ceni. Maslo v v upravi. „ 2-^2 4 litre debreea mleka na dan žali dobivati na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmelke hile. Kje, se izve v upravi „Tabora\ * 3—3 Gostilna »Holzknecht«. Mordej Josip, trgovec, Rogatec. Živ-kovič Janko, trgovec. Dragoševci.. Georgii Stefan, nadzornik, Rusija. Žnuderl Franjo, agent, Ehrenhausen. Gornik Josip, posestnik, Selnica. Gornik Bogomir, Weiss Gustav* lekarnar, Szolnik- Ma- zasebnik, Selnica. gen Henri, trgovec, B»rdeaux. Blau Jakov, potnik, Zemun. Nebel Arno, potnik,! Dunaj. Pribyl Mariana, uradnica, Praga. * Hotel »črni orel«. Denkoff Gavrilo, trgovec, Sofija. Ve-' KLUB-BAR 16. do 29. februarja 1924 The Hardlngs atletska produkcija Sisfer t,iebarte lepe Holandke Marica Zlatarjeva hrvatska soubreta Clown BoJanovsky komične produkcije M. L. Ercsen Duo Izvajanje modernih plesov Začetek ob 22. uri Vstop prost Ob nedeljah in praznikih popoldanska predstava z moderno plesno revijo vešč pri gradnji mostov in zidov išče se s 1. marcem pri gradnji železnice Knin—Pri-budic. Prednost imajo oni, kateri so že bili zaposleni pri takih železniških delih. Ponudo in zahteve na; Primorsko gra-djevno društvo s. o. j., Knin. 371 4._s Pristopajte k Sokolski Matici! Izšel je ročni Zemljevid slov. ozemlja v laerflu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišč« Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v itirih barvah in obsega *se ozemlje, n« katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena temljcvidn v štirih barvah Din 9-—, isti zemljevid v osmih barvah Din 10*—. Naročaje se pri Mariborski tiskarni d. d D. S. Merežkovški: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (50) V tej turobni, skrivnostni lepoti severa je brlo zanj nekaj mikavnega in gin-Jjivega, kakor spomini na daljno domajo Napotil se jc k dvorcu — ogromnemu poslopju s težkimi kameni timi oboki in stolpiči, ki so se ostro črtali na svetlem večernem nebu. Julijan je vstopil y knjižnico. Tu je bifo hladno in vlažno. Zanetili so ogenj M kaminu- ■Potlej so mu prinesli nekoliko pisem, "Ki so dospela v. Lutecijo za časa, ko se je mudil na vojni. Med njimi je bilo tudi pismo iz Male Azije. Pisal mu jc božanski Jamvlik. Zunaj se jc sipal sneg z vetrom; metlo je. V kuminovem dimniku je tulil veter. Zdelo se je, da nekdo trka na zaprta okna. Julijan je prebral Jamvlikovo pismo. Iz pisma mu je zadihal naproti jug, Helada; zaprl je oči in_ jc uzrl v duhu mramorne Propilcjc: dvigale so se iz teme, šle mimo njega kakor prividi in izginile ko zlati nebeški oblaki. 'Julijan je vztrepetal in vstal. Ogenj ,e ugasnil. Miš jc glodala pergamentni zvitek. Zahotelo se mu jc ugledati živ človeški obraz. Zdajci sc je spomnil svoje žene in ustnice mu je spačil čuden smehljaj. Malo pred odhodonr v Galijo sc jc poročil s sorodnico cesarice Evzcbiic; vzela sta se na Konstancijev ukaz. On jc ni maral. Dasi je minilo od poroke domala že leto dni, je Julijan skoraj niti poznal ni. Ostala je devica. Helena si je že Izza zgodnje mladosti želela v samostan, da bi postala »Kristusova nevesta«. Že sama misel o zakonu ji je vzbujala grozo; ko pa je bila vanj prisiljena, se ji je zdelo, da je pogubljena. Pomirila sc je bi- la šele čez nekaj časa, uvidevši, da Julijan ne zahteva od nje zakonskih pravic. Živela je v dvorcu kakor redovnica, — zmeraj sama, bleda, tiha, od glave do peti zagrnjena v črno krščansko obleko- V j Še svojih tajnih molitvah je položila prisego j — Midva sva zvezana na veke. — Kako? — Z zakramentom-•— S cerkvenim zakonom? Pa sva si zmeraj tako tuja, Helena? Bojim se za tvojo dušo, Julijan, večnega devištva- j je ponovila ona in mu z vedrimi, nedol- Julijana sc je lotila zlobna radoznost.; žnimi očtni pogledala naravnost v oči. Napotil se jc po temnih, pustih hodnikih j Julijan' ji je položil roko na rame in v stolpič, ki si ga je izvolila Helena za! so .smehljaj« zagledal v njen1 brezkrven svoje bivališče- 1 redovniški obraz, ki je izglodal hladno Odprl jc duri, ne da bi bil potrkat; ob-: j,n. pusto. Čudno so mu pri« to ja le ncžpo-fastno je vstopil v slabo razsvetljeno ce-‘ rdeče ustndee, položene rra majhna, lepa bco. Deklica jc klečala na Klečafniku- usta, ki so bila napol odpi-ta in so Jara-pred velikim križem. i ja]a otročji' strah in' Julijan je stopil k nji, zakril z roko! svetilkin plamen in jr> nekai hjpov molče dolinska .vjpraša- opazoval. Bila jc tako zatopljena v molitev, da ga ni opazila. Tedaj j0 jc pokli-j cal: j — Helena. Deklica jc kriknila in obrnila k nje-; mu bledi obraz. ( On jc z dolgim, vprašujočim pogle- j nja. NaglornA so jc Cezar sklonil, ih' preden se je bila zavedla, jo :jc poljubiti na ustne. Helena je skočila in se vrgla v taa-sprotni kot celice, zakrivaje si obraz rokami; nato jih počasi snela 5n ga po-gicdavula z očnij, ki je v njih trepetal blazen strah. Zdajci je ‘jela skrbno kri' premeril križ, evaneelje j, klečal-, £5^ njeCB: — Proč, proč odtod, hudobec. To jo sveto mesto! Zaklinjam te v -imenu sve- moliš? - tudi za fe, bogoljubtii tega. križa —■ izgini, propadi! Naj vsta- ci om nik: - Neprestano - Da, molim -Cezar.* . , — Tudi za me? A, tako? Mar meniš,; 1?°* in nai se izgix‘be sovraž- da sem velik grešnik. Helena? i *'* * Ona je povesila oči in ni odgovorila-j Julijan 'je postal zločest. Stopil je k Julijan sc je nasmehnil čudno, tiho ko po-, vratom in jih zaklenil. Zatem' Se je jz-prej. : nova vrnil k žoni: - Ne boj se- Povej! Ali misliš,. 'da; - Pomiri se, Helena, Ti »i me ento- A. r- A U»« A B.Jr a1- I J * _ __ _ _3_" _ * a glej — jnA mi leži v duši kak posebno težek greh'? j trala za nekoga drugega „ 'fr'* Knji in ji poff,edaI nvavnost sem prav tako čdovek kakor ti'Duh ni- v -sr?la--raD,ieMS*Mr, * "■»-s m žc A tLm ’ - r»'- *r* 7“ K**™« ««• - Povej no, kaj je. Skesam se. i J* !n*OSv jJa Ma;fi'no 7'wzo-—- Ne smej se, — je rekla še tišje tm nA 36 1)0005:1 Preš!'a z roko Hm oči: strožje ne da bi dvignila oči. — Jafe* ~ dpirosrti , . Zmotila sem se. Tako sem odgovorna pred Bogom za, tvojo -’ Jt0f1° si otopil. Videla som že prikazni. ’ 1 o nočeh se on klati tod. Vddcla sem) ga Ti za me • Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »TaKor«. - Odgovorni urednik: Bndolf O z i dvnkrat: govoril mj jc tudi o tebi. Od . Pravil ma je, d« čemu me gledaš ta> da' BI e* tega časa se bojim na tvojem obrazu . 'ko čudno, Julijani Tropetala je kakotr ujeta ptica' i« m je stiskala k steni« Julijan' so ji 'jc približal in jo objel. — Kaj hočeš, kaj! ti jc ., .Pusti me! ,, Izkušala je zavpiti, poklicati služkinjo. r. — Elevforija! Elevfariijat — Neuminica! Mar nisertf tvoj »o« Pirogi Tvdujčd je zaplakala tiho in' onemoglo: — Brat moj! Ne smem! Zaobljubila sem se Bogu; nevesta Kristusova «en& Mislila sem> da ti, .., — Nevesa rimskega Cezarja »e •nora 'hiti Kristusova ineves+,a! — Julijan, če veruješ, nanj . . Ob se j© Stoejaf, Zbrala je vso svOjo moč, odrinila od sebe, — Proč, satatf, proč odtod . . Gospod, zakaj si me zapustili Julijan so j« še zmeraj »mOhljal; hlastno je njen1 Bel tanek vrat tam, kjer 80 se začenjati lasje, obsut s pohotnimi! Poljubi, Zdelo sc m)u je, da se pripravlja ra umor. Helona je tako oslabela, da se mu ni mogla zoperstavljati, nje ustne pa k* venomer Šepetale neskončno prošnjo: »usmili se me, bmt, aismiiii *?e!« ' Z močnim! rokami ji je strgal črn« krščansko obleko. Dušo mn je prožula groza; a nikoli v življenju ge nj občutil takšno opojne slasti. Zdajci j<>, zableščala f