Sv. Alojzij, varuh mladine epo, prelepo svečanost ste letos slavili, otroci Ijubi, a ne samo vi, ki živite po slovenskej zemlji, iraeli ste lep praznik v 21. dan pretečenega meseca, v dan va.^ega varuha sv. Alojzija; ta praznik so imeli vsi pravi častilei sv. Alojzija, po vsem krščanskem svetu. Malo ne po vseh listih je bilo čitati, s kakim veseljem in navdušenostjo se pripravlja posebno šolska mladina k tej redkej slavnosti, ki se je vršila v tristoletno slavo blažene srnrti angeljskega mladeniča, sv. Alojzija. Nu ta Jepa sveeaiiost, ki je izvestno ne bodete nikdar pozabili, minula je, a vam ostane ves eas vašega življenja v prijetnem spominu, da ste jo tako lepo zvršili. In kaj bi vam ne? Saj ste toliko lepega iii spodbudnega brali o sv. Alojziji, bili pri izpovedi in ^3? sv. obhajilu in vse to v čast svetemu Alojzijn, ki je varuh vaše nedolžnosti in svete čistosti. Da-si ste vže toliko lepega slišali in čitali o sv. Alojziji, vender ne bode odveč, ako vam tudi MVrtec" po minulej slavnosti pove nekoliko o ujem, in to vže zaradi tega, da vam še bolje ostane v spominu tristoletnica blažene srarti tega svetnika, ki je tako pobožno in sveto živel ves čas svojega mladega življenja, fla je šel čist in nedolžen kakor angel v nebesa. Poslušajte tedaj! _~< 107 *-— Sv. Alojzij Gonzaga, dika in ponos svojim starišem, zagledal je hič sveta dne 9. marca 1568. leta v gradu Castiglione (čitaj: Kastiljonu) v Lombardiji na Laškera. Oee Perdinand mu je bil mejni grof kastiljonski in knez rimskega ce-sarstva; rnati Marta Tana Santena pa je bila pieraontežka plemenitnica in dvorna gospa španske kraljice Izabele. Ko je Alojzij zagledal lue sveta — bilo je to na torek okolo šeste ure zvečer — prekrižala ga je njegova pobožna mati z znamenjem sv. križa in mu dala svoj blagoslov. Otrok je ležal po porodu celo uro tako mirno in nepre- mično, da se ni vedelo, ali je živ ali mrtev. Ko se je prebudil iz težkega spanja, zajo-kal je malo, ali kmalu se je umiril in ni jokal več, kakor jokajo navadno raali otroci. To je bilo znamenje. njegove bo- doče krot-kosti in pri- rojene mu pohlevnosti. Pri sv. krstu v dnn 20. apriln istegalcta— bilo je tudi na torek — dali so de- tetu ime Alojzij.Tako je bilo ime tudi očetu mejnega grofa Ferdi- nanda. Krst- ni kum rau je bil Viljem, vojvoda mantovski. Ta pošlje v Castiglione Prospera Gonzago. svojega in Ferdinando- vega brata, dabivnjego- vem imenu opravil posel krstnega kuma. Tako stoji zapisa- no v krstnej knjigi one cerkve, v katerej je bil krSčeu sv. Alojzij. Zapisano pa je še nekaj v tej knjigi o sv. Aloj-ziju, kar je vredno, da se opomnc. Da-si so vsi drugi otroci one dobe upisani na enak način v krstno knjigo, samo pri Alojziju — bodi si iz spoštovanja do njegove osebe, ali pa po posebnem božjem navdikujenju — pridejane so ob Aloj-zijevem imenu nekatere latinske besede, ki jih ni najti pri nobenem drugem otroku pa tudi pri njegovih bratih ne. Zapisauo stoji tako-le: nDa bi bil srečen in ljub Bogu Predobremu, Bogu Velikemu iu bi živel ljudein na veke!" Nu kako lepo se je izpolnila ta želja na tem presrečnem detetu! 7* ¦—~< 108 >¦•—• S koliko skrbjo in Ijubeznijo so vzrejali sv. Alojzija za njegove raladosti, to si lahko mislimo, ako vzamemo na um, da je imel Alojzij kot prvorojenec vse dedne praviee ne samo svojega očeta, marveč tudi dveh svojih strijeev, Alfonza in Orazija. Ker Orazij ni irael otrok, a Alfonz je imel samo jedno ličerko, morala bi po postavi po njiju smrti vsa njiju posestva pripasti našemu Alojziju. Njegova pobožna mati, grofinja Marta Tana, želela je, da se njen sinek Alojzij vže od mladih nog priuči bogoljubnosti in strahu božjega, zato ga je pa ona sama, ko je začel Alojzij prve besede izgovarjati, učila prekrižati se, izgovarjati presveti imeni ,,Jezus in Marija" in moliti BOče naš," ,,Oeščeno Marijo" in mnogo drugih vlepih molitvic. Pobožna mati je zahtevala, da to store tudi vsi drugi. ki so detetu stregli ali pa bili v njegovej družbi. In tako je rastel rnali Alojzij v modrosti in starosti pri Bogu in pri ljudeh, prav po vzgledu božjega deteta Jezuščka. Gospe, ki so takrat stregle grofiDJi in maJejmu Alojziju, pripoyedovaJe so, da so vže pri detetu Alojziju zapazile strah božji in zelo veliko pobožnost. Posebno dve reči se pripovedujejo iz njegovega detinstva: Prvič, da je bil mali Alojzij zelo usmiljen do ubožcev ter ni nikoli nobena sirota šla od ujega, da bi jej ne bil dal kakega daru; drugič, da je mnogo in prisrčno molil, kar je najlepša hvala za mladost; saj je pobpžna molitev mleko, s katerim se hrani nedolžnost. Večkrat so našli dete Alojzija. kako je v kakem skritem kotiči klečal in goreče molil. Temu so se potetn vsi čudili in rekli: to dete bode velik svetnik. Pripoveduje se tudi, da vsi oni, ki so vzeli dete Alojzija v naročje, občutili so, kako se jim sree užiga k bo-goljubnosti in zazdelo se jim je, kakor da bi imeli angela z nebes v svojih rokah. Tako je Alojzij vže v zgodnjej mladosti rastel v krilu svetosti in prave pobožnosti. Vse to je gledala njegova mati z velikim veseljem ter želela ia upala, da postane njen sinček mašnik, ki bode Bogu opravijal sveto daritev. Tudi očeta je ta zgodnja pobožnost Alojzijera, zelo veselila; ali on je imel ž njim drugačne na-raene kakor mati. Oče, ki je bil sam hraber vojak, želel je, da bi bil tudi njegov prvorojenec njemu jednak, češ, vojaški stan je najslavnejši stari, v katerem jedino si more elovek priboriti venec časti in slave. Da bi Alojzij dobil veselje do vo-jaškega stanu, kupoval mu je oče mnogovrstnih igrač, kakor so: vojaška oprava, vojasko orožje, topovi i. t. d. Pripovedoval rau je tudi povesti o slavnih junakih, ki so se v bojih za domovino hrabro vojskovali ter si pridobili veliko časti in slave. Kot štiriletnega deeka vzel ga je oče tudi s seboj v trdnjavo Kazalsko na reki Padu, kder je ostal Alojzij šest mesecev. Ali človek obrafia, Bog pa obrne. Alojzija je posebuo veselilo gledati, kako streljajo topničarji. Nekega dne je hotel tudi on poskusiti, kako se izstreli top. Vzame torej skrivaj nekoliko smodnika ter nabaše ž njim majhen top, katerega izstreli. V tem pa je bil tako neroden, da bi ga bil top, ki je izstreljen odletel nazaj, skoraj pobil. Ta nesreča ga je tako presuniJa, da se mu je odsih dob popolnoma ohladila želja po vojaškem stanu, vzlasti ko je prišedši domov še celo ponavljal one nespodobnosti. ki jih je slišal pri vojakih, in je bil zaradi tega posvaren od svojega odgojitelja. To se zna, da Alojzij ni vedel, kaj pomenijo nespodobne besede, ki jih je slišal pri vojakih, dokler mu ni tega povedal njegov odgojitelj in ga ostro zavrnil. Prestrašen, da je bil v smrtaej nevarnosti, da je Boga razžalil, preliva zdaj britke solze in obljubi resnično m poboljšanje. Da-si zgoraj omenjeni pregrešek ni bil zanj noben smrtni greh, ker je bil še premlad ter m mogel razumeti, kaj govori, vendar se je Alojzij zaradi tega malega pregreška pokoraval vse svoje življeuje. Ko je moral oče J^erdiuaud leta 1573. odpotovati preko morja v Tunis, pošlje Alojzija doraov k njegovej pobožnej materi. V tem času sta rnati in odgo-jitelj z zdrnženo močjo budila v mladem dečkovem srci strah božji in zasajala va-nje kali vseh lepih eednostij. Po končanej vojski se Ferdinand vrne domov ali kako se začudi, ko vidi sina Alojzija vsega izpreraeneuega. Zatorej popusti oče misel izvežbati svojega prvorojenca za vojaški stan ter se tolaži s tem, da bode Alojzij po njegovej smrti dober in usmiljen gospodar svojim podložnikom. Ali tudi tu se je varal njegov oče, kor jo Alojzij vie davno bil sklenil, zavoljo Boga se odpovedati vsemu posvetnemu. Aloj/.ij prejine prvo sv. obhajilo. Tzpnlnivsi sedmo letn svoje flube fto je v onej starosti, ko otroci navadno prihajajo k panieti in sposobnosti, da ločijo, kaj je dobro kaj slabo) obrnil se je Alojzij z vso dužo io srcera k Bogn ter se vsega žrtoval in posvetil božjemu Ve-lidastru; to ddbo je Alojzij pozneje večkcat sam imenoval čas svojega izpreobrnjenja. V tem času je začel moliti dnevne molitve v čast Materi Božjej, sedem spokornih psalmov in ranogo drugih molitev, katere je vestno opravljal vsak dan in jih ni opustil niti v najhujšej bolezni. Njegova ljubezen do prečiste Device Marije je bila tako velika, da je po cele ure klečal in molil pred njeno podobo. Posebno slovesna je bila ona ura v njegovem življenji, ko je kot devatletni mladenič, raz-prostrt pred obličjem nebeške Kraljiee, storil obljubo vedne čistosti. In to obljubo je tako natanko spolnoval, da se vse svoje žive dni ni pregrešil zoper čistost ne -—~ 110 >~— s pogledom, ne z besedo, ne z dejanjem. čist je bil kakor angel in vender je bila njegova spokornost tako velika, da se je on sam pvišteval k največjim greš-nikom. Ko je šel prvič k izpovedi, zgrudil se je nezvesten poleg izpovednice od prevelike žalosti, da je s svojimi otroškimi nedostatki žalil Boga. Po vzprejemu tega sv. zakramenta je rastel še bolj v pobožnosti in popolnosti svojega življenja. Bilo mu je jedenajst let, da zapusti s svojim bratom Florenco. kder se je poučeval v raznih znanostih, in se vrne v Mantovo na dvor svojega strijca Viljema. Tu sklene kot prvorojenec kastiljonski odstopiti vse svoje dedne praviee bratu Eudolfu in se vsega posvetiti Bogu ter živeti skrit in ločen od posvetnega hruma, ki ovira pravo krepost. V tej dobi ga je obiskal Bog z boleznijo in oče ga pošlje domov v Ca-stiglione, kder je bil njegoverau zdravju milejši zrak. Tu živi Alojzij tiho in po-božno. Večkrat so ga videli služabniki, kako je ves zamaknen in utopljen v pre-gorečo molitev klečal pred podobo Križanega. Včasi je po vso noč prebdel v molitvi in premišljevanji ter se tako milo jokal, da deročih solz še ustaviti ni mogel. Bil je dvanajst let star, ko pristopi prvič k mizi Gospodovej. Sv. Karol Boromej, nadškof railanski, pripotuje 1580. leta kot papežev poslanec v Brešijo (Brescia). Tu se seznani sveti škof z mladim Alojzijem ter ga poduei, kako naj se vredno pripravi za prvo sv. obhajilo, katero je potem kmalu prejel z ne-izrekljivo pobožnostjo iz škofovih rok. Od sih dob je sveti mladeneč ves gorel v Ijubezni do Jezusa v presvetem zakramentu. Vsako nedeijo in vsak praznik, včasih tudi med tednom je pristopil k mizi Gospodovej. Tri dni v tednu se je pripravljal na vzprejem Zveličarja v svoje srce in tri dni po nedelji ga je hvalil za podeljeno mu dobroto. Ni bil še dopolnil 13. leto svoje starosti, da je bil poslan na španski dvor, ki je takrat slovel po vsej Evropi. Dve leti je Alojzij prebival na španskem dvoru, kder so si nekateri mnogo prizadevali, da bi ga privadili dvorskega življenja. Tu je videl Alojzij vse, kar ima svefc velikega, lepega in pogubljivega. Velika nevarnost je bila to za nedolžno mladeničevo srce. Pa vse zapeljive dvorske veselice niso preraotile pobožnega Alojzija. Dvorne gospe se niso mogle dosti načuditi pobožnosti raladega svetnika, ter so pogostoma rekle, da se jirn Alojzij zdi, kakor bi ne imel nobenega telesa. Alojzija vse to ni nie raotilo. Pridno je zahajal v ondotne cerkve, postil se po trikrat na teden, o petkih užival le nekoliko kruha in bil prav za-dovoljen s svojo pičlo hrano. Vse se je čudilo, da more Alojzij ob tako pičlej hrani živeti. Spal je na lesenej deski, katero si je skrivaj polagal v posteljo, da se je mogel po noči po večkrat prebuditi, ker o polnoči je navadno vstajal k molitvi in to še celo v najhujšej zimi. Dvorsko življenje Alojziju ni dopadalo in le po redovnem stanu so bile njegove goreče želje. Zatorej je vedno prosil Boga, da bi mu razodel svojo sveto voljo. Po primerjanji pravil različnih redovskih družb sklenil je stopiti v dražbo Jezusovo. Ko gre vsled tega sklepa k sv. obhajilu, za- I zdelo se mu je, kakor da bi slišal glas iz nebes, ki mu pravi, da si je pravi red M izbral. Ves vesel naznani to svojej materi, katera je to vest radostno vzprejela v M prisrčno tolažilo, da bode vsaj jednega sina mogla Bogu darovati. Ko oče poizve, f kaj namerava Alojzij, zelo se razjezi in mn ostro zapove, da si naj te misli izbije iz glave. •¦< 111 Leta 1584. se vrne grof Ferdinand z vso svojo dvužino iz Spanije v Italijo uazaj. Tn mu je Alojzij zopet izrazil svojo željo, katero je podpirala tudi njegova pobožna mati. Ali oče Ferdinand se ne da pregovoriti. Da bi si Alojzij izbil take misli iz glave, pošlje ga oče z bratom Rudolfom na razne italijanske gradove, koder so ga odvračevali od njegove namere in mu obetali mnogo prijetnostij in vnselju, ali vse te krasote neznanih mu krajev niso mogle izpremeniti mladega svetnika v njegovih rnislih in željah. Ko je nekega dne grof bolan ležal v svojej sobi in želel govoriti z Alojzijem, pošlje služabnika, da ga pokliče. Ali služabnik najde vrata zaprta. Pogleda skozi majhnno od- prtino v vratih in vidi Alojzija, ko seklečepred sv. razpelom biča po raz- galjenem hrbtu. Ves ganen hiti to povedat svojemu gospodu. Ko grof to vidi, zaigrajo mu solze v očeh ter sklene nslišati Aloj- zijevo prošnjo. V dokaz svo- jega privo- ljenja piše sorodniku v Rim, da bi Akvaviva, general je- r ^\ i-Uirinajstletni Alojzij. zuitov, vzprejel Alojzija v dmžboJezu- sovo, kar se je tudi zgo- dilo 21. no- verabra 1585. leta. Samotna sobiea, ki mu je bila odka- zana, zdela se mu je rajsko pre- bivališče: »Tu je kraj rnojega po- koja, tii hočem pre- bivati, ker ta kraj sem si izvolilsam!" Cudovito natanko je zvrševal re- dovna pra- vila. Ako ga je kdo opomnil njegovega plemenitega rodn, oblila ga je takoj ru-dečica same sramežljivosti. Opravljal je najbolj priprosta dela po kuhinji in samostanu a najljubše opravilo rau je bilo, ako je hodil po rimskih ulicah z vrečo čez ramo in nabiral milostinje, ali pa, če je stregel bolnikom v bolnicah. Ta nje-gova velika ponižnost. zdrnžpna s preiskreno pobožnostjo, pridobila mu je toliko ljnbezen vseh njegovili rodovnih bratov, da so ga imeli v zgled in posnemo. Kest tednov po njegovem vstopti v redovski stan sporočili so mu smrt njfi-govega očeta. Žalostno mater je tolažil s tern. da je oče.umrl kot kristjan. —•-»< 112 >¦•— Leta 1591. nastala je v Ritnu vsled poprejšnje hude lakote silna kuga, ki je pomorila mnogo Ijudij. Velik jok in stok je bil po vseh ulicah in hišah. Očetje jezuitje so napravili ob svojih troških bolnico za uboge in zapuščene bolnike, katerim so sarni stregli. Tudi Alojzij je bil med strežniki, prevzevši najtežavnejša opravila Kuga je bila vže več očetov jezuitov pomorila, naposled tudi Alojzij zboli. V dan 3. marca istega leta legel je v posteljo. Bolezen je postajala vedno hujša in prevideli so ga s sv. zakramenti. Alojzij je sicer zopet okreval, ali neka počasna mrzlica ga je mueila cele tri mesece, dokler ni povžila njegovih telesnih močij do konca. Srce polno Ijubezni in usta polna hvale do Boga preselil se je po polunoči 21. junija 1591. Ieta v 34. letu svoje dSbe tja v presrečno večnost, kamor si je ves čas njegovega življenja želelo njegovo čisto srce. Zaradi mnogih čudežev, ki so se godili na njegovo priprošnjo, razglasil ga je papež Benedikt XIII. due 2. deeembra 1726. leta slovesno za svetnika in izvolil kot angelskega mladeniča kršeanskej mladini za varuha in vzgled nedolžnega in čistega življenja. Sv. Alojzij se slika v redovnej obleki in v belem koretlji z belo lilijo in križem v roki kot podoba devištva in zatajevanja. Otroci, posnemajte življenje sv. Alojzija, katerega vam je inati katoliška cerkev dala za varaha in patrona. Kakor lepobela dehteča lilija, ki je posvečena sv. Alojziju, bodite tudi vi čisti in nedolžni, da bode tudi iz vas dehtela prijetna vonjava dobrote božje, krotkosti in pobožnosti, pa bodete tudi vi dosegli večno slavo in blaženost, kakor jo je dosegel vaš patron in varuh sv. Alojzij.