/t||. VIP bA . To!- nina plačana v gotovini Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inscrate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.01), Praga-Dunaj 24.797 U pra vn : Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni nredaištva: dnevna služba J0W — aočn« »»6, UM in 205« Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku »IIIIIMI Mussolini-Hitler če potuješ po Italiji, ugledaš na uajbolj vidnem mestu knjižnih izložb obširnejše delo z naslovom »Predvojna Nemčija v Italiji . Neki nemški grof toži v knjigi, kako se je nekdanja strumna in disciplinirana Nemčija s pikeihaubo preselila v Italijo, kjer zdaj vladata železna disciplina in red. Mussolini se je brezdvomno učil organizacije pri Nemcih, o tem pričajo vse fašistične organizacije v Italiji. Hitler spravlja zdaj Nemčijo zopet domov. Mussolini mu pri tem pomaga ne samo moralno, temveč tudi materijalno, da bi v zgodovini ostal fašizmu pečat vesoljnega političnega sistema, da bi s tem dvignil duha fašizma naveličanih italijanskih množic in da bi se končno lažje pogajal s Francijo, ki bi potem stala pod moro Hitlerjevega tretjega kraljestva, za koncesijo v Afriki. Hitlerjevo gibanje ni nič mlajše kakor italijanski fašizem, vendar se je ta zaradi posebnih okoliščin v Italiji mnogo prej priboril do oblasti in bolj razvil svojo ideologijo, tako da ga danes rada posnemajo vsa slična gibanja v drugih državah. Tako je Hitlerju na znanem sestanku s Hindenburgom ušlo, da hoče v svoje roke popolno oblast in tisti položaj, ki ga je dal kralj Viktor Emanuel Musso-liniju po fašističnem pohodu v Rim. Ta Hitlerjeva zahteva je bila tako uaivna, da je vodstvo narodno socialistične stranke čutilo potrebe, da jo zanika. Češ, da ni zahteval Hitler »ekskluzivne« oblasti zase, temveč samo vodstvo vlade. Tako je hotela stranka vsaj nekoliko parirati udarec, ki ga je zadal Hindenburg pred vso nemško javnostjo Hitlerju, dotlej vsemogočnemu vodji. Ce potegnemo samo kosmato primero med Mussolinijevo in Hitlerjevo taktiko v borbi za absolutno oblast, se nam pokaže vsa Hitlerjeva nerodnost. Kakor drugod ua svetu, tako ludi pri nas mnogi silno pretiravajo '^veličino« Mussolinijevega duha in njegove osebnosti, njegovo ženijalnost, daleko-viduost in velikopoteznost. Ta pojav je toliko bolj žalosten, ker imamo vendar že toliko raznih razprav o Mussolinijevi osebnosti in ker jc občudovanje »velikih ljudi*., neglede na to. ali so veliki po svojih krivicah ali dobrih delih, znamenje usihanja samozavesti povojnega Evropca. Kakor se je našel velik Francoz, ki je napisal knjigo »Napoleon le Petik, lako se bo našel tudi objektiven zgodovinar, ki bo začel poglavje o italijanskem fašizmu z napisom ' Mussolini. le Potit«, ako je dovoljena sploh primera med Mussolinijem in Napoleonom. Mussolini je sam že večkrat priznal, da obstoji umetnost njegovega Vladanja v taktiki v določnejšem pomenu besede, to je v izkoriščanju iu reševanju položajev sproti, kakor se pojavljajo. Mussolini se sproti uči iu si je v politiki prisvojil angleški empirizem. Programatičnosli' ue pozna, vsa fašistična ideologija, fašistični politični iu korporacijski sistem so ustvarile dejanske razmere; Genlile jc skušal postaviti fašizmu ideologijo potem, ko je fašistična državu že davno obstojala, in sicer zato, da se. njen obstoj tudi ideološko utemelji in opraviči fašistična diktatura. Ljudje iz Mussoliuijeve okolice dobro vedo. da se Mussoliniju 1. 1922., ko je hodil zamišljen in pobit po hodnikih rimskega parlamenta, še sanjalo ni, da bo poslal kdaj to. kar je danes. Njegov pohod v Rim ni bil niti zdaleč tako dramatičen, kakor bi si mislil tujec, ko bere pompozne fašistične popise. Ako bi bil Viktor Emanuel ravnal po nasvetu vojaških oblastev in proglasil obsedno stanje, bi se bili fašisti razpršili pri prvem srečanju z vojaštvom. Šele, ko je Mussolini opazil nepričakovano > ' je pričel trgati ustavo kos za kosom in si lastiti oblast, tako da ni ljudstvo niti opazilo, kako je polagoma zašlo v politično sužnost. V njegovi prvi vladi so bili poleg njega samega samo trije fašisti, medtem ko so ustavne liberalne stranke imele večino. Prav s pomočjo demokratskih strank so se fašisti, ki niso imeli v državnih poslih izurjenih ljudi, uvedli v vladne posle; demokracija si je s tem sama izkopala grob. Nekaj let se Mussolini državne birokracije niti dotaknil ni in diplomacijo je končno pofašistil šele te dni z imenovanjem uovib poslanikov. Komaj po dveh letih svojega vladanja, je vrgel Mussolini januarja 1925 v svojem znamenitem govoru zaradi Matteotijevega umora pred ^Aventinonu karte na mizo, ko je videl, da nima več kaj zaigrati in da s« morda reši še z napovedjo brutalne diktature. Kljub temu je zatrl opozicijski tisk šele na koncu 1. 1926. Medtem ko je Mussolini v pogostih sunkih skoraj neopaženo zlezel na Kapitol, bobnajo Hitler in njegovi strategi neprestano po javnih shodih, kako bodo letele glave, ko pridejo oni na oblast, kako bodo vse nebillersko uradništvo vrgli na cesto, skratka, kako bodo obračunali ne samo 5 svojimi nasprotniki, temveč ludi z nevtralnimi rojaki. Hitler je stopil domišljavo pred 85 letnega vojaka Hiuden-burga in zahteval od njega, naj mu izroči vladarsko žezlo in z njim milijone nemškega ljudstva, kakor da so se kdaj vojaki prostovoljno odpovedali poveljslvu in kakor da bi se 63% nemškega naroda. ki je volilo proti Hitlerju, tako lahko odreklo poiiiični svobodi in na tisoče uradnikov svojemu kruh nt Hitler se Je sam prezgodaj razkrinkal. Hindenburg naj bi ^a postavil v položaj Beuita Mussolinija po pohodu v Rim! Hitler je vendar pozabil, da se je zgodovinski razgovor med kraljem Viktorjem Emanuelom in Mussolinijem vršil že po izvršenem fašističnem pohodu, pa naj je bil ta še tako tragikomičen. medtem ko straži danes nemško državo stotisrf discipliniranih mož državne brambe pod poveljstvom diktatorja Schleicherja. da ne omenjamo vojaško izvežbane in preskrbljene »Schupo« (državne policije); pozabil je, da ima opraviti t. »želenim feldmnršalom«, Hindenburgom, ne z Viktorjem Emanuelom; pozabil je. da so ogromne mase nemškega delavstva, organiziranega v krščanskih, Nemčija se pripravlja na odločilno bitko v Ženevi Berlin. 19. avg. Senzacionalna brzojavka agencije Havas. ki govori o direktnih pogajanjih med Francijo in Nemčijo o razorožitvenem problemu, se dane« v Berlinu demantira v tem smislu, da vest v tej obliki ni popolnoma točna. V teku so ie brez-obvezni pogovori, ki so se bili pričeli že med razorožitvene konferenco v Ženevi. Naravno je, da so so ti razgovori nadaljevali. Če se na francoski strani smatra, da se mora ta brzojavka demantirati v tem smislu, da se ne. morejo vršiti razgovori, dokler se niso razjasnile notranje politično razmere v Nemčiji, potem se to od strani Nemčije smatra za nedopustno vmešavanje v nemške notranje politične zadeve. Jasno je, da se bodo tovrstni razgovori vršili, ker jih celotni nemški narod kategorično zahteva. Amerika podpira nemške zahteve. Pariz. 19. avg. K razgovorom o zopetni obnovitvi mednarodnih pogajanj glede nemških zahtev po vojaški enakosti, pravi "*Echo de Pariš.:, da jc angleško zuuanje ministrstvo to vprašanje že dolgo proučevalo. Menda si nihče ni na jasnem o stališču Anglije v tem vprašanju. Na eni strani je treba zadostiti nemškemu narodnemu čutu in preprečiti. da bi Nemčija v slučaju popolnega neuspeha samovoljno šla preko želja in stališča držav podpisnic vereajskega miru in začela z oboroževanjem. na drugi strani pa angleška admiraliteta izrecno zahteva, da se v tem vprašanju ne sme ustvariti noben preeedenčni slučaj. Kajti če se Nemčiji dovoli enakost v oboroževanju na suhem, bo Nemčija to sigurno zahtevala še za oboroževanje na morju in v zraku. Journal- sumniči Ameriko, da podpira nemške zahteve. Amerika namreč hoče nn ta način izvajati na Francijo pritisk, da bi bila tembolj pripravljena na kompromise v vprašanju razorožitve. Nemška ofenziva da je namreč vzporedna 7, izjavo ameriških finančnikov, ki da zahtevajo, naj države dolžnice plačnjo svoje toletne obveznosti 15. decembra. Proti tej vojni ofenzivi pa mora Francija nastopiti z učinkovitim sredstvom. Mi moramo, pravi »Journal«, znova opozoriti na to. da je sedanje tajno nemško oboroževanji" v nasprotju 7. določili verzajske pogodbe. Herriot ima o tej stvari zelo solidna poročila in Nemci bodo kmalu opazili, da Herriotove besede v Metzu o nevarnosti pan-germanizma niso prazna pena. Francoski pogoji za pogajanja o nemški vojaški enakosti. Pariz. 10. avg. Vesti, ki jih je prineslo angleško časopisje o predstoječih diplomatskih pogajanjih med Nemčijo in Francijo v vprašanju vojaške enakosti, se v Parizu smatrajo za preuranjene. Vendar ni zaznati principiolnih ugovorov francoske vlade v vprašanju otvoritve pogajanj. Po mnenju gotovih vodilnih francoskih krogov hi se francoska vlada v slučaju pogajanj držala teh smernic: I. Nemčija naj dovoli, dn se vse njene privatne vojaške organizacije vračunajo v celotni sestav armade. 2. Nemčija in Francija sprejmete 7a bodočnost v vprašanju efektivnega stanja armade strogo mednarodno kontrolo. Italija na strani Nemčije. London. 19. avg. Akcija nemške vlade, ki se resno pripravlja 11» ženevske razprave, ima vsekakor močno podporo v Mussoliniju, o katerem angleški krogi dobro vede, da se ne čuti osamljenega, kakor bi v Parizu radi videli, ampak da tudi on pripravlja močan naskok na angleško-francosko skupnost v Ženevi. Italija, kakor znano, celo grozi, da izstopi iz 1). N.. ako bi se tam razorožitev ne izvedla, vpoštevajoč -tališče Italije, Nemčije in Rusije, ki delajo skupaj. 1). N., ki bo imelo prestati hudo bitko tudi 7. Japonsko, bi bilo obsojeno na smrt, če bi te države re- iz Društva izstopile in posledice za svet bi bile v tem slučaju nedogledne. Zato je pač zelo verjetno, da bo angleška diplomacija posredovala, da se doseže kompromis. Poljska snuje vzhodni blok (Od našega belgrajskega urednika) Belgrad. 19. avg. 1. Potovanje prvega pomočnika poljskega zunanjega ministrstva dr. Be<-ka v Turčijo in njegova še vedno trajajoča pogajanja s turškim zunanjim ministrom TeTfik Rušdi bejem na otoku Principo r Marmorskem morju, so tudi tukaj povzročila nemalo zanimanja, seveda v mnogo manjši meri kakor v Bukarešti, kjer je radi tega nastala precejšnja nervoznost v odgovornih krogih zunanjega ministrstvo. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem poljskem mestu t Belgradu in nkoravno inu tam niso mogli povedati nič določenega o misiji ministra dr. Becka v Tarčiji, so vendar le priznali, da je dalekosežne važnosti tu poljsko zunanjo politiko na tem predelu ETrope. Poljska vlada horc sdaj, ko je podpisala pakt o nenapadanju s Sovjeti in preden ga predloži sejmu t ratifikacijo, imeti točne informacij* glede sovjetske politike tudi od držav, ki imajo že delj rasa prijateljske odnošaje 1 Rusijo. Zakaj bi ne bil mogoč v resnici tudi dane« tako zvsni Tzhodni Lorarno, v katerem bi sc Sovjeti na eni strani in ruski sosod.io na drugi strani še enkrat svečano zavezali. da ne bodo rabili sile za reševanje medsebojnih sporov? Ker Romunija še vedno okleva in nc kaze prave Tolje za pogajanja s Sovjetsko Rusijo, bi sc s prijateljskim prihlišaTanjem med Turčijo in Polj slo izvajal prijateljski pritisk na bukareško vlado, da se nekoliko pozuri. Druga vest, da namerava poljska diplomacija ustvarili novo zvezo obmejnih drmv Sovjetske Rusije, ki bi šla od Finske pa do Ankare, ni točna in sc odločno zanikuje. Dr. Berkova pogajanja v Turčiji so brez ilvoma zelo zanimiv sunek poljske zunanje politike v evropski kaos in kažejo važna iniciativo vzhodne Evrope, ki zna imeti velike pcslcdirc za orropsk' politično grupiranje. Kako se Evropa Konferenca za konferenco Belgrad, 19. avg. 1. Belgijski odpravnik poslov v Belgradu je obvestil našo vlado, da namerava sklicati za 6. oktober konferenco zastopnikov onih držav, ki so kakorkoli interesiraup na vprašanju nemških reparacij. V poštev pridejo v tem slučaju Avstrija, Madjarska, Bolgarija ler njene upnice. Reparacijska konferenca v Lozani je le reparacije imenovala vzhodne reparacije in je prepustila njihovo rešitev posebni konferenci državnikov. Dane« torej čujemo, da se bo ta konferenca sestala v Bruslju pod predsedstvom bivših ministrov Fran-quia ali pa Helisa. Naša vlada se bo tudi lega sestanka udeležala. Po vsem tem izgleda, da se evropske države pridno pripravljajo za veliko mednarodno gospodarsko konferenco, ki naj bi se vršila koncem tega leta. Podatki, ki bodo zbrani na prihodnjih sestankih v Varšavi, Stresi in Bruslju, katerim bodo sledili nekateri pozitivni podatki iz jesenskega zasedanja Zveze narodov, bodo služili kot temelj veliki debati, ki bo otvorjena na omenjeni mednarodni konferenci. Na eni strani je to dobro znamenje, na drugi strani pa je res. da bodo popolnoma, oslabel« države moralo čakati šc zelo dolge, prfden s« bodo rodili kakšni konkteni načrti za pomoč. Države gredo iz konference v konferenco in danes storjeni sklepi se odlagajo vedno na nove komisije in nove strokovne odbore, medlem ko gospodarska kriza zapušča za seboj globoke brazde po svetu in duši slabe narode. Belgrad, 19. avgusta. 1. Dodatno k včerajšnjem podrobnem poročilu o konfccnci, ki se bo sestala 6. septembra v Stresi v Italiji in katere s« bodo udeležile poleg velesil vse države srednje in vzhodne Evrope z določenim namenom, da proučijo vse možnosti, kako bi se dalo vsem državam na najbolj učinkovit način priti na pomoč, se danes sporoča iz istih belgrajskih krogov, da je poljska vlada ravno tako razposlala povabilo na sestanek osem poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope, ki naj bi bil 24, avgusta v Varšavi in ki naj bi imel za nalogo, da sestavi enoten program vseh agrarnih držav, ter tako omogočil enoten nastop in enotno obrambo, ako bi se zgodilo, da bi velesile podlegle skušnjavam in skušale izigrati eno državo proli drugi ter iskati svoje lastne koristi, mesto da bi stvarno pomagale srednji in vzhodni Evropi. Varšavski sestanek, katerega bo vodi! poljski zunanji minister Zaleski, je radi lega zelo važen, ker bo mnogo pripomogel k temu, da bo konferenca v Stresi lahko stvarno delala, ker bo imela pred seboj točen pregled o gospodarskem položaju agrarnih držav. * Ekspropriacija sprejeta Madrid, 19. avg. tg. Špan«ka poslanska zbornic « je preteklo noč po večurni debati sprejela vladni predlog o brezplačni razlastitvi vseh posestev onih oseb. ki so se udeležile zadnjega komplota. Za pred log je glasovalo 262 poslancev, proti pa 14. Ministr ski predsednik Azana je izjavil v energičnem govoru, da so posebno veleposestniki nasprotniki republike. Zato je treba te monarhistične »kabilet razorožiti, preden bi mogli strmoglaviti republiko. socialističnih in komunističnih slrokovnih organizacijah, pripravljene do zadnjega braniti svojo poli-i;Cno svobodo in svoje stanovske pravice pod vodstvom v politični!« borbah preizkušenih politikov, k' jim je Hiner vendar že naprej jasuo povedni, naj jih čaka pod krono tretjega kraljestva. Hitler vendar ni mogel misliti, da se bodo nemške stranke zadovoljile s tem. da pridejo po italijanskem zgledu na Aventin in se ne pokažejo več v parlament, da bo tako lahko razpial centrum, socialne demokrate in komuniste, kakor Mussolini vlado popolarsko, socialistično in komunistično, ki še niso dobro pognale korenin med politično nešolanim, bolj omahljivim in splošno manj izobraženim italijanskim delavstvom? Kar je morda še odločilnejše: Mussolini ni imel tekmeca! Vlade gospoda Facte, ki jn sprejel ministrsko predsedstvo samo zato, da bi enkrat postal ministrski predsednik, ni bilo težko zrušiti. Hitlerju na poti pa stoji general Schleicher, ki ga je že davno prehitel, in za njim vrsta nemških ge- : neralov in baronov, ki imajo že izpod Viljcmove Nemčije dokaj političnega izkusiva in tudi trdno ; voljo, da ne dajo iz rok oblasti avstrijskemu majorju, medtem ko ni italijanska generaliteta, ki ni v Italiji nikdar vladala, po prihodu Mussolinija niti potegnila sablje. Morda je Hitler na vse to mislil po sestanku pri Hindenburgu, ko je svoje Čete poslal domov. Samo do 28. avgusta? >Nn svidenje na barikadah I« so tolažili nekateri vodje Hitlerjeve čete Toda na barikadah bosta že čakala Reichs\\ehr in Schupo. Hindenburg in Schleicher se lahko pripravita. Hitler je že davno zamudil svojo uro. Zato se mora pogajati s centrumom kakor voditelj navadne politične stranke. Kako je to prozaično! Dn bi pn centrum pomagal Hitlerju do državnega krmila, ne da bi imel zadostnega jamstva glede spoštovanja ustave, ni verjetno; sicer nam je prav italijanski primer pokazal, da je sklepanje kompromisov s fašističnimi strankami vedno nevarno. —ski. „ra2oro2«je" Pariz, 19. avg. ž. Po vesteh iz Toulousa z veli kim zanimanjem spremljajo italijanske pomorske manevre, katerih jasno obeležje jc napad nn francoske vojaške transporte iz Afrike. »Tempsc je zvedel. da je francoska vlada dohihi v odobritev načrt admiralitete zu velike francoske manevre, ki bodo istotako na Sredozemskem morju. V oktobra ho preillo/.en parlamentu zakonski načrt za zgraditev več modernih krizark in hidrnplanov. Itiin. 19. nvg. ž. \ apeninski coni se vršijo velike priprave za vojaške manevre, ki Maria, Marta, skrbna si in si veliko prizadevaj* (da bi prohibicijo odpravila), — pa le eno je potrebno (saj vei, kaj: preprečiti pijančevanje in jioboje v svoji lastni deželi!). Mi smo te misli: Čehljaj-mo se tam, kjer nas srbi; Ameriko pa prepustimo Američanom! Pa da nas prav razumete! Mi nikakor ne zagovarjamo prohibicije. še v sanjah nam na misel ne pride, da bi pri nas zdaj delali za prohibicijo. Hi to bi prvič brezuspešno, drugič nespametno. Kajti vino je res božji dar; kdor to taji, ga pošljite na Studenec! Samo' da bi tega božjega dani tako hudičevo ne zlorabili! Torej: Mi nismo za prohibicijo, — a da se o ameriški prohibiciji pri nas toliko piše, to je več kot čudno.* Kakor da je prohibicija pri nas pred durmi, kakor da ima biti jutri glasovanje v narodni skupščini, ali naj smo suhi ali mokri. Kaj res nimamo drugih bolečin na slovenski zemlji, kakor prohibicijo tam daleč daleč onstran široko luže? Kako je torej z ameriško prohibicijo? Kar gospod K. Z. piše, lo moramo že verjeli, — dasi smo mi slišali o prohibiciji že čisto drugačno glasove in dasi nam je znano, da alkoholni kapital — ne rečemo pri nas, pač pa med velikimi narodi — drago plačuje članke, pisane proti prohibiciji. Gospod K. Z. je brezdvoma verodostojen mož — in vendar skoro nemogoče verjeli vsega, kar piše! ZakHj ne? Zato, ker to vsebuje contradictio in se (nasprotje samo v sebi), Recimo, da je res. da se v Ameriki zdaj toliko pije, da je skoro v vsaki hiii(!) pivski saJooa, — je vendar ludi re« —• tega menda ne bo nihče tajil, — da je v Ameriki še vedno mnogo in mnogo, milijone ljudi, in zelo merodaj-nih ljudi, politikov in državnikov, ki postave de-li»jo in odpravljajo, ljudi torej, ki so prepričani ab-►tlnentje in £ celim srcem prijatelji treznosti. Če torej prohibiciju uganju v Ameriki take gorosta«-nosti, korumpira celo dežolo, pospešuje pijančevanje do skrajnosti, provzroča nešteto zločinov — kako vendar, tla ti ljudje, ki vendar svojemu narodu dobro hočejo, prohibicije ne odpravijo?! Z.Hkaj vzdržujejo to zločinsko početje? Zakcvj polnijo svoje ječe in blaznice? Zakaj pljujejo v svojo lastno skledo? To bi morali biti popolni norci! Ali je res cela Amerika ena sama velika norišnica? Ne, ne! Mi smo slišali o prohibiciji vse drugačne glasove; Da se ječe praznijo in da Imajo blaznice in podobne ustanove vedno manj dotoka. Pravkar nam je zdravnik, ki je bil eno lelo v Ameriki, svojo sodbo o prohibiciji izreke! na kratko: Prohibicija ui popolnoma uspela, dobre sadove pa je tudi rodila! Vsak gleda vsako stvar s svojimi očmi. Kdor si ga en glažek rad privošči, ne more biti odločno proti njemu, če še tako škodo dela. Kes, da prepovedan sad najbolj diši. zato radi verjamemo, da je mnogo zlorab, tihotapstva in goljufij. A vsega tega, kar se piše od neke strani o slabih posledicah prohibicije, ne moremo \erjeli, ker bi morali zdvomili nad človeško pametjo in inteligenco, da vzdržuje lak zločinski zaken. Samo s policijskimi sredstvi se treznost brez dvoma ne da doseči. Toda policijska sredstva so tudi potrebna! Seveda primerna in pametna. Pri nas, ko smo priporočali malo lastnega dela zn treznost, smo slišali baš nasprotni izgovor in ga slišimo še vedno: Vlada naj kaj stori; dokler vlada nič ne stori proti pijančevanju, ne moremo nič opraviti! Komoden izgovor, da se lahko neženirano po mili volji pije! Treba je lastnega dela, treba nekaj zdržnosti, treba pa ludi policijskih sredstev! Da so ravno katoličani taki nasprotniki prohibicije, je vsekako malo čudno. Da Slovenci, ko pridejo v Ameriko, niso za prohibicijo, to razumemo; sicer bi morali svojo kožo sleči, predno stopijo na ameriška tla. Seveda ne zahtevamo, da naj bodo katoličani za prohibicijo, prav pa bi bilo, ko bi bili malo bolj za abstinen<-o. Zakaj? To je jako resna stvar. Govorimo odkrito! Kaj bi prikrivali svoje napake, kakor da jih svet ne pozna! Mi smo bili vedno tega mnenja, dasi se nam to hudo zamerja, da je bolje, da grajamo svoje napake sami, kakor bi jih drugi grajali. Z žalostjo opažamo, da Cerkev v svetu nima tistega ugleda in vpliva, ki bi ga morala imeti. Kaj je temu vzrok? Vzrokov je več. Eden je pa tudi ta, ker se v takem praktičnem krščanstvu, kakor je treznost, v samaritanskem delu, v človekoljubju, v reševanju izgubljenih premalo izkazujemo. Se že nekaj izkazujemo, pa premalo. Mi se preveč zadovoljujemo z zunanjim, formalnim krščanstvom, ki je le cvetje krščanstva, sadov krščanskih pa je premalo. Svet hoče videti dejanja ljubezni, požrtvovalnosti; le to mu imponira. >Po njih sadu jih boste spoznali. Tudi pogostno sveto obhajilo ni dosti krščanstva, ako ni dejanske ljubezni. »Usmiljenja hočem, ne daru , je nekje zapisano. Čudno res, da ljudje, ki ne stojijo na verskem stal išču, v takem samaritanskem delu česlo prekašajo katoličane. Katoličani pa, da bi opravičili svojo indolenco, se nad temi samaritani spodtika-jo, češ: framasoni, heretiki, fanatiki! Ne hvalimo njih Iramasoustva in heretslva, toda v zgodbi o usmiljenem Samarijanu nam je tako nazorno prikazano, da delo teh heretikov in fanatikov Bogu vendar le ugaja, dočim brezsrčnost pravovemikov obsoja. Ali ne čutile, da je zgodba o usmiljenem Samaritanu kakor nalašč vrezana za te naše razmere? Menite, da to velja samo o Judih in ne tudi o katoličanih? Saniaritan je bil krivoverec. Ta kdo se vam zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je med razbojnike padel? Tisti, ki mu je usmiljenje akazal. Pojdi, katoličan, in kakor to krivo verski Samari-tan, tudi ti tako stori! Papež Pij X, je Imenoval delo za treznost naj- ♦Opomba: ..Slovencev«; članek o prohibiciji ni bil napisan s tendenco proti abstinentskemu po-fcretu in njega voditelijom v Sloveniji, kakor g. člaai-kar, kateremu dajemo kot objektivni ljudje prostora v našem listu, očividno domneva. Članek seveda ludi ni bil naperjen proti trezjioetnemu gibanju sploh, ampak je, bil napisan izključno z ozirom na aktualnost problema prohibicije v sedanji volivni kampanji v USA. To je članka-r obenem porabil v to. dn razkrije zmotno podlago prohibicijskeKn po-kreta v USA: puri lansko lažimoralo, ki je splošen problem kulturnega človeštva. — Uredništvo, Piccard ie dosegel višino točno 16.770 m Intenziteta kozmičnih žarkov naraiča z viiino — Regišlrlrski aparati poškodovani, tabele ohranjene Besanzano, 19. avgusta, tg. Prof. Piccard jc prt sprejčmU časnikarjev potrdil, tia je imel njegov drugi polet v stratoslero popoln uspeli. Meti drugim je izjavil: Izvršili smo lahko vsa merjenja, ki smo jih nameravali iu so potrebna za znanstveno raziskovanje kozmičnih žarkov. Ta merjenja so potrdila moje nazore o tem, cla intenziteta kozmičnih žarkov v visokih legah hitro narašča. Drugače, kakor pri prvem poletu, kjer nas je hitro gnalo kvišku, snio se dvigali sedaj zelo počasi in po programu, ker smo dviganja lahko regulirali poljubno. Aparate smo morali uravnavati vedno na novo. Višinomera nismo smeli pustiti niti trenutka izpred oči. Orientacija je bila tedaj, ker je bilo nebo brez oblakov, izvrstna, ker spio plavali nad švicarskimi Alpami, katere poznam prav dobro. Tudi v najvišji višini uisein izgubil orientacije, pri čemer so mi posebno pomagala jezera. Tako je posebno oblika Gardskega jezera, ki je vsem znana, takoj pokazala, da nas goni zračna struja proti Italiji. Najprej se je Piccard zahvalil onim krogom, ki so mu sestavili balon in aparate, končno pa tudi italijanskim oblastveni za pomoč pri spuščanju. Profesor Piccard je svoje Izjave večkrat moral prekiniti, ker je bil zelo utrujen. Sopotnik Cosyns je potem prosil časnikarje, naj pustijo profesorja Plccarda 24 ur pri miru, ker je tudi človek, ki je moral nepretrgoma delati 36 ur In je sedaj potreben popolnega miru, Milan, 19. avg. tg. Profesor Piccard in njegov spremljevalec Cosjns sta bila silno utrujena, toda šele proti eni uri zjutraj sta mogla priti k počitku v hotelu Mayer v Menzaubunu. Italijanski zrakoplovni minister Halbo mu je poslal svoje čestitke po majorju PHeolo. Z vsega svela prihaja nešteto brzojavnih čestitk. Piccard se je zahvalil za hitro pomoč, s katero je bilo mogoče spraviti gondolo na varno, preden bi jo silna množica radovednežev, ki je pritiskala od vseh strani, pokvarila. Pozno ponoči je prišlo več zastopnikov raznih filmskih družb, ki so bili zelo razočarani, ko so' videli, da so Plccardovo gondolo že spravili na varno. Registrirni aparati so sc poškodovali ,ker je gondola pri pristajanju s silo udarila na tla, ohranjene pa so nepoškodovane vse registrirne tabele, ki so jih zaznamovali aparati, lako da znanost vadi pokvarjenih aparatov nima nobene škode. Po dosedanjih ugotovitvah je dosegel balon največjo višino t(1.77(1 metrov. Mraz je bil v tej višini tako hud, da Co-syns skoro ni mogel več opravljati posla pri brezžični oddajni postaji. Rim, 19. avg. ž. Profesor Piccard je gost italijanske čete in Je izjavil dopisniku , Mesaggerar, da bo s svojim prijateljem dr. Cosynsom takoj pričel z novimi pripravami za tretji polet v stratosfere. Pri tretjem poletu bastii startala t obale Hudsono-vega zaliva v bližini Magnetnega polja. Prof. Piccard misli, da mu bo uspelo rešili številne probleme, zlasti ko bo znano, kako vplivajo kozmIČrci" žarki na tem mestu. dobi posojilo v Ameriki Anglija in Nemčija proti ruskemu dumpingu Berlin, 19. avg. AA. Javna pogajanja med ju-stopniki Chase national banke in odposlanci Sovjetske Rusije o posojilu 40 milijonov dolarjev, >o napravila v nekih nemških Industrijskih krogih hudo kri. TI krogi sicer priznavajo, da je višina posojila neznatna, da pa bi utegnilo posojilo imeli dalekosežne posledice. Za tem posojilom bi po vsej priliki prišlo to, da Združene države priznajo sovjetsko vlado. Posojilo hi bilo vnino tudi v zvezi z ruskimi predvojnimi dolgovi. Jasno je, dn bi v tem primeru sovjetska vlada odstopila od svojega sedanjega stališča iu dovolila v lem pogledu kouccslji-. Vesti o tem posojilu so že ugodno vplivale ua eskontnih pogojih za sovjetske trate. Rusija ho na podlagi tega posojila t mnogo večjo sigurnostjo lahko iivedlu svojo industrijsko obnovo. Nemški industrijski krogi pač ne morejo biti ravnodušni napram takemu sporazumu med Ameriko iu Sovjetsko Rusijo, ker spada Kii-ija uied najboljše nemške odjemalce. Luudou, 19. avg. AA. Il Ottavve poroča Keuter, da je bil davi iiimI kanadsko iu angleško delegacijo doanieii načelni -jiorainnt o duuipingu iu o nepošteni trgovini. Sporazum ustreza zahtevam obeh strank. Z drugimi dominioni so sporazumi gotovi za podpis. Ottawn, 19. avg, AA. Visoki uradnik kanadske vlade je izjavil, da ho angleška vlAdu p»> sporam mu s Kanado preklicala svojo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Obenem bo skušala nemška vlada in sedaj onemogočiti ruski dumping i upravnimi ukrepi. Besedilo pogodbe med Kanado in Anglijo sirer ne omenja Rusije i»»e<-no, navaja pa ueuuKie-ike države. Sklepi seje magistralnega gremija Ljubljana, IV. avgusta. Danes popoldne se je vršila seja magistralnega gremija, kakor običajno v mestni posvetovalnici Na poročilo obrtnega referenta se je ugodilo prošnji za bife neke prosilke na velesejmskem prostoru, dočim sta bili dve prošnji ostalih prosilcev odklonjeni. Na poročilo Mestnega gospodarskega urada sc je vzel na znanje odlok okrajnega načelslva okolice Ljubljana o vodopravnem konsenzu, s katerim je bila mestni občini dovoljena zgradba novega dotočnega kanala za kopališče v Koleziji, pričenši pri Vojnovičevem mlinu na Viču. Vsled stroškov, ki jih ima mestna občina z novo napravo, se bo najemnina sedanjemu najemniku mestnega kopališča primerno povišala. — Mizarski mojster Primožič ie prevzel mizarska dela za graščino Pod Turnom. Dela je izvršil v režiji ter se mu naknadno prizna običajni režijski dodatek v znesku 1255 Din. — Velcsejmska uprava je prosila mestno občino, da se pred vhodi na sejmišče odpravijo vse stojnice, ker samo ovirajo promet in točno kontrolo pri vstopnicah. Prošnji se delno ugodi, vsled sedanjih gospodarskih neprilik pa ni mogoče, da bi se odstranile vse stojnice. Vele-sejmski upravi pa »e naroča, da z ozirom na nevarnost požara pri velesejmskih paviljonih postavi na primernih mestih zadostne močne hidrante. — Odložila se je prošnja mesarskega mojstra Andreja Marčana za znižanje najemnine za lokal v Kresiji, ker je treba urediti vprašanje najemnin tudi ostalim trgovcem v pritličju tega poslopja. Na poročilo mestnega gradbenega urada o ponovni licitaciji za oddajo asfaltnih del za napravo hodnikov se je delj časa razpravljalo. Na javno licitacijo sta prišla s svojimi ponudbami dva ofe-renta, in sicer Ljubljanska gradbena družba in tvrdka Anton Res iz Zagreba. Po temeljitem poročilu mestnega gradbenega direktorja je bilo razvidno, da je oferent tvrdka Res v vseli možnostih trotuarskih del precej cenejša od ostalega ponudnika. Vsled tega se je sklenilo, da se oddaja del za hodnike, to j« asfalt in betonska podlaga, odda tvrdki Antona Resa za triletno dobo pod pogojem, da bo tvrdka cene znižala, ako v teku dobe cene materijalov padajo. V poštev' pride naprava hodnikov v izmeri circa 5000 kvadratnih metrov. Tvrdka Res je izjavila, da ji je bilo možno oferirati tako nizke cene samo vsled tega, ker namerava v Ljubljani otvoriti tvornično podružnico za napravo asfalta. Uspeli licitacije je bil la, da so se asfaltni stroški znižali za circa 10% napram prejšnji oddaji tej tvrdki, katero je mestni župan sistiral, odnosno razveljavil. Tvrdki se obenem predpiše, da pri napravi hodnikov zaposli primerno število domačih delavcev. Za oddajo robnikov so vposlale -ponudbe Ari tvrdke. Med temi je bila najcenejša tvrdka ing. Lenarčič, ki je svoje prvotne cene znižala na splošno za 10?o. Dobava robnikov -se odda omenjeni trvdki. Odkloni se prošnja uprave cerkve Sv. Krištofa za razširjenje obstoječe cerkve z novim prizidkom iz razloga, ker v poštev prihajajoče zemljišče še ni parcelirano. Na poročilo gradbeno-pravnega referenta se bodo izdala sledeča stavbna in uporabna dovoljenja: Antonu Gregorcu za gradnjo nazidka nad dvoriščnim poslopjem ob Tomšičevi ulici. — Filipu Podbevšku za zidanje enonadstropne hiše na vogalu Herberstajnove in Triglavske ulice, toda samo pogojno, ker parcelacija zemljiiča ie ni končno oblastveno odobrena. — 1'osestnici Marijani Stresen iz Trnovega za gradnjo enonadstropne hiše na vogalu Trnovske ulice in Pri brvi, Hišo gradi podjetje M. Curk. — Jakobu Babniku, instalaterju, za enonadstropno hišo ob Lončarski stezi na bivšem zemljišču gosp. učitelja Beleta. — Oskarju Ebenspangerju, trgovcu, za prezidavo in obnovo fasade vile na vogalu Bleivveisove in Aleksandrove ceste. — Francetu Urlepu v Komen-skega ulici št. 16, napravo dvoriščnega balkona. — Justini Lončar, posestnici v Ravnikarjevi .ulici, za gradnjo dvoriščnega prizidka. — Dr. Miji Frian-Jernejčič in njeni sestri Ywonni za zidanje enonadstropne vile ob Aškerčevi ulici in ulici Rimske legije. — Josipu Pavliču za dvig hiše in preureditev podstrešja v stanovanjske namene v Mali čolnarski ulici št. 7. — Tereziji Accetto.za gradnjo lesene pritlične hiše v Lampetovi ulici. — Dr,.Fr. Luckmannu, odvetniku za gradnjo dvoriščnega poslopja za delavnico v Gradišču št.. 4, — Anionu Tronlelj, trgovcu, za zidanje enonadstropne hiše na vogalnem zemljišču Verovšljovje in Goriške ulice. — Slavi Gaj za postavitev provizorične lesene stavbne barake na njenem zemljišču vogal Dunajske ceste in ceste za Bežigrad. — Minki Zaje, goslilničarki na Poljanski cesti 79, z» .preureditev pritličnih oken. Hišo je kupila od mesarja Franceta Novljana. — Francetu Vovku za prizidek shrambe in kopalnice v Gerbičevi ulici 19. _ Delavski zbornici za preureditev stanovanj v pisarne brez običajne občinske davščine. _ Podjetju »Svetloreklam« za napravo kino-kabirte za proizvajanje svetlobne reklame na podstrešju .hiše Marijin trg 8. — Tvrdki Krisper na Mestnem trgu za napravo pritličnega prizidka na mjstnem svetu v Stritarjevi ulici. Prizidek se' bo ujjorkbljal 'samo za napravo izložbenih oken, a za uporabo sveta bo tvrdka plačevala mestni občini najemnino 2000 Din letno. — Hišne kanalizacije odobre sle- i Železnica čez Kavkaz , Moskvo, 19. avg. AA. Že več desetletij je bilo pereče vprašanje prometnega prehoda preko kav-kaikega gorovja. Ta načrt so začeli reševati šele zadnja leta. Sovjetska vlada ho zgradila preko gorovja električno železnico, ki bo največja gradnja le vrste nn svetu. Ta železnica bo šla od postaje Dargkog ob južni kavkaški železnici preko kavka-škega gorovja do postaje Gorn na transkavkaSki železnici. Nova električna železnica bo skrajšala dosedanje železniške zveze za 1000 km. Sedaj vozijo vlaki ob morju. Gradnja bo dokončana 1. 193G. Železnica bo tekla po krajib z bogatimi ležišči cinka iu bakra. Strašna vročina Pariz, 18. avg. AA, Vročina je postala lako h u« da, da je ministrstvo za narodno zdravje izdalo proglas, ki ž nJim opozarja prebivalstvo na velike nevarnosti vročine za prehrano. London, 19. avg. AA. Nad južno Anglijo je ponovno vdrla huda vročina. Preki sod v Budimpešti Budimpešta, JO. avgusta. ž.Trije roparji v De-akferu, ki je eden glavnih trgov Budimpešte, so udrli v lekarno ter ustrelili lekarnarja. Ko je prihitela družina na pomoč, so roparji zbežali. Policiji »e je posrečilo prijeti enega izmed napadalcev, ki se imenuje Ernest Baranjay, po poklicu mizar, In ki je že izdal ostala dva pajdaša. Oblasti upajo, da bodo še danes prijele oba roparja. Zaradi tega umora se mora v 4S urah sestavili preki sod. Težkoče praškega velesejma Praga, 19. avgusta, tg. Praški vzorčni velese* jem dd. je moral lansko lelo izvršiti posebno sanacijsko akcijo, pri kateri so ugotovili pasiva nad 100 milijonov Kč. Sedaj sporoča uprava velesejma, d« se je predčasno razveljavila pogodba z dosedanjim predsednikom velesejma Venceslavom Boha-eem, katerega doliijo, da je največ kriv, d* je ve-lerejem zašel v teikoče. Angleški radio aparati London. 19. avgusta. AA. Danes je bila olvtoi* jena razstava angleške radijske industrije v Olimpijski palači, izdatki za razstavo znašajo 50.000 funtov šterlingov. Razstava bo otvorjena do 27. avgusta. Razstavljeni aparati so v cenah prav nizki, njihova kvaliteta pa prekaša Vse dosedanje izdelke. Aparati se odlikujejo s čisto reprodukcijo in z ostro selektivnostjo. Sodeč po tej razstavi spadajo izdelki angleške radijske industrije med prve ua svetu. Osebne vesti Brlgrud, 19. avg. I. Z ukazom ministrstva za gozdove iu rudnike je bil imenovan za višjega 'svetnika zagrebškega ravnateljstva v 4. pol. skupini 2. stopnje Ulja Lončar. — Premeščen je bil Valen-tič Peter, šef gozdne upravp v Lipovljanlh k okrajnemu načelstvu v l.udbreg zu gozdnega referenta. — V subotiškem Železniškem ravnateljstvu so napredovali v višjo skupino: Končnik Vladimir, do sedaj prometni uradnik 9. sku|tiuc- K ravan ju Anton, do sedu) skladiščni uradnik 9.'Skupine. ZA prometnike so postavljeni dosedanji pomMnikl: Ho??-vnr Frldolilr, Novak lvnn, Vončina Itiidolf. T— Vn pomožnega niid*ornikn |>roge je nnn^-tloVn! DoISek Josip, do sedaj uradniški pripravnik. Drobne vesti V soboto, dne 20. avgusta bo imel brzi vlak 51. 5 na poslaji Pj Inart-Kropa izjemoma |)oslanek eno minuto za vstop udeležencev |iogrcba viteza Josipa Pogačnika. Vlak št. j odhaja iz Pud-narta-Krojia proti Ljubljani ob 18.49. Zagreb. 19.' avg. ž. Jutri ob. 10 dopoldne bo v Zagrebu v mali dvorani kemičnega instituta kongres stenografov iz vse države. Nu dnevnem redu bo več referatov, med njimi ludi referat o bodočem slovanskem kongresu, ki bo lcla 1934 v Pragi. Istočasno bo otvorjena tudi prva slenografska razstava v Jugoslaviji. S u šak. 19. avg. ž. Včeraj ob 9 je bil otvorjen prvi kongres gozdarjev iz vse države s 50. redno 1 glavno skupščino. Slovenske gorice Sv. Anton. Mrtvaški /\onovi so naznanili I tu ž no vest. da je dne II. t. ni. zapustil to ! solzno dolino Ferdinand Kocbek, cerkveni mo-lilcc iu grobar. Na njegovi jK>slcdnji poti mu jo v slovo odjiel domači pevski zbor več žalo-stink. Mirno v liogu spuvuj iu |>okoj nebeški tc obdajaj I — Kupčija z jabolki sc je že |>ri-čelii. Kupci ponujajo z« zgodnja jubolka 80 |> za kg. Vendar so jabolka radi suše zelo zastala in bogve. kako bo šc nadalje s kupčijo. Jarcnina. Strašno jc bilo na večer dne 16. 1. lil. l.itkor jc po', i oblin pisal »Slovcncc« (lile 18. t. in. Ubogi pošcs>#iki in kmetje. Pomoč jc nu jno potrebna.■ Strašno so prizadete tudi druge občine, kakor Sv. Jakob. Marija Snežna, št. Ilj, Sv. Jurij, Vukov.ski dol itd. Težke, so preizkušnje ubogega slovenskega kmetu ob zadnjem silovitem neurju. nujnejše socialno delo. Ah, koliko jiišCmo in govorimo o socialnem vprašanju! Pa kaj moremo pripomoči k rešitvi? Ko bi se lotili dela za treznost, bi vsaj en kos tega socialnega vprašanja rešili. Pij XI. pa nima dosti besedi, da bi pohvalil to delo. Treba brati samo njegov nagovor depulaciji nemških abstinentov. In beseda Očetova more biti katoličanom sveta! Sicer pa tudi ameriški katoličani — seveda irski, ne slovenski — glede abstinence niso brezbrižni. Od rajnega škofa Stariha smo slišali besede: V Ameriki škof na vizitaciji najprej vpraša župnika: Pokažile, koliko imate abstinentov, in |K> tem sodi stanje župnije in delo župnika. Če niso prijatelji prohibicije, jimi že odpustimo, samo da '.a treznost res kaj delajo! Mussolinijeva izjava Mussolini je proti prohibiciji Newyork, 19. avg. ž. Italijanski mtoiirtrski predsednik je sprejel dopisnika »New tAmerican«, kateremu je iajavil, da ne veruje v večni mir, da pa bo kljub temu z vsemi silami'delal na tem, da se ohrani svetovni mir. Za to-je predvsem 'potrebna razorožitev. Italija se" že dolga Tefa thidi ža »plošno razorožitev, če se to ne bo zgtMilo, jiotem je vojna neizbežna. Zanimiva ;je njeg.oya .izjava o kapital izum, o katerem pravi, da so nahaja , pri kraju kakor reparacije in vojni dolgo.yk Na vprašanje, kaj sodi o prohibiciji, glede- katera *e vrši sednj v USA živahna borba, -je Mussolini-izjavil, da je prohibleljstol zakon po svojem puritancem dulnt in slabih jiosledicah nemoralen. deči m posestnikom: Ing. Kopiylov, Olrfi Faidigi, Pavli Hočevar, Katici Subolič, mag. phar. Leonu Bahovcu. — Fondu za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš ob Dunajski cesti se dovoli, da ogradi svojo kolonijo deloma s provizorično deloma z definilivno ograjo. — Pečarju Ivanu Ri-harju se dovoli: postavitev začasne skladiščne lope v J. Trdinovi ulici. Uporabna dovoljenja dobe: Karel Kune za enonadstropno enodružinsko hišo v Postojnski nli-c!' — Feliks in Klara Moskovič za enonadstro- rto ,vilo. v Tobačni ulici. — Ivan Prosenc, kurjač Pokojninskega zavoda, za enonadstropno leseno hišo ob Cesti dveh cesarjev. — Ana Poženel za pritlično gospodarsko poslopje na dvorišču; nje-i hiše na Ižanski cesti. — Dr. Fric Luckmann -za tri-nadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo v Gradišču št. 4. .Nova hiša napravi lep mogočen vtis na vso okolico; njej nasproti ležeče hiše pa bi bile nujno potrebne vsaj nove obleke. — Roza Rohr-' mann za dvig enega nadstropja na Sv. Petra c«3ti št. 28. Hiša ima sedaj ravno streho, kakor je pro jektirana tudi za novo trinaJstropno stavbo gospt HeleneAdamičeve. — Katarini Milkovič, hišni posestnici v Einspielerjevi ulici št, 23 in Jerici Grliec, posestj/ici v Korytkovi ulici se je dovolilo, da smeta še nadalje provizorično uporabljati suleren-1 ski stanovanji za pol leta. Nadalje so s.e obravnavale še nekatere prošnje glede obrotnega odplačila za napravljene hodnike ter se je prosilcem ugodilo.