UROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jeunote CMato, HI, pondeljclt. 80. julija (July 30),1«28. r N9V a. Lowndofc An Otfloo of Publfestlos *S«7 South Lawodalo Ave jlTslofkoM, Rockwall 480« STEV.—NUMBER 177 Obijski rudarji ponovno vabijo barone aa pogajanja Predsednik ohijskega distrikta rudarske unije je drugih ~ povabil lastni&e rovov na mezdna pogajanja, ki se • naj začno 2. avgusta. Povabil pa je barone vsakega posamezno. Pogajanja v Indiani. Protest proti nakladalnim strojem v IUinoisu. Columbus, Ohio. — Rudarska organizacija v šestem (ohij-skem) distrikti^ je 27. julija drugič povabila lastnike rovov na mezdno konferenco. Prvo povabilo je bilo odklonjeno pred dvema tednoma. Drugo povabilo sta poslala Lee Hali, predsednik, in George W. Savage, tajnik distriktne unije, nista pa naalovila povabila na Ohio Coal Operatora' Associa-tion kot prvič, temveč na vsake-Ka operatorja posebej. Vsi so )x>vabljeni, naj se odzovejo in "kooperirajo v interesu drug« največje industrije v državi 0-hio z v si mi, ki zavise od te industrije, to je z rudarji in publiko." ■ Hali in Savage predlagata, da se konferenca otvori 2. avgusta in mezdna lestvica, kakršna bo že sprejeta, naj bo veljavna od 1. avgusta 1928. Hali je zanikal vest, da je prezrl peticijo 773 rudarjev v Hocking distriktu, ki predlagajo. da se odstavljeni poddis- Ualjska fronta atavbnih delavcev v kepitole strte Mahinaclje btaiskega wnpclc • prebriaanega stav-podjetnik* začasno ter la. lita. Asi of Oot «, Iti T, Washington, D. C. — Preiskave o delavskih razmerah, pri gradnji britske poslaniške Mt*-če so dognale, da Harry Wärd-man, stavbinski podjetnik, ki je na nepriporočljivi listi, zaposli organizirane delavce le pet sfcv-binskih strok, drugi stavbinski delavci, ki delajo na palači, so pa neorganizirani. Staro pravilo solidarnosti med stavbinskimi delavci je šlo k vragu. Vsaka stroks zdaj gleda le za sebe. To se bo nekega dne bridko maščevalo nad delavci. Na novi britski poslaniiki palači delajo organizirani zidarji, električarji, vodovodni in paro-vodni monterji in železostavtoin-ski delavci. Zraven njih pa de- triktni predsednik Oral Dau- lajo neorganizirani strojevodje, hjurty sprejme nazaj v odbor. | betonski delavci, ometači, kle-Terre Haute, Ind. — Ustniki P*1".^ tesarji, pleskarji, tapetni-premogovnikov v Indiani ao se,*" in drugi, nanovo organizirali in so pova- j To dejstvo pove jasno kot be-bili rudarsko unijo 11. distrikta 11 dan, kdo uničuje delavske stro-(Indiana) na mezdna posvetova-! kovne organizacije. Ako bi prti ja, ki.se naj vrže 30. julija,jfanizirani delavci vedeli, kaj be-Harvey Cartwright, predsednik seda solidarnost pomeni in bi i-distriktne unije, je odgovoril, da meli v sebi ponos organiziranih konferenca se ne more otvoriti delavcev, tedaj bi ne delali na eni do 2. avgusta, kpjti v pondeljek stavbi skupaj z neorganizirani-konferirajo rudarski zastopniki mi delavci. Predavanj in disku-7. lastniki onih jam, ki imajo zijskih v&erov v delavskih stro-«troje za nakladanje premoga. I kovnih organizacijah ni. Kako Nova operatorska organizacija naj pa delavci izvedo, kaj besede uključuje tudi rove,.kjer fte nakladajo z lopatami. Voditelji u-nije nočejo povedati, kakšno plačo bodo zahtevali, toda baroni premoga izrekajo upanje, da se l>ovrne lestvica iz leta 1917. Springfield, I1L — "The Illinois Miner/' oficijelno glasilo rudarske unije UMW v 12. distriktu (Illinois), je v svoji zsd-nji številki prinesel na prvi Htrani izjsvo George L. Mercer-ja. statističarja unije, ki protestira proti uvedbi nakladalnih strojev v jame. Marcer svari rudarje v IUinoisu, da so stroji "največje zlo, ki jih čaka in največji sovražnik starih rudarjev." Mercer je bil na seji smešil ¡enega odbora v Indianapolisu, ko je bila umaknjena jackson-villska mezdna lestvica. I Springfield, 1IL — Iz zaneslji- delavaka solidarnost pomenijo. Članki, ki o pomenu teh besed razpravljajo v delavnem' tisku, pa tudi ne dosežejo vseh in ne morejo opraviti vsega dela; posebno če to delo spada v področje ustmenega poduka. Koncem konca je glavni vzrok za take pojave iskati v nevednosti delavstva. Jugo- Odškodnino zahtevajo o*? * ' sla vije. Dunaj, 28. julija. —- Mednarodno sodišče v Haagu bo v Iv-gustu obravnavalo tožbo 26 diskih mogotcev, ki zshte^Jb Odškodnino od Jugoslavije ža njena posestva. NadvojvjMa^raf-derik zahteva odškodnino za lje ln nadvojvoda Jožef zahteva 17 milijonov za svoje posest- MussoHrI skaii iivizal »*ta sovjtt. rašHalJam ^Hproall je Moskvo, aaj prepove jt "Hervjove "Kras I n o v e m a** moštvu. Varšava, 28. jul. — "Kurier Var**vskT je objavil vest Iz k ve, ki se glasi, da je ondot-i' italijanski poslanik po nevo-Jih svoje vlade naprosil sovjet-\k" v Udo, naj prepove avijatiku (uhnovnklju in drugim članom r* *'lne r* k špedicije v arktičnih v"'*h intervjuve glede NobUove I" Urne ekspedlcije. Kovjetaka vlada še ni odgovo- bivša posestvs v hrvaškem Primor ju. .vo. Nadvojvodinja Klotilda tudi v.h virov poročajo da bodo prc-»2a||tw yeliko vsoto za svoja mogovniške družbe v IUinoisu zahtevale na mezdni konferenci z rudarji, ki se otvori jutri v ('hicagu, redukcijo plače od 17.50 na $6 dnevno in od $1.08 na Klc od tone. Na drugi strani Mo zastopniki rudarjev zahtevali, da ne mezda za kopanjfe in nakladanje s stroji plačuje od tone. Mr v Mastrijah v sria-ajam listama nemogoč Tega mnenja ao traneportai delavci aa ovojem mednarodnem zborovanju. Stockholm. Švedska. — Transportni delavci so se sešli na svojem mednsrodnem kongresu v razmerah, ki pokazujejo, da je mir med delavci in podjetniki v sedanji človeški družbi navadna iluzija, je naglašal na zborovanju Edo Fimmen, tajnik organizacije transportnih delavcev. Fimmen je naglašal, da je vprav sedaj stavka brodarjev in pristaniščnih delavcev na reki Reni v Nemčiji. V Antverpenu je 14 tisoč pristaniščnih delavcev na atavki iu so pristopili unijo; pristaniščni delavci stavkajo v 29 finskih pristanih. Na stavki je 12,000 delavcev. Organizirani železničarji in pomorci stavkajo v Grčiji, v Indiji pa stavkajo le organizirani železničarji. Pridigajte mir v industriji, kolikor vaa je volja, je povdarjal Fimmen, ta mir ostane pa le i-deja, ki postoji v domišljiji. Razredni boj ostane v transportni industriji in v drugih in ostane v človeški družbi, dokler en razred končno ne zmaga in socializem n? nadomesti sedanje blagovne produkcije ln distribucije. . Mir v Industriji ostane ravno tako iluzija kot mir med narodi, dokler delavski razred ni postal skozi .svojo moč vladajoči razred, ali bolje rečeno edini razred na svetu. Naš šesti mednarodni kongres zboruje ob času, ko nas še vedno ogroža vojna. Mirovni po-menkl v lenevi, -Washingtonu ali kje drugje niso imeli praktičnega učinka. Razorožitev aU znižanje oroževanja se je izvršilo le v deželah, ki so bUi to prisiljene storiti zaradi mirovnih pogodb. Povsod drugod je bUo oroževanje povečano ali pa izpolnjeno. Nove vojne groze, morajo priti ln bodo prišle. Tega skoraj nihče ne taji. Samo datum ni znsn, kdsj bodo pričele. Tako je Fimmen govoril na mednarodnem zborovanju tranaport-nih delavcev. Povedal je to, kar so socialisti vedno učili, ki pa ne škodi, ako se večkrat pove, kajti ljudje radi pozabijo, kar so čitali ali slišali pred enim ali dvema letoma. t Silna euša na Primorskem. Rim, 2Š. jul. — Silna suša v tržaškem okolišu grozi uničiti vae poljske pridelke. 2e dva mo-seca ni bilo dežja in vročina je neznosna. Prebivalci so se zatekli k starinskim, primitivnim običajem procesij za dež. Po reški dolini vodijo duhovni procesije in ljudje noeljo svetniške kipe v nadi, da bo to pomagalo. Dežja pa še ni. Moskovski kongres razpelll Poljake. Varšava, 28. Jul. — Poljska vlada je poslala protest v Moskvo proti govoru komiaarjs Bu-harina na šestem kongresu komunistične internacionale, v katerem je Buharin razpravljal o komunistični sltunciji na Polj-skem. Poljska smatra to za vmešavanje v svoje .notranje zndeve in za kršty*v poljsko-eovjetake pogodbe. Zadriiaa glbaaja prafc-oaatof mMa v Naw Yalta Spoznali so vrednost mlekarskih zadreg. Washington. D. C. — Več ko 40,000 fsrmsrjev v tuksjšnjl o-kolici pripada k Mlekarski ligi zadrug, poroča zvezni poljedelski depsrtment. Ti farmarji imajo investiranih dvanajst milijonov dolarjev v mlekarstvu. Koncem leta izda zadruga zadostno število dolžnih certifikatov za kritje tega, kar Je bilo v teku leta odštetega za potrebni kapital. Or All bo mehiško delavstvo še I- grtdo veliko vlago v mehiški politiki? ^ New York, N. T. — Louis N. Morones, predsednik Mehiške delavske federadje • (Crom), vodja delavcev v Obregonovi in Callesovi vladi, je reaigniral kot trgovski, industrijski in delavski tajnik v Cal lesa vem kabinetu na pritisk podpornikov umorjenega izvoljenega predsednika O-bregona, ker so ga napadali kot "intelektualnega avtorja" zločina. Z njim vred to resignirali tudi drugi odborniki Mehiške delavske federacije, ki so bili v visokih vladnih službah. Vsled tega nsstane vprašanje, ali bo organizirano mehiškq delavstvo i-gralo še veliko vlago v mehiški politiki tudi v bodočnosti. Dobri opazovalci mehiških razmer v New Yorku pravijo: Morones pride nazaj, toda njegova moč bo pristrižena za* nekaj časa. Morones je član trium-virata z Obregonom in Calleeom vred, ki je vrgel Carransatovo vlado leta 1920. Razume se, da mu je bilo (¿ljubljeno predsed-ništvo po vrsti, to njegova tovariša doalužita vaak po en termin. Obregon in Morones sta se oddaljile drug od drugega, ko je Obregon zopet naznanil svojo ksndidaturo za drugi termin, ker je bil to prelom sporazuma, ki je bil storjen leta 1920. Delavska stranks, ki sloni na Mehiški delavski federaciji, je iegubila precej na tvojem prestižu, ko so podporniki Callesa In Obregona sprejeli postave, ki so vzele homerulo federalnemu distriktu, ki obsega glavno meato Mehike in tri teritorije. Glede vladnih slutb v glsvnem mestu In treh teritorijih je odločevala delavska stranka. Po novem zakonu pa bo imenovala uradnike nova vlada, kot se to zg"»dl v Washington!! in Distriktu Kolumbije, kjer ursdnlke imenuje predsednik aH pa vlada. V prihodnjem kongresu, ki izbere Obregonovegs naslsdnika, bo delavska strsnka imela od 20 do 40 izmed 270 sedežev. Politika v Mehiki se suče okoli dslsvske stranke In okoli bolj močne agrarne strsnke, ki jo vodi Soto y Gams, ožji Obregonov pristaš. Na vsakegs delavca pride deset kmetov, to pomeni, da bodo agrsrcl Imeli večji vpliv kot delavci. Za vodstvo kmetov se pehata zmerna agrarska stranka, kateri je pridružen biz niški element, in pa Narodna kmečka liga, ki Jo vodi Uraulo Galvan. člgti centralnega odbora komunistične stranke. Liga ima zveze s kmečko internaclonalo v Moskvi. V delavski stranki so rszni elementi. Mehiška delav-sks federacija in številne neodvisne unije, kot organizacija železničarjev, oljnih delavcev v Vera Cruzu in Tampicu, opekar-akih delavcev in rudarjev v Ja- in kapitalisti posojujejo drug drugsmu denar, da lagljt vpre-gajo delavno ljudttvo vseh narodov v kapitalistično sušnost. Trgovski department pokasuje, da Je bilo od leta 1814 javno po-pujenlh na prodaj vrednostnih pspirjev sa $11,712,618,179. A-ko se v vštejejo še privatne vloge v tujesemstvu, tedaj vidimo, da imajo ameriški kapitalisti vloženih v tujesemstvu $18,-000,000,000 (petnajst milljaM dolarjsv). Vss dolg, ki ga je tu-jezemski svet dolžan Združenim državam pa znese približno okoli pet In dvtjtrt milijard dolarjtv. Koliko Jp iirfiianjl svet dolžan a-meriškemu delavnemu ljudstvu 7 Nsjbrž nl<\, ker delavno ljudstvo v resnici ne lestuje ničesar, niti skromni hlfic, v katerih prebi-vs. Tudi/ le mu kapitalisti vza-mejo vssk čas, sko mu Jih ho-lejo. Kako se to zgodi, Je piaa-tel j Jack London mojstersko povedal v romanu "2elesna peta." Hilno bogati so tudi britski kspitslisti^ TI Imajo nekako za dvajset milijard dolarjev tuje-¿emskih vrednostnih papirjev. Dasiravno Je bila v Britaniji ve. lika industrijska depresija, so kspitaJistl znali vseeno nagrabiti ogromne vsote denarja in ------ - ^ , 4.---I tel lokomotive na zeiezmtkl pr»-1 ¿ih . m,,J — - '.P^ v .v,HO se Jih izmenja, preden je poteklo cijam. posebno proti organizaciji I-,--- " ' Neodvisne unije silami, ki so preprežene z rsinl se Jess 14. Itlt UevsH prežeeMiNI Znveaal je jtalke gobesdačem, ki ao trobili, da predsednik pogasi ustsvo. Mexico City, 28. jul. — Pred-sednik Ca lies je danes zavezal jezike vaem nasprotnikom, ko je izjavil, da ne mara nadaljevati predaedniške službe po l. decembru. Calles je zadnje dni/pre-jel mnogo peticij, da naj obdrži predsedništvo še dve leti na temelju novega člena v ustavi, ki je podaljša službo predsednika na Šest let. On pa smstra, da člen velja za. prihodnjega, redno izvoljenega predsednika, nt pa sanj, zato odločno odklanja vsako sugestijo, da bi se dal izvoliti za provisoričnega predsednika. ' Callesova izjava je naredila dober vtis na one kroge Obrego-nove stranke, ki agitirajo sa 8a-enza. Provisoričnoga predsednika izvoli kongres, ki se snide dnt 30. julija v izrednem zasedanju. Konservativni agrarni elementi, ki ao zahtevali eliminacijo delavskih poslancev in uradnikov, so začeli popuščati. Nove pofofte a KHaj* tkeiopodpltaaa Bliskovita dlpkNMcIja v •lutaju prMM.ula «v»t. Ameriški in britski kspi-talizem gospodarita svetn Oboji kapitalisti Imajo nalošenih v tujseemtklh podjetjih več ko pet 18 štirideset milijard Waahtngton, 29. jul. ~ V prihodnjih osismlnštiridesetih urah pride odredba, da vse smeriške bojne ladje zapuste kitajska vode. Waahlngton, D. C, — Nova carinska pogodba med Združenimi državami in Kitajsko je še sestavljena, sprejeta la podpisana. Delo je bilo llbnčano v dveh dneh! Pogodba, ki stopi v^kor bcijVveTpostajV^kapTta-i^V?.1, daje lutlAen. toM!r0 manjši posUja dolarjev. i, Chlcago, III. — Kdor ni slep, lahko vidi. kdor ni gluh, lahko sliši, kdor ni mrtev, lahko čull, kako kapitalizem osvaja svet in narod ta narodom vlači v svoje hlapčestvo. Nekateri imenujejo to imperijalisem, ampak je ln ostane samo kapitalizem in nič drugega, kajti izkoriščano je le delavno ljudstvo vseh narodov, medtem ko laatujočl razred vseh narodov pomaga pri itkoriščMljfc tujih kapitallatov. Kapitalltem jt mednaroden, in ta to je neumno govoriti o imperializmu* kajti kapitalltem davi in tltlČI le one, ki al morajo alužlti svoj kruh t ročnim ali umskim delom, naobratno pa kapitalisti vseh narodov in njih podporniki ter čaatllcl žive v dobrih razmerah in raskošnottl, Najbolj hitro se kapitalittm razvija v Angliji in Združenih državah. V Ameriki je bilo, v prvih šsst mesecih po poročilu trgovskega departmenta Združenih držav prodanih Javno sa $1,-063,184,880 tujezemskih vred-nostnih papirjev, kapitalisti tujih dsžel so si pa (sposodili v A-meri ki in v tem času $1,825,-684.660. Da so ameriški kaplts-listi lahko potodill toliko denarja in jMkupill.tHIko tujezemskih papir Jtv, so morali naj prvo ltkb-riščatl 4 lavno ljudttvo ta aa-rsvne sa* tade doma. to velja tudi u kspltalitte drugih dtšel, kt-dar posodijo denar v tuje dežele. M mffljaaa Mavaav IzprNh aa AagMkam Upor pride U. avgusta radi sni-žanja plač. Železničarji spre-jell redukcijo. | Mancherter, Anglija, 28. jul. — Lastniki angleške bombažne trgovine so sklenili isprtti 600.. 000 delavoev U. avgusta. Okrog 700 predilnic In tkalnic bo sapr-tih. Itpor pride radi tega. ker bi tovarnarji radi znižali mezdo sa dvanajst in pol odstotka, a delavci nočejo sprejeti znižanja. Pretveso sa konflikt so dobiU v lokalni stavki v Ramseyevl to-varni v Oldhamu, kjer so delavci zastavksli, ko je lastnik tovarne odklonil tahtevo unije, da odslovi nekega delavca, ki se Jt Izneveril organizaciji. Organizacija lastnikov je itrabila to pri-■■ liki» iu zaključila, da podprt Izobilju ter Ramaeya t itporom, obtntm pa sporoči d tla vtki uniji, da ne vta» me delavcev nazaj drugače kot na podlagi znišane mezdo. Kapitalisti bodo t tem korakom pomnožili število bretpotel-nlh delavcev v Angliji ta dva milijona. London, 38. julija. Na konferenci med lastniki žtlttnic in unijo žtltsnlčarjev Je bil včeraj dotešen tporatum. da ta mtsda zniža vsemu oeobju ta dva ln pol odstotka. 2eletniškt družbe to se obvetale, da v bodoča stalno tapotlujtjo delavce; dotltj. so mnogi delavci delali le po štiri ,0*0 de- Kitajski popolno avtonomijo glede carine. Odpravljena Jt tudi kUfrzula v washingtonski pogodbi is leta 1922, ki Je dolo-čala, da kiUjska vlada Uhko naloži nadvrednostnl davek na luksurlje, do višine petih odstotkov in dvainpolodstotn! davsk na drugo blago, vsled česar Je bila potrebna medprovinčna carina. S sklenitvijo te olajšujoče pogodbe je ameriška vlada prltntls de jure novi kitajski režim. V poslanižkih krogih v Wathlng-tonu je zavladalo pravo prežene-čenje vsled rapidno sklenjene pogodbe. Tako hitro nito Združene držsve že dolgo sklenile no-benegs pakta s tujo vlado. Nova i>ogodba Je prva, ki sloni ns enskoprsvnosti in raciprociteti. Pogodba temelji na principu, ds sme Kitajska poljubno računati visoko alf nizko carim> od blaga Is tujine. Diplomatski krogi smatrajo, da Je Amerika s tem korakom iz* koristila kitajski bojkot naprsm Jsponski in Angliji ter hoče o-svojiti kitajski trg zase. Rkaploslja ubila dva delavce. Batavia, N. Y. — fftrojavodjs dni- v tedau. Ve« kot \t Hzcu. Msrone«i je v "oli poMii wu ko J# ^ , ko< <>cromn<, VBOl# a4)narj|l ,„ in nosijo po šest od sto obresti, pomagsl Mehiški «Mav^tde- |okomot|v|| M fMnnm ^, Jf ¿OT/S^uT J Val raWlfllofl u n#» Hnvnliio raciji v \h>Ju proti neoovisnim , . .«.i., r" TvT. ....... . pet let. Na Utiačin si pomagajo železničarjev H HH^ H farmarji, ki se pečajo s produk-|"o nedavno obsodile Moroneea,{mi cijo mleka. Preje so hodili Is- kerublažujo razr^Jni boj. IfTek-kat posojila k bankirjem In vsek le so se za program, ki sloni na saae. Vssk producent je bil zate^temelju rairednega boja. prepuščen ns milost in nemilost1 V pretekli predsedniški kam bankirjem. Zdaj pa zadruga na- panji so zmerni In radikalni déjame Um posojilo, kjer dobi bolj- letel podpirali Pregona proti še ugodposti. Uspeh vsakega njegovima nasprotnima kandi-podjetja je veliko odvieen od na- datoma. ki sts btla predstavnika čina. po katerem je financiran reakrijonamlh in verekfh inte-. 1 reeov, dasiravno sa je radikalni element bal Obr«goaa. ker je < bilo o nJem poročane. da Ima tesne stika s oljnimi In ameriški močnimi osebami, kadar !š- Keroéoe oeetevN viede! 1 H«lgrad. 28. jul. — Dr. Anton mi biznišklml interesi. Kljubte-Korošec, vodja slovenske kleri- mu nao postavili napram nJemu kalne stranke in bivši minister kandidata, notranjih zadev, je organiziral > Tu Jezemski opazovalec ima o-nov« vlado Jugoslsvije. prsvfti t različnimi eoclalniml vllnlml oblastmi. če odgovor na vprašanja: 'AH pride Mehiška delavska fedsra clja zopet do politične meči 7 Tojto tudi opstimo, toliko pomeni, kakor «e bi kdo kapitalist? delajo harmonično za koriščenja ondotnega delavnega ljudstva. Kadar se kapitsli»«m tako razvije, je umevno, da njegove sile povzročajo nemir* v svetu. Zada angloeaškl vprašali Kakšna bo bodočnost e, tedaj postane is navadnegs izdelovalca gumijastih predmetov "industriJecN In njegove plača se zviša ns $4.1* na dsn. To Je vsekakor pomembna zmsgs nsd družblnlml eksperti, ksjti v začetku Je bila njihovi» plača le 80e n* uro. Industrije! imajo pa še druge privilegije. Kamo ti lahko volijo v kompanijakl uniji ln se lahko pritožijo preko upravitelja podjetje nsravnost na predsednike. Hicer Je pa ratumljivo. da je to U teorija, kajti še noben Industrije« ni dosedaj postal tako nelojalen, da bi te pri tožil radi upraviteljeve odredbe, ako je bil discipliniran aU celo odslovi Jen. Industrije! pripadajo Rubber Workers uniji, kompanljtkl organizaciji. s katero se družba ponaša Toda vsaka agitacija ta resnično delavsko unijo, ki bi varovsla intereee delavcev. Ja v M | kaj takega f »od v sel, ga družba krat kom alo odslovi. Kompanij-ska unija je le krinka, t katero družba zakriva tvoje tiraastva in Izkoriščanje svojih dela vae v. NAROČITE Si KNJIGO "AMfRlMU 8LOVKNCL* * iijk^i ,w. ... ra mmÊÊ^mmmmmmmmmmm*mmrnmimÊÊKmmKmmmmmmmmmmmÊÊmmammjÊ*timmmÊmmm PROSVETA GLASILO SLOTRNBRK NARODNE PODPOWKÉ JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI J EDNOTR Oaaa ofluor pa Sagama. Rokopisi as aa vračajo. M kf SMl acašalaa: T«SlsJtaa dršave (isvse Ckksga) M aa Ista, SM tot Chicago to Ckwro I7A0 aa leto, St.7» sa pol Isto, to sa la« aaa a sa *• Neslo? aa voa. kar boo otiK a Batoau ^!¡*ja8VBTA" m u "THE ENLIGHTENMENT* Orgaa af tke Sleoaaa Natioaol Boaofft Sodatj. Ovaoá hp toa Sloosae Natioaal BaarfR Sodatp. i Advorticlag patos oa afraomonL Bbocrtptioa: Uni tod Stotos (ozccpt Chicago) aad Casals **j00 Chicago S7A0, aad foMgs eoentslcs par year.» P* MEMSE* OP THB FEDERATED PREM / - Daun t «klapaja a. pr. (Jsas M-lt28) polog vašags as sadova lir ' '---\---------Psaaftte f» pratešssae» a M T» M MUTi ttat ZAKAJ DELAVCI GARAJO? Trinajst besed, ki jih je izgovoril John J. Raskob, načelnik finančnega departmenta General Motors kom-panije in predsednik narodnega odbora demokratične stranke, so v tem mesecu dvignile vrednost 4elnif^ga kapitala General Motors korporacije za $47,860^1,. Vsaka beseda je pomnožila vrediiost delniškega kapitala za več ko tri milijone pet sto tisoč dolarjev. Kakftne so pa bile te besede, ki so povzročile tak čudežen učinek? ( "Da, General Motors korporacija napreduje fino. Letos napravi zopet nov rekord v prodaji." Nekaj ur kasneje je pa pričela plezati kviftko vrednost delnic General Motors korporacije. Raskob duPontova zveza je v letu 1920 plačala za kontrolo General Motors kompanije petdeset milijonov dolarjev. Vrednost ravno tistih delnic se danes ceni na osem sto milijonov dolarjev. t Delniški kapital ni vložen v podjetje iz dobrosrčnosti do delavcev, da imajo delavci dejo, ampak zato, da nosi dobiček. Od leta 1920 se je vrednost kapitalh pomnožila za šestnajstkrat. To pomeni, da morajo ddavci danes producirati šestnajstkrat toliko kot so pred osmimi leti. Delničarjem se je dobiček v teh letih povišali» 1,600 odstotkov, delavcem pa garanje. To je tista krivica, ki jo vidijo delavci v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Tisti, ki ne opravljajo nobenega koristnega umskega ali ročnega dela;'tmajo vedno večje dohodke, oni, ki izvršujejo koristno umsko ali ročno delo, pa imajo naprtanega vedno več dela- in trpljenja. Fisherbody kompanija v Flintju, ki je poti konirolo General Motors kompanije, je nekoč plačevala izučenim delavcem po osemnajst dolarjev na dan, danes jih ne pla čuje več. Delo izvršuje s stroji in pri strojih so nastavljeni delavci in delavke, ki motajo trdo delati, da so skromno prehranijo. Taki dokazi so jasni za razumnika, oko se hočejo izboljšati razmere v človeški družbi, da jo treba najprvo pričeti s f>reosnovanjem kapitalističnega gospodarskega sistema. Nekatere rahločutne dušice,, ki so nasprotne socialističnim naukom in delavcem, vprašujejo, kako in od Česar bodo oni živeli, ako se kapitali-stičnl gospodarski sistem izpremeni v socialističnega, to je, da se odpravita produkcija in distribucij* plaga za proflt in nadomestita z blagovno produkcijo in distribucijo za ljudske potrebe, ki bodo leni in ležali v senci, mesto, da bi opravljali kakšno koristno umsko ali ročno delo. Tem rahločutnežem je lahko odgovoriti in sicer bodo ti lenuhi prejemali polno vrednost za produkte, ki jih bodo producirali in razdelili. Njih delo bo plačano po polni vrednosti. Za ležanje v senci pa ne bodo nič prejeli. Danes je pa ravno narobe. Oni, ki delajo in trpe, prejmejo toliko za svoje delo, da se komaj za silo prežive. Oni, ki pohajajo v letna morska kopališča, da tam pasejo lenobo nkozi vse poletje, po zimi pa v zimska letovišča, da tam na* daljujejo s pasenjem lenobe, pa dobe sadove dela delavnega ljudstva. In to je velika krivica, ki je mogoča le v človeški družbi, ki ima kapitalistični gospodarski sistem za gospodarsko podlago. Te krivice v človeški družbi bodo ostale, dokler ne bo gospodarski sistem Izpremenjen. Kapitalisti in vsi oni, ki se senči j» v milosti kapitalistov, niso za spremenitev sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema. Oni mu 1 »o je jo slavospeve kot najboljšemu gospodarskemu sistemu, kakršnega še nI bilo in ne bo na svetu. Najete imajo pismarje, pismouke, znanstvenike in razumnike, da te slavospeve ponavljajo, cepijo in zavajajo delavno ljudstvo, da ne spozna kapitalističnega gospodarskega sistema v vsej njegovi strašni grozoti. Ampak čas pride, ko delavno ljudstvo pride do spoznanja, da je treba odpraviti kapitalistični gospodarski sistem v interesu človeštva ramega, ker ta gospodarski sistem ni človeški, ampak je rverski in nekakšen pltostanek is kanihalsklh Časov. Takrat, ko se to zgodi, napoči še le zlata doba za človeštvo. Nwirefa pri delti. Jok wat owa. Pa. — V ponde-ljek dne 28. t. m. se je pri polaganju odvodnih cevi pripetila grozna nesreča. Nastala je stra-hovlU razatrelba, pri kateri je zadobilo pet delavcev hude opekline, za katere so že trije umrli, ostala dva pa se borita s smrtjo. V Johnstownu polagajo nove odvodne cevi že nepretrgoma nad pet let in sicer v globočini do 25 čevljev. Ker je na križišču vedno velik promet, morajo vrtati prehode slično • kakor v predorih pod zemljo. Tak slučaj je bil blizu neke gazolinske postaje. Ker je tank, ki vsebuje gs^olln, puščal mogoče ie par let, se razume, da je gazolin vha-jal v globine, v jarke, ne da bi bfl kdo opazil. Delavci zaposleni v teh podzemskih luknjah morajo rabiti svetilke, kar je povzročilo, da se je pripetila raz-strelba vsled napolnjenega gazo-linskega plina. SiJno žalostno je bilo gledati nesrečne žrtve, ki so se zvijale v bolečinah, a na pomoč jim ni bilo mogoče. Vsekakor je krivda kontraktorja, oziroma njegove uprave, ker navadno ti kontrafc-torji niso nikdar previdni, da bi preja pregledali, ako so prostori varni. Njim je le ns srcu to, da se čim več dela naredi. Med žrtvami je tudi en Slovenec, in sicer Tony Zalar. V Ameriko je prišel po vojni, nI bil pri nobenem društvu niti nii zahajal med Slovence, daairavno je imel tu veliko ožjih rojakov. Po kratki preiskavi, ko smo čl-tali v Časopisih o tej. nesreči, smo dognali, da je Tony Zalar doma iz Cerknice, po domače Ma-tijonov. Tudi smo dognali, da njegova matj živi nekje v Ameriki in sicer nekje blizu Union-towna, Pa. Baje se sedaj piše Mary Stavar. Drugih listin ni i-mel kot le rekak "relief plan", ki ga dajejo družbe kot police za zavarovanje. Očividno ni pokojni z nikomui; dopisoval. Pogrebnik! mi je naročil, da naj skušam^ na kal( način najti njegovo rtiater, ker drugače bodo amatrali, da ni imel nobenega sorodnika tu. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da se njegova mati, ako bo čitala te vrste, takoj oglasi, ako pa jo kateri pozna, naj jo o tem takoj obvesti, da se požene za kompenzacijo, ki bi ji pripadla v takem slučaju. Drugače ga bodo amatrali, da je brez sorodnikov v Ameriki, ker v takih slučajih podjetniki najrajši vidijo, da se nikdo ne oglasi. Truplo pokojnega je bilo v po grobnem zavodu George G. Vie-ring, 526 Franklin St. John-atown, Pa., do petka, 27. julija. BoljAa pojaanila, ako ae njegova mati oglasi, bom pismeno poročal. A. V id rich, H. D. 7, Box 103. .(706 Körest Ave.) Johnstown, Pa. Phone 84-—48 J. Is Colorada. Letos amo v preatopnem letu. To je menda vzrok, da smo delavci tako zbegani. Ali je kaj drugega? Bilo tako ali tako, premalo zavednosti je med nami vendarle. VJaz bom volil republikanca," pravi prvi. "Jaz bom pa butlegerja," se moško odreže driigi. "Moj patron pa bo demokrat!" dostojanstveno dostavi tretji, "ker demokratski kandidat je za pijačo, [»a še katoličan je. Kaj bodo tisti socialisti Um v Chicagu, ki so brezverci." Poalušam in ogledujem si te tri modrijane. Kje ao tftti, ki so nan speljali na stavko? Nima jih, brate! Ko bo še prišlo do stavke, pa bomo jokali in stokali, da je vse proti nam. Toda sedaj je las, da se postavimo po robu tistim priliznjencem. Ci-tajmo Prosveto in Pro le tarca, kajti ta dva liata ata v reanicl delavska. — A. ttlavee. Si ' SO ubitih v sk spisal ji na Z*o*l*2* Stvjibki teater v Mtskvi|muni"tičn€ rtr,tnkef nAkar *** Lod«. Poljaka, 19. juL — Ve-liki tank bencina je danes tukaj eksplodiral In povzročil pošar ter silno paniko v mestu. Trideeet oseb j« mrtvih, okrog 100 ranjenih In »to hiš je bilo uničenih. Akod* je ogromna. Piše J. W. Kratek Naj dostavim, da vsi učenci moskovskega teatri bi bili mnogo bolj doaledni, ako bi poskusili pridobiti pristno popularnost mas s tem, da bi pisali drame, ki bi jih ljudje razumeli in uživali, prenehali pa naj bi oponašanje samo zunanje ofolike ruskega teatra. Obtma — Eisenateinu in Lu-načarskemu — sem omenil dejstvo, da bi morali v Berlinu ali kjerkoli, kjer poskušajo imitira-ti moskovski teater, dati masam iger, ki bi jih razumele in uživale. Četudi se le malokdaj dogodi, da bi se ta dva človeka strinjala s to ali ono idejo, sta pa o-ba pristala v to, da bi bil talešen način oponašanja ruskega teatra v inozemstvu mnogo boljši. Prva in poglavitna dolžnost proletarskega gledališča, sta dejala oba ta dva gospoda, je ta, da se mora na vsak način vplivati na proletarijat. Delavatvu ae mora dati iger, ki jih bo razumelo. Kaj pomaga predvajati stvari, ki so oddaljene v idejah, principih in teoriji od delavske mase, ker jih ni vstanu uživati in razumevati. Zato se je Eisenstein izrazil o Piscatorju Bueh-nu, ki imitira sovjetski moskovski teater v Berlinu, da je bedak, ker ruski teater v Berlinu predstavlja v napačni luči. 'To ni komunističen teater," je dejal Eisenstein,'"pač pa je navadni 'škandalski' teater". Kar je resnica o,mehanizmu ruskega sodobnega teatra, najdemo, da je resnica, tudi o instituciji kot celoti. Z morebitno izjemo New Yorka je Moskva danes najaktivnejše gledaittčno središče na svetu. Poleg tegs pa je še ena stvar gotova* kar nam dokazuje, da posetnik iz New Yorka prav gotovo ne najde nikjer na svetu v gledališčih tako velike gledališke novosti in zanimivosti, kakor jo najde v Moskvi. Resnica pa je tydi, da takšen posetnik bo tam našel svet, ki je tako različen pd njegovega, ki mu je vajen i*, vsakdanjega življenja, da se bo počutil le malo zmožnega, da se prilagodil ruskemu teatru, ker ruski teater se fundamentalno razlikuje od njegovega v sedanji formi. Lahko si kdo izposodi par novih odrskih metod — v to svrho bi se dalo naj)aglje posneti dramske metode ali pa vso dramo "O-klopni vlak", in jo predvajati v tujezemstvu z uspehom. Toda vaakdo pa bo našel to dejavo, da je ruski teater kot celota pregloboko ukoreninjen v popolnoma tuji socialni uredbi, da bi se dalo izpeljati vpliv iz njega v tujini s popolnim ali vsaj delnim prenešenjem. " Predvsem je treba povdarjati, da ruski Bodobni dramatiki ob-delavajo dramsko anov, ki je popolnoma ■ drugačna od one, s katero se bavijo naši dramatiki. Ruska drama in gledališče sta povsem drugače organizirana, po drugem načrtu, ki se zelo razlikuje od našega gledališčnega načrta. Njih teater pa ima tudi namen predstaviti' drugačno funkcijo od tiste, kateri so namenjeni naši teatri. Na kratko: ruaki sodobni teater vaebuje drugačen svet, katerega ae naše gledališče dotakne le v par točkah. Takšno gledališče lahko ob-stoji aamo v gotove vrate družbi, ki ao ga ne «nore posnemati brez te družba. Moje mnenje je, da ae ruakega teatra ne bo moglo nikdar uspešno predstaviti ostalemu avettt, ako ae ne bo it-točaano tudi predatavilo vae o-atale institucije komunistične družbe saeno s ruskim sodobnim gledališčem. H koncu bi rad pristavil še par opask o načinu ruske cenzure, kako učinkuje v pogledu na gledališča. Kar sem glede tega mogel dojmiü, je to, četudi ni* sem vsega zvedel, da ruska gledališka cen k ura obstoji, katere avtoriteta je končna in absolut -na. Razume as pa, da včasih censura dovoli V dramah gotove •topnje buriiajakega življenja, kf pa se nagiba komunlatični družbi. Tako vidimo, da včaaih delavaka neiaapljivoet v buržuj-ake metode najde izraza in tako je dobršen del satire v igrah, kot I je na printer drama "Mandat", ! v kateri vidimo, da je mladi bur-¡tuj safti sebe imenoval člana ko- I dalj uje in terorizira vse sosede a silo te organizacije. Vsak se strese, kadar sliši ime te organizacije. Vse skozi v tej igri se opazi pikre zbadljivke na sile, ki bi -se rade poatavile na čelo ljudstva. Človek lahko pri tem še omeni ¿lučaj ene izmed najbolj popularnih iger, to je drama "Doba turbin". V tej drami najdemo, da je snov obdelana zelo simpatično, ko pada vfcliv in moč buržuazije. Vsekakor izgleda, da cenzor dovoli gotov del buržujske snovi v igrah, da ne nastane prevelik prepad med sodobnim mišljenjem ljudstva in prejšnjim. Razumeti pa moramo, da ima cenzor vso pravico, ustaviti drame ali pa jih rezati, kakor vidi, da je potrebno. Brez njegovega dovoljenja ne more biti drama vprfzorjena, kajti on ima absolutno moč nad sovjetskim teatrom v Moskvi. KOHSC. PONDLJEK, 30. JULIJA. * lui M «Mi: OPAZOVANJA KAKO SE 2U2ELKE BRANIJO PRED NEVARNOSTJO. Ne moremo si skoraj niti zamisliti, kako žuželke čutijo ali mislijo, saj se njih organi preveč razlikujejo od naših, da bi lahko sklepali po nalikih. O tem lahko samo domnevamo, vendar pa naše domneve nimajo znanstvene podlage. Vse, kar lahko stori prirodoslovec, ne da bi zapustil svoje pravo področje, je to, da proučuje, kako žuželke reagirajo na nekatere dane okoliščine. Toda znano je, da so te reakcije ali odzivi neprostovoljni, ker nastajajo refleksivno (tudi človek ima včasi refleksivne gibe ali kretnje, ki se jih ne zaveda), oziroma so posledica podedovanih nagonov, ki so se razvijali v žuželkah skozi neštete generacije v teku jako počasnega razvoja. Vsak vna-nji dražljaj zaznava žuželka s čutili, ki ga prenesejo k živčnim centrom. Vsaka zaznava pa je združena z gibanjem od centra k vnanjim organom, ki se na mah prilagode nevarnosti ali položaju. Vse /kaže, da se to dogaja povsem nezavestno in da zavest nima potemtakem nobene uloge v tistem delu življenja žuželk, ki je pri višjih vrstah živali in pri človeku duševen. Pravega čuta in smisla teh dejanj ne poznamo; mislimo sa mo, da gre za način obrambe, ki ga je sama priroda vsadila žuželkam, (ja zavaruje posameznika pred nevarnostjo. Oglejmo si nekatere najbolj značilne reflekse ali odboje. Tako ima nčka vrsta nočnih metu ljev perutK čijih rob je po barvi in črtah podoben skožji dreves, na katerih se najrajši mu di, Kadar ga nič ne vznemirja, ima peruti zložene. Ko pa se mu približa nevarnost, zavzame brž Čisto avtomatično drug položaj: obrne peruti tako, da se pokaže notranja stran z dvema modrima očesoma. '1 Ko rjava gosenica sviloprejke miruje, ima jako čudno obliko. Kakor hitro pa občuti «nevarnost, ae takoj izpremeni vnanjost njenih dveh udov, kar ji daje nenavaden videz. Nenadoma povsem otrpne in postane trda kakor les. Vsakemu otroku na kmetih znan rogač .se takoj obrne, kakor hitro ae s slsmico dotakneš njegovega hrbta in brž preteče izproži avoje škarje. Zanimivo pa je, da ne bo prijel alamice ali prata, če ga vtakneš med rogove, ne da bi se dotaknil hrbta. Gosenice, ki se hranijo z listjem ali z drevesnimi iglicami, takoj skrčijo zadek, kakor hitro ae približa Človek drevesni veji, kjer so se spravile k jedi. Obstoja pa poleg obrambnih odbojfv tudi napadalni. Tako ima goaenka metulja laatavičar-ja zadaj sa glavo dve vrsti mehkih, šoltih rogov, ki torizgajo zoprno smrdečo tekočino, kadar fuželka občuti bližino kakega sovražnika. ' Sorodna vrsta gosenice ima takisto v zadku dve majhni siv-kastobeli eevki, is katerih se razlije v trenutku nevarnosti smrdeča tekočina; hkrati pa postavi v bran avoje ude. Vse to se tedaj dogaja povsem refleksivno: aprofti se telo samo in nobena miael. nobeno zaveatno občutje najbrž ne ravna teh gibov. ( Tribune de Ganeva '.) Pametna kitajska vlada. Nova kitajska vlacia, ki se i-menuje kuomintangska ali ljudska, je storila nekaj, kar bi moralo biti svetal vzgled za vse druge razbojniške organizacije, ki se še danes imenujejo vlade. jCitajska vlada je odklonila 10 milijonov dolarjev miloščine iz Amerike. Miloščino nabirajo tinte dobre ameriške duše, ki verjamejo, da "doba in usmiljena srca" lahko rešijo vsa vprašanja na svetu. Ta "dobra srcS" so se ponudila Kitajcem, da jim nabe-račijo deset milijonov dolarjev in kitajska vlada naj s tem denarjem gradi nove železnice in pri tem delu uposli lačne siromake, da bodo imeli kaj jesti. Revolucionarni Kitajci, ki so pravkar štrli militaristični režim, so pa odgovorili: "Hvala lepa, toda Kitajska ni predmet mednarodne miloščine. Kitajci lahko najamejo posojilo za gradnjo svojih železnic in si sami pomagajo. Kitajci nočejp biti svetovni berači." ' Pgme&ie besede, tako pametne, da na Kitajskem še ni bilo tako pametnih, v osta-Lep $yeiu pa malokdaj in malo- far! . možje, ki so izrekli sede, so pokazali, da so ljudje, ki se čutijo svobodne in ki ne marajo delati nobenih moralnih dolgov drugim ljudem. Pokazali so, da se nočejo ponižati. Ni ga pod solncem večjega ponižanja kot je sprejemanje miloščine, posebno Če je človek zdrav in si bi lahko sam ustvaril življenske potrebščine. Udarec pesti me poniža, ali prebolim ga in pozabim; dolg me poniža, ker me obveže Tn pri veže za gotovo dobo odvisnosti, 0 ali Čim ga plačam, sem prost — ampak po-nižanje vseh ponižanj pa je, če bi moral vzeti miloščino. Te sramote se ne oddolžim nikdar, dokler sem ¿Iv. > Kar velja za poaameznika, bi moralo veljati za vso deželo, za vse ljudstvo. Posameznik kakor narod, ki je primoran jesti iz tuje roke brez upanja na povra-čilo, izpove s tem svojo impo-tentnost, bankrotstvo in neupra-vičenost db eksistence. Človek, ki živi od beraštva, je kamen spotike sam sebi iii drugim. Nje-gbva iztegnjena dlan je spričevalo i njegove materialne, mentalne in moralne propalosti. Priznavam razliko med odkritosrčno prijateljsko pomočjo in hinavsko oficijejno dobrodelnostjo. Prva ne trobi, druga pa lice-mersko tolče na boben usmilje-nosti. Ta je najbolj topovska in najmanj človeška. Oficijelna, or-ganizirana takozvana milosrčnost, ki noč in dan berači zase pod pretvezo, da berači za reveže, in katera poveličuje berašt-vo in poniževanje ljudi, je prava .gniloba vseh gnilob! Ta je redu-cirala cele mase ljudi na berašt-vo in mentalno lenobo v preračunanem Ramenu, da jih obdrži na stopnji hlapcev in sužnjev od roda do roda. Izvleči se iz blata tega ponižanja je prvi korak k svobodi in pravi civilizaciji. V pravi civilizaciji morajo odločevati pravi*, nost, ne pa hinavska milosrčnost. Daj mi kar mi gre, ne pa kar semeri dobro srce! . . Ivan Molek: Pet dni na vzhodu Nekaj vtiaov iz prvič obiskanih naselbin. Kadar prideš v Clevelandu na obrežje jezera v downtownu, prideš z majhno razliko v South Chicago. V obeh mestih imajo jezerski front olepšan s — tovarnami. Business first! Cikaš-ko obrežje — Grant park — «o začeli šele zdaj po sto letih čistiti; morda se enkrat v tem stoletju spomnejo tega tudi v "metropoli". Baš zdaj zidajo tam nov kolodvor namesto barake v jami, ki je stala tam dolgo let. Kolodvorski stolp — impozant-na staviba — je že dodelan. Bil sem na njem in par minut užival silno zanimiv razgled po mestu, ki leži pred teboj kakor na dlani. Od tam se šele prav vidi črni madež tovaren na najlepšem kraju mesta, od koder Be vali o-blak dima in zastira razgled. Prav pod seboj imaš Public Square (elevelandski rojaki mu pravijo "zeleni plač"), po katerem se neprenehoma zvijajo dolga cestne kare kot rmehe in zelene gosenice, migljajo avti kakor hrošči in vmes mrgole drob-oe čarne, svetle, žolte, zelene, rdeče in pisane človeške mravlje. Pravtako sliko dobiš s čikaškega Tribune Towerja. Ne rečem, da nima Cleveland svojih posebnosti, ko iztakneš vse njegove kote. Prva posebnost je prej omenjeni park v dolgi globeli ali ravini — ima več imen — ki se vleče od jezers Erie akozi mesto daleč ven. Po dnu ravine teče reven potok, zraven ae pa vijejo avtomobilake ceate, nad katerimi je več prikupnih zidanih mostov, ki spajajo prečne ulice. Kakor rečeno, v tem parku je še opaziti ostanke nekdanje romantične divjine. Nekaj krasnega na robu te globeli je Shakespearjev vrt, ki je vreden, da si ga vsakdo ogleda, kdor pride poleti v Cleveland. Druga posebnost je Community Hsll, ogromna občinska dvorana, ki aluži za velike konvencije in druge javne prireditve. So še druge posebnosti — n. pr. gotovi zgodovinski monumenti — ali priložnosti ni bUo, da bi bil vse pretaknil. Slovenski Cleveland je res velik in res grd. St. Clair Ave., ki je glavna — bfeniška — cesta "metropole", me je prvi hip spo-minjala na Blue Island Ave. v Chicagu. Ne vem. ali je več zidanih ali več leeenih hiš, toda oboje so nizke in grozno zanemarjene. Tudi Narodni dom, Jci je danes center slovenskega živ-lja v "metropoli", ni na zunaj noben magnet, na katerem bi ob viselo željno oko.' Dolga e-nonadstropna stavba s trgovinami v pritličju in z naslovi bjzm-ških tvrdk na oknih nadstropja. Lepi pa so notranji prostori, a v-ditorij in manjše dvorane, veža, čitalnica in druga shajališča. V ozadju na dvorišču je stara hiša z upravno pisarno; tam ima socialistični klub svoje prostore. Reči se mora, da imajo elevelandski rojaki dobro središče, kjer se zbirajo. Cikaška naselbina nima tega. Sicer pa lahko i-majo Clevelandčani zavest — in najbrž jim tega ni treba praviti — da njihova stara naselbina ni nič slabša od drugih. Cikaška stara naselbina v takozvanem Pilznu je še slabša in 22. cesta, ki je njen "Main Street", ne doseže niti St. Clairja. Vse stare slovenske naselbine so bile potisnjene tja, kjer je najgrfte. V pustem kraju pa niso po-vaod pusti ljudje — in to je na St. Clair ju kmalu zbalanciralo moj vtis. Različni ljudje res, kakor povsodA ali večinoma prijazni in dobro razpoloženi kolikor sem bil v dotiki z njimi. sem več starih znancev: nekdanje Cikažane Likarja, Siskoviča, Trugarja itd. V Narodnem domu sem celo dobil Cicerčana, m-druga Medveda, ki je bil na ob-iaku. Moj prvi obisk je bil cesto v uredništvu in tiskam' "Enakopravnosti" in "Cleveland Journala", potem smo stopili k v uredništva "Nove Dobe", "Glasila K. S. K. J." in "Amerike Domovine". V razdalji nekaj blokov se tiska kar pet listov ki raprezentirajo različna mnenja in stranke in nobenih strsnk. Na vrsti je bil sodrug Anton Garden. Našel sem ga v poatelj». Siromak je pestoval bolno nor> in čital. Upam, da jo je te *!** stoval in postavil na trda ti», kamor spada. Dobp uro kramljali v maJi soWci in — rešili teoretično tanih problemov. Ti bro. , , Problemov nec, pa naj bo čl bolan, in sodrug bro ve. (Ki ij zsm«-to je d* nikdar k" sdrsv »H to len t Vesti iz Jugoslavije KDO VE KAJ O JOHNU SVETINI? v Oaojskem jezera eo našli žan-darji m rt ro močko truplo, ki je molelo iz vode, a molitven i -kom v žepu ln z dvema bančnima čekoma, giaaečimo ae aa 6(HWin 140 dolarjev. Bejjaška žandarmerija Že od 9. julija raziskuje zagonetno najdbo. V tednu pred tem datumom sta naleteli dve gospodični, ki star na letovišču v okolici Osojskega jezera, na človeško truplo, ki je stalo pet metrov od brega pokonci v vodi. Iz nosnic, iz ust in ušes mu je kapala kri. Poveljnik orožniške stanice Wurzer je takoj odredil preiskavo. Izkazalo se je, da mora biti mrlič 40 do 50 leten človejt. — Tniplo je bilo oblečeno od glave do pete. Molelo je iz vode samo z glavo. Roke so bile spredaj zvezane in s posebno vrvjo pripete na trebuh in hrbet. Obraz mrliča je bil ves razpraskan. Kolikor je mogoče domnevati, je nastopila smrt radi Strangulacije» Truplo je bilo postavljeno v vodo najbrž šele potem, ko je bil človek že mrtev. Identiteta mrliča doslej ni do-gnana. V žepih pa so se našle razne listine in molitvenik, misijonska knjiga v angleškem jeziku, natisnjena v New Yorku 1. 1878. Med listinami sta bila tudi dva čeka, ki sta se glasila na neko newyorško banko ter sta bila izstavljena na ime John Svetina. Prvi se je glasil na 600, drugi na 140 dolarjev, j Sodna komisija je ugotovila, da je bil pokojnik dobro ohranjen. Nosila je lepo obleko in ker Ka v okolici Osoj nihče ni videl, niti poznal, domnevajo, da gre za kakšnega tujca, ki je prišel v ta kraj v letovišče. Vendar ni v bližini Osoj nikogar, ki bi poznal po imenu kakega Johna Svetino. Mrlič ni imel pri sebi nobenih vrednostnih predmetov in tudi ne denarnice. Orožniki domnevajo, da je postal žrtev roparskega napada. Zdravnik je kon-statiral, da je truplo ležalo že tri dni v vodi. Pismo iz domovine. Ljubljana, 11. julija, 1928. — Dolžnost me veže, da se v prvi vrsti zahvalim družinam in posameznikom, kateri so obiskali mene in mojo ženo na na-domu pred odhodom v staro domovino. Kadar človeka zadene bolezen, ali pa če kam odpotuje, potem vidi koliko ima prijateljev. Ho imenu ne bom imenoval nobenega, ker bi mogoče kakšnega ven izpustil;'bilo jih je veliko, zatorej vsem: lepa hvala! Hvala tudi tistim, ki su naju JkIjhH in spremili na kolodvor. Vožnja od Sheboygana do Ljubljane. — Iz Sheboygana *mo se peljali z vlakom North-w,s.tern železnice v Chicago, kj«'r smo presedli na Grand Trunk železnico in se vozili skozi Sohigh dolino. Bila je prav Prijazna vožnja, posebno ko smo lajali ob reki Susquehamma kkšnih sto milj, potem smo pa PriAli v Penno. Tamo ao nas ¡nalo pokadili, da smo bili črni *ak<»r kovači. V New York smo prispeli v "'rtek ob i>etih popoldne. Ca-k»l nas je potnik Zakrajšek-< žarkov» tvrdke. Postregli so dobro; jo priporočam vsa-to-mu. v rn-tek zvečer smo se podali n* ladjo lie de France, katera f*M popeljala na široko mor-£ Tam ne je začela amola. Hrm'J v soboto zjutraj smo in se zibali, kakor ti «bala zibelko malega otro-I'otem smo imeli J>olj alabo Kar nas je bilo Sloven-1 tretjem razredu, smo mi-7 fccno in mrs. in mr. Tony »h iz Harbertono, Ohio bili *J z m i raj v jedilnici pri ko-,r» * «-čerji. Drugi niao bili »"••dni. Na šeatega julija * 'krenil v Havru in smo r' d\ a najetih odpeljali v Tam so naa čakali trije ,n »as peljali na ogled po Zvečer smo odrinili z^ I ko. Uor ikk U> i'4 OVti K vlakom proti Ljubljani, kamof »mo prišli v nedeljo ob enajstih. Čakal nas je uslužbenec gospoda Ivana Krakerja, kateri nam je preskrbel vse potrebno; priporočamo in se mu zahvalimo za postrežbo. Potem smo se podali vsak na svoje stran, nekateri na Dolenjsko, drugi na Sta-jersako in nekaj nas je pa ostalo v Ljubljani, pa se tudi dan za dnevom poslavljamo. Pozdravljam Sheboygančane in Milwau-čane in kličem: Na veselo svidenje ! John In Johana Baboahek. IZ PUMOUA Trot je brez vode. Zadnje tedne imajo v tržaški okolici tako sušo, da se mestni pčetje resno boje za preskrbo mesta z vodo. Dnevna potreba vode v Trstu znaša 32.000 kubičnih m vode, ki prihaja iz 2avelj. Rezervoarji pa se radi izčrpajo in če traja suho vreme delj časa, postanejo Tržačani veliki reveži v pogledu preskrbe z najnavad-nejšo pijačo. Če bo trajala vročina iiV suša kakor je sedaj, še osem dni, bodo rezervoarji v 2aljah docela izčrpali svoje zaloge in riiMto, ki šteje danes četrt milijona duš, bo ostalo brez -vode. Letošnja kriza v tem oziru je desetkrat obupnejša kakor v zadnjih desetletjih. Stvar postaja tako resna, da se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako se bo preskrba vode v Trstu enkrat za vselej rešila na zadovoljiv način, Tržačanom primanjkuje vode že nad sto let. Že pred vojno se je razpravljalo o tem, kako bi se tržaško mesto preskrbelo z vodnimi zakladi Timava, toda politična nasprotja v tržaškem mestnem svetu so preprečila realizacijo tega gospodarsko-eminent-no važnega projekta. Vendar ni kriza vode še nikoli bila tako akutna kakor letoo. Tržačani se zaskrbljeni vprašujejo, kako bodo fašisti rešili ta težak, problem, ki ne dela sivih las samo žejnemu tržaškemu prebivalstvu, ampak tudi fašističnim politikom v Rimu. _Si_ Nova odkritja o aolnčnih pegah. Solnčne pege so dosegle letos, kakor smo že večkrat orne nili, svoj perijodični maksimum. Dale so znanstvenikom dovolj prilike za opazovanja, ki so do-vedla v marsičem do preseneti j i vih rezultatov. Znano je bilo že prej, da so te pege sedež mag netskih polj, ki učinkujejo na velikanske razdalje, n. pr. do naše zemlje. Novejška raziska-vanja so dognala, da se tvorije pege v celih, na dolgo raztegnjenih skupinah, ki jih imenujejo tudi "toke"; oba ..konca tokev kažeta različno magnetsko poia-rlteto. Razvoj skupine se vrši skoraj vedno enako. Najprvo obstojajo iz dveh peg z razno polariteto, ki narašča zelo hitro, t času kakšnega tedna, in se stočasno oddaljujeta druga od druge. V tem so se stvorile po-eg njiju ali pa tudi med njima nove pege. Ko je dosegla skupina maksimum delovanja, začenja razpadati. Posamezne stranske, oziroma drugovrstne pege se zmanjšujejo in izginjaj o,, stotako vzhodna izmed obeh/ glavnih peg, ki razpade v manjše pege. Nazadnje ostane samo zapadna glavna pCga, ki se vzdrži lahko še dolgo časa. Pred nastankom nove skupine peg so opazili, da se je pojavilo na njenem poznejšem mestu dan ali dva prej, žareče oblačje kalcijevega plina, tako ivanih "koaml-čev" in to oatane še nekaj čaaa. potem, ko je akupina že razpad-Iz zveze med pegami in kalcijevimi oblaki, ki plavajo veliko vHkie. ao sklepali, da ae aoln-čno delovanje, čigar pojav so baš pege, ne omejuje samo na najnižjo solnčo plast, na foto-afero, temveč tudi na višje pla-ati in v teh višjih plaateh je to delovanje mnogokrat celo bolj živo. Vpliv peg ao ugotovili celo na tako zvanl "koroni" in domnevajo, da ae morajo žarki te korone za svojo ekaistenco zahvaliti baš Iziuli drživljtflstvi vsltd prt-dolfifi bivanja » Hioznstvu Ameriški naturalizirani državljani, ki odpotujejo v rojstn kraj ali drugam v inozemstvo bi morali prav dobro znati, kake so posledice predolgega bivanja v inozemstvu. Ako se naturalizirani ameriški državljan nastani v deželi, kjer se je rodil in ostane tam dve leti oziroma pet let v kaki drugf inozemski deželi, on lahko zgubi državljanstvo. Isto velja glede tukaj rojenih Amerikank, ki so se poročile z inozemcem. Vsak ameriški državljan, bodisi po rojstvu ali naturalizaciji, ki je stanoval v inozemstvu nekoliko let in se poda na ameriški konzulat, da se registrira ali da zaprosi za potni list, mora podpisati "affidavit", v katerem mora navesti vzroke svojega dolgega bivanja v inoaemstvu, Dasi se to zahteva tudi od A-merikanca po rojstvu, vendarle dolgo bivanje v inozemstvu ne postavlja v nevarnost njegovega državljanstva. On izgublja ameriško državljanstvo le tedaj, ako se je naturaliziral v kaki inozemski deželi ali ako je v kaki obliki zaprisegel zvestobo inozemski državi (kot vojak, državni uradnik itd.) Stvar Je pa drugačna, v kolikor se tiče naturaliziranega državljana ali pa državljanke, ki se je poročila z inozemcem. Ako je tak državljan stanoval dve leti v državi, od koder izvira, ali pa pet let v drugi inozemski dr-lavi, tedaj se domneva, da je prenehal biti ameriški državljan. Zakon pa mu nudi priliko, da ovrže to domnevo, ako predloži zadostne dokaze, zakaj je ostal predolgo v inozemstvu. Razlogi, radi katerih naturalizirani državljan lahko ovrže to domnevo, so sledeči: a) ako zastopa ameriške trgovske interese, b) ako živi v inozemstvu radi zdravja ali vzgoje, c) ak6 so ga tehtni razlogi pripiHli, da se ni mogel povrniti pravočasno v Združene države, d) ako zastopa kako priznano ameriško prosvetno, znanstveno, # dobrotvorno ali versko organizacijo, e) ako v inozemski državi, kjer se nI rodil, izvršuje, kak profesijonalni ali znanstveni poklic^ ki se ne protivi ameriškim interesom in za kateri poklic je bil vsposobljen v ameriških zavodih. f) ako naturalizirani državljan stanuje v Kanadi, Mehiki, Zapadni Indiji, Centralni Ameriki ali Panami in tam izvršuje učiteljski poklic, za katerega je bil Izšolan v Združenih državah ali pa je tam v službi podjetja, ki stoji pod kqptrolo ameriških državljanov, g) ako je naturalizirani državljan izvršil končne priprave za takojšnji povratek v Združene države. Ta poslednja določba izvira iz dodatka k regulacijam, ki ga je State department nedavno odredil. Ta dodatek je jako važen, Od sedaj naprej bo zadostovalo, da naturalizirani državljan, ki je predolgo ostal v inozemstvu, dokaže konzulu, da je vse potrebno uredil za takojšnji povratek v Združene države v svrho, da tam stalno stanuje. Tedaj dobi ameriški paaport / Državni department poudarja, da treba v vseh teh slučajih podati dejanske dokaze; splošne trditve ne zadostujejo. Vedno pa ao polaga velika važnoat na namen dotičnega državljana, da se končno povrne v Združene države. Ameriška državljanka ne Izgublja državljanstva vsled poroke z inozemcem. Ali ako stanuje Čez dve leti v inozemski državi, kateri Je njen soprog podvržen ali čez pet let v drugI inozemski državi, tedaj je podvržena istim do|pčbam, kakor naturalizirani ameriški državljan. Ako noče izgubiti držav-ljanetva vsled predolgega bivanja, mora dokazati, da je ona aa-ma (ne morda njen aoprog) o-ctala v inozemstvu radi «*a*ga izmed zgoraj navedenih razlogov oziroma da se takoj vrača v Združene države. Ako ameriški konzul odreče potni list in dJpiomatično zašči- to državljanu, ki je predolgo o-stal v inozemstvu, to še ne po-menja, da je tak državljan končno izgubil ameriško državljanstvo. On se lahko obrne na pristojna sodišča. Zgodilo se je večkrat, da se je človek, ki me jfet konzul odrekel potni list, pa se mu je vendarle posrečilo pri» ti v Združene države, obrnil na sodišča, da rasaodijo, da-li je izgubil ameriško državljanatvo ali ne. Splolit ako je na kak načis nazaj prišel in tukaj stanoval ter izvrševal državljanske pravice in dolžnosti, mu ni navad» no nikdo več postavljal v dvom njegovega državljanstva. PLW. M |t tovariiki zakon jo* i bili mladi. To atfreda vodi k za- Piše Bertrand Kuaeell. Prav isto se dogaja v pogledu na spol, radi dejstva, ker nI nI* kjer konvencijonalno priznane poti, da bi smeli mladi ljudje zadovoljevati ' svojnm instinktom. Moški zalezuje Žensko, ženska moškega, to pa vzame vse pre* več časa in misli ter tako prepro. Či in ovira višje zadovoljstvo, ki je zapopadeno v spolu. Bilo Jri mnogo boljše, ako hi mladi ljudje živeli skupaj odprto, brez (Ja bi radi tega trpelo delo enega a-1 drugega, brez ekonomskih vezi in brez otrok, dokler bi se posamezna dvojica ne odločila, da hoče imeti otroke. Prav nič ne dvomim, da bi bila korist zdravju, morali in inteligentnosti zo-o velika, ako bi ae to udejatvHo, Kakšni so argumenti proti načrtu sodnika Llndseyja7 Argumenta sta dva: proti porodni controll in proti razporoki po-om medsebojnega sporazuma. Poglejmo ta dva argumenta od bližje. 1. Oporekanja proti porodni controll, da zhčnemo, so vsa hinavska, Devet desetin poročenih j udi, ki javno nasprotujejo poro Jni kontroli, prakticlra danes jorodno kontrolo« To nam je ta-coj jasno, ako primerjamo velikost današnjih družin z družina mi, ki so živele pred 60 leti. 2. Argumenti proti porodni controll so prazni. Mladi ljudje se bodo posluževafi protinosečnih sredstev, pa naj starejši ljudjs rečejo kar hočejo. Edini učinek postavnih zaprek je ta, da povzroča raibo slabih, neznanstve* nih metod, ki vodijo k velikim odatotkom neuspehov, čomur splošno vselej sledi nadvse ne zaželjena praksa aborcije (apla va). Tendenca je tudi, da ae < tem povzroča, da stupidni ljudje pogosteje rode kot Inteligentni j udje, vsaj tako dolgo, dokler to zahteva pod danimi razmera mi vselej nekoliko inteligentnosti, predno se Izve, kako prepre čiti spočetje. To vodi k mentalnemu poslabšanju naroda. 3. Gotovo je sedaj zaželjivo, da imajo mladi ljudje skušnje v spolnih odnošajih, ne da bi takoj imeli otroke. Spolna abstinenca (vzdržljivoat) je živčno in mentalno nezaželjiva. Otroci ao. kadar ao ataršl še zelo mladi, staršem v veliko finančno breme, zapreka najpotrebnejš