199. številka. Ljubljana, četrtek 2. septembra. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD. lahai* v»*k d*n, tar/emši ponedeljke in dneve po praznikih, te- volja po posti pnjoman, za avitro-ogerska dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. %a ir.ur. loi* 4 goid. — Za Ljubljano bret pošiljanja na dom ca oelo leto 13 gold., za četit leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na iom *n rajona 10 krajo, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za toje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljuunkii. šolah -a na dijake .--»lia znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* ftopae peiit-vrate 6 kr., če ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- alt večkrat tiska. Dopisi nai bo mole frankirati. — Rokopisi se ca vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O ftavniit yo . n» katero naj se blagovolijo pošiljat: n aro Sion e, reklamacije, oznanila, t, j. *dimnis:rativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi_hiai — 1 -'—■--- '•— »rTtt- ■ r- i; c k t i - i, "ne- Slovan in avstrijski patrijotizem. Ce malo preračnnimo, koliko emu Sls vani pridobili za narodno kulturo kot udje avstrijske države ; če pogledamo, kako smo pa zmirom bili le sredstvo za namene nemške politike; če pogledamo, kako malo so se po večjem nemške vlade za naše duševno in materijalno stanje brigale ; če v ozir jemljemo, da nas je Nemee zmirom kot neko pleme v ozir jemal, ki bog vedi kako nizko pod njimi stoji, in če navzlic temu rečemo: mi smo navdušeni Avstrijci, videti mora vsak, da v tem navdušenji ne more biti mnogo onega plamena, kateri se javlja, kadar Francoz ali Anglež svoje državljanstvo povdarja. Ne more biti strašno to naše navdušenje. Ljadje smo, vsaj občnih človeških lastnostij nam nobeden ne bode odrekoval in po teb posamezni človek kakor narod ne ljubi mačevske družine države, v katerej mu sodružniki, sodržavljani niti poštenega mesta pri vratih ne privoščijo. Slovanski z. a raj je miren, zadovoljen z malim, Slovan jc pasivne nravi, ali kot človeku mu je vendar nekaj jeze in ljubavi ostalo, kot Človek sovraži in ljubi in kdo bode na pr. slovenskemu zavedenemu mladeniču zameril, da ne hodi z ovim vzvišenim čutjem v boj, katero nadvlada človeka, ki se bojuje za idejo, pošteno in pravo. Joj državni pravdnik itd. — kaj govoriš ! Nič novega, a resuico, ki jo vsak zaveden avstrijski slovanski mladenič nosi v prsih in tudi na jeziku, ki je pogledal v evstrijsko zgodovino, pogledal v sedanjost motril v obeh položaj Slovanov v Avstriji. Kateri, dulje kakor dolžino svojega nosa videč človek, kode zameril na pr. jugoslovanskem mladeniču, ako reče: moji pradedje so krv prelivali za tnjstvo; dela mojih pradedov so bila v korist tujstva, skoraj cela zgodovina mojega roda mi kaže v lapidaruib Črkah : moji pradedje so bili postreščeki, dninarji, robovi, delujoči za utrjenje tujčeve moči, delujoči na to, da ta tuja moč tudi v sedanjosti uporablja bornega uuuka kot slugo in kdo mu ne z in-ri, če ne more biti jako navdušen za državno skupnost, v katerej je njegovemu rodu le ptavo dninarja, za katero bojevajoč se krvavi le za to, da se njegovega naroda jerobi — tujci okoristijo, nje govemu rodu pa le par kestij glodati dajo. Težavno je in človeškej naravi nasprotno, da se Slovan za nemško Avstrijo navduši. In vendar pravi, pa je navdušrn, pravi celo: Če bi Avstrije ne bilo, napraviti bi jo moral Slovan. To je fraza. To naglase vanj s zdajšnjrga avstrijskega državljanstva nam malo hasne. Zakaj 7 Za to, ker našim jerebom razumljivo s tem povemo, da moremo v Avstriji vztrajati, da brez nje ne m >remo kot Slovani prestat1. To si Nemec, Magjar zapomni in: — ker moraš ostati, kakor praviš te bodem uporabljal v hiši, v katerej senu jaz gosoodar, kakor se bode meni zazdelo, ker moraš, dal ti bodem toliko prava, da [red sosedi ne bodem prevečen okrutnik in če ti bodem stanovanje, življenje tako uravnal, da bodeš na slami spal in ovsen kruh jedel, se *\e smeš pritožiti, ker navezan si na mojo hišo, siromašČe si ne veš pomagati — me i i Nemec, in za njim Magjar in kdo se Čndi, da na pr. zdaj človek v raznih va-rijacijah po nemških in magj irskih Časopisih ti bosuiško vstajo in aneksijo Bosne na Av- le n I ( u r u i in takih beračev i m a'mj> Avstriji dovelj, imamo Slovanov dovolj, za katere moramo mi plačati davke itd. Te grde misli najdeš Slovan zdaj povsod v neslovansktin avstrijskem Časopisja in družinah, najdeš toliko zasmehovanja tega svetega boji za hI o bod o, kateremu enacemn c nekdaj na giškej zemlji angležki pesnik Byron Življeuje daroval, da ti je treba posebnega meh'rja za žolč in zavpil bodeš razžaljeno: neniČon stoj, Če je par hipotezin resnično, da so moji slovanski davki mali m ti za me plaču,eš, če asm glede omike še nazaj, kdo je tega kriv? Ti, Nemec si nas Slovane ločil, ti potlej mej posamezae nas tvoje elemente natrosil in nas Bkozi tisoč let uporabljal za gnoj tvojej kuituri in ti nam predbacivaš naše beračunstvo. Ti, ki nemško zedinjenje zvunaj Avstrije do ne-bts povzdiguječ, si nevoŠljiv dovelj, nam Slovanom ne privoščiti malko zedinjeuja, vrzi na? is hiše, če ti škodo delamo, pusti nas samostalne, odvezi nas od naa toliko sov-ražene zveze s toboj, pusti, da prosto volimo svoje pravo itd. — Vse je lepo, kar praviš ali vse nemim stenam, Nemec ve, da no moreš brez njega biti, in dalje hodi svojo nže skozi tisoč let navadno pot, in Magjar za njim, ne zmene se za to, da jima ti Slovan 0 grdobi kapitel bereš. Poglejmo Mig j ara in Nsmca. Nemec Madjara ne more videti, ali če mu kako hudo — kot univerzalni učitelj — enkrat 1 o/e, zamaši mu usta kmalu potem e dobrimi besedami ; nevošljivec — Nemec mm je tudi prav čedno msBto v državi pustil in Iz srbske zgodovine *). Štepan Dušan silni, — Car Lazar in bitva na kosovom polji. Po smrti Stepana UrošaIV. nastopil je vlado Štepau Dušan silni (133G—1355), v narodnih pesuih in pripovedkah proslavljen junak, katerega je srbski nadbiskup Daniel za kralja kronal. Že v prvem letu svojega vladanja je imel srečno vojsko z Grki. Vzel jim je zapadne krajine (Macedonijo iu Ne gropout), in njegovi vojaki so celo pred Carigrad pridrli, da je bil Androuik prisiljen, za mir prositi. Moral je Dušanu nekaj znamenitih mest v Albaniji prepustiti. Zdaj so ga Bolgarija, Macedonija, Albanija, Te-salija in velik del Grecije za gospodarja spoznavale. Hotel je tudi zvezo skleniti z *) lz „Slovaustvo I. dol. IIrvati in Srbi." Spisal M. Pleteršuik. beueČausko republiko, katera pa zveze nij hotela. Pa sprejela ga je mej svoje državljane. Ko se je grnko cesarstvo razcepilo na dve stranki, eno za madega cesarja Jan:za in njegovo vaih njo, cesarico Ano, drugo za cesarja Kautakuzeua, se Dušan nij na nobeno stran do'očuo ganil, ampak iskal je pri tej razprtiji le svojo korist. Ko je pa Kantakuzen premagan k njemu ubežal, ga je gostoljubno sprejel, in vse obljube cesarice Aue, če bi ge s pota spravil, so bile zastonj. Pa že naslednje leto (1343) sta se raz-prla. To je Kautakuzena napotilo, da je nesrečno zvezo s Turki sklenil, ki je bila prvi začetek britke poznejše osode krščanstva v teh krajih. Dušan je zdaj stopil na stran Bolgarov in cesarice, pa bil je premagan I. 1344. Potem ko so se Turki umaknil , je zopet vojskoval se z Grki in nazaj si pridobil Macedonijo. Zdaj se je imenoval „v Kristusu vernega carja Srbov, Bolgarov in Grkov,u in nadbiskupa Joanika je povišal iz lastne oblasti za srbskega patriarha, ter se dal od njega za carja kronati. Carigradski patriarh pa ga je za to samooblastno postopanje iz pravoslavne cerkve izobčil. Ali to nij imelo posebnega vspeha, ker je Dušan vedel srbsko duhovstvo na svojo stran s naviti. I! - ji z Bizantinci so se mej tem zmerom ponavljali. Na severu;]' meji pa je novega sovražnika našel, namreč oger-skega kralja, ki je bosenskeuiu banu ukazal, nad Srbijo planiti. Ali Dašaa si jo pri-bojeval skoro vso Bjsno. Z? se je hotel, truden večnega boja, pomiriti s l\ .Maaue-U' in. Ali obljube Paleologov so ga napotile, da se je vnovič združil ž njimi in z bolgarskim kraljem Aleksandrom. V tej sili pokliče Kantakuzen Orkana, S alejmanovega sina, na pomoč in Srbi so bili premagani 1. 1351. Naslednje leto je patriarb Kallist vnovič Dušana izobčil in zahteval, naj carski naslov odloži. Tudi bogami, kdo hoče trditi, da je Magjar kultiviran. Zakaj pa ta prijaznost ? Za to, ker Magjar nij mevža, zato, ker si Magjar nij pustil po Nemcu mesta odmeriti, zato ker je nekaltiviran Magjar sabljo potegnil, — sobe pokazal in vse to pod lastno zastavo, ne pod črno-žolto. Magjar je v prve j Trsti Magjar, potem še le Avstrijan. In Nemec? Nemec pravi, jaz vzamem svoj del gospodovanja, dobri ljudje, to ne gre tako jaz sem ja kultiviran in moje gospodovanje je uže stokrat zastarelo in tam moj brat na meji zna dobro anektirati, bavbav — bav-bav. — In ta Nemec nij, kar ga je zavednega vprvo Avstrijec, ampak, kar se po zdajšnjem časovnem daha — grupiranju — zedinjenju sorodnikov — lahko razume in prav naravno jemlje, — Nemec, in da se to lepše str.uja z avst. patriotizmom, pravi avst. Nemec, da v Avstriji in v Avstriji in v drugem NemŠtvu nema razločka glede politike iu druzih teženj. No, in avst. Slovan-Btvo po večjem „Asehenbrodl" mej avst. narodi, bilo si zmiraj zvesto, trdno v avst. patriotizmu, včasih si bil Slovan tudi kot nd ndes deutschen Reiches" patriot, ki je račun plačal: kakor zidovi stali so Slovanstvo avstrijsko tvoji sinovi v bitkah za nemške svrhe, poštene ali lopovske, pametne ali neumne po uzroka nij si nikoli vprašalo; milijon vedro v krvi slovanske pojilo je tla po vseh krajih Evrope; Čuvalo si razvijanje kulture v Evropi pred divjimi navali iz Azije; bil si Slovan ponižen sluga drugim, kakovo mesto je tebi! — Poglej Slovan v tvojo zgodovino, — poglej v tvojo sedaj nos t — in veš kaj ponosenje tvoje s tvojim avst. patriotizmom ti nič nij donosilo, pardon — par stotov službovanja; da si Avstriji vdan, jemlje se kakor vidiš, poglej v tvojo staršo in mlajšo zgodovino, — kot sama po sebi razumljiva reč, moj bog, grdo bi ja bilo, da bi ti nmisera plebsu hotela kaj govoriti, veš kaj s tem službovanjem kot dober Avstrijan ne prideš iz mlake, — povdarjaj energično Slovana, ali potem v tej ali one j obliki; glej Slovanstvo, da se prej ko slej i znebiš tvoje trp i v ne narave, bodi aktiven in tudi te daj, če gre za raztrgan škornj; — bodi oprezen; ne vodi boja za tvoje pravo z glace rokavicami, uvaževajoč povsod z rešpektom kulturnega Nemca; brezobizren bodi in Če moreš Se več kakor najboljoeobziren zid : ,. P a h s i v e V . i 1 k e r s i n d a u a g e 81 r i c h e n aus dem Bache der Geschiohte" — vragov o resnične besede, — bodi složen, koder je treba stopiti na menznro s tuj s tvom, tej složnosta dara) posamezni osebne ne povoljnosti : nund kannst da selbst kein gao-zes werden, als dienendes Glied achliess' an ein Ganzes dich anu; — posebao slov, jug, parol i tvoja naj bo : z vsemi sredstvi slovanski jag brez mej, katerih ti tvoja sovražnika stavita, računjajoča : „divni e- et im-perau; ne zanašajmo se na pomoč od drugod — od vladarjev — „ Selbst is t der Mana." S—c. Vstanek v Hercegovini in Bosni. O vstanku v Hercegovini nemarno novejših poročil niti iz vstaških, niti iz turških virov. Da bi res 1000 Torkov prišlo v Trebin je, ne da bi se ustaši jim bili ustavljali, tega dozdaj šo ne verjamemo. Diplo-matje se v tem zbirajo v Dabrovnikn, da gredo na pot v Mostar in tam začno svoje posredovanje. Kakor vselej v bornih časih, se tudi zdaj razne govorice širijo, od katerih se ne ve, na koliko imajo istine v sebi. Ena teh govoric je, da je knez Milan odstopil in da stopi črnogorski knez Nikolaj na Čelo vse srbske vojske. No mi bi odstopa Milanovega gotovo ne obžalovali, a dozdaj še nemarno nobenih poročil od skupščine, iz katerih bi se dalo kaj tacega sklepati. „Glas Crnogorca" od 24. avgusta poroča, da se je 150 planinskih Turkov pridružilo ustaški vojski in da ostanek v Hercegovini silno napreduje. Potem vpraša, kaj more slediti iz tega ? Občna, velika, najjačja borba naroda našega proti dušmaninom od Kosova. In s vrše tek te borbe? Sloboda narodna. Dalje dokaže nGl. C.u, da niti Srbija niti Črnogora ne morete mirno gledati, da bi Turčija pogazila in zopet zavladal« narod, koji ne more in neče živeti v robstvn. Kaj je vzdignilo Črnogoro in njene vladarje, kaj je knezu pridobilo ljubezen naroda celega, nego neizogibljiva, borba za svobodo naroda i vera trda in opravičena da če vseh)] biti ogerski kralj Ludovik mu je hotel Bosno zopet vzeti, ali bil je čez Savo zagnan in Maćva in Srem sta bila zopet 8 Srbijo združena. Ko je Kantakuzen odstopil, je Dušan cel6 nameraval, namesto slabih Paleologov sebe na bizantinski prestol postaviti. Pa ko je bil z vojsko na poti proti Carigrada, ga je vzela smrt 1. 1355. On je bil izvrsten vojskovodja, zelo previden in mož krepke volje. Svoj dvor je obdal z vso bizantinsko dvorsko Bijajnostjo in vpeljal je po zapadni šegi vitežki red sv. Štefana, s katerim je častil zaslužne velikaše, kakor si je z obilnimi daritvami in nzadušbinamiu vedel naklonjenost dnhovstva ohraniti. Nujvečje zasluge za državo si je pa pridobil s svojim „zakonikom," s katerim je skušal notranje razmere urediti. Za utrjenje vladarske oblasti pa je prav slabo s tem poskrbel, da je vso državo v 8 na-mestnij razdelil in namestnikom dal skoro neomejeno oblast. Njemu je bilo mogoče, krotiti te mogočne namestnike, ali po nje- govi smrti so se precej kazali žalostni nasledki. Sicer so Dušanu na smrtni postelji morali priseči, da bodo zvesti njegovemu sinu Urošu; pa potem so se vedli bolj kot neodvisni vladarji, kakor podložniki Uroševi. Jug Bogdan, poglavar Akarnanije in Macedonijo, je bil njegov odločen protivnik, tndi mati Helena ga nij podpirala, ampak le mislila na povišanje svoje oblasti. Vukašin, ki je imel velik del prave Srbije, se je sam imenoval kralja, in Lazar Gre-bljauovič, ki je imel severni del Srbije, in je tudi nameraval, na srbski prestol sesti, je imel velik del naroda, posebno duhovstvo na svojej strani, ker je bil hraber in pobožen junak. Uroš pa je bil car brez dežele in je zdaj pri Lazarji, zdaj pri Vnkašinu, ki je zelo grdo ž njim ravnal, bival. Nave-ličavši se te odvisnosti, ubeži Uroš v Dubrovnik. Vukašin pa ga je vedel od ondod izvabiti in ga je pri tej priložnosti ubil. Tako je ugasnil rod Nemanjieev 1. 1367. (Dalje pri h.) na Selu t borbi za narodno oslobođenje. Položaj Crnegore je jasen. Straši nek t eri s posredovanjem diplomacije. Evropejska diplomacija i ako je sebična, ali nij vsemogočna niti nečloveška. Bosna i Hercegovina neče naložiti orožja pred obečanjem, da se hočejo uvesti „reforme" i podeliti pravica narodu, kajti Bosna i Hercegovi u v zna, kaj pomeni to ohečanje, ta reforma i ta pravica. nGrazer Tagespost", kateri se ne more očitati, da bi prijazna bila Slovanom, pravi, da se v celi Evropi nobeden vstanek ne moro misliti, kateri bi tako opravičen bil, kakor hercegovsko-bosniški. Vse države so o tem prepričane in nobeni ne more na misel priti, da bi za briča s'nžila osmanizmn, ki je uže zdavnaj obsojen s kulturnega in humanitarnega stališča. Vstajniki imajo javno mnenje Evrope za seboj, in mi živimo *k Rreči v dobi, v kateri je baš to javno mnenje moč ter vsiljuje vladam sklepe, če prav nekateri zlatemu teletu služeči časniki skušajo pomagati spridenemu in nezmoženemu turštvu. Iz Trsta se nam piše 31. avgusta: Denes se je specijalni korespondent angle-škega časnika „Times", prišedši iz Londona, odpeljal odtod s parobrodom v Hercegovino. Z iBtim parobrodom so se odpeljali tudi nekateri slovenski prostovoljci. Iz Mostara se piše rNaJ. Lista"; Tnkajšni avstrijski konzul je Nemec, pa i on brani Turke, a je velik neprijatelj vsega, kar je slavjansko. Vsaki dan po ulicah mostarskih kri teče, pa nikdo ne sme reči, čegava je ta kri. Kleti derviš Paša je poslal do Stolca veliko množtvo vojska in pride sam v Stolac, kamor hoče tndi konzul. V tem da bi se prijaznega s kazal turški vladi, je avstrijski konzul v Mostam sklical odličneje kristjanske mestnjane, pa jih Činom silil podpisati neko izjavo, v koji oni izrekajo, da so vsi v najboljših odnošajih s Turčinom i tursko vlado, da so vsi verni vladi itd. — Neverjetno bi se Človeka zdelo da more kaj tacega storiti a v s t r i j ski konzul, zastopnik države, katere prebivalci so po veČini Slovani, ki imajo najgorkejše simpatije do svojih od turštva mučenih bratov, ko bi ne vedli, da vodi vnanjo avstrijsko politiko Madjar Andrasv, notranja pa škili — kam? toga nam zabrani povedati državni pravdnik. Iz turških virov, se poroča, da je od izbarkanih turških vojnikov 1000 mož uže prišlo do Mostara, 1000 mož pa se je baje brez boja z vstajniki zedinilo s posadko trebinjsko. Kako je to mogoče bilo, pojas-nuje naš dopis iz Srtonine. O vstanku prinašajo listi dalje Še sledeče brzojavne vesti: Iz Cetinja 29. avg. Vsa zemlja mej Taro in Limom (bosniške reke na jugu S erbij e, zlivajo se v Drino) He je pobunila. Pri Plevljah (mesto z 2000 stanovalet n-i ju žnei strani Lima, sedež kajtuakama) ho vzeli vstaši tri kladare (lesene tvrdnjavice), na obeh straneh je bilo veliko mrtvih. Zsnilja mej Črno goro in Srbijo je Turkov očiščena. V Cetinji so zelo radovedni na odpitje srbske narodne skupščine, ki bode odločila za vojno ali mir. Iz Koštan j i ce 29. avg. Včeraj so Torki pridrli čez evstrijsko mejo pri Topolu na jugu od Novega (na levem bregu Une). Pobili so vsč pastirjev in odgnali veliko živine soboj. Iz Bel grada 28. avg. Torki so posekali včeraj Srbe, žene in otroke, ki so bili pri slnžbi v samostanu Rakovniku. Kdor je mogel bežati, pobegnil je čez srbsko mejo. Denes je ves novopazarski pašalik v orožji. Četa 1000 dobrovoljcev je udarila preteklo noč na mesto Preboj na Limi in ga zapalilo. Razven tega posedli so ustaši nekatere važne pozicije na cesti, ki drži v Carigrad. Iz Zagreba 30. avg. Do dane* je 21.600 kristijanov iz Bosne v vojaško krajino pribežalo j nastanjeni so začasno v bli-Žniib vaseh. Vsa bosniSka zemlja od bribnv do Une in Save je od kristjanov zapuščena in po Turkih Rpaljena. Kdor se je mogel rešiti, pobegnil je v gore ali pa čez mejo. Od Bihača vzdolž Une in Save do Bače na izlivu Drine je meja od Tnrkov močno zasedena, ravno tako na avstrijskej strani, da se fanatičnim turškim brezrednim vojakom prestop ubrani. Teiegrafična zveza mej Se-rajevim, Sjenico in Novopazarjem je pretrgana. O odpovedi kneza Milana in imenovanji Nikolaja za vesoljnega vodja se tu še nič ne ve. „N. F. Pr." in dragi dunajski listi očitajo knezu Nikolaju, da se čudno dvoumno obnaša, pravijo, da ne na tajnem s turško vlado pogaja in bi se zadovoljil, ko bi mu turška vlada kak kos zemlje prepastila. Celo to vedo pripovedovati, da ie Nikolaj dopustil enemu oddelka turške vojske, marširati skozi Črnogoro, da je provijant spravila v Nikšič. Take pripovedke pač kažejo popolno nevednost Nemcev o narodu in knezu Črnogorskem. Črnogorci, pa da bi mirno gledali, kako stopa vražji mu Torek po njihovih tleh in vozari municijo in provijant, da se potem lože bojuje proti raji in naposled proti Črnogorcem. Res „N. F. Pr." je postala uže otročje-naivna, da take buda-losti hoče natvezati svojim bralcem. Ix Sutorlne 26. avg. [Izv. dop.] Brzojavil sem vam o sukobu mej Turci in našimi na Kleku, ki je za naše ugodno se vršil, kajti, nijso samo mnogo Turkov ubili, nego polastili so se celo ene turške zvstave, rudeče svilene in z grbom polamesec in zvezda; slednja je shranjena v Erceg novem na avstrijskej meji v Boki ko-torskej. Izbarkali ste 25. t. ra. namreč zopet dve vojni ladiji 1500 tnrških vojakov na Kleku v Dalmaciji. Ker iz Kleka pelje samo neka kozja stezica ob morskem bregu v hercegovsko pogorje, moral je tu stopati mož za možem. In tu je sledil boj, o katerem sem ože omenil, ker so naši azijat-Bkega barba rja prijeli v klancih in brdih. Pri tem boji so naši morali zapaliti dve turške vasi, ker so prebivalci preveč simpatizirali s Turki. Slednji so ho torej vrnili v teku nazaj k nekemu staremu stolpu ob morji, v katerem je navadno turška straža. A zdaj se je zgodilo, česar pač od avstrijske vlade in politike napram hercegovsko - boscnskem vstanku nijsmo pričakovali. Po kratkem tclegrafovanji privoli uvstrij-ska vlada turškim poveljnikom, da smejo prestopiti b svojimi bataljoni na avstrijska tla, ter so na ta način prekoračili blizu Metkoviča našo mejo v Hercegovino, da ne zdrnžijo z Derviš-pašovo vojsko, katera ide njim naproti iz Sarajeva. S tem Bi je zapravila Avstrija vse simpatije, katere je imela mej Hercegovci. O g. Miroslavu Hubmajerju slišim od tukajšnjih Ilercegovcev, da se baš njemu pripisuje ideja, da so ostaši združeni se lotili Trebinja, katero še sedaj oblegajo. Glavni stan imajo v nekoliko minut oddaljenem samostanu Duže Monastlr, v katerem se je našlo dosti vina v kletih. Izročili so mu ustaši poveljništvo nad malo artilerijo. Slednji so z njim jako zadovoljni, ker navdušenost in iskrenost njegova mnogo druzih izpodbuja k vztrajnosti v tem svetem boji za neodvisnost nesrečne raje. V našem, taboru imamo mlado harjak-tarico, rodom je Francozinja, prava jugoslovanska Pustavojtova. — Denes se je pridružil URtaškemu taboru v Monastirn stari garibaldinski kapitan Maneschi z nekaterimi srbskimi Studenti iz Gradca. Branil je 1849 1. pogumno Rim, bil se pri Maršali, in drugod. Prsi niegove kinča pet republikanskih svetinj. — Mej dopisniki v Dubrovniku o hercegovsko-bosenskem vstanku je tudi L. Lukeš, urednik dunajske „Action". _ S. Telegram »Slovenskemu Narodu". Iz Dnhrovnikci 1. septembra ob 1. uri po polu dne: Ustaši vratijo pod Ejobobrati-cem na bojišče; plemeniti duh. Pozdrav vsem ! (Ta telegram smo sprejeli od g. Miroslava 11 n h m a j e r j a in ga podamo nepreme njenega, da si nam nij popolnem jasen. Ur.) Politični razgled. "VTlnbljanl 1. septembra. IMiitmj.tki židovski list „N. Fr. Pr." se radnie, ker je Makanec v parlamentarnem boja obupni in mandat položil, ter izreka upanje, da so sedaj državnopravna vprašanja v hrvaškem deželnem zboru za dolgo časa pokopane. Tužna domovina, ker se tvoji sovražniki vesele! Državni zbor ogor^ki je imel 30. avgusta prvo sejo, katerej jo predsedoval Z s e-denyi ko najstarejši poslanec. Včeraj je bil zbor po Nj. V. cesarja slovesno odprt. Zbor je dobil pri novih volitvah po nekoliko drugo lice. Od 41 lterib ogerskih poslancev jih spada 330 k liberalnoj stranki, 19 k opozicijonalnej desnici, 37 k neodvisnim in 25 k narodne) stranki. Novoizvoljenih poslancev je 197. Od teh se šteje 165 k liberalni, 8 h konservativni , 15 k neodvisni in 9 k namdnrj stranki. Gosposka zbornica Re snide stoprv v Četrtek. Stranke so dovoli močne, da se bodo razdelile v levo, desno in središče. V poslednjem ima vladna stranka v impozantnej večini svoi sedež, teko da levica in desnica proti njemu skoraj izgineti. Vendar pa se bode to stanje v prihodnje znatno izpremenilo, ker bode posebno Senycy-jeva stranka oponirala, in se tudi Tiszi ne priznava možnost, da bi liberalno stranko dolgo vkup obdržal. V «r.f*^jjj 'iV^vf. V St-hifi se je po mnogih zaprekah 31. avgusta zvečer ustanovilo novo minister-ntvo tako-le: predsednik Stevča, notranje zadeve Gruič, vnanje Ristič, pravosodje Radivoj Mihalj evič, vojno-polkovnik Tiho-mir Ni kol iS, denarništvo državni tajnik Jovanovič, bogočastje Stojan B os ko- či č. Ker bo v novem minister *t?u energični možje, bode v kratkem kaj odločilnega storilo. Na Vmnoosketn sta si ministra Du-faure in Buffet zelo oavskriž. Cel6 bonapar-tisti so uže nevoljni nad reakcijonarn'mi koraki HufTata, ter žugajo, da mora odstopiti. — Cesarica avstrijska, ki biva v morskih toplicah v Sassetotun v Normandiji, obiskala bo te dni ineognito Pariz. ft<#/#fnn*ki listi pišejo zelo simpa-patično o hercegovinskem vstanku. Italija pošilja ne le denar, nego tudi bojnike vsta-šem v pomoč, kar je tem več vredno, ker so se pred malo časom v Dalmaciji nekateri italijanissimi proti Slovanom rogovilili. — Garihaldi je na Capreri baje hudo zbolel. — Na Siciliji ie sedaj zopet mir. š/tirnf.tk*t armada je vendar-1e osvojila tvrdnjavo Sead'Urgel, kar ,e telegram uže pred več Časom napačno poročal. 27. avgusta se je podal karlistovski poveljnik Lizarraga s škofom in 800 možmi, ki so bili vsi vieti odpeljani v Pnvcerdo. Ne ve se še, kaj bo španiska vlada z izdajalskim škofom storila. — Generala Mendiri in Pe-rala sta se don Karlosu zamerila, ker nijsta bila v stani zmagati, ter ja Dorregaraya, ki se ie hotel ravno s poslednjimi 3O03 možmi prebiti v Aragonijo, imenoval vrhovnim za-povednikom. Toda general Jovellar mu je zastavil vsa pota, tako, da bode najbrže v Katalonijo potisnen. Pruslci list „P Oitu ki izhaja v Be-rolinu, svetuje AvHtriji, da naj se za svoje iz gube v letih 1858 in 1866 na jugu odško-dava s tem, da si pridobi Bosno in Herceg-o vi no. Potem bi se Avstrija naravski razdelila na tri sukpine, na nemško ogersko in jugoslovansko. Nato so drugi pruski listi kakor Voss. Ztg., Schles. Ztg. in drugi planili čez „Post", boje se, da bi v Avstrijo ne prišlo še več Slovanov. Se ve da, potem bi Prusom teško bilo zidati most „bis zur dentsehen Kttnigin an der Adriau. Domače stvari. — (G. dr. Razlag) je zapustil Ljubljano in se, kakor smo nže poročali, preselil v Brežice. — (G. Henrik Turn,) dozdaj c. kr. adjunkt, Imenovan je za okrajnega sodnika v Šmarii pri Celji. — (Dr. Ž e 1 j ko), vojaški zdravnik pri 29. peš- polku, rojen v Kranji, nmrl je v ponedeljek v tnkajšnjej vojaškej bolnici. Pogreb bode danes. Premda vojaškega stanu, bil je rajni narodnjak. Bodi mn lahka zemljica ! — (V Ptuj i) je sin ondotnega c. k. okrajnega sodnika Greisdorferja, ki obiskuje realno gimnazijo, naenkrat zbolel. Znamenja so kazala hudo otrovnu je. Okrajni zdravnik je z enim vojaškim zdravnikom izpoznal, da se je oroval z Arsenovirai pripravki. Izvedelo se ie, da je dečko prejšnji večer slikal ; čopič je zmočil u ustih in je pri tem nekoliko zelene farbe požrl. Barvo so preiskali in našlo se je, da je bil v njej arze-nik. Dala sta mu zdravnika brž nasprotnih sredstev, vsled česar je po 48 urah iz nevarnosti bil. — (V vin ogr adih na Slovens kem Štajerskem,) kjer nij toča pobila, dobro kaže. Toži se pač v nekih krajih, da je sin d ali palež dokaj škode napravil, a sploh bode grozdja dosti in če dobomo še toplih dni v septembru, tudi dobre vinske kaplje. LiMttiicn afliuiiiittl r.: C. R. Kregar pri sv. Loreucu. Plačano do konca septembra t. 1. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek« in brez stroškov po izvrstni Bevaiesciere k Barry v Latt€l-»nt S gold. 50 kr., 2 rnnta i gold. «r<'> 5 fua-■v 10 gola., 12 funtov 90 goltk, 24 funtov 88 gold.r Uevalesciero-Biscniten v pušicih I A goiu. 50 kr. j h gold. 60 kr. — Hevale<;ciore-Chocolatee v prahov i • plo&iO&h £4 12 tai J gold. 50 'vr., 24 tU 2 gold. >d ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa I MUL, za 288 ta« 'JO gold., — za 576 tel 36 gold. :o'tajo: Barrv da Barry A Comp. na Dr-YiralJ.1«eliK»*ae št .s, r l.jnhljaiii £r. i br, J. Svoboda, lokar pri „zlatem orlu", v c- tr cc 2 N< p- K tj i-^TJ 5. — 5. % aH b 2.?- ^ c . c ™ ??* w t* ^':lFjii7t -d SO ti o* < -a e« o r-6 »-J ?B Bi I ftžtiS !■ «2. i p c r*- P 3 fl B O S3 o* i v>& s cr mm W o o £ 1 m * 2 Za. ? ►-h s.- o ij Poštene in pridne osobo, katere imajo veliko znane v, lehko dobć dobor zaslužek v stvari, ki se zmirom lehko prodaja. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom W. M. 1*27 na ekspedicijo anons gosp. Rudolf Mosse, Praga, Graben 14. (288—2) Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni l>ragek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in ie sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje z6d. Kedor ga enkrat poskusi, dal ran bode gotovo prednost, vzlic vsi m enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surfins «le 1'uriM, 1 flacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda Haeon i gui. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang Bacon i gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in piehavljeiije, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skiišeno Bredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako ho rabi 10 kr. GlVCerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da so ohrani koža krasna, nježua in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalniini vodami, lepotičjein in lepotičiiim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—93) ^aM@T~ Naročila se izvršujejo vračajo- čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Nuj t ii/n« j^im i/najd l>ii m tiovegn inNn se moj novo iznajdeul Reform -izleček kot ■ i it i ltoljs4' i-i-iiilo vri-ilii |a poruna točo, tuj 111 c- bi i i j <■, joklonih in rinitlnih puros tudi pri vvčlotnoj rabi no poiikodiijo, ho čez voii mcdocov šo lohko knjiira, in jo trubu i......Ii po/.tu-jo to uuvudiio vodo didivuti, taku da tedaj nikoli ni; vgnlino. ir^ji TO lci*. »no kancelijsko pisalno orodje napolnjeno z Fritschevim Helorm-izleckoiii. V diuuvnili Htekloukali zu izvuiinjo volja bokal 4 gold., maseljc I ,"!.! Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Scbulerstrasso štev. 20, Fat xllc o. xi-1 keiulčuo - ti-lin 14 nih tv»rin. Podpisana tovarna strojev potrdi • tem, da se jo Keform-izleček, katerega naui je gosp. Fcrtl. i riiseli iz Dunaja poslal, glede njegovo rabe pri odtisku, kar čistoto in trpežnost zadene posobno izvrstno obuesel, in so zarad tega VBakemu posebno v porabo priporočiti more. Na Uunaji, L0. septembra 1H69. Mludlafr, knjigovodja tuvurno Htrojov zu driuvno železnico. Uže več časa dobivam od gosp. 1 eni. l'rilncliu na Dunaji Keform-izleček, kateri zadostuje vsemu, k;^r so od dobrega črnila zahteva. Preobširno bi bilo, izvanredno prednosti tega izlečka tu razlagati. Zadostovalo bode, ako se omeni, da jo pri tukajšnjih krajevih ohiastnijah in velikib napravah vpeljan, ter bo vsaki dan više priznava. To potrjujem s tem tovarniku po vsej pravici. V Borolinu, 31. jauuvarja 1S70. šlei'tuan M tast'na, dvorni lalugavoo Nj. Vol. kralja pruskoga. Z veseljem potrdim, da uže več Jet rabim izvrstno črnilo gosp. Fritaelm, in da se isto v VBch mojih pisarnah rabi. Bilo bi samo to želeti, da bi se ta praktična in koristna iznajdba se bolj razširila, ker je v tej stroki zares najboljše, kar se je dozdaj kot črnilo zgotovilo. Na Dunaji, 22. januvarja 1873. Jan. f/raf Mlat'ftirh. liadi potrdimo s tem g;. Fcr«l. l riisilui, da se njegov Keiurm-izlečok uže već let v naših pisarnah rabi, ter da vsem terjatvam najbolje ustreza. Na Dunaji, 20. februvaija 18V3. 'Mit*stoi» z:tt\ ttvai alnvfiu ilš-mtia l^ictai'ia". Ze!o radi potrdimo s tem g. Ferd. Frltucliu, da tako dobro njegov Črnilui izleček, kakor tudi njegova mjila iz solnčnic vsem terjatvam popolnem zadostuje, in smo mi s temi pripravki popolnem zadovoljni. Strebersdorf pri Dunaji, 27. aprila 1873. (jifof Minuti.\ iiultn vi«/. m. p. 1 * raltiija S i ttiiju 1/iilin.in/, m. p. Jaz in meja hči, ker oba zelo veliko piševa, sva vsakovrstna črnila poskušala, in po triletnih skušnjah lieform-izleček gosp. Fer«l. FrllMcliu, Schulerstrasso 20, kot najboljšo in uajprijetnejše, posebno za dopisovanje (ker se no prijemlje) naš.a, misliva tudi v prihodnje pri njem o«lati in ga priporočava najbolje vsem, ki morajo ali hočejo veliko pisati. Na Dunaji, 3. maja 1873. it ifitst I liilvtiU fjl'af' Viti i \, lini!. iu. p. Švicarski glavni komisar za dunajsko svetovno izložbo izreka s tem, da so je od g Ferd. FriiKclia, Schuleratrause št. 2U na Dunaji narejeno črnilo za Kopiranje „ltei'orui-izieček" kot izvrstno potrdilo, in bc zato vsem najbolje priporočiti more. Na Dunaji, S. o«tobra 1813. MM. Mtietet'. Posebnost in izvrstnost Črnilnih iabrihatov in toaletnih mjilovih fabrikatov gosp. F. FrltHcha potrjuje po natančnoj anaitičnej iu ouipi-ričnej skušnji I'. MUetsrinjrk/f, (2U0—2) c. k. komik deželno »oduijo. Glavna zaloga pri g. Jan. Gioiiliniju V ]Jul»ljaiaI, 11» Kla> ib«'iii s i' ji 11 Izdatcij in urednik Makeo Armič. Laistuina m tnk rKaicdte tibkarce".