Posamezna številka 1 K. siev. 283. Poštnina plačana v gotovini. V LloMla«, v petek, dne 24, decemUro 1320. • SLOVENEC« vel]« oo tiofttl na vse strani Jugoslavije In v Ljubljani: sa oelo leto naprej. h 1B0*-sa pol leta „ .. „ 9.*— sa četrt leta „ . ■ „ 45--sa en mesec „ ,, „ 15'— Za inosemstvo celoletno K 24(K asb Sobotna izdaja: Ka oelo leto.....K 30'— aa Inosemstvo...... 35'— LetoXLVIIL essa Inserati: MM Bnostolpna petltrrsta (M m široka ln 3 mm visok* alt at« prostor) sa enkrat f* K t*^ poslana itd. , f« K K* Kri večjem naro&l« mi Ml Kajmanjil oglas Skln (K. Izhaja rsak lan tsraoait p* nedel|ek la dan po praaalk^ ob L ari »jalrat. Uredništvo je t Kopitarjevi aliol štev. 8/IU. Bonopisl se ne vračalo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjerl nI. S. — Račun poštne hran. l]nb!jatukt) št. 3di aa naroSolno ln št 349 sa oalss«, avstr. tn oašie 24.797, ogr. 23.511, bosn.-haro. 75BI. Statika firemopriev. Ljubljana, 23. dccembra. Ko je bila proglašena stavka rudarjev, smo izrazili dvom, se-li ne skriva za stavko politično ozadje. Znano nam je bilo, da so se vršila pogajanja med strokovnimi organizacijami in trboveljsko premogokopno družbo s posredovanjem deželne vlade in potek pogajanj je bil deloma tudi že objavljen. Da bi pa začeli premogarji stavkati v sedanjem za stavko najneugodnejšem času, se nam je zdelo neverjetno, razen ako hočejo komunisti izrabljati mezdno gibanje premogarjev v politične svrhe. Dejstvo je, da so komunistični voditelji pokrenili štrajkovno gibanje in so trbovelj-akl premogarji se odločili za stavko še-le tedaj, ko so jih komunistični govorniki prepričali, da se bodo premogarjem pridružili tudi železničarji in da je s stavku-jočimi solidarno vojaštvo. V domnevi, da gre komunistom za politično stavko, za mezdno gibanje pa le ostalim strokovnim organizacijam, nas potrjuje sinočnje poročilo iz Belgrada, da so stopili v stavko 21. t. m. tudi bosenski premogarji, in današnja vest iz Belgrada, da se opaža tudi med železničarji razpoloženje za stavko. Osrednja vlada misli na posredovanje b prideta v Ljubljano delegat ministrstva za šume in rude g. Gostiša in delegat ministrstva za socialno politiko g. inšpektor Štebi. Čuje pa se, da je v trboveljski pre-mogokopni družbi struja, ki sedaj ne mara več slišati o pogajanjih, tudi za posredovanje vlade ne, ako se delavstvo ne vrne prej na delo, ker misli, da bo stavka po praznikih zlomljena. Pričakovati je, da se to naziranje pri družbi ne bo uveljavilo. Posredovanje poverjeništva za javna dela se je izjalovilo in naše mnenje je, da delavstvo ni ravnalo v svojo korist, ker se ni oprijelo posredovalnega predlo-a poverjeništva za javna dela, ki bi bili obro služili delavstvu za podlago za nadaljnja pogajanja. Posredovalni predlogi poverjeništva so šli za tem, da se morajo 1. minimalne mezde povišati in 2. da se mora ugotoviti povprečna dnevna produkcija v vsakem posameznem obratu, ki odpade na enega delavca. Ta produkcija je od 1. 1914. padla od 700 kg na 360 kg. Ta padec je bil prej popolnoma razumljiv, deloma je tudi še danes opravičen, ker je sedaj v veljavi osemurni delavnik, dočim je bil prej deseturni, samo v jami je bil v veljavi tudi že prej osemurni delavnik. Danes za zvišanje produkcije ni več nobenih tehničnih zaprek. Na podlagi ugotovitve produkcije bi se z vsakim zvišanjem produkcije odstolno zvišal tudi zaslužek delavstva in ker je produkcija sedaj pod normalnim stanjem, bi se zaslužek premogarjev znatno zvišal. Na ta način bi postalo delavstvo deležno na večjem dobičku iz večje eksploatacije premogovnika. Ti vladni posredovalni predlogi so bili pa samo podlaga za pogajanje, pri katerem bi se moglo še kaj izviti. Trboveljska premogokopna družba bi bila očividno sprejela to podlago za pogajanje. Delavstvo se tega ni oprijelo in je vztrajalo na 134% povišanju plač brez ozira na to, ali se produkcija dvigne ali ne. To bi stalo družbo kakih 200 milijonov na leto in je družba izjavila, da se v to zadevo ne spušča. Vsekako se po našem mnenju kategorije, ki delajo zunaj jame, preslabo plačane, ker s socialnega stališča je opravičena zahteva, da mora dobiti za življenje do-voljno plačo tudi tisti, od katerega sicer ni odvisna visočina produkcije, pa svoje delo redno vrši, kakor n. pr. vozači, ki zaslužijo recimo 42 K, kopači pa okroglo 80 ali celo 100 K. Resnici na ljubo moramo konšlatirati, da podatki na letakih tarifnega odbora niso pravilni, resnični; povprečni zaslužek vseh kategorij, vštevši ženske in mladoletne, znaša 71 K na dan. V letaku so pa navedene samo minimalne plače, pa tudi te niso vse točne. Na letaku je celo izra-čunjeno, kako velik dobiček ima družba od 400 kg premoga. Dejansko pa tega ne more vedeti niti družba sama, vsaj tako trdno ne, kakor izračunava letak, ker je ca ugotovitev odvisna od toliko stvari, celo od akcidencij, da jc mogoča šele po- tem, ko se dela bilanca. Pri tako velikih podjetjih, kakor je trboveljsko premogokopno podjetje, pa morejo bilance delati samo za leto nazaj. Mogoče so samo približne kalkulacije. Resnični zaslužek premogarjev je bil uradno ugotovljen v mezdni periodi od 21. avgusta do 18. septembra z vsemi dokla-dami vred na osemurni delavnik sledeči: Kopači z rodbino, broječo ženo in 2 otroka, povprečno 100.77 K; kopači-učenci z rodbino, broječo ženo in 2 otroka, povprečno 92.48 K; tesarji in zidarji z rodbino, broječo ženo in 2 otroka, povprečno 89.16 K; strojni strežniki in kurjači z isto rodbino povprečno 79.11 K; kovači z isto rodbino povprečno 84.39 K; razni drugi delavci z isto rodbino povprečno 77.23 K; vozači — samski povprečno 44.03 K; dekleta in mladostni dečki, ki žive večinoma v skupnem gospodinjstvu staršev in svojcev in žive vsled tega s sodohodki istih, 36.25 K. K temu zaslužku pride še prosto stanovanje in za oženjeno delavstvo v kategoriji kopačev in za samsko delavstvo v rudniških stanovanjih deputatni premog. Povprečni zaslužek od omenjene plačilne perijode je bil v naslednji plačilni perijodi celo nekaj višji. Na posamezne mezdne kategorije odpade delavstva: Kopači in kopači-učenci 30.19%, tesarji in zidarji 4.28^>, strojniki in kurjači 4.38%, kovači 4.62%, zazni delavci 27.91% vozači 14.08%, dekleta — dečki 14.54%. Te podatke so delavski zastopniki, kakor čujemo, priznali tudi za pravilne. Ako navedene plače delavstvu ne zadostujejo, in nam se zdi, da 60 vsaj plače za samske delavce nižje kategorije prenizke, potem je treba io javnosti odkrito povedati, ne pa z neresničnimi številkami javnost varati, kakor delajo komunisti. Ako življenjske potrebščine rastejo in se dože-ne, za koliko, mora tudi družba zvišati plače oziroma doklade delavstva. Po dosedanjih izkušnjah z družbo je ta dosedaj to tudi vpoštevala, pač pa je s poviSanjem plač zvišala tudi cene premogu. Iz vsega tega sklepamo, da je bilo mezdno gibanje delavstva opravičeno in bi bilo tudi uspešno, ako ne bi bili komunistični voditelji povzročili stavke in to v najneugodnejšem času. Stavka je opravičena, kadar ni drugih sredstev več na razpolago za opravičene zahteve delavstva. V tem slučaju pa po našem mnenju stavka delavstvu škoduje in bi bilo delavstvo brez stavke vsaj to doseglo, če ne mnogo več, kakor bo s tavko in bi ne bilo izgubilo zaslužka za časa stavke. To pač vedo tudi komunistični voditelji in zalo moramo smatrati, da so komunistični voditelji izrabili mezdno gibanje premogarjev v politične svrhe, pri čemer poleg premogarjev trpi vsa javnost, zlasti pa delavstvo ti „ih industrij, ki utegnejo vsled pomanjkanja premoga obrat začasno ustaviti. Iz tega je pa tudi razvidno, da največji komunistični kričeči niso najboljši prijatelji delavstva in da je za pametno in dobro vodstvo delavstva treba nekaj več nego kričavo razlaganje komunizma. Spssnaisss&a so^Saniisi m t dr. IDabsilfifliiL V sredo zvečer ob 8. uri se je vršila v dvorani Ljudskega doma spominska svečanost za pekojnim velikim škofom in pr-voboriteljem katoliškega gibanja med Jugoslovani dr. Antonom Mahničem. Slavnosti se je udeležilo odlično občinstvo iz vseh naših krogov. Navzoča sta ' bila presvetla vladiki dr. A. B. Jeglič in ' dr. J. Šarič škof sarajevski s spremstvom. Pri slavnosti smo opazili bivšega predsednika deželne vlade dr. Brejca, konzula Shvegla, podnačelnika SLS prof. Remca, frančiškanskega provinciala o. Avguština, akademično starešinstvo, dijaštvo, meščanstvo in delavstvo. Prvi govornik, vseučiliščni profesor dj. Srebrnič, jc v globoko zamišljenem govoru očrtal biskupa dr. Antona Mahniča I kot proroka za resnico v službi Cerkve in i naroda. — Drugi ifovornik, kooservatoc dr. Stelč, je podal lep vpogled na pokojnika kot pisatelja, rodoljuba in človeka. Pevski zbor »Ljubljana« je pod vodstvom profesorja Bajuka v počeščenje spomina velikega pokojnika proizvajal prekrasno pevsko točko, ki je navzoče globoko genila. Slavnost se je zaključila malo pred deseto uro. IiuSsasfrijfa In aofo-mmlm. Glavno glasilo slovenskih centrali-stov je v eni zadnjih številk razmotrivalo vprašanje, kako bi centralizem ali avtonomija vplivala na razvoj industrije v državi in specijelno v Sloveniji. Centralistično glasilo je kajpada prišlo do zaključka, da ima naša industrija bodočnost samo v centralistično urejeni in centralistično vladani Jugoslaviji, to pa zaradilega, »ker je industrija, obrt in trgovina odvisna od porazdelitve državnega teritorija« in pa, ker bo v slučaju avtonomne ureditve države »vsaka dežela skušala podpirati svojo industrijo, obrt in trgovino ler ho obteževala uvoz industrijskih predmetov iz drugih dežel«, sicer ne s carinsko mejo, ki je ludi po »Jutru« ne bo, ampak s šika-nozno uporabo državnega aparata proti »tujcem«. Plitkost teh argumentov uvidi tudi nestrokovnjak. Poglejmo zemljevid! Kaj vidimo? Nemčija, Amerika in angleški imperij, te najbolj industrializirane države sveta, so vse prej nego centralistične. Nemčija je konglomerat več kot tucata do-ce'a neenakih državnih enot, pri kojih stvoritvi niso bili merodajni ne geografski, gospodarski ali kulturni razlogi, temveč izključno samo takozvana »Hauspolilik« raznih nemških dinastij in dinastijic. In vendar ta, pogosto docela nepraktična državopravna razcepljenost ni niti naj-manje ovirala, da se je Nemčija v kratki dobi par decenijev dvignila blizu na prvo mesto med induslrijalnimi državami. Kakor znano, so tudi Združene države seve-roameriške, kar že ime samo pove, federacija držav in meje med posameznimi državnimi enotami so potegnjene naravnost z ravnilom, tako da je karta Združenih držav na las podobna vzorcu kariranega angleškega blaga. Pa še nismo slišali, da bi jilo praktičnim Amerikarcem kedaj na misel prišlo, da je ta razdelitev njihovega državnega teritorija škodljiva razvoj^, njihove veleinduslrije. Ako še pomislimo, da tudi Anglija ni centralistična, potem je jasno in na praktičnih zgledih dokazano, da razvoj industrije v okviru istih carinskih mej in istih trgovskih pogodb ni odvisen od centralistične oblike državne uprave; nasprotno je dovoljeno na podlagi zgorajšnjih zgledov sklepati, da baš avtonomna uprava industriji bolje služi kakor centralistična. In to je tudi povsem normalno in razumljivo. Glede industrije v današnji Sloveniji pa moram vzpričo dosedanjih izkušenj in vzpričo mentalitete gotovih krogov reči, da me je precej sirah, če zavlada pri nas centralizem. Naj prizadeti industrijski krogi povedo, koliko zanimanja in ume-vanja jc doslej naša industrija našla v Belgradu? Ali jc res treba, da dve leti po svetovni vojski nanovo tovarne zapiramo, mesto da bi z vsemi silami delali na to, da podjetja, ki jih je bila vojska udušila, polagoma zopet začnejo dihati? Zakaj propadajo celo industrije, ki bi jih v obilni meri lahko Jugoslavija sama zakladala s svojimi lastnimi surovinami? Zato, ker v merodajnih krogih nimajo smisla za industrijo sploh, za slovensko pa še posebej ne. Napredek narodnega gospodarstva vidijo v bančnih kupčijah, ne pa v procvitanju industrije. Zato pa tudi rastejo vedno . jve banke iz tal, v tem ko se tovarne druga za drugo zapirajo. Dajte ljudem s takimi gospodarskimi nazori vso državno oblast v roke in zaprite še ostale tovarne, da bomo popolnoma — zednačeni. Zdi se, da je politični centralizem na potu — z njim sc podaja na pot tudi slovenska industrija, toda v nasprotno smer. |, Iz hss^sfifuanfe. LDU Belgrad, 23. decembra. (ZNU) Današnjo sejo ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 11. uri dopoldne. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik dr. Vojislav Janjič čita zapisnik petih prejšnjih sej ustavotvorne skupščine. Zapisniki se vzamejo na znanje. Preide se na poročilo glede onih mandatov, katerim so se poslanci, ki so bili izveljeni na več krajih, odrekli. Dr. Trumbič obdrži mandat na sedmi listi, ostalim pa se odreče. Nikola Pašič obdrži mandat vranjskega okrožja, Jovo Jovanovič požarevačkega, Miljutin Dragovič pančevsko-belocerkve* nega, Hadži lbiahim Maglajlič banjaluške-ga, dr. Hrasnica tuzlanskega, dr. Mehmed Spaho sarajevskega okrožja. Dr. Matko Laginja se odreka mandatu v županiji vi-rovitiški na korist Kerubina Šegviča. Minister Draškovič obdrži mandat rudniškega okrožja. To poročilo se odstopi veri-fikacijskemu odboru. Tajnik čita nato poročilo glede demisije vlade. Nato povzame besedo predsednik parlamenta dr. Ribar, ki izvaja: Na temelju vladnega obvestila bomo zaenkrat odgodili seje ustavotvorne skupščine. Poslanci bodo dobili pismeno vabilo k prihodnji seji, kakor hitro se sestavi nova vlada in kakor hitro bo novi vladi označen čas in dan, kdaj bo prestolonaslednik regent Aleksander otvoril zasedanje s prestolnim govorom. Predsednik prosi voditelje političnih skupin, naj se pc seji zglase v predsedniški sobi, da se tare dogovore o delu za ustavo in poslovnik. Nadalje naznani predsednik, da je odredil glede onih poslancev, čijih mandati so sicer verificirani, pa niso prisegli, da ne morejo dobivati dnevnic in ne proste vožnje po želcznicah, Tudi svoje poslanske dolžnosti ne morejo vršiti. Nato želi predsednik vsem poslancem vesele božične praznike in zaključi sejo ob pol 12. uri. LDU Belgrad, 23. decembra. (ZNU] Ker minister za pošto in brzojav dr. Mat« Drinkovič sinoči ni prisegel, je določil ministrski svet, da mora dr. Drinkovič takoj demisionirati. Njegov zastopnik bo minister dr. Momčilo Ninčič. LDU Belgrad, 23. decembra. (ZNU) O vodji komunistov, posl. dr. Sime Marko-viču, govore, da je pred nekaj dnevi v Zagrebu imel dolg razgovor z Radičem. Komunisti trdijo, da je bil ta razgovor popolnoma zasebnega značaja. Govor dr. Ribarja. Gospodje narodni poslanci! Ponosen sem, da zavzemam mesto predsednika konstituante. Uverjen sem, da morem s te-da smo pričakali sestanek konstituante, da smo pričakovali sestanek konstituante Prvikrat je v zgodovini nr.šega naroda, da smo zedinjeni v naši državi, izvedli na en dan volitve in se na temelju svobodnih volitev sestali v skupščini, ki naj določi ustavo naše države. Mala svobodna kraljevina Srbija je bila ona sila, ki je potegovala k sebi llačane v neosvobojenih krajih. Vsi veliki naši narodni pokreti so imeli ali svoj začetek, ali svojo moralno ali materialno podporo v svobodni narodn; državi kraljevine Srbije. (Ploskanje.j Ilirizem, Stross-mayerjevo jugoslovanstvo in ideja narodnega edinstva so pripravljali pot našemu narodnemu zedinjenju, ker so vsi verovali v to zaobljubljeno nalogo našega Piemonta. (Tako jel Ploskanje.) Z junaškimi deli naše srbske vojske (Živela vojska! Vsi poslanci vstanejo s svojih sedežev) naših jugoslo-venskih dobrovoljcev (Živio!) in pod vodstvom vzvišenega vladarja našega kralja in Nj. Vis. regenta (Živio!) ter s pomočjo naših zaveznikov so izpolnjene naše stoletne sanje, ustvarjena je naša država SHS. Naloga tc skupščine, torej naša naloga je, da tej državi damo ustavo, s katero bo deklarirana naša država in narodno edinstvo ter fiksiran in garantiran princip svobode in državljanskih pravic državljanov. (Živio!) Eno največjih del v zgodovini naše države bo nedvomno delo v skupščini Naša dolžnost je, da čimprej sprejmemo ustavo in poizkusimo konsolidacijo držav« in da tako popolnoma zadostimo pozivu, zaradi katerega so nas posiaii naši poslanci Acmkai. da icnolnimo nad® naših oavo- boditeljev ediniteljev, (Živela Srbija!) Na naše delo bo budno pazil naš narod, kateremu moramo čimprej položiti račune. Ako tudi s~no razdeljeni v stranke, moramo pri tem delu znati pozabiti na strankarske interese ter vedno imeti pred očmi državo in narod. Z ustavo in zakoni, ki so z njo v organski zvezi, bomo učvrstili edinstvo, naši neprijatelji pa bodo videli v nas kon-solidirano državo, sposobno za napredek. Neprijatelji se bodo uverili, da smo mi Srbi, Hrvati in Slovenci ne samo en narod, temveč da znamo tudi delati za svojo državo ln sami določiti svojo bodočnost Naša država bo tudi nadalje ostala važen faktor v mednarodnem življenju. Poroki-nja miru in braniteljica civilizacije v Evropi. Dokler smo bili razcepljeni in nezedi-njeni, so bila na Balkanu vulkanska tla. Evropa balkanskega vprašanja ni znala in ni hotela rešiti pravično za nas, mi pa smo ga rešili koristno ne samo za nas, marveč tudi za napredek človeštva. (Tako je!) Morala je priti svetovna vojna, da so se uresničile naše zahteve, da se je ustvarilo naše zedinjenje in naša država. S tem je balkansko vprašanje odstavljeno z dnevnega reda Evrope. Sklenili smo zvezo s Češkoslovaško. (Živela Češkoslovaška!) Onemogočili smo restavracijo sile, ki je netila nemir v Evropi in ki je bila neprijateljica civilizacije, raznetila veliko vojno in z uničenjem Srbije hotela pokopati naše narodno zedinjenje. Ta sila je za vedno zlomljena, ker bo naša konsolidirana država budno vršila svoje naloge. Naša država bo kot taka mogla z uspehom voditi račun o ne-osvobojenih krajih. Svoje sile pa bomo mogli posvetiti neosvobojenim bratom samo tedaj, ako hitro izvršimo posle v skupščini, ako hitro konsolidiramo državo. (Tako jel) S sprejemom ustave in z njo zvezanih zakonov bo začelo novo delo v državi ter se bomo oprostili starih zakonov, s katerimi so nekdaj vladali mimo nas in proti nam. (Tako je!) Svojo dolžnost moramo izpolniti častno, kakor je naša vojska častno izpolnila svojo. (Burno ploskanje.) Kot predsednik te skupščine se zavedam vse teže odgovornosti. Ko prevzamem to dolžnost, obetam, da bom svojo dolžnost izpolnjeval vestno in imel pred očmi vedno velike naloge te skupščine, da bom objektivno in nepristansko porabljal poslovnik. Zahvaljujem se za izkazano zaupanje ter iskreno prosim, da me v težkem delu podpirate, da čimprej sprejmemo ustavo za našo državo. Gospoda, dolžni smo, da izrazimo toplo zahvalo začasnemu predsedniku. (Živio Pašič!) Razna poročila. ARDITI ZASEDAJO DALMATINSKE OTOKE LDU Split, 23. decembra. (ZNU) Iz Zadra javljajo, da so te dni prišli z Peke arditi z municijo ter zasedli mali otok Mo-lak. Govore, da nameravajo zasesti vse otoke, ki pripadejo zaderski občini. ADMIRAL MILLO ODPOKLICAN. LDU Split, 23. decembra. (ZNU) Admiral Mijlo je odpotoval, ker ga je vlada odpoklicala. ITALIJANSKO NASILJE NA VISU. LDU Split, 23. decembra. (ZNU) Na otoku Visu je te dni nekdo vzel ploščo raz spomenik padlim leta 1866., na kateri so bile vrezane besede: »Italia vincitrice. Novembre 1918.« Italijanski vojaki so spričo tega vdrli v prostore društva »Viški skup« in so tam brez uspeha napravili obširno preiskavo. SRBSKO-BOLGARSKO ZBLIŽAN JE. LDU Belgrad, 22. decembra. (Pres-biro) Težnje bolgarskega ministrskega predsednika Stambulijskega za zbližanje z Belgradom najbolj kaiakterizira pojav lista »Avtonomna Macedonija«, ki je nedavno pričel izhajati v Sofiji. Ta list zastopa program odcepljenja Macedonije od Srbije. RUSKO-POUSKA POGAJANJA. LDU Varšava, 21. dec. (Orient) M. Sachnowski, dopisnik lista »Kurjer Po-ranny«, ki se je iz Rige vrnil v Varšavo, pripoveduje, da Se pogajanja razvijajo normalno navzlic vsem ekonomskim težko-čam. Poljska delegacija se v božičnih praznikih ne bo vrnila v Varšavo, da se ne ?>rekinejo pogajanja. Predsednik Dombski e dejal Sachnowskemu, da pričakuje rešitev več važnih vprašanj pred Božičem. Joffe je zagotavljal Sachnowskemu, da Rusija ne namerava obnavljati vojne in je izrazil svoje obžalovanje zaradi ekonomskih težkoč. Joffe se nadeja, da s« bo spretnosti poljskega predsednika Domb-skega posrečilo, odstraniti tudi ie težkoče, Polltiine novice. -f Kakor klop. Silno neprijetna mora biti naša konstatacija, da veleva že čisto navaden politični takt, da demokratska poverjenika odstopita. Na vse mogoče načine skuša namreč današnji »SI. Narod« dokazati, da so mornlt dotnisl^nlratl pač člani SLS v toielfll vladi, da pa. to ne y«* lja — za demokratske poverjenike. En vzrok pa si jo »Slov. Narod« v svoji naravni zadregi izmislil, češ da so poverjeniki SLS demisionirali, ker je »SLS dala svoji politiki napram državi in dinastiji drugačno smer,« Pustimo »Slov. Narod«, da se izživi v svojih bujnih fantazijah in kon-statiramo še enkrat: Celokupna deželna vlada je smatrala kot akt političnega takta, da odstopi, kakor hitro demisionira centralna vlada in je to tudi soglasno sklenila. Tudi dr. Ravnihar j« soglašal in sosklepal. Ker pa je dr. Korošec demisioniral malo prej nego celokupna vlada, so poverjeniki SLS demlsio-nirali že prej nego celokupna centralna vlada. Ko pa je ta demisionirala, je dr. Ravnihar pozabil na svoj in celokupne vlade sklep ter na — politični takt. Pripomniti bi imeli samo še, da so demokratje uvedli načelo, da mora odstopiti pokrajinska vlada, ako demisionira centralna, kar je tudi v skladu s centralistično politiko demokratov. Torej, gg. dr. Ravnihar in Ribnikar! -f- Razkol v klerikalni stranki oznanjajo na komando demokratski listi od »Jutra« do Pribičevičeve »Riječl«. Gospodje naj nam z mirno vestjo verjamejo, da se zaradi takega vprašanja, kakor je monarhija ali republika, stranka čisto gotovo ne bode razklala. Kvečjemu dokazuje ves spor med dvema našima glasiloma, da vlada med nami velika svoboda mišljenja, če pa gre za stranko, bo znal vsak naš somišljenik žrtvovati svoje osebno mnenje. Interes stvari, ki jo zastopamo, je zlasti v današnjem momentu tako velik, da nasprotniki še dolgo, če Bog da, nikoli, ne boao doživeli veselja, da bi nas videli razcepljene radi takega danes itak samo teoretičnega vprašanja. Za to, da ostanemo edini, dovolj skrbijo že naši nasprotniki sami, ki tudi pri tej priliki mahajo po Rimu. Bilo bi za njih same bolj pametno, če bi molčali, toda demokrati v svoji zaslepljenosti in antiklerikalni zagrizenosti menda res samo zato obstojajo, da okrep-ljajo našo edinost. Zato jim s tega stališča le priporočamo, naj pridno pišejo dalje o našem »razdoru« in sličnih lepih stvareh, ki jih ustvarja njihova bujna domišljija. -f- Štajerski mandati. Iz Belgrada se nam poroča: Verifikacijski odbor je zadnja dva dneva obširno razpravljal o podelitvi mandatov v volilnem okrožju Maribor— Celje na razne stranke. Iz sredine verifi-kacijskega odbora se je izvolila ožja komisija 4 poslancev (dr. Hohnjec, dr. Ko-run, dr. Lemež in srbski zemljoradnik Jeremije Jeremič), ki so pregledali vse zapisnike posameznih volišč. Ker manjkajo zapisniki iz treh volišč, ie verifikacijski odbor v svoji seji sklenil, da uradno zahteva, da se mu dopošljejo tudi ti zapisniki. Potem se bo šele moglo skleniti, da se uničita dva mandata poslancev, ki v resnici nista izvoljena in sedita neopravičeno v Belgradu, kier nimata niti pravice glasovanja, ter da se pozoveta v ske-gčino kandidata, ki sta v resnici izvoljena in to sta eden SLS in drugi komunistične stranke. -j- »Samostojna« politika. V^liv dr. Vošnjaka med ooslanci »samostojnežev« je vedno večji. Kmetski poslanci so odvisni od njegove samovolje. Med slovenskimi poslanci zemljoradniškega kluba se pojavlja nezadovoljstvo z »dohtarsko« noli-tiko, ki jih je že popolnoma omrežila za demokratski klub. -f Politika varanja. »Samostojna« stranka stoji, kakor znano, z življenjem in smrtjo za vladno večino in se je izjavila za centralistični načrt dr. Markoviča. Kljub temu piše »Kmetijski list« v svojem božičnem članku: »Dežela naj se sama organizira in sama ureja upravo čez sebe. Samo na ta način je mogoč mir na deželi, je mogoča utrditev kmeta, ki mora biti samostojen in neodvisen gospodar dežele.« — Pišejo tako kakor da bi želeli radičevsko republiko in zahtevajo, da se uredi Slovenija »sama čez sebe«, v konstituanti pa se izjavljajo za centralizem Prav tako 60 na volivnih shodih slepili kmete z republiko in dr. Korošcu očitali, da je prodal Slovenijo Srbom, v »Kmetijskem listu« pa zdaj natolcujejo, da je S. L. S. izdala »tajno« geslo: »Proč od Srbov!« — Taka demagogija ne bo dolgo držala, ker se sama obsoja kot dvolična, neodkritosrčna politika. -f Nepoboljšljivi so in ostanejo vsi j naši nasprotniki. Tako piše demokratska »Riječ« povodom literarnega spora radi monarhije in republike, da je politika SLS »v korist rimskega internacionalizma«, »Kmetijski list« pa pravi, da je SLS »obetala slovenskemu ljudstvu grmado kakor našim očetom leta 1573«, dokler je niso »samostojni i kmetje »porazili« pri zadnjih volitvah. Nasprotnikom v nobenem slučaju ne bi storili prav: ako bi se SLS izjavila za monarhijo, bi jo napadali, da se dobrika dinastiji, socialisti bi pa rekli, da smo rcakcionarji — ako bi se izrekla za republiko, l.i io dolžili demagogije in bolj-ševištva, »arr ostoineži pa morebiti celo l|udož»siva. Najbo'!Ji nauk za nas: da sledimo vede.o «vui«in» načelnemu projra-. mu ncglcde na vso demagogijo z desne in z leve. + Prlbičevičeva manija. Minister Pribičevič s posebnim zadovoljstvom nastavlja duhovnike, ki niso v najboljših od-nošajih s cerkveno oblastjo in jih nastavlja za srednje šole, dasi nimajo potrebne kvalifikacije. V najnovejšem času je postavil iz reda izstopivšega in suspendiranega frančiškana fra Roko Vukotiča iz Dalmacije za gimnazijskega učitelja. -f Megleni pojmi o avtonomiji. Belgrad, 23. dec. Iz vseh poročil in pisave srbijanskih listov se vidi, da nimajo niti najmanjšega razumevanja o ustavnih vprašanjih, posebno pa ne nobene točne predstave o avtonomiji. Vse, kar donašajo o zahtevah Jugoslovanskega kluba, je ali krivo ali netočno. -f- Glede ustave zastopa radikalna »Samouprava« od 22. t. m. stališče, da »morajo v tem pogledu pri sedanjem stanju stvari« vse stranke »skrajno popustiti« in da se mora glede centralizma in avtonomije »žrtvovati vsako osebno čustvovanje«. Ustava mora »omogočiti naše zajed-niško življenje v bodočem«, ne pa nas še bolj razjediniti. V radikalni stranki vlada gotovo bolj pametno in popustljivo stališče nego v demokratski in je zato upati da se preko volje slovenskega in hrvat-skeva ljudstva ne bo uveljavila centralistična ustava na podlagi demokratskih kombinacij. -f Deputacija Otočanov v Belgrada. Iz Belgrada se nam poroča: V skupščini se je te dni zglasila pod vodstvom dr. Din-ka Trinajstiča deputacija Otočanov (prebivalci otokov, katere drži D'Annunzio). Sprejeta bo v avdijenci tudi pri regentu in pri ministrskem predsedniku. V spomenici, ki jo bo deputacija predložila merodaj-nim krogom, se opisuje mučno stanje otočanov in se izraža nada, da bo jugoslovanska vlada vendar enkrat energično storila konec mukam in neizvesnosti, ki jih prizadeva D' Annunzijeva okupacija našemu življu. Dnevne novice. — Dr. Mahniča se spominja dunajska »Reichspost« kot ene najmarkantnejših osebnosti katoliškega sveta tudi v stari Avstriji. — Mahničev večer v Tržiču. Društvo sv. Jožefa je priredilo zadnji ponedeljek predavanje o f biskupu dr. Antonu Mah-niču. Gosp. svetnik Potokar je uvodoma navedel nekaj zanimivih podatkov o pokojnem škofu, nato je g. bogoslovec Kristijan Cuderman opisal zasluge Mahničc-ve za Cerkev in domovino ter njegovo veliko ljubezen do katoliškega dijaštva. — Vodja predsedništva In deželne vlade dr. Pitamic sprejema stranke vsak ponedeljek od 11. do 13. ure. Občinstvo se opozarja, da v drugih dneh sprejem radi ODilnili uradnih poslov ni mogoč. Deputacije z dežele, ki bi v ponedeljek ne mogle priti, naj preje pismeno vprašajo na predsedstvo, kdaj bi mogle biti sprejete. — »Veliko krika pa malo volne« je, kadar koljejo ščetinca. Pa pravijo, da je še večkrat tako. Veliko krika in hrupa, nazadnje pa prazen nič! Tako je bilo tudi v tem-le slučaju: Sokol v Radomljah je tožil J. Kalana radi razžaljenja časti. Koliko hrupa so gnali liberalni listi zaradi te otročje praske! Ne le notice, celo uvodne članke so o tem pisali. Vedeti so hoteli, da je toženec, ko je bil na Koroškem zaradi plebiscita, iz strahu pred tožbo pobegnil v neznane daljave, kakor da bi se bal te otročarije in kakor da bi moral nalašč doma čepeti in čakati, kdaj mu bodo tožbo dostavili! Preden pa je imela biti končna razprava, pride naznanilo, da je radomeljski Sokol tožbo — umaknil. Veliko krika pa nič volne! Volno bo dal nekdo drug kakor tisti, ki so ga želeli ostriči. Končni uspeh tega krika bo ta, da bodo radomeljski fantje — saj jih ni veliko, večina je dobrih — plačali dva advokata. Fantje, pametni bodite! — Bled. V nedeljo dne 19. decembra je otvoril 6portni odsek prometnega društva sankališče v Zaki pod Osojnico. SankališČe je res nekaj posebnega; ima posebno lepo izpeljane ovinke, ki so za pravega sportnika-sankača največji užitek. Izlet je naravnost na jezero; kadar bo to zamrznjeno, se bo sankar peljal daleč po ledu proti Otoku. Kako krasna panorama! Ko priletiš s svojimi hitrimi sankami iz gozda in se pelješ pod mogočnimi skalami Osojnice, se ti naenkrat odpre vse jezero pred teboj. Na prijaznem griču poleg nekdanjega dirkališča stoji primerna koča z verando, kjer se lahko ogreješ ter se okrepčaš z dobrim prigrizkom in toplimi pijačami. Od koče je razgled na dva najtežja ovinka in na izlet na jezero, tako, da ima gledalec vse sankače v najtežjih momentih takorekoč pred seboj. Vozniki iz-voščeki lahko pripeljejo prav do koče. Sankališče je po sodbi veščakov že seclaj športno, pa se bo še mnogo izpopolnilo. Odprto je vsak dan; tudi če bo snežilo; se bo lahko 'roti toliko uredilo, da bo porabilo. Ve. . d« i« le marsikod umetniti- še sankališče, to pa tudi lahko rečemo, da je komaj kje kako sankališče s tako lepim izletom in tako krasno sliko kakor je ravno blejsko! Ni nam na tem, da bi delali reklamo — sankališče samo naj jo dela; želimo pa, da si športniki od blizu in daleč pogledajo to krasoto in so deležni tega užitka. Bledu je manjkalo zimske sezone; namen športnega odseka pa je, da se poskuša ta polagoma oživeti. Sankališče imamo; jezero bo kmalu zamrznjeno, če nastopi mrzlo vreme, kar je že vse od snega zasirjeno; tako bo tudi na ledu dosti zabave. Za prenočišče je pripravljenih dosti gorkih sob; Če bi bila sila v večjih oddelkih, tudi čez 100 postelj. Zimske cene ne bodo tako visoke kakor poletne; pen-zija približno 70 K. Želeti je, da se poleg domaČih in ljubljanskih športnikov oglase tudi oni iz Zagreba in Belgrada, da vidijo in spoznajo tudi Bled pozimi. Kdor s« ne mara peljati z izvoščekom iz Lesec, stori najboljši, da se pelje z železnico do blejskega kolodvora, od koder ima najbližje do sankališča. Železniško upravo pa prosimo, da nam po svojih močeh postreže z ugodnimi zvezami, če bi bil kdo tako prijazen, da bi izposodil ali prodal sanke športnemu odseku, naj blagovoli naznaniti. Vsa vprašanja naj se po&jejo na »Načelstvo športnega odseka Bled 2«. —- Radovednežu v »Slov. Naroda« svetujemo, da radi novih delnic trboveljske družbe povpraša pri eni številnih bank svoje stranke, kjer mu bodo vse potrebno povedaji radi podpisa teh delnic. More jih podpisati toliko, kolikor ima denarja. Upravniška mesta so pa, kakor čujemo, že oddana in se na nove reflektante to pot ne bo mogoče več ozirati. Vendar pa ni izključeno, da pridejo kasneje na vrsto, kar naj jim služi v pomirjenje 'in tolažbo. — Občni zbor podružnice Slomškovo zveze za okraj ljubljanske okolico bo v torek 28. decembra t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu, kjer se vrši ob 10. uri občni zbor Slomškove zvezo. — Zahvala. Z Viča nam poročajo: Pevsko društvo »Slavija« je darovalo za revne in pridne šolarje 500 kron; učiteljski zbor sam pa namesto venca umrlemu nad-učitelju Ravnikarju 165 kron. Srčna hvala obema! Nadučitelj Štrukelj, Vič. — V Pragi je ostalo čez Božič in Novo leto več kot 70 slovenskih dijakov, ker nimajo denarja za drago vožnjo v domovino in so zaradi vojnih zamud prisiljeni študirati s polno paro. Dijaki so to, za katere naša vseučilišča nimajo letnikov in stolic. Ti dijaki ne bodo božičevali za bogato založenimi mizami v krogu svojih dragih, kot njih srečnejši tovariši iz domačih vseučilišč. Spomnite se jib v teh dnevih z Vašim prispevkom za »Slovensko dijaško zadru- Žo v Pragi«, na račun Jadranske banke v jubljani, Kjer ima organizacija odprt račun. — V Šmihelu pri Žužemberka priredi Zveza mladeniške in dekliške Marijine družbe dne 26. decembra t. 1. in na Novega leta dan popoldne dve predstavi s petjem in deklamacijami. K obilni udeležbi vabi odbor. — Uvedba selske službe. Z dnem 1. januarjem 1921 se uvede pri poštnem -.tra-du Št. Jernej dostavljanje poštn. pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: L okraj: Stara vas, Brezje, Ledeča vas, Gruče, Dolnja Prekopa, Ostrog, Groblje, Koje, Mihovica, Smračja vas; II. okraj: Dolnja Brezovica, Šmarje, Pleterje, Stara vas, Loika, Gornje Gradišče, Maharovec, Razdrto. Dostavljanje se bo vršilo v I. okrsju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. — Izpremeba poštnega okraja in uvedba selške službe. Z dnem 1. januarja 1921 se izloči kraj Lipa iz okoliša poštnega urada Turnišče ter dodeli onemu poštnemu uradu Beltinci. Istočasno se uvede pri poštnem uradu Beltinci dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Lipa. — DostavUanje se bo vršilo dnevno. — Splošna organizacija vojnih invalidov »a Slovenijo v Ljubljani opozarja vse invalide, da se naj vsak član v svrho ložje razvidnosti organizira pri onem poverjeništvu oziroma podružnici, ki leži najbližje njegovemu bivališču. Zlasti velja to za člane, ki žive začasno v bolnicah-invalidnicah, invalidnih šolah in v sličn'b tavodih I-overjeni^va ln podružnice se bodo še ustanovile v bodočnosti, v kolikor se bo pokazala potreba. — »Na Gorenjskem je fletno--— k' so bele ceste! Pišejo nam: Narodna pesem, ki tako lepo opeva krasoto naših cest, ima vendarle svoj globoki pomen. Snega jc padlo do pol metra in gospodje pri poverjeništvu za javna dela in gradbenem ravnateljstvu so občudovali lepoto naših belih cest in se jim škoda zdi, da bi n. pr. sneg razorali po državni cesti do Medvod, kakor so to storile posamezne vasi in cbčine po deželnih in okrajnih cestah ter s lcm pokazili vso lepoto svojih cest. Gosp< l;e so gotovo računali, da bo sedaj vedne ako. Toda čas jc prinesel svoje. Živin, i ljudje so lepi beli sneg po-mandrali rc po sredi ccstc in tako se danes pride v Ljubljano po tej albanski ali balkanski cesti najlepše, če si hlače do kota? r?.vi$ej. Z vozom aH sanmi «c zelc Stev. 293. ^SLOVENEC*, &te iXrrohar«, Maribor, Maistrova ulica 17/11. pr Glasbena Matica. Od danes dalje se dobivajo oziroma lahko naročajo po pošti sledeče došle muzikalije: Hubaas Slovenske narodne pesmi, Lajovic: 12 pesmi za moški, mešani in ženski zbor v 2 zvezkih in Dev: Slovenske narodne pesmi iz Koroške. Vse te skladbe so zelo primerna božična oziroma novoletna darila, zato jih občinstvu kar najtopleje priporočamo v nakup. Orlovski vestnik. Telovadni krožek Orlic v Kamniku vabi k telovadni akademiji, katero priredi v nedeljo ob 4. uri popoldne v Kamniškem domu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini Grašek ter na dan prireditve od 3. ure dalje pri blagajni. Bog živi! Orlovski tečaj triiškega okrožja se je vršil v Domu 5., 8., 12. in 19. t. m. Dopoldne 6e je vršila telovadba, popoldne predavanja iz zgodovine, apologije, ustave, c lepem vedenju, o orlovskem poslovniku. Predavali so: svčtnik Potokar, kaplana Kapš in Milavec, učitelja Vider in Vonči-na. Udeleženci so bili iz Tržiča, Križa, Ko-vorja, Loma in Podbrezja. Tečaj se je zaključil z akademijo, ki je pokazala lep na- Eredek naših telovadcev in telovadkinj. fastopili so Orli, Orlice, obojni naraščaj ljudske šole in orliški iz meščanske. Predsednik tečaja br. Vider je v '-.repkem govoru povdarjal važnost orlovske organizacije, ki ima namen zbrati vso krščansko mladino pod zastavo križa. Pri akademiji je bil navzoč med drugimi predsednik orlovske zveze br. Pire iz Ljubljane. Telovadni krožek Orlic v Kamnflm vabi k telovadni akademiji, katero prisadi v nedeljo ob 4. uri popoldne v »Kamniškem domu«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini Grašek ter na dan prireditve od 3. ure popoldne dalje pri blagajni v Kamniškem domu. šentviško orlovsko okrožje je priredilo v nedeljo 19. t. m. v št. Vidu celodneven tečaj za vaditelje v okrožje spadajočili odsekov, Tečaj je bil dobro obiskan, skrbno pripravljen in izpeljan ter pomeni velik korak za uspešen in enoten razvoj šentviškega okrožja. Naše okrožje je organiziralo pod vodstvom br. Slavka Slabeta okrožni pevski zbor, kateri je že enkrat nastopil na črnuški okrožni prireditvi ter žel obilo priznanja. Prihodnja okrožna prireditev $e vrši januarja v Smledniku o priliki poživitve tamošnjega odseka, kateri se po vsej priliki priključi našemu okrožju. Okrožje je podvzelo sistematično akcijo za razširjanje našega časopisja, zlasti »Mladosti« in doseglo lep uspeh. Turistgkss in šport. Otvoritev zimske sezone v Bohinja. Letošnja zimska sezona v Bohinju se otvori slovesno na božični dan, na kar opozarjamo osobito one, ki si hočejo poiskati razvedrila v božanstveni, veličastni naravi in si okrepiti duha nred božičnimi prazniki. Ker je pričakovati v Bohinju SM. božične praznike precejšnjega poseta, svetujemo onim, ki hočejo preživeti tc dni v zasneženem Bohinju, da si pravočasno zasigurajo stanovanja ali potom »Zimsko-sportne sekcije, Bohinjska Bistrica« ali pa naravnost v znanih jim hotelih (hoteli: Markeš, Triglav, Rodica, Bistrica, restavracija Bec in gostilna Ravhekar). Oskrba v Bohinju. Za ljubitelje zimskega športa in prijatelje zime v Alpah je v Bohinjski Bistrici na razpolago krog s t o postelj v kurljivih sobah. Razen tega so odprti to zimo tudi vsi hoteli ob Bohinjskem jezeru. Bohinjski interesenti so se, upoštevajoč dejstvo, da so prvi predpogoj vsakega uspeha solidne cene, dogovorili in zavezali, da gostov ne bodo izkoriščali in jim nudili stanovanje in prehrano za kolikor mogoče nizke cene. — Iz »Športni zvezi« predloženih cenikov stanovanj in jedilnih listov je razvidno, da povprečne cene ne dosegajo niti onih, ki jih je treba plačati v Ljubljani v hotelski oskrbi, četudi si morajo Bohinjci oskrbovati večino živeža iz Ljubljane ali celo iz Hrvatske, — Gostje, ki ostanejo najmanj teden dni v Bohinju, plačajo za celodnevno oskrbo t. j. postelj v zakurjeni sobi, švicarski zajtrk s surovim maslom ali medom, tečno in obilno kosilo in večerjo po 20 din, t. j. 80 kron dnevno. Seveda lahko izhajajo tudi z manjšo preživnino, ako se zadovoljijo z našim običajnim zajtrkom, ako niso prijatelji močnatih jedi in ako jim zadošča naša večerja. V ilustracijo navajamo, da se zahteva za postelj in noč 10 do 16 kron, za kurjavo sobe pri uporabi 15 kg drv 8 kron dnevno. Zimski šport in Silvestrov večer v Bohinju. ZimsKosportna sekcija v Bohinju priredi v Bistrici na Silvestrovo zabavni večer, ki bo po možnosti nudil na-razno-vrstnejši program. Prebitek je namenjen izpopolnitvi zimskosportnih naprav v Bohinju. Na to prireditev opozarjamo žc danes prijaMje zimskega športa, podrobni program objavimo Se pravočasno. ljubljanska porota. Včeraj je zaključil jesensko zasedanje ljubljanske porote g. nadsvetnik Bulovec s sodbo, s katero so bili obsojeni Jakob Bernard iz Stražišča na 8, Franc Kavčič iz Stražišča in Aleš Rozman s Prebačeve-ga na 4 in France Rozman s Prebačevega na 3 mesece težke ječe, ker so ukradli sod petroleja Francu Sircu iz Kranja. — Predvčerajšnjim je bil obsojen v poznih nočnih urah nevaren tat Ignacij Možek na 8 let težke ječe. SodISfe In policija. s Vlom v evidenčno pisarno na Jesenicah. Dozdaj neznani storilec jc vlomil s ponarejenim ključem v evidenčno pisarno na kolodvoru na Jesenicah in ukradel iz zaklenjenega predala pisalne mize pisarniškemu pomočniku Josipu Čebulju 12.440 kron, kateri znesek je Čebnlj kasiral za premog in drva od železničarjev. s Vlomi v Ljubljani se zopet množe. Vlomljeno je bilo pri brivcu Kastelicu v Kolodvorski ulici. Tat je prišel skozi okno v brivnico in je ukradel brivskega orodja (škarje, stroji za striženje las) v vrednosti 2140 kron. Vlomljeno je bilo tudi v stanovanje Ane Progar na Mestnem trgu št. 3. Tat je odnesel obleke in perila v vrednosti 7043 kron. s Na dve leti težke ječe je bil obsojen Aleksander Kavčič iz Grebinja, ker je ukradel Mariji Tančičevi obleke v vrednosti 1350 kron. — Na 8 mesecev težke ječe je bil obsojen Ivan Kremžar iz Spod- nje Šiške, ker je dne 18, oktobra letos ukradel pri »Amerikancu« v Florijanski ulici Antonu Pečanu voz in konja, se odpeljal skozi Domžale v Šmarco, kjer je prodajal voz in konja županu Jeranu, ki mu pa ni zaupal in je poslal po orožnike, ki so Kremžarja zaprli. — Angela Skodlarje-va je služila od božiča leta 1918 v Koče-varjevi gostilni na Vrhniki, Ker je kupovala lepo obleko, se jc to zdelo g. Koče-varju sumljivo in je preiskal njene stvari ter našel skritih 2109 kron in 1 liro. Škod-larjeva jc priznala, da je v malih zneskih kradla. Deželno sodišče v Ljubljani ji je zato prisodilo 6 mesecev težke ječe. s Iz občinskih zaporov v Borovnici sta pobegnila od orožnikov aretirana Jernej Tome iz Ncvelj in Anton Pirman iz Martinjaka, Karočalt® Meieorofoglčaso poročilo. Ljubljana iOO m n. m. vis. C H H ojmzo- VAO'& tinto* DOtitOI v mm leruio-mutui T O i'«ilirou 'liluruncii ' » O .N o '.)o, vetrvv 1'aiavin v mro 22. 12. 21 h 732 4 01 0-7 obl 23./12. 7 U 7311 -15 — megia — 23./12. 14 h 731-3 — 0'8 — obl. z. Vi Kupim sreuroe krone KS peT«. PolSe, Dunajska cesta 47, v baraki. Za dvakrano objava v ledna se račana 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A*, Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Prt Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schnster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska uL 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. SOBNO SLIKARSTVO 2uran Martin, Mestni trg 12. SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor-jev trg 7, naspr. Križ. cerkve. STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. fieL 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV, Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. (Za dvakratno obiavo v tednu sa računa S kron.) TRGOV, z URAMI IN ZLATNINO Cerne I.ud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri «z!ati lopati«, Valvasorjev trg št. 7. Snšnik Alojzij, Zaloška cesta -1, Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidirfa sin, Sv. Petra cesta 17. Parni stroji 45 PS, 12 PS in 8 PS se prodajo takoj, bendnmotor 25 PS, automotor na 2 ctj-lindra z gonilnikom in hladilnikom, vse v Ljubljani, flmelin, Zrinjskega cesta 6. Papirna tkanina upravništvo pod ,,Papir 5116 za odpove l7fRV(l Podpisana izjavljam, da nisem l&JUlUt plačnica za dolgove, ki jih je kedo delal ali bi jih delal na moje ime, pa bodi si kdorkoli. Zofija Borštnikova. Tranvor 38 let star- raeSanc9a blaga, liyUlbb želi kot starejša moč vstopiti v solidni trgovini. Prevzame tudi podružnico na svoj račun. Pisma se prosijo na upravništvo lista pod St. 5114. MavoiMi pomočnik vežban prosi za takojšnji nastop. Večletna spričevala o mojem poklicu. Za solidnost :_____ r\:_ ..> - M n/lnnft Top- 5113 pričevala O raujeiu punui.u. t-a juuuiiuh KmCim. Pisma pod Šifro »Medved, Top-ce«, Novomesto. Rlaroiaffte »Slovenca4! l7nnhi! sc ie dne 22- m- na p°tu 0(1 IMJUlJIl Krisperja do Frančiškanskega mosta koljer. Ker je predmet spominske vrednosti, naj ga pošteni najditelj odda proti dobri nagradi: Rimska cesta 7/III, vrata 16. 5117 Sprejme se krepko, zdravo, poSteno dekle zkote2cle učenka inJX učenec v trgovino z meSanim blagom. Ponudbe na upravo .Slovenca" pod ,Poštenost 2'. Pr,°epase vila v Liumiani jote činskimi pravicami na Jesenicah. VeC pri hišniku Vodovodna cesta 281. ali pri lastniku Lavrinic, Jesenice 145. Gorenjsko. Pflčtonn floVifl izučena šivilja, želivsto- rUJlClIU UCft.B piti kot trgovska vajenka v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod St. 5112. SprSocfadva mesarska pomaCnika izvežbana v mesarski in prekajevalski obrti. PlaCa po dogovoru. — ADOLF ŽABJEK, Poljanska cesta štev. 55. ilAlflll IIPC ovC|e Pasmc> Cuval> je namilili ptiJ, prodaj. Naslov pove uprava lista pod St. 5129. Prave tržaške bičevnike (kopriva) vse visokosti kakor tudi biče prvovrstne kakovosti vse debelosti ima v zalogi IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA Na debelo I Telefon 141. Na debelo 1 Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretnžno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat, tast, stari oče in stric, gospod Anton Hribernik vrtnar in hišni posestnik po dolgi, mučni bolezni dne 22. t, m., previden s sv. zakramenti za umirajoCe, Bogu vdano preminul v 59. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, 24. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Zvonarska ul. St. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSe zaduSnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Jakoba. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 23. decembra 1920. Globoko žalujoči rodbini: Hribernik - Curk. t &&&&& -4 Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, pri'ateljem in znancem, da smo danes preieli pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod VLilDISLAV AHLIN ranjen na albanski fronti, na posledicah nato dobljene malarije, dne 5. decembra 1920 v vojni bolnici v Podgorici, Črnagora, v starosti 21 let izdihnil svojo blago duSo. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Kranj, dne 22. decembra 1920. Josip Ablln, poroCnik korvete, Vera Ablin, Stanko in Bojan Ahlln, dijaka bratje in sestra. Josip Ahlln, davC. nadupravnik, Franja Ahlln, roditelja. Črno deteljo plačujemo po najvišji -SŽ&u&l ceni. — Sever & komp., Ljubljana, Wolfova 12. Modna trgovina A Sinkovic nasl. LJCJBLJRNR, MESTNI TRG, priporoča ZR BOŽIČ svojo novo došlo zalogo modnega blaga. Cene nizke I shranjuje preko zime turdka ni-i.--nnr o Dinnt-jciL.C3rTir^7iirii:-jnr3n.- ir-ir-ir-inr-l-L a d tLtublšanl, o lastnem domu H8ik!o«i£eoa cesta 3žeo. 6 obrestuje hramlne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad milijonov kron viog m nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnili zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti meuici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. D D D 0 Voaovoie cevi s oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Litiji. Jedilna soba se proda. Novo. Vel. in mala kredenca, divan, miza za razš.riti, 6 stolov, 2 stojala za cvetljice, vse masivno iz hrastovine, Črno z ogledali, steklom. Tapecira se poljubno. Cena po dogovoru. — flnon. inf. zavod Crago Bese>ak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. Za tpgovee in upade priporočam tedenski be~ ležni koledar v stenski in knjižni obliki M.TIČflf?, Ltjubljana Sv. Petpa e. 26 in Jaelznb. ul. 1. Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinč'c za čevlja, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Ra§n£2^e cenz na drobno in na debelo "Z Ljubljana, Gosposoelska c. 14. GARJE srbečico, hraste, lija|e, uniči pr! človeku ln živim mazilo zoper srbečico. Urez duba io ae maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošU iš. 15'— poštnine prosto. — Prodaja in rarpoiiija lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovia. 1631 pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno — in debelo. — Drogerija .SANITAS', Celje. EHi§i, podgane, stenice, ščurki in v»a frolaren mora poginiti, ako porabl;ato moja najbolje preizkušena in splošno hvalieim sredstvu, ROt proti poljukim mišim K 10. r.n podgane in talil K 10; Ea adsrke posebno močna vrstr. ii. 20; tinktura »a stenloe K II; uničevalec moljev K 10.; praaek proti mrfie-aom K 10 in 20 mazilo proti uienl pri ljudeh K R —10.; uiaiilo zu ofti pri živini n,—10.; pra. sek za nil v obleki in narUu K 10 in 20; tinktura proti mroeau na' aadjn in »elenlaOl (uničov rastlin K. lu. Prašek proti mravljam li 10. ilaiiloproti garjam Kil - Pošilja po po-vsetiu Zavod uk oksport M. JUnker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39. Tr.rovo»m pri večjem odjemu ponnat. Prvovrstna S TJ; ia sianlna, nasoljena je v večjih količinah na proda) pri JOS. FHBIHNI, Ljubljana Prešernova ul. 54 nasproti pošte. Zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke. O* ^ // ❖ ^^ & Prodaja sukna ^ na ^rojjno> — Obleke po meri iz prvovrstnega blaga po najnovejšem kroju. Zmerne cene. Ena poskušnja zadostuje za prepričanje, da je »Ztiaiorog milo" najboljše. Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. Bunc in drug, Ljubljana Gosposvetska cesta 7.