Z8f. STiim. KlIJLHt. edo leto tfcip^ u*** . K t*- I ealo !*• »*pr«J . . . , K 30-. *ft mes« » p • • • 2*0 ' calo 1*» H|K«j • • • . K IX— Vpctitnjea gfcdt tosefitov m n) pittnfl si odgovor đopfaoiai tšt cranrtc*, Đpmsl&vo (iiKMkt^ *rcriš2» l«v^ teaftov« BlUa *. i, tminom *t*S. lnM^tt v«I^§»: [ttuNfptM Mttt vmH sa ctfkat po 00 viiL. xa dvakjal po li vfe, «p tr*r* ti vtŽkfV po lT *n. Pate In lafom wsU 25 vk. !**■■■ «Rj«a dt vflh. Pri vdjHi lnxiredili po dogovora. UpravnStvu noj ot paMjMjn ni>»liihii. reMomacf;«. hueiatl L 1 4, to je šdMjMiliWii€ ttvvi —— r«oa»os3Ui štmvOkM v**}a tO vteorfo«. ■ Ka piifncm ■juoćft* bru istodobne vposlaive uiDčntaft at ao ocka. JtmrodaM ttrntomum" tetofon 4L •&. .Slovenski Narod" velja v Livbll&si na dom dostavljen: ■ v upravnlžtvu pie,anan: cdo leto naprej . . . . K 24*— I ćelo !e*o naprej • 9 * * K 2Jy* pol leta . . • # . . 12-— I pol leti „ . . .V. . Itf— čctrt leta m . . « • . 6*— I čcfrt leta „ •••>•• 5*50 na mesec m ' • • • v 2*— I na mesfcc 0 • • • , a 1*90 Dopis! na] se frankirajo. Rokoptsl ao oo vračalo. Uredništvo i EsaJDova ulio« tL B fc prltllčfc ltvo,) telefon St S4, RiŠ2 lliiii Pf§0!3. Dunai 10. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE, Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Zapcđoo od ceste čzz prelaz Vulkan so ostaH romuis^i napa4i breziispcžni. Na obeo suaash doline Alate in jugozapadno od Pre4eala so pridobSe zavezaiške ceie iznova tal, vrgle sovražaika v naskokti rz f»ie-govih pozicti ter ;Hi oMržale proti sovražr.hii protinapadom. VjeU s»o IS5 mož In vp!en& 4 strojne paške. Tuđi v goroiu Gyerg^ o je naš oag^đ ugodno napr^dova!. Armadna skupina pre- stolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Pr! Skrcbc-ii so rsemlks čete sa širini koklb 4 km naškodile već m-skih obranittifti črt ;n vrs?e sovraž-nika preko mžir?e naza?. Pote^: ve-likiti [frvavfe fecjBb so utrpefi Rasi 4G časHiM^o«>% 3360 raož, 21 strošatti p:sk In 12 me4al min. BALKANSKO BO.nfcCE. Mooitorji c. m hr. dona' s^:e l?o-j'.'ie so vplcriifi i>ri Ghir^i]« 2 r>-muns^i vtačiln; lađi, obložsni s p^ tro-ejeoL. ITALIJANSKO EOJTŠČf-Položaj je nefzi?re»en*en. JUGO - VZffODNO B0.F1SCS. Na fronti ob Vofasi stor^^evano sovražno ar^fjerli^ko delovanje. Nomestnik načelnika generainc^a štaba pL H ft f e r, fral. liSilS UidUliC MMi I Berolin, 10. novembra. (Kor. u.) flVolifov urau poroča: Veliki j?-avni stan: ZAPAONO BOJISCE. i Pri ugod»!h izvidflih razicerah Je bflo na mnogih točka* fronte pboreTtransko streJjc^je živahno. V pekrafini ofr Sommi brezuspešni so-vražni deini naMdi pri Eaucourtu L' Ai>bave, pri Gueudecotirtu, pri Les BocoŠsu in Pressoiru. Močne franeoske sdc so prodrle na obeii slraneh SaUrs ja. Zavntih smo iih de-icma v brt^infkeni hoja. Letalci so svare podnevno živahno detovanje nada*k?vali tuđi v mese<3m in Antie^^oni. VZHODNO 3OJISČE. Pronta generalfeldmar-Šala princa Leopolda Bavarskega. Pod vods:vem ^enerJHniH^r'a v. V«"oyj?e «o zr!fHr?s?rie hrnnde-n-her^'e ceie i- oe^cfk šf. -IC! v rko-Efef Škrobove na širin! kakHi 4 km već ra5?ffii o^rain'i^Ii črt ter vrn?s s«vra«¥Vn rtC72i prefco fsrefaza Skroliovf;. Mi smo imc^j ir.^?5ifie ;z-preše, scvrs'ir^; f>e je »tre^ krvave žrh'e V-2T ?zsrc!?a na ^ J^tJfc 4?° č£?t-nikov !n 338t niož. PJen Tn??i 27 str«>fsfli naaUc te 12 miKal iris!. Todi ta te Rus zopei dcf^veS težak peraz, Armadna fronta uer-iset sr^n-redovan zsnadiio od Azu^e ter cdfcflf rc*?wr?ske nr^šnar?2de wa creh c»-anefi cc*=e ć'?? ^ri!?7.. V'cli smo !SS mcž In vplerrfj 4 ?troi»se pa-«bc. Na ohe»i S'-r2?»3h A'u* 2 »snesni hfy*\ v kater?5i ^e ie rr'e^ ^avars?ro »?eficte ;»i avstr-> - (Mi-skiN ^or^kUi ćet po^^'^o ođHkovata tuđi na?a crna voiska. BALKANSKO BO.TlSCE. Armadna skupina general- f e 1 d m a r š a 1 2 ven Macken- s e n a. Pri Giyr«niu so vrlerJ!: monitorH dve rciBiifcski s neirole'en? ohleženi vl^Crfn? !?niT. Ni f o«M v Dohrudži nt^beni!: InstveniJi doKodkov. MAFCFDONSfTO RO^T^CF Pc!ožai !e nsizpretneiilciL Prvi gtnuralni kvarurrr mojsttr v. Ludendorff. Ipiimip'irpjpsi Včeraišnie uradno poročilo nam prinaša poročilo o iima-^i ncsriških ćet pri Škrobovi Scverno od Pripjata ob važnem železirškem križtšću Ba-ranovičili so se vrs'li ljuti t»oji, v ka-terih ie neka nerrrška pcliotna divizija vfzela vej ruskih zaporednih pozi ci] ter prizedejaJa s:la^om dunai-skih poročiJ sovražitfku skoraj 10.fK>0 mož izgrub. RUSKO URADNO POROČILO. 8. novembru. Zapadna fronta. Ob Stoliodu v okolici Site-vičev in v okolici kolonije Ostrov smo zavrnili sovražne pos!;use pri-bližati se našim pozicijam. V gozdna-tih Karpatih zapadno od Tatarova se je vTŠil boj v zraku med nekim na-šim Icialorn in sovražnim ietalcem. Naže leta!o je bilo zbito. Pilot, pod-poročnfk Lai/entenks. je b^I ubit, stani e opai'OV3ica, poc'oastnrka Vaje-mana, je breztipno. Južne od Dorne Vatra so naše čete v pokrajini zc-nadrio in iužno od gore La Monteia 70(pet prodr?e ter dcf-'pcle tam do doline Bistrice od Bilberja do Helle. 8. novembra. Zapadna fronta. V odseku Molostovice-Dubje (:ujfo - zanacino cd Brodov) so izvršili sovrazni odidelki, močni "0 dc 200 jioz, poroci izvlđne šunke. S svojim offniem srno o vir a li sovraž-n;kove nosVusc, izkopati v blizini vaši Svis:e!niki strc'ske iarke. V po-kra.Mni vzhodro od Kirlibabe je neki r.nš batalion nanade! sovražnika, ki se je ciržal pred na Šimi pc7"cijarni. S^vrazn'k je hotel naš sunek zadržati ter Dostavil dva topa v nekrito nozlci^o, katera pa je nnš og"en| storil hitro nezmožna za boj. Naši hrabri vo'*aki so znrledovali vrženega so-vrr/nika. vdrli v neki jarek. vjeli nad 100 mož. med mirni erresra častnika, ir\ vplenili 2 strc-ni rnški in eno me-ts!r> bomb. Južno od Dome Vatre, v c*o!inah rek Bor in Szek in Putne, r.mo usne^no nadnMev?H svoja pod-vzetia. Tn smo vr'enili v dveh c!neh 7 strnirili p^šk in vjeli 15 častnikov in nad 800 ino:. Poijnki n^ Riis'cem :a polisko !\i'&!*cstvo. Fc roirrad, 9. novembra. CKor. urad.) Petro^radeka brzojavna agen- tura poroča: Vsi člani dume, tako ruski, kakor poljski, so sprejeli od Avstro - Gorske in Nemčije izdani manifest glede oživitve Poliske z živahnim nesoglašanjem. Na zboro-vanju »Slovanske^a dobrotvoritelj-ne.Ta druStva« v Petrogradu je bila po toplom pozdravu navzoeih Polja-kov in Rusov sprejeta resolucija, ki označuje korak Avstro - Ogrske in Keinčije enostavno kot izzivanje. Bavarski kra'i pri r.ašeui pre^toionaslednika. Buna:, 9. novembra. (Kor. urad.) Kralj Ludvik Bavarski je obiskaJ te dni nadvojvodo Karla Franca Jožefa v glavnem stanu. Ceste mesta so bile polne vesele rrmožice, ki je kralja z burnim i ovacijami pozdravljala. Prestoionaslednik je spremil kralja v rregov glavni stan. Opoldne se je vršil pri nadvojvodi diner. Zvečer je kralj nadaljeval potovanje. Protuofenziva naših fu nemških čet v oi?>sku pri Tolgyesu je bila vseskozi ispežna. Rusko - romunske sile se umikajo proti meji nazaj in so iz.srrbile V5e. kar so zadnje dni vslcd svoje premoći dosegle. Na sedmcKrraški južni fronti ;«ro-dlrajo vzši korak za korakom. Pre-nia?*rat: jim ie najljuteiši odpor ^r vrH.?nJka. Kakor poudarjajo voijsici s:roko\n:aki, je romuiiiki ar iiacJ.i r opoJnoma nanovo jrruDir.'.rid. meJ romunske čete, ki so bile po porazih p-i S»b:nju in Braševu ia::.j deinunv iizinint. so uvrščeni ruski polki artiljerije in prcskrbljene z novo municijo in franeoski ter japonski čistni-ki so prevzeli vodsivo tehničnih čet. Popolna reorganizacija je romunski armadi omorročila. da re našemu pritisku precej uspešno upira in da do-bivajo boji polagoma značaj pozicij-ske vojne. Iz Dobrndže n** ^čajo nič novela. Umik n „ boigarski h sprednjih vojev t ~.-,i ^.! ;wel nobei'ih večjih takt:čnih pt ententni li- sti znova poudarjajo, aa se :t t,r;čela v Dobrcd^i vclikopote»na . ,sko-ro-munska oienziva na froriti. ki noteka približno 45 kilornetrov sevej no od crte Ćrnavoda - Konstanca, Macken-sen se drži v defenzivi. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 9. novembra. R o m unska fronta, V raznih odsekih do-navske fronte artiljerijski in iniante-riiski ogenj. Neka nemska stotnija je izvršila, pcdpirana od skupine avstro - ogrskih monitorjev, na levem bregu nasproti zapadnemu otoku ka^ nala Belen majhen poho-i ter prisilila obrambo ob obrežju v beg. Stotnija se je z vfetimi in enim vozom muni-? čije vrnila. 10. novembra. Romun-i ska fronta. Ob Donavi v raznih odsekih artiljerijski in infanterijski ogenj. Avstro-ogrski monftorji so vplenili pri CUnr^iju 2 romanski vla-čilni ladji, od katerih je imela ena 600 ton petroleja. V Dobntdži niče-sar važnega. Pri mostu pri Cmfvodi je prisilila naša artiljerija eno te, ki so sunile na levi breg Donave, da so se trrnakniie proti postaji Dunarei. Ob obali Črnega morja mir. Iz izpo-vedi neke^ra Rusa z ruskega dread-nou^hta >Imperatrica Mana« izhaia z jrotovostjo, da je bil ta dreaAiought vsled eksplozije mine pri Sulini (oto-ki Teodosia) potopljen. ROMUNSKO URADNO POROČILO. 8. novembra. Severna in se v ero- zapadna fronta. Na zapadni moldavski fronti ničesar. novega. V dolini Buzeu pri Tabla Buttiju. Bratoči in Predelutu artiljerijsko đebvanje. V dolini Prahova silno obstreljevranj3. Zavrnili snio so-vražni infanterijski napad. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. — Južna fronta. Ob Donavi artiljerijski cgeiij in o^enj pušk. V Do-brudži smo prodrli proti jugu. So-vražni hidroplani so napaćfli Sulino. Eno letalo smo zbili in vplenili. Le-talca in opazovalca smo vjeii. Rusko uradno poročilo. 7. novembra. Rom unska, fronta. Iz Sedmograške ni novih poročil. Na fronti 6b Donavi je polo* ža| neizpremenjen. Konstatiralo se je, da Bolgari sistematično požigajo romunske vaši. 8. novembra. V smerf na Predeal m Olto trajajo sovrazni napadi. Vzhodno od reke Ite |e pričel sovražnik, ko je dobil o}ačenJQ, z ofenzivo. — Donavska fronta. Ničesar važnega. US s ilU. Plačilo. Spisa! Maksimov. Obiskal seta ga v njegovi pod-Uu-cšni sobici, kamor se ie preseli idnje čaše. To je bil prav tak stan, kakršne-;a ie iinel pred mnogimi ieu tam doli primorskera mestu, kier sva se se-:nanila kot sošolca. Pri njem srno se ia|ali ob važnih pri lik ah na posveie, jim je navadno »predsedoval* on, š »filozof«. r>?ihče mu si rekei dru-:ače. Bil je tuđi svoje vrste Čk>vek. desetico v žepu je že vržskai iu s ?som suhega kruha se je zadovo^jtl in ćeli daa. S kratko pipico v jstih :m g:a našel navadno v tustih časth \' oni podstrešni sob:, sedečega na iboju. pred njim pa večji zaboj, ki iu )e služi! kot mizsu Namesto prta ime! na zaboj prilepllen časopteoi Jamr. To je b!!a noleg stare postelje ^a njegova oprava. BoltŠe si v svo-in ubeštvu ni mogel privoščiti. Kolikokrat ava sedefa, v tej so-^i in sanjala sanje bodočnosti. Ta-:^ proti večenr, ko se je potapšala zlata solnčna kro^la za morsko gla-dino in so se kopali be!i vrhovi naših gor v večerni zarji sva imela čas in sanjala sva: Prvi: »Kako bo !cr-o ko zapustimo za vedno to erezdo in se oovrre-mo v na^e gorske kraje uresničeva* ideale življenja . - .« Drugi: »In se črez leta in leta snidemo ter pcložimo eru^ ire-d dru-gega račune in nacrte naše hodočno-sti. — Kako si sejal, brate? Viilim tvc;e jasno ćelo \% vedro srce. J'o mi je priča . . .« Tfko smo sanjali t?krar. Bili smo do^orevajoči otroci. prehajafoči iz sanj v realnost. Da:ies sem ira obiskal po u.jlgih cK'aiseUh letih. Potrkai sem na vrata njegove sobice in vstcpiL Prav tak se mi je zazdcl y tem hipu kot prejsnjč čaše. Le naocnike je imel in nroet se mu ie apoeni}. Vstal je s stola i:i stopil mi je naprotl »Kako s teboj br»te?^ »Tako, tako. — Ti si prvi, ki sie obfSčoš . . . SedJ!« In sedla sva. »Kako žrviš? Cul sem. da so te penzi/onirali prezgodaj in da si se urnaknii seaii^aj v mesto.* »Tako je. Penzijon'raii so me posili, dasiravno imam se mjči, da bi delal. Saj veš. kaksen sem bi! in kak-šen sern ostal. Govori! sem vedno to. kar misli!, zato so me vedno prešani? Ji. Dclgo časa so me lovili, zavila V moje luiede in tehtali moja deja-nia. A nišo me mo^li vicn, da bi ne-pren i sijeno govori! in ilelaJ. TrudiJ sem se in poma^-il Ijudein z vssmi svojimi močmi, da sem ?Ied-njič opešal. BolcVial s-rn Jolgo časa in bi! sečasno vpokojen. 'Io se je vleklo in ker službe ie nisero inogel iiastopit!. so mi začeli nami^avati, naj prosim za pokoj. Saj veš, bali so se moiesa nesebičneira dclovanja. Storil bi bil to že prejt a zabranjevali so mi oziri na družino. Otroci so rastli in potrebovali veJno več. Od ljudi, ki sem jim žrtvoval svojo mladost, telesne in duševne tt\qq\ sem često v dobi svojega Jopnst i ču! ža*-ne besede: »Lahko bi še služil, pa se je pogospodil pri nas. Zdaj moramo plačevati dva za en^ga.« Tako so govorili med seboj — prav kakor so bili navčeni. To me je t?'->rekoč ujezila in uotaJcniJ sem se. Ker je ravno \Zr brvlmfl sv«toTni požar, sem odsti s svojo družino v roesto. Sedaj sem tam kot sem bil pred tridesetim! leti. ko smo Studirali tam doli ob moriu. Ravno tako sobico ^o mi preskrbeli na stara leta za ves trud in samozatajevanje mladostnih in moskih let. Vedno sem san jal: Na stara leta si kupim hišico v blizini mesta, okrog nje bo moral biti vrt in tam bom uži-val pokoj. Z ženo bova tam gospodarila kakor v svoj em kralj est vu,o praz-nikih in svečanih dneli pa naju pri-dejo obiskat otroci. Ceie zimske večere sva delala z ženo nacrte kako !tpo jih bova vzgojila in navezala z ljubez.nijo naše. Tuđi to rre je razočaralo. Otroci nišo več taki kot v nedolžni mladosti. Starejši hčeri mi že očitata, ker jih nisem beljše preskrbel . . .« Prijatelj se je odkašijal in črez nekaj časa zopet nadaljeval: »Tako je, moi dragi tovariš mladosti! Družba, družba! Ti moderni JjuđjeJ Gle], ćelo oni, ki smo iih imeli v prednjih časih za pametne, danes nore. Moja žena — to povetn samo tebi — vodi klub našemu uboštvu hčere na izpre-hode, jim kupuje moderne klobuke in prozorne nogavice. Uprl sem se temu v začetku, a bili so takoj vsi proti mani. Padale so besede, ki so mi uničile zmožnost obrambe. Umaknil sem se fim. Oni stannjejo spodaj, jaz tu gr>ri v tej sobi, kjer smo imeli v piejšanb časih sirraniena živite. Da- nes ne rabimo prostora za take na-; mene. Kam ploveino? Jaz tega ne umem vcj! Kako blitva je bila vsa človeška kultura. Danes je pokazala vso svojo nagoto. Par modnih cunj vzame mnogim vso pamet. Ženskarii pa so svitle sablice v^ele še tisto ma-io razuma, ki so ga nekdaj imele. Ženske študirajo noč in dan mode, otroci pofitiziraio namesto da bi so učili, mo?ki pa so postali — kar jih ni v vojaški suknji — sami trgovci z živili in odirajo svoje sodržavljaae. Čas brezobzirnosti.« Videl sem, veštva, a daoes ko so mu opešale moči, žtvj rfabič, kakor v ubožnici. O đetHO*&Kt) domovina! 3\ran .2. -hUJVtUHčKi naku>',om 11. novembra 1916. 260. ttev. N^ivoJvodiMja Zlta pri raajecctlL Nadvojvodinja Žita, prestolona- slednikova soproga, ie obiskala te dni bolnHtaice za jug:© - vzhodno fcronto. tako v Kolosu, Bistrici, Oor-gobrundn in Naszođu. Prišla je tuđi v hobušnke i&rav blizu fronte ter se ni *st*a£ila težavnega potovania. da s svojo navzočnostjo lajša ranjenim vlakom gorie. Milanski listi naznanjajo, da odmor na kraški fronti bo le kratck ter ida se ba ofenziva nadalje vala z moč-Jo, kakor doslej, Izredna poraba voi-rega materijala zahteva od časa do 'časa odmore, da se stanje iznopolni. Treba je tuđi četam, ki se bore z žilavim sovražnikom ob uetzmcmo težteih razmerah, dati počitka. Listi peročajo dalje, da tiohajalo na fronto nepretrgoma nove čete, dostavljalo pa tuđi, da vrhovni poveljnik na Oo-jiskem je vojvoda d' Aosta. — Na to. da tuđi ogreme izgine silijo Itali-Jane k odmorom, so pozarjili rnilan-ski listi. ITALIJANSKO L'RADNO POROČILG. 9. novembra. Vzdolž vse fronte artiljerijske akcije, katere je OVlralo slabo \reme. Na Krasu, bli/u kote 291, jugo - vzhodno hriba Pe-činke, smo našli od sovražmka zapu-ščeno baterijo 3 ir.ožnarjev po l"0 milimetrov z bogato municijo. Skupno število sovražniku v zadnji ofen-zi\H odvzetih komadov ]e narasla rta 20, med temi 13 srednjega kaHbra. jSovražna letala so metala bembe pri Tržfču. Eden mrtev, nekcij ranienih. Težavna pot v Trst, Bern, 10. novembra. Fo'kovnik Failler piše v »Journal će Geneve«: Italijani nišo napravili nikakega koraka proti Trstu, čeprav so izvršili največie napore. Da morejo doseči Trst, se moralo Italijani na vsak način polastiti Krasa. Njihove armade niocejo napredovati samo, ako iz Vi-ravske doline ali z obreda prkkjO na Kras. Deveta soška bitka je kon-čala za nje brez rezultata, Avstrijci so se med kraš'umi skaiami izborno branili im so preprecili Italijanom prodiranje. 5o!oeo italilaaskih voiakov žrtvova-^nih za par sto neirov p-GStora. Budimpešta, 9. novembra. *Pe-Sti^Naplo« prinaša Iz Kcstanjevice podrobnosti o deveti soški bitki. Gle-de*obsežno?ti in števila čet se računa ta bitka za eno naiboij krvavih bitk ob Soči. Italijani so žrtvovali 50.000 mož in si prisvolili samo rri Lokvfci par sto metrov prostora. Naši stati-stiki na fi^onti so izračunali, da bodo Italijani, ako bodo tako nadaijevali, točno 4 kilometre pred Trstom žrtvovali svojega poslećrjc^a moža. Učhiek naše artiljerije na Krasu. Lug&ns, 10. novembra. (Kor. u.) Poročila itaipanskih listov s fronte opisujejo dan na dan ogromen učinek avstro-ogrske artiljerije na Haićanske pozicije na iužnem Krasu in po-u^ariajo, da je bilo potreba najviše požrtvovanosti in napora, da so j^h obdrždi in se tako ni Izialovil itali-jariski sunek v sredni kraški zoni. vCorriere della sera« ponovno hvali odlično delovanie avstro-o^rskih le-talcev v drznem rekognosoiran;u in ofenzivi. Italijanska in franeoska letala nad Istro. Rici, 9. novembra. (Kor. urad.) Momariško ministrstvo priobeuje nastopno poročilo: Dne 7. rovembra popoldne so izvršile skupine [talijanskih in franeoskih letal ofenzivno po-izjredov^anfe nad sovražno oVaflo. S leoristnimi rez?TiHati so Kile vržene bombe na letalska poslopja v Poreču In na plavag&če reci za vojaško po-rabo v pristani scu Novela grada za- Domovini. O, domovinu, tebe se opleta Ijubezen moja, tebi le sem vdan! Kar zna telo, tebi le sem v«dan! : ves tebi sem d^ sn*i*i darivan! Bo4p§flpsti se zarja ti oheta, ptf slutnfe fclage sem p*evzfet, močan . . . Ob bratu brat stojimo tee« trepeta. y-srcć gre volja, levja sila v tikom* O, vstani, pridi, doba zaželiena, Nič več pekl^! ... Na cemlii bodi r*# ^Qd naSc si kr.vi nam posvečenar^ L^ko dbjatme slawe te sHah lS*ai o^tafte Ž>Wi rrJ 5e ena: , Ti vaše sprejmi me — pokoj ml <4ai! sidrane. Vsa naša letala so st vršila n^ptškodovana kSub moćnemu o^nju obrambnih naprav in kljubpro-tinapadu s strani sovražnih pomorskih letal. Sovražna pomorska letala so vrgla brez uspeha neka] bomb na naše torpedne čolne. ki so se tuđi nepoškodovani vrnHi na svojo bazo. (Sk! i čujemo se na uradno armadno poročila z dne 8. novembra.) Nov] vpoklici v Italiil. Rim, 10. novembra. (Kor. urad.) Urad ni list razglaša odlok, s katerim je poklicana tretia kategorija letnika 1878. na 15. novembra pod zastave. I talijanski parlament. Lugano, lu. novembra. »Popolo iT Italia^ poroča, da bo -talijanski parlament otvorjen 1. decembra. So-cijaMfti ponove svoj predloj za ta-kojšr«ji sklep premirja in bodo na sploh razvijali hudo opozicijo. Tuđi Giolitti se udclcži zased-mja, ali v debato ne poseže. Novi davki v Itatiil. Rim, 10. novembra. (Kor. urad.) Kraljevski namestnik je podpisal ue-kaj fiskalnih mredb, ki imaio dati na leto skupno 200 milijonov lir. Ob-dačijo se đobički industrijalcev in trgovcev in tuđi vsi. ki so opro^čeni voiaSke službe. i&iansko psrccilo a ciogcdkih Z3dni:h dni na meriu in naš odgei/or Dunsj, 9. novembra. (Kor. urad.) Agenzia Stefani je razširiia sleucCe porečilo italijanskega rnornariske;sti svojega plemena. Tuđi Portugalska ima svoj delež na skupni stvari. V SolHn smo šli s franeoskirmi zavezniki s privolfenjem grške vlade kot prrjate-lii Srbije in Orške. Vse određtie, stor-jene na Orskerru imajo namen, pre-pnečiti, da bi bile At^ie srecMšče romskih spletk. Za Veni zelo sa imamo srčne simpatije. Se^enja vojna ie vojna za osvobojenje ma^ih držav. Kako nai Grška v takem bojj o-stane na strani? — Ne delajmo si o svojih sovražnikih nikakih iluzii. Veliki so kot orpanlzaiorji in neutrudni so tu-cU na drugih poljih. Zlasti se^trudfco, ca bi ustvarili nesoglaste v četvero-zvezi in dobili nevtraice na svoto stran. Tako razširjajo v nevtralnih deželah vest. da hečejo četverO7vez-rie države no vojni postaviti zid proti nevtralni trgovini. To je otrocje in po vojni hevdo Četverozvezne države obnovile z revtralci industrijatoe in finančne zveze. Dalje se cenk^ne države v vseh vojskuJcčih se drža-vah tmdijo. pridobiti javno mne«ie za sepaTatni mir. Tako raaširjajo na Angleškem vest, da hoče Nemoia popustiti Beteiio in plačati odKcod-nino. dh bi se ustvarifa v#dlafra miru. Dolžni smo obnoviti Srbijo v njeni neovisnosti, a nihče se ni namif:-«41, da hoče NernCila tej želji ugocCti. Brez zađržka teiavliaan, đa se borimo zavezniki za skupno stvar in đa ie z m a g a 1 Mstven pogoj za trajen mir. OPIede Rusije postopa nemška propagranda ravno nasprotno. Tam rx>p!soWp nas za r!sfc> sfc. ki hoie nreiiftsCMl separaten !n snioSen f«ir. W posoia temr m od^rolke tbre&tt jn 6M& ?j i«u«Mt« ki }ati rudi s stalisča svoje zopet-ne kandidature m to. tem bolj. črm bol? so se bliža]e volitve. V tretjič Wilson v zmislu stare tradicije ne sme več kandidirati. Zato bo tekom svof© druge predsedni^ke dobe cd Jffvnega mnenja popolnrma neodvi-sep. S tem seveda ni rečeno, da bi postala Wilsonova politika napram centralnim državn.in prjjaznejša — s srcem bosta Amerika in nten nred-sednfk vedno na strani enteme. New York, 9. novembra. (Kor. urad.) W i 1 s o n ] e izvoijen. • New York, 9. novembra, oh 4. zJutra]. (Kor. urad.) Reuter. Stiriin-d\safset ur po tem. ko so smatrali amerilki listi vseh strank izvolitev Hugtresa za grotovo, je bil položaj še vedno neodločep. Na obeh straneh vlada veliko razburjenie. Obe stranki zahtevata zmago za sebe. >Associated Press« je izračunata včera* moč v volilnem kolegi ju. kakor bo stala, Naračunala je za \Vilsona 232, za riughesa 239 glasov, dočim je bilo 60 glasov 8 držav dvomljivih. London, 9. novembra. (Kor. ur.) Reuter. ^Tinies* poroča iz N'ovega Jorka: Republikanci so vsled izida volitev zelo presenećeni, ker Je Hu-Khes na vzhodu dobil v nmo&h cir-žavah večino. Wilsonova zrnaca na zapadu .ie napravila veliko senzacijo. Ta zmaga ni pc sledio a delavskih in ženskih glasov, temveć demekrat-skega volilrc^a gelsa: »Prospe-rity and Peace« — blaginja in mir, m nezaunania naDram !i-nancijaJnim rnteresom. ki iih zastepa Hughes po rrmenju zapadnih volil-cev. »Dally News« javlja iz Novega Jorka. da so bili nemskl glascr/i ena-# ■komerno razdelieni med Wi!sona in Hughesa. Hughes je podlese! v Mfl-\vaukeiu in St. Louisu, kjer ie nem-šrvo posebno moćno, v Novem .lorku pa je dobil tisoče nemških dosedanjih demokratskih glasov. Iz nevf raletilt drfmv. Nova Jiota eniente Grški. Lugaao, 10. novembra. »Corri-er^ della Sera« poroča: Angleški in franeoski poslanik sta izročila grški vladi novo noto, kateri se pripisuje velik pomen. O vsebini note se čuva i ropolna tajnost Nemška in Norveška. ChrMania, 9. novembra. (Kor. ro6»: O vsebini norveškega odgovora Nemčiji še ni ničesar znanega. List »Verdensgang€ piše: Samo ob sebi umevno, se razmerje med Nem-čijo in Norveško v preteklem raz-dobju, ko so se vršila podatan ia, ni izpremenilo. Sele v trenotku, ko je bil norveški odgovor izročen. bi se mogla izvršiti kaka izprememba v tem ali cnem smislu. List pravi, da je treba mirno čakati, kako se bodo dogodki razvijali. Prepoved izvoza iz Švedske. Iz Stockholma porocajo. da Je prenovedan izvoz živih živali ter ži-valskih in vegetabilskiJi konserv iz Švedske. Enteota in Švica. fz Dunaja poroćajo, da so Fran-coska, Anglija in italija izrečile Švi-carskemu zveznenin svetu skupno noto, v kateri zanteviijo, da prizna Svica v švicarsko - nem^ki trgovinski pogodbi priznavana načela tucli ententi. Ker prepoveduie Netnčiia Svici delati za zaveznike s st^oji, ki vsebujejo nemški materijal, nai se Nemčiji ne dobavlja noben fabrikat. za katere ga izgotcvitev je treba pri strojih olja iz enterttnih držav. Razne poliven? ve^ti. — Državni zbor in delesacije. Nemški politični krogi pricakujejo, da začne ministrski predsednik dr. Korber v kratkem pogajanja s stran-kami zaradi sklLanja parlamenta. Poslanska zbornica bo haje sklicana koncem februarja ali začetkom mar-ca. da izvoli delegacijo. Zasecianje delegacij utegne biti daljše, med tem pa bo vlada poskusila zediniti sLran-ke na določcti proer^m za delovanje državnegr. zbora. Nameravano ]e tu-di. podaljšati veljavnost državno-zborskih mandatov. ki u^asnejo dne 11. junlja 1917. = Ministrski predsednik o skli-c^nju parlamenta. V četrtek sta se zglasila pri ministrskeni pxredsedniku dr. Korberju predsednika obeh zbor-nic ter ga prosila za o^stranitev v posiopju državnega zbora nastanjene vojaške bolnišnice. Ministrski predsednik je obijubil, da bo to željo upo-števai, pristavii pa je, da smatra oa-stranitev Ie za adminlstrativen ukrep, kateremu se ne s ni e pri-pisovati političnega značaja in ga spravljati v zvezo z vprašanjem sklicanja državnega zbora. Poscbej je dr. Korber še po-udaril. da ima vlada sedaj đovoij opravka z aprovizačnimi zaievanil. Predno bo misliti na sklicanje državnega zbora, se bodo morala vršiti še jako temeljita in skrbna pokajanja s strankami. Parlamentarni krogi me-nijo. da z eventualnim sidicanjem parlamenta ni računati pred februar-jem ali marcem. Povrh potečejo v juniju 1917 tuđi mandati državnih poslancev. = Nemške zahtev^. Nemški po-slanci so v skupnem zborovanju za-stopnikov Nationalverbanda, kršćansko - socijalne stranke in dunajskega rotovža dne 9. novembra sprejeli na predlog poslanca dr. Uro^ia resolu-cijo, kl pravi; Nemški mesčan^ki po-slaiici vztrajajo neomaino pri svojih zahievah glede preureditve Avbtrije, zlasti zahtevajo čim ožje gospodarsko in vojaško združe nj.e z N e m č i j o . u redite v j e z ! -kovnega vprašanja, uved-bo nemščine kot državnega jezika, eksemcijo Galicije, katere poslanci naj se iz državnega ^bora izločijo. Nemški poslanci pričakujejo, da bo nova vlada t a k o i ukreniia vse, da ustreže tem zahtevam, ki v enaki meri od<^ovarjajo interesom države In nemškega naroda! Izvoijen je bil končno poseben odsel:. v katerem se nahaiajo poleg nemških nvc?ikalcev Piuhera. Wolfa, freis^lerjći, btein-wendtTja, Grossa i. clr. tuđi župan Weisskirciiner, baron Fuchs in princ Licritenstcin. (Glej Clanck o posledi-cah avtonornije v Galiciji.) = Ukrajinci in Gaiic^Sa. . Prva posledica velike avtonomije. ki je napovod-ana za Galicijo. je tesnejše združenje obeh ukrajinskih ^maloru-skih) strank. Oba poslanska kluba ukrajinskih strank sta sklenila. da se r: fileta In da ustanove ukrajinski poslanci in elani gosposke zbornice na podlagi stroge solidarnosti osnovano parlamentarno združitev. Ta sklep je že uresničen in novi klub je ustanovljen. Predsednik mu je prof. Romančuk. Klub je tuđi že sklenil, da izda oklic na ukrajinski narod s pozivom..naj se narod tesno združi s svojimi poslanci za narodno obrain-bo. Klubu je pristopil tuđi socijalno-demokratični poslanec Wityk. = Hrvatski sabor se sestane dne 14. decembra h kratkemu zase-danju. Zimska sesija budimpešran-skega parlamenta se prične (tad 7. t doc«nbra. = Za avstritofcata vrtrposltullra ▼ Waskinstofla je Ml imenovan do-sedanji poslanik v Sofiji gro! Tar-nowski, rodom Poljak. = K vpra^anju Italiiaasketa po-slafiištva v Parizu. Diplorrratični za-stopnik Italije v Kajiru, marehese Calvago Rag?;i, je dospel v Rim. Italijanski listi menijo. da fe izbran za poslanika v Londonu radi pozna-nja italijanskih in angleških kolonijalnih problerr.ov in da priđe v Pariz za poslanika sedanji londonski poslani1: iiian.hese haperiali. !ta!5i3nnk£ zlsta hrabrostna svetEnia za ruske^a caria. iz Rima poroča korespondenčni urad 9. no-vembra: Po sporočilu Agcnzie Ste-fani, ita izrodila itslijanski posljjiik v Petrogr^du, marehese Carlotti ir» ita-Ijanski general Romei dne 6. novembra carju povodom oblernice. odkar je prcvzel vrhovno armadno poveljstvo. italijansko zlato hrab-ro^tno s^ ^tinjo. General Romei je iz-ročll ^eneraloma Aleksejevu "n Bru-5ilo"ru velike itaiijanske redove. — Davek za s^*nce na Frusk^ai. Pruska vlada namerava uvesti poseben da\ ek za samce. Zastopnik pruskega notraniega ministrstva je iziavil. da mora biti ta davek najmanji tako visok, kakor izdatki oženjenih za enega ali dva otroka. ■teli i? wmM ia!. Odlikovanje. Gosp. dr. Karei Lušina. bivši c. kr. okrajni glavar na Krku. sedaj referent pri tržaškem namesmištvu. ie odlikovan s križem 11. razreda z vojno dekoracijo za za-sli:ge. ki si jih je stekel v korist Rde-če^a l;riža. Dr. Cesc»fJtti sindaco v Gorici. Poročaio se je svoj čas, vrt od vina«, je mala vlpavska obcir.a na levi strani doline iz Gorice proti AJJovščini. Malo na-vzgor, da je prav za trto. Okoli 700 prebivalcev steie. okoli 130 hišnih števiik. Vino?:radniki prebivajo tod. Ko so osnovali bralno in pevsko društvo, so mu dali ime »Vinograd«. — Tucii v Vrtovin. blizu Ajdovščine že, i?riletavajo itahjanske granate in go-niio ljudi z roclnc grude. Ali po teh krajih vztrajajo se vedno. umaknili bi se saino na ukaz. Pošta za Vrtovin je v Črničah. k?er je, kr.kor znano, tuđi še vse dotna. Gradfšce — sv. Božklar. Gradi- :kovc; U:-žl kot i* ^iiiici nišo pozabili svojega zaobjj-.ibijeneg.i praznika sv. Božidaria. One 9. i. m. so j?a sloves-no praznovali v Jablanici pri Ifitiji s poselino maso. Skoro vsi begunci-(iradiškovci, ki bivajo v litijskem okraju — me;1 njimi je tuđi niih gosp. učitelj in podžupan Jakob Rojic — so prihiteli istega dne v imenovano vasico ter skoro popolnoma napol-nili domačo lepo cerkvico. V cerkev je pa pri vabilo ler;> rritrkovanje v zvoniku tuđi prijazne in crostoljubne domaćine. Slovesno maso je ravil ?. dekan iz Šmartnep,a. Med božjo službo je govori! tako sočutno in to-lažljivo, da je vse ihtelo po cerkvi. Sploh je ffosrx>4 <^ejkan zelo prijazen in debrohoten gradiškim bezuncem. Pri maši so peli gradiški pevci. Cer-kvene^a opravila sta se udciežili tfl-di šr;?5ka in_društvena zastava iz Građisča, čegar društva ie bil usta-noviteJ; pesnik Slmon Gregorčfč. Kdo bi bil mislil pred nekaj feti pri razvftju -zastave, da jo bode čez nekaj let Italilan zapodil kat berrunko iz lepega Gradišća v tale domovje? PopokJae so se Gradiškovci prosto za-bavali in si želelt povratka v svoja lepo vas na Goriškem. Pogreb letaiskesa oflciria Gu-sUva Klasinga se ie vršil v Trstu v četrtek. Udeiežba pri pogrebu je bila jako velika, toliko od strani voja-ških in civilnih oblasti, kakor tuđi od strani tržaškega ljudstva. Truplo so položili k večnemii počitku v dru-žinsko grobnico pri Sv. Ani. Zapfembo premoženja veletržea in veleposestnika v Cervinjanu Petra Sarcineliija je odredila tržaska deželna sodnija., ker je osumlien zio-čina veleizdaje po § 58 c. d. z. Za-plcmba zadeva tuđi prernoženje njegove žene Ide. Zaplemba premoženia dveh bivših tržaških m«stnih svetavalcev. Tržaska ueželna sodnija je odredila z;:pienibo imetja dveh bivših tržaških mestnih svetovalcev Karla Banellija ter Adolfa A\orda, ker je opravičen sum proti njima, da sta zagrešila zločin proti vojni sili države v smislu S 327 voj. kaz. zak. Trst. V Trstu so prodajali dne 9. novembra goveje rneso prednje dele s priklado 4 K 80 vin. kilogram, zadnje dele 6 K 40 vin.; koštrunovo meso prednje dele s priklado 6 K, zadnje dele s priklado 6 K 80 vin. Iz srbskega vjetništva v ItaUjjo so bili pripeljani nadalje: Jakob Vitez z Goriškega, roen 1874; Anton Velikonja od Sv. Mihaeta; Alojzij Ušaj iz Gorice, rojen 1877; Josip Tr-pin iz Gorice, rojen 1877; Ivan Tr-čelj iz Braniče, rojen 1886; Anton Tomšič iz Sovodenj, rojen 1879. Pornožni odeor za begance z juga v Gradcu ie ime! od svojega početka 1. avgusta 1915 do konca septembra 1916 10.871 K 10 vin. dohod-kov, 9747 K 79 vin. izdatkov. — V istem času ie napravil odbor 2417 vlog razne vrste za begunce, tako glede raznih podpor, premestitev, dovoljenj itd. Gimnazijski tecaji z nemikim učnim jezikom v Opatiji. Vest, da se ustanovi v Opatiji nemska gimnazija, se potrjuje. Oivori se v najkraj-šem času prvi razred nemške realne gimnazije. Vpisovanje se vrši dne 13. in 14. novembra v nemški ljudski in meščaniki soli. »Tagesrost« pravi, da se tako izrolnjuje želja opatijskih Nemcev in da je storjen prvi korak za napravo, pomembno za naclalinji razvitek opatijskesja zJra-vilišča* V Buzeta v Istri je po razpustu obeinskega zastopa vodstvo občin-skili poslov poverjeno učitelju Kazimiru R a d e j u. Enotno istrsko vino. Poročajo, da je istrska aprovizucijska komisija iz rekviriranega vina napravila s po-srečnim mešanjem raznih vrst eno-ten tip istrskega vina in da je rako pričakovati boljšega odjenianja istr-skega vina. Dalmacija. Pri Visu je morje vrglo na suho veliko ribo, neke \rste kitov. Dolga je 7 metrov in pol, debela štiri. Kakor se sodi. jo ie ubila mina. Ribo so razkomadili in dobili iz nje tri kvintale olja. — Padel je na bojišču praporščak A. Stračić, pravnik iz Murtera. — Tuđi v Zadru so čuii ob zadnji ofenzivi močno gr-menje topov s primorskega bojišča. — V Zadru nimajo vina. ker so agentje tujih vinskih tvrdk pokupili gotovo ves vinski pridelek zadrške občine; plačevali so hektoliter do 250 K. K občinskernu upravitelju Je šio odposlanstvo in zaprosilo, naj se poskrbi, da ostane Zadru potrebna količina vina. — Žkof dr. Marčelić v Dubrovniku je pozval svojo duhov-sčino potom posebne okrožnice, naj skrbi, da bo njena zemlja in zemlja cerkve povsodi skrbno obdelana. — V Splitu se je osnovalo »društvo gospa za varstvo otrok«. — Dežclna sodnija v Zadru je odredila zaplem-bo premoženja Bože Bečirja iz Grb-lja v svrho pokritja štete, seorjene državi z izdajskim činom, radi kate-rega je Bečir obsojen na 12 let težke ječe. — Okrajna sodnija v Dubrovniku je odredila na predlog oskrbni-!:a prodajo vseh premlčrjin razpu-scenih društev: dubrovniške hrvatske čitalnice, srbske Zore. hrvatske-ga Sokola, hrvatske občinske glasbe, mestne glasbe, delavskega društva, Gabinetto di letture, Societa operaia. Unione sportiva. — Ljudska kuhinja y Zadru ie razdelila v oktobru juhe in polente 70.540 porcij, brezplačno 10.960. — Krompirja je došlo v Dal-maciio zopet te dni 500 vagonov, vsega skuDai prjde 2000 vagonov. Vsa zaloga se takoj razdeli med ob-činstvo. — »Smotra Dalmatinska«, uradnt list. je izšla iz namestništvene tiskarne v novi obliki. Naslov je bil poprei hrvatski in italijanski ena-ko velik, sedaj pa ie velik naslov »Smotra Dalmatinska, v oklepaju je z malim! črkami italijanski naslov »La Rassegna Dalmata«. Pokoinine za vdove in sirote reskih padiih juoakov. Ravnatelj magistrata na Reki Dardi je'izdeial nacrt za pokojnine vdovam in sirotam padiih ali pogreŠanih Rečanov. Sredstva se bodo dobila iz novih davkov na kinematografe, okna in reklame. Nacrt je iinančni odsek mestnega sveta odobrii z malimi izpremem-bami. Reka ima, kakor razvidno iz žu-panovega govora k proračunu v zadnji seji mestnega sveta, primanjk-ijaja 2,800.000 kron. Primanjkljaj pripisuje okolnosti, ker je uprava mest-nih davščin leta 1914. imela 1 milijon kron dohodkov. tekočega leta pa so se znižali na 800.000 K, za prihod-nje leta se jih obeta koniaj polovica ietošnjega zneska. Vzrokov je še več. tako znaša podpora ljudski kuhinji s strani mesta 200.000 K. Na pokritje £>o mogoče misliti §gle po vojni. Kie se n&haja družina Valentin Šušmeli iz Ravnice pri Gorici, žu-panstvo Grgar.Pojasnila prosi Valentin I'omelj, Trebnje, Hrib 6, Do-lenj$j\O. Kdo ve kuj? Išče se Anton Mask, po domaće Rod, iz Biij pri Gorici, o kateiem ni od časa evakuacije ome-njene obeine nobenega glasu več. Kdor bi kaj veael, naj izvoli -poroci ti na naslov: Ciril Mask, k. k. Landv.ehrmarodenhaus št 40, Ad-mont. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Crnovojniški zdravnik v Ljubljani g. dr. A. Praunseis je odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Pade! ie med 3. in 4. novembrom t. I. na tirolski fronti gospod Anton Lazar v starosti 20 let. Ca- fsten spornin junaku! / — Z bojne crte ob Soči nam pl-Šejo: Redek slučaj sem doživel 4. t. ni. Našel sem namreč tik za bojno crto popolnoma zrele rdeče jagode! To je bilo prav blizu Sv. Katarine. Slovenski vojaki naše baterije iX)ši-ljajo vsem čitateljem lista prisrčne pozdrave: Rado Miklič, Ljubljana; Anton Oschlag iz Celja, Hotko Anton iz Brežic, Luka Novak iz Kam-nika. — S tirolske fronte nam plšejo: Podpisani se spominjalo pri polnih skledah polente ter kozarcih pristne-ga Tirolca kranjskih deklet ter prijateljev in znancev ter pošiljajo istim najsrčnejše pozdrave: Hinko Kapun, cgnjičar; Rudolf Brunček, predstre-lec. Slavko Gričar, rač. podčastnik, iz Krania; Franc Škrli, KneŽak; Franc Dežman, Podnome; Ivan Si-lar. predstrelec, Bitnje pri Kranju; Iv^an Čermelj, Dobravlje (Ajdov-ščina). — Od slovenskih častnikov, ki so se nahajali kot vojni vjetn*ki v Tju-menu, smo prejeli z dne 22. septembra obvestilo, da jih je bilo 27 pre-meščenih v Taro, v sibirski guber-niji Tobolsk. Njih imena so: nadpo-ročnik K o š n i k, nadp. P e r Š1, po-ročnik Riglar, poročnik dr. Mp-I ^, tx>ročnik K a d u n c, prapo*fšča1c S e d e j, praporščak T u r k, kadet Luli k, kadet Gabrovsek, kadet iankovič, kadet P 1 e s s, kadet M o ž i n a, kadet K o u t n y, kadet dr. Š m i d, kadet S u p a n č i č. ka.-det d e G I e r i a, kadet P i r k o v i č, kadet Šušteršič. poročnik, por. Senk, kadet H or va t i č, por. T r t n i k. kad. S o s s, med. Z a -m i d a, med. L o v š i n, prap. dr. S t e 1 e, kad. dr. Basa] In prap. P r e z e 1 j. Njih naslov !c Taro, gub. Tobclsk, Sibirija. — Kraniska deželna banka spre-jema že sedaj predprijave za V. av-strijsko vojno posoiOo, ki bo razpi-sano v naikrajšem času, *n daje vsa tozadevna pojasnila. — Češfra industrualna banka pre-vzema podpise na ndvo vojno posoji-\o, kakor je razvideti \i Ofr!asa, pri-občenega v danačnji številki našega lista. — Svarilo. Tz raznih pojavov se da sklepati, da se v inozemstvu ži-vshno deluje na to, da se zapelje v naši oblasti nahajoče se vojne vjet-nike k pobet?u. Ker je s pobegom vojnih vjetnikov združena velika ne-varnost in velika škoda za tostno armado. se občinstvo pozivlja k so-delovanjii, da se vbeg vojnih vjetnikov prepreci s tem, da tajeoj na-znanijo sumljive osebe ali pojave ter da prime osete, o k?teri?i sumi. d?. so pobesrli vojni vjetniki. Kdor pa beg vojnih vjetnikov podpfra ali opusti preprečenje ali ga ne nanazri, je kriv hudodelstva proti vojni moči in se vojaško sodno strogo kaznuje. Vsakogar se teda! svari, pobegle vojne vjetnike pod streho lemati ali jim s hrano, pokazanjem ^^ta, z obleko alf na drug način **••■ '-"idaljevanju pota pomagati. Kci postužujejo Dtran «. •SUDffMMU NAKUU". one U« novembra UH*. 260. Stcv. pobegii vojni vjetniki često chriftne obteke, se radi ogiba teŽkšh zakonitih posledsc vsakomur prtporoča naj-skrajnejša previdnost pri občevanju s tujmti osebami. — Omffjenje cenzure. Deputacija graškega časti ikarske ga društva >Concorđia« je bila te dni pri mini-strskemu predsednflni in pri raznih ministrih. da jhn izroči rezolucije društva proti ce»zuri Ftđ. Pri teh av-diiencafa se je deputscHa prepričala, da bodo prepisi za cenzuro omiljeni. — $)esetlein!ca smrti Simon Gregorčlea. ~~ Dne "3?4. novembra bo T*retefcto-fO let. kar je umri pesnik SimoG Gregorčič. Ni treba poudarja-ti, kako velike vređnosti so Simon Gregorčič eve poezije za slovenski narod, spominjati se pa moramo pes-nika Gregorčlča ob njegovi smrtni lOletnici £e po3ebno zarad: iee:a, ker igrajo njegove poezije prav zdai, ko se borimo s smrtnim avstrijskim so-vražnikom — z veroJornnmi Labom — velevažno,, preroško vlogo. Zato Je c. kr. mestni bolski svet v svoji zadnji seji na predio? nadučitelja Jakoba Dirnnika sklenil. da se ta Gre-gorčičeva obletnica proslavi v mest-nlh šoSah s primernimi deklamacija-mi !z Gregorčlčevih poezij (n. pr. *SočU, »Odlikovanje« itd.) in s pri-merniTni naloga-mi, ki r.m naj bo sr.ov vzeta iz Gregorč'Čevega življenja ali lx njegovih poezij. — Prekorač^n tret?! milHon. Ka-feor Čitamo v zadnji številki »Učitelj-skega Tova risa*. ]e zbirka s!oven-skega učiteljstva za *RdeČi kr*!ž«, vojna posojila in druge v o j -nopomoŽne uvrhe prekoračila 2e tretn mili ion. T^en^rni usneh tega patriotičnesra dela slovenskega uc;-teljstva v dobi vo?*ie do danes znaša že 3.24S.264 K 24 v. To ?e pač res na?!ej>si dokaz Datriotičnega navdu-šenja in požrtovMnosti *!oven$ke£a učiteljstva. ki daie s takim delom do-ber vzfifled nas! mladici in jamstvo za boljšo bodočnost Avstrije. — Vspositlienostne izpfte zanosne in meSČanske sole so napravili v Ljubljani pod pređ^edstvom de-želnega šo1skeg*a nadzornika vtedne-ga svetnika dr. Bezhka: 1.1 za me-ščar^ke sole s slovenskim učnim jezikom Marija Kmet, definitivna učiteljica v Trstu: 2.^ špec:it!ne skus-nje so napravili: za ljudske sole z nemškim ličnim ?ezikom: Vladimir Rajni a v Prešanju; iz francoščine z nemškim ličnim jezikom Anton!" a Schiffrer iz Ribnice. 3.) Učitel'sko Vposofclieriost za s^'ošr.e Iji'đ^ke sole so doseli: a) z nenrSkim učnim jezikom Anzelma Serslc ?z Pazina, b) 5 slovenskim in nemskim učnim Jezikom: Ak>izr Bulovec. Anton Oa-spari. Rudolf Pečjak. Anton Pugelj, .Vaclav Skebe. Ivan Trost, Josip Ur-Wnc. Anton Vidic, Albin Zavri ud-inila Lederhas. LeopoJdina T.e^ko-vec, Jcsipina Likoz?r. A^bfna .Mf»!a-vaSič, Leopo'dina Merala, Ana Pia-no, Julijana Raih, Marta Reich, Ana Rojnik. Mapja S1cazat Marija Su^n^k. Jnlfiana Virant, Vida Vrtovec, c) za lltidske šo!e s sloverrskhn učnim je-asikom Fran Zafar. — Lhid>ko*oss!ie vesti. Za pro-vlzortčio učiteljico v ?kofii Loki je imenovane Miroslava Kramer. na Rakekt! je namešcena za suplentinSo AntoHiia Cerar, Viktcrifa M ed-ved v Notrer^h goricab. — Število učencev na uiectnHi še slovenske, hrvatske in nem-ške knjige in posluje na VoŽarskem potu št. 2, t. j. koncem Flortjanske ulice in začetkom Karlovške ceste, postaialiŠče električne cest^e želez-niče, vsak torek, četrtekin soboto od pol 6. do pol 0. zvecer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 32. đopoldne. Vstop v knjižnico ima vsakdo. Na razpolago so popolni irne-niki knjig. Vpisnina le 1C vinarjev. — Javna knHžtilca *Go«podar-ske^a In iz obraze valnega društva za dvorski okrai« se Driporoca čitajo-čemu občinstvu. Knjižnica posluje vsak torek, sredo. petek i n s o b o t o od pol 6. do 8. zvečer. ob nedeliah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoiđne v društvenih prostorih Pred igri^-ein št. 1 (r.asproti Marčanu na Rimski cesti št. 19). Dostop ima vsakdo! — Huda zima? K nekemu do-leriTskemu vlastelinu je prišli v drugi polovici preteklesra meseca oktobra kmetovalec iz ere sosednjih vaši. nonujal korenje. če? da ?:a :"e precej pridelaJ. pa ne ve kam ž njim. ker ima premalo prašičev. Možakarja sta večkrat barantala z raznimi pri-delki in dobro poznala eden đrugega, pa vendar »principijelno« vselej zaradi lepsega nekaj časa »glihala«, na-Dnsled pa »udarra^. Tako je "bifo tuci i to pot. Po sklenjenl kupčiji sta pa c,eveda v misel vzela še to in ono: letino. dra^rinjo, vojno in konečno rrerešetavala — vreme. In razvil se je nastopri dvogovor: Vlastelin: >-Kaj.menite, zima. zima bo letos huda ?x Kmetfn'-atec (odkimai>^): »»Ne bo hnda!«« VI.: »Kako to. da ne? Imamo še le mesec oktober. pa :e ?e dvakrat srežilo!« Km.: »»!. sai zato pa! Ne bo hnda — *e zvrcjl :>!«« AH je bistroumni bfcmetenroio^ pravo zadel ali je biT kriv prorok, učita bode prihodnjost. Oui vivra, verra! Vlastelinu, ki se ;*e M srca ^me^ai nvhastejfa sos eda dcvt?r,ut ni bilo sofeno dočakatf nomlad?. da bi se bi\ prepriča! o zanesIMvcsri vremen-s'rr^a u^nbania sosedove^ta: malo dni po erorenjern razgovoru mu je nrestrigia bela žena iznenada nit živ-Ijeria. — Pogrebno dni^tvo Marifine br?*tov§č'ae je novičalo letni pri?r,e-vek Članov na 3 krone. Več v današnjem oelasu. — Tatvine le hfl obdolžen Fran Zajec, po domače Martinc iz Šmart-na. in sicer da je ukradel 204 kjr ce-bule in da se je našlo pri njem neka} vojaških in drugih reci. Izročen je bil sedniji. Pri razi^ravi dne 2. novem-bni je bil Fran Zaiec oproščen ob-tožbe. Zalec je pridelal sam 1400 kg čebule. Nekaj vojaških reci so bili res našli pri njem, ali izkazalrv se je, da nišo bile ukradene. Pri tej priliki bodi poudarjano, da smo priobčili vest o zgorai imenovanem Fr. Z. po lahko rečeno cficiioznih noticah v uradnem listu. Te notice so Časih napisane v tako pozitivnem tonu, da si prepričan, da je dotični »hndodelec« že obsojen. Dostikrat pa se pozneje izkaže. da je bil dejanski stan dokazan le v očeh sanguiničnega poroče-valca, pretekava pa je pozneje vse kaj dru^ega pokazala. Zato bi bilo želeti v poročilih o raznih tatvinah in drugHi pregreškfh nekoliko več poročevalske previdnostf. TaOJo za reiltev žlvllenfa je pri-poznala deželna vlada častnilkemii slogri Ivanu Masoncfati v Zalog«, kl Je v nevamosti za $v<*)e Živi}en)c rcSI \% vode Ljudmilo Mehle fn Violo Ve-lepfč, obe Iz Spojen K««fa. Dobfl je po 52 K 50 vin. NesreCa. Iz Iđrije nam poročmjo: Rudniški kovač Ivan Poženelfje vozil v žsalnici preostaake mđe ii-P«lgegi v kbttcp. ***t!&LI»€h»C 4ovaL Po*bm1 *c v oskrbd nKfarfifee-S» zdravnftka 4r. M tlaci a Papeia. Povodeal ▼ MriiL Iz Idrije nam p&OfO z dne 9. novembra: Ob budem deževju sta narasli Nikada in ldrijca. Pri slavnoznanih »grabttah« je voda prestopila bregove in se razlila po spodnlem delu naesta, da je nastalo tam — kakor vselej ob takih orilikah — malkno jezero. LiikRe morajo za-pirati in zaklanjati okna in vrata, da jkn ne pluskajo valovi v hiše. Tako nas leto za letom tepejo te — »proklete grablje«! In če iih ne odpravijo in ne reguliralo Nikade. ostane tako do sodnega dne! Stokrat ie bilo že sklenjeno in obljubljeno eno in drugo, a stokrat se ni nič zgodilo. Kadar se bo, borno poročali, če nas prej ne vzame — povod enj! Požigi v celjski okolici. Iz Celja še poroćajo: Dne 4. t. m. ob 9. uri zvečer je gorelo pri Coniidentiju v Zavodu i pri Celju. Zgorelo je gospodarsko poslopje s pridelki in orod-jern. Dne 5. proti 7. zvečer je gorelo zopet v Zavodni pri posestnici Sre-bočan. Zgorela je posestnici niša z gospodarskim poslopjem, 12 svinj, poljski pridelki. pohištvo in mnogo blaffa. Sumtlo se je, da gre v obeh stnča#h za požig. Dne 6. t. m. proti 9. zvečer je gorelo na isti sirani v vaši Čret pri gosnodarju Stora, ter je bilo tuđi mnogo škode. Prijeli so nekegra berača, kl je zaieal pri Sre-boeanovi. a ljudstvo pravi, da je po-?1sre izvršila organizirana banda, ki je hotela dan pred požarom vlomiti pri Confidentiju, pa je Confiaentijev sin kopove, ki so bili Crno maskirani in katerih e^en je imel nož, prepodil v gO7d pri Sv. Jožefu. V toreK ie }e nato prati 6. zvečer zopet gorelo pri Confidenttfn. Med ddom na po-gorišču so \1deli ljudje v bližnjem srmovju čeoeti nekega \T>]aka in ne-ke?a ci\il!sta, ki pa sta zbežala na hrib sv. .1 ožeta. Istočasno vsl se je tuđf raznc5la ?ovorica, d?. gori tuđi v Štorah. kar pa se je izkazalo za neresnično. V go7xlu pod Sv. Jožefom so našli pozneje pritrjen na drevo li-stič, ki pravi: »Oorelo bo tako dolgo, dokler bo trajala vojna!« Oh^ni zbor podružnice C. M. D. ▼ Mariboru. V soboto dne 4. t. m. ste imeli moška in ženska podružnica C. M. D. za Maribor svoj letni občni zbor, prvi v vojnem času. Pod-predsednik moške podružnice g. dr. Fr. Rosina je pozdravi! došle elane in v njih sredi se nahajajoče čla-ne-goste z juga, — ^menorna gospi-co Mankovčevo iz Trsta in notarja g. Lokarja iz Ajdovščirie. Na 10 se je snomnil vpeh onih, ki so padli na r>o-liu ?\?L\e, kakor dr. SiTana, dr. Sušnika i. dr. Spominjat se je tuđi posebno za družbinska delo tako zaslužnega umrlega bivšega blagajnika podružnice e. Janka T?o?larja. prav poseb-no pa vzot para narodnih delavcev rmrle gospe in umrlefta gospoda Stegnarja. V spomin umriega bb.gaj-rika se je bil ooslaf centrali v Ljub-liani »Voglarev kamen« po 200 K, dočim se poskrbi za oba Stegnarja svojčas primeren spomenik. Pokojni Vo£lar počiva v Gradcu in težko bi bilo postaviti mi: kaj primernega. Hružba ima kupljenih za sc;ske stav-he dvoje stavbišč: eno v Studencih in eno v mesti1. Nacrti za sole so dogotovljeni in đovoljenja za stavbišča dana. Če do danes ni prišlo dalje, je krivda v prvi vrsti, da došle] studen-£ki župan še ni smatra! potrebno, podvreči se vladnim odredbam. Za bodočnost se hodo morr.li tuđi doslei ze dog-o»tovljeni in odobreni nacrti predelati. Podružmci ste bili tuđi v vojnem času zelo delavni in poslali od predzadniega obcne??a zbora centrali čez 3700 kron. Blaeajniku (podru žnični tajnik g. Fr. Pi^ek) je bil dan ahsolutorij. V Imenu ženske po-Hruznice je poročala gospa dr. Po-ijaT^čeva. Na novo izvoHeni so bili Fg.: A!. Bahovec. predsednik; T. Ma-rin, tajnik; Fr. Pršek, blagajnik; na-mestniki gg.: prof. Pire in Voglar: revizorja: gosnod dr. Pipu?> in gospod Resnik. — V žensko podružnico so bile izvoljene slejleče dame: dr. Posinova. podpredsedni-ca: prof. Pirčeva, dr. Serneceva In goep. PipuS, Zbornici. Delegatom eventualne glavne skupščine sta bila izvoljena gg. dr. Fr. Rosina :n dr. L. Polianec. Pričetkom zborovanja s-e je spomnil ciostejšnji podpredsedrfk tndi delovanja in zaslue đoslefSnJeg-a predsednika g. prof. dr. Dolarja. ki se naha^'a danes kot rezervni nadpo-ročnik na front! In Je bil pridabll že opetovanih odlikovani v boju proti savražnikn. Hvaležni smo za to. kar ie storil v kortet družbi m ponosni smo nan] kot na Jtmika. PokmI ie bil on, kako breznogofno zvest hi hrabar Ie Siovan, kadar gre braniti čast hi obstof države. KHUMHCflHrt I« OSI ▼ •RIBO wW^ aki«. Kino Meal nredvaja danes prvfč g napetortjo prt6ajfpyimj_pgf Mtn v tem deki ma popofaMma sovo pdle tu podala ddkag. da anore uitdotm in upriaoriH ske^ro ■emo#o6e hi se-verjetne stvari. Drana nrfad, spraviti HomuncalaRa na fihasM oder. Je postala drzno defetvo, delo glofcokik pesniških čustev hi žfvQeataMh mo-drosti. Gre tu za doslei n^ioseženo mojstrsko delo fthrrske rdBfe in ka-binetni komad mhni^ne iflraiske umetnosti. Olaf Fonss v viogi Ho-munculusa je senzacije zaae, Tmoden kot nikdo drugi zamisliti 9e in igrati to težko vlogo. Z umetaiško popol-nostjo predstavlja sopoćobo vrste človeka. duševnega bastarda, ki vzbuja v nas grozo in obenem sočutje. Groznično vpliva na nas to kot iz kamena izklesano, čHoveško obličje v trenotku, ko se iskre oči. mašče-vania polne, in ganljiv je izraz obraza v momentu, ko kaže koprnente, da bi bil Človek kot so drugi IJudje. Tuđi ostali igralci so svofrm vlogam popolnoma kos ter tvorijo skupaj z O!ai Fonssom prvovrsten ens^mble. Poleg tega 2000 m dolirega filma je še na sporedu najnovefši »Sascha-Messtrov teden«. Spored ni za mladino in se predvaja dnnes, v soboto, iutri nedelio in ponedeliek 13. novembra. — Torck. 14. novembra prvi na-stop Dorrlt Wexiler. — Ideal. Ušel je bel pes na ime »FuchsU. Odda na- se pri »Zlati Ribi« proti nagradi. Tm WTmte i wM Ml Da se priće v ckom pogostim pritožbam o neenaJki razdel:tvi kruha ter ornogoči popolnoma ena-komerna razdelitev vsega kruha, ki je dnevno na razpolago, ne da bi se bilo treba strankam nastavljati pred prodajalnarai kruha, je mestna aprovizacija odredila s!e^ deče: 1. K^ifko nai dobiva vsaka oseba na dan knjha na svojo izkaznico. Vsaka stranka dobi na svojo krušno izkaznico na dan 1 če-trtinko M e b c a kruha. Rodbina dveh oseb dobi torej na svoji dve krušni izkaznici dve četrt^nki hlebca, t. i. do! hlepca na dan, rodbina 7 oseb va!cey Jflnetovalcev) 28 vin. in za prodajo v obrtnički trgovini 32 vtn. za en komad; b) ta. drti^e dele dežele, in sicer za prodafo prtddovalcev 20 vis. in za prodajo v o!>rtn:$ki trgovini 24 vfa, za. en komad Te nahrišje cene upoštevajo popolnoma večle pro*i vjernik Donio Taraac je v vaei Do-bocz pri Velikem Varadinu vsein ženskam zmešal glave. Tii ženske so imele fcar ooenem ljubezensko raz-merje ž aifen in ker so se bale, da bi jha kai*e tekmovalke ne prevzeie ijHbimca, so ga odpeifcale. Vse tri so ž nftei ušle, a na potu so bite vjete in aretrrane in zdaj ima stvar sođ*©ee v rokafc. * Sooba cesarja Jožefa II. o cenzuri. Cesar Jožef II. je izdtel dne 11. junija 1781 naredbo o cenzuri. Tam je rečeno: »Kritike, ako nišo pamfLeti, pa aaj se tioefo kogarkoli od naj-vfšjega do najnižjega (glavno je, da se avsor pod piše m se postavi kot po^ rok za resnfenost stvari) nag se ne ptenijo. Vsateemu ljnbitdju resnice mora biti v veselje, Če prihaja do resrice tuđi patom krtofcke.« Cesar Jočoi Je živel v 18. stoietju, ko še nismo imeli usteve in drugih svobod-nostn"n naprav. * Na odru zblaznel. V BucHmpe-{ti je eden na§cgke«hK#>fti madžarskih igraicev med predstavo v Na-ro«friem gledali šć u naenkrat zbfoz-Hel. Igratec J. Kurti je igral naslovio vfćgr> v trageđfji »Bzfikhem«, Igra! jo je s?jaxio, igra! je z narašča-|očim ognjem, a kar naenkrat ga je prevzela biaznost. Ot>einstvo tega 3i zapazilo, le i^rakrem se je Kiirti-|evo veden|e čudno zdelo. Po svoji vlazi je ime! Igraiki Jassav vzetl iz •ok bodalo. TcJa.i je začel noreti, za-(nahn-1 je z bodaJom m saai sa so-Igralko, ne da bi jo zariel. Po-tem |e razbijal po odru, tolkel z rnečem krog sebe in po mizah in stotih in div:?! sploh po odru — a občinstvo še ni vedeio pri čem da je in zblaz-pe!i fgrHec je doi^ral svofo >rtogo do konca, Komaj pa *e pacfta po zadnjem ćclanjn zavesa, ie nastala katastrofe, Kurti je strahovito kričaje začel be^neti. da so se ga komaj polastiii in ga oćnravili v Maznico. * Izrečen s'ucai. Zastavljalnica Je todi na Dunaiu rjriJjubHeno zato-čišče. Kakor pcvsod. tako je tttdi na Dunaju vse poino ljudi, ki ne gredo radi sami v zastavrfafriico. nego po-šiljajo razlione pcsrećovalke. Skoro pol stoletja Je bila taka posredova4-ka neka »Versetaer-Nani«, ki je imela izredno čudo mnogo naročfl iz-kl.tečno iz ženskih krogov. O tej ro-rju!?ml ženici krožijo prav mične ar ekdote, a kaj so vse te pripovedke o primeri z izredmm slučajem, s ka-*?rhn je starka zaključila svoje za-5trivijalno delovanie. Versetzer-Nani Je od svoie stare matere podedovala šopek iz volnenih rož. To je bil šo-pek, ki ga fe stara mati dobi!a za svojo poroko. Samo Verzetzer-Nari Je hranila ta šopek nad 70 let. Ko ga fe pred kratkmi uekaj ogledovala in obrnčala, je iz šopka pade! — cekin. Sta-rk? Je šopek pre^sksria m našla v vsa-ki cTetiici cekin, sredi šopka pa še posebe 50 cekftiov. Vsega skupa) je tako dobila stara ženica sto cekinov. Ker ima že itak neka] prihrankov, je opustila svoje obteko-vanje zastavHaioice. .k * Maklt !o je spravil ob žIvHeiHe. Do 8. sentembra t. 1. je živela v No-vern Jorku miiijoiiarka vdova Ni-cho>s. Ž?vda je saraotno v svoji pa-Ir.či, a GBlefeia gospa je živela tako, kakor da Ima družmo in vsak dan goste. Vsak v«6er si Je dak pripraviti sijajno poiedmo in večerjala v ve!Jki toaleti in z dragim nakitom — sama. Ta nakit jo je spravil v nesrećo. Neko aoč se je gospa Nirfiote vzbedila in zagledala v svoji sobi dve osebi, ka sta pcsprav&ali nteoe dragoceaosti. Med razt>ojniki sta bila tađi pri gospe Michols ^hizfemioča lakaja Ta4as in NVaKonen. Ko ie pri-sla poKcija, je bila gospa Nichois mrtva, uroorjena, v sobi pa je ležal trćna zvezan tuđi Talas. Ta je pri-znad, da je njegov tovariš Waltonen pospo Nicholsovo umoril, n>ejra pa zvezal, da je mogel sam odnesti ves nakit, vreden veliko pretnoženje. Policija se je zaman trudila, da bi \z-sledila morilca. Pač pa ^a Je izledil reki trgovski potnik. Ta je z zani-Manjem čita! poročilo o umoru go-sne Nichols in si natanko zapomnfl vse priobčene podatke o morilcu. Ostalo rmi je med drugim rudi v spo-nbra, da ima morflec na kazalcu desne roke veliko brazgotfmx Ta pot-nik je nekaj tednov po umoru prišel po opravkih v mesto lro«wood, da-!eč od Novega Jorita, Tara se je (fe! briti in pri tem zapazil na brtvdevem rrstH brazgotmo. ObvestU je poHciio In ta je hitro dosuala, da je ta briv-ski pocnocoik raorffec sospe Nl-cholsove. Spominjajte se rodbin v|wkHcamh vojakov m JKkb* krftr. Pri icJodčama In frc vt iiw ka-terfci »činkuje Pranc Jožcrfova Kren-čica, pogosto že v malih nmožinah, sa trdo, za sušeno blato takoj oaieh-čujoče ter voljno odvajajoče. Tajni svetnik prof. v. Leufce je na erhm-genski medic. univerzni klinHd kon-statiral, da provzroči Franc Jože-fova grenčrca, rudi pri dražljive« črevesu. izpraaienje brez težav. GOSPOtllfSlVO. — Leoo sa dno drevj* se dobi iz drevesnice kmetijske sole na Grmu (pošta Novo mesto) in siccr visoko in pritlično drev>e najbolj primanih vrst Cena visokim jablanam po 1 K 20 v. do 1 K 50 v, visokim hruškam po 1 krono 40 vin. do 1 K 70 v pritličnim jablanam in hruškam po 2 K. Naro-6ia se izvršujejo proti povzetju. — Čečene trte na ripario por-talis se dobe iz trtnice kmetijske Sole na Grmu (pošta Novo mesto — Do-lenjsko) in sicer sledečih vrst: kraljevina, silvanec, veltlinec, rdeči vrh, beli burgundec, traminec, žlahtnine, portu-galka, rulandec, in zametna črniia. Cena posameznim cepljenkam je 30 v, cena od 1000 komadov daije po 24 v. Na prodaj so tuđi bilfe riparie por-talis ih aramon rupestris. Cena po dogovoru. — Oddaje žvepla vinogradni-kom. DeieJni odbor je raadelh letos vsega skupaj 4 vagone žvepia in sicer 3 vagone v času žvepljanja in 1 vagon pozneje za prvo potrebo pri-hodnjega leta. Od prvih treh vagonov so prišle na posamezne vinorodne okraje sledeče množine narocenega žvepla in sicer: na Postojnski okraj, t. j. v Vipavsko dolino 23.520 kg, na Črnomaljski 3462 kg, na Novomeški 1536 kg, na Krški 1382 kg in v Ko-čevski okraj 100 kg, skupaj 30.000 kg. Pretežna većina je šla tedaj v Vipav-slio doiino, ki se ima od nekdaj boje-vati z grozdno ple9tiijo in kjer so go-spodarji vajeni temu delu. Vsi drugi okraj i so naročili dosti manj Žvepla, dasi ti ga bili ietos več potrebovali in velja to posebno za Crnomaljski okraj. Četrti vagon se je po došlih naročiti tako-le porabil: V Postojnski okraj se je daio 4133 kg, v Crnomelj-ski 2079 kg, v Novomeški 1641 kg, v Krški 1947 kg in v Litijski 200 kg. Iz teh naročil je povzeti, da so se tuđi dolenjski vinogradniki po letošnjih tež-kih izkušnjah začeli bo3j zanimati za žvepljanje trt, kajti prejeii so od zadnjega vagona okroglo 6000 kg, tedaj več kakor polovico. Od skupne množine 40.000 kg žvepla je odpadlo po-terntakem 2a Vipavsko dolino 27.653 kg, za Belo krajino 5341 kg, za Novomeški okraj 3177 kg. Krški okraj 3329 kg za Litijski okraj, 200 kg in za Kočevski okraj 100 kg. Žveplo je dobro učinkovalo, le škoda, da se je zaradi posledic njegove labke vnetljivosti prva pošiljatev preveč zakasnila. Darila. TJpravništvu Qa£iH listov so poslali: Za „Ctril - Meiodovo drcibo"« A. Oset Ir Gti^traja na Koro&kcm 10 K, iz veselja, ker razglašena ve»t — da je padel njegov prijatelj praporščak Ivan Kristan ni res-nićna — e. Ivan Kristan .Cestni CuTek* pa naj še do%o let živi, Milan Znideršič Iz boji-šča 10 K, nabraH v žalosmem časa — v veseli druJbf, pri kisletn vinu — govoreĆ sladki slovenski iezflc, v mrziem zasnezenem gorovju — s zz narod tooHm srcem, voj^čaki v trtjim: Fr. Anžič Fr. Dofcjčar. — Ljubljanski i rt je i; Jos. Sraitek, Jos. Stele, Pr. B^tar — Go-renjske Rr^e; Jan LipovZ — Goriški fouČkat; Jež Franc — Notranjski Pod-gurc in M. ŽnideršiČ — Pivski Bukin, Stsoko Žnideršič iz bojišči 2 K in tri postojn-ske gospodične 33 K, kot prosto voljno globo, ker so kvarile lepo slovenrito govorico z nem-škimi spakedrankami. Skupaj 55 K. 8rć»a hvala! Umrli so v Ljubljani: Vdeželnl bolniinicl: Dne 4. novembra: FrančiSka Sedcj, ko-Csfjeva h&, 6 let in pol. — JeraeJ Žcbo\'c, 6t~ Uvec. 37 let — Ivana Zajec, perici, 39 let. Dne 5. novembra Fran Potočnik, kočar, 42 let — Fran Valenti, južne železnice asistent, 34 let Dne 6 novembra: UrSoU Kovač, deliv-čeva žena, 60 let Danasnj list obscga 12 stranu Izda jate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasiaiaa in itek »Narodna (fskaraa«. TnSnlin »cea mmmImi vsen »ofodnikoffl, prijateljem in znancem pnMoctno vest, da MMmi ynW)enl sin, brat, stric in nećak gospod Anton. Lazar sa tirolski fronM w*tć 3. ia 4. novuAbra« i L ptdd častne smrti za domovino, v starosti 20 let. Mala zaduSnica darovala se bode ▼ pooedet|ek ob IM0. v stolni cerkvt. Bodi mladeran junak« eastea spooiar BREGPsTJ-LJUBLJANA, U. novembra 1916. 3582 lalojttl radbinl itur bi Oerčar. Vsem cenj^ntm sorodnikom in prijateljem javljamo žalostno vest, da je naš brat, gospod Ds&nilo Devdtak a. in. kr. poročoik t rei. odlikovan s „signum laudis" in bronast« hrabrostno svetinjo dne 10. oktobra t 1. padel junaske smrti na Krasu. DUNAJ, dne 8. novembra 1916. Marila, Uka, Leaka Devetak, sestre. Zahvala. Za i raženo sožalje ter mnogobrojno sprem&t?o k zadnjemu počitku Naže Pčhani roj. Zupančlč se vsem, ki so nam s tem olajŠali bol, najiskrene>še zahvaljujem a ŽUŽEMBERK, dne X0- novembra 1916. 3665 talnjočl oataU. Kuverte s firmo prlnoro6« „Narodna tubama". Kupim g O Z aaem s podpetniki iz kavčuka, 6 do 612 runo debeli. Po navodilu tuđi aami lahko podlije te. Poskusaa postljater najmaoj 2—47» kg vsepofsod. Kg a 15 80 K. :: Usnjatc gamaše :: ===== par i samo 19*30 K. == TBEUDL, eradec, Neutorgasse 41. iMiBlnii Bpntan tefaji Kdo, pove opravv. »Slov. Narodac Sluikinja %&£ •van ZimUt poita Braica« Jfjrciaailt Istra« 3549 011 kak# zalsfp^. VsarMin Ml \mkm trgo-vino v naieoi Zmožentudi za iKria«. llastov: LmmM Bctala, Taj fabH ŠL 2* uri sansoBL oofo WT Proda ae đva para PURAXOV Cisto belih, 6 mesecev starfr. Par ra 30 K. Ponodbe pod „purani 3W4U na uprava. »3lov. Karada« 3m Suiti!! M\\i ii nteita mf^9 a^p^^^^lMVBB^BBJ^V ■BHK^n OO/9 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. VWV crideci, puSI—fh stajiSev, 11 r f% mm A a^ ^- ^^lT^^^^ m ^a^f^^^^P U L U ■ Li L Nar * pod ,06otteom&Kj Za kavamarsko obrt se sprefmo učanca "^" » nem^kega jez&a, Kavamo Slon v Mnbt|nnU rFOOa B# O0DVO OtaVaAftti gSasovir B|e, pove npivr. „atoveastaBa Naroda*1. nsfskarico in anaro tndi kofeio^eka deia. 3680 Kdo, pove opravo. *SIot. Naroda«. l*AMAakXua f5 mat»rp) *pr«faa# ItOSOOvtuU ^^Ho. Pro3to 3wwiwww"------ p^so^U m. t^r iuse^ «v pipiiio os. Wm proti mbifnimu fapvwM. jooi Paamdbft n«vmrava. »Sluv. Haredac p9o npaflaBOso^^o^vvB*^* «V#V * Trtoatt, prhn^rna sa ro«mjšo lllfiam trgovino, se sa re* M *Wm U11 *M v aa[«sfl raava ene eoaie, po III III aovem leta. Hi5a, v kateri ]a II IJU bila svofc* footllDa, \ei\ v lepl ■■a^ea vasi Za^mj« SavkMke doHiie n« Stajerskcm. — Cenjene pooudbe a« uprav. »St«ven6l«eea Narooa« pod „leaiMPiliaf", Vo|n#f>oštDe dopisnice« K 3 50 za leOOt M* vo^ftdh & tjobei«»^ih K 5 —; uaiemahni raad«d«ic K § mapol«^ pa pAVsa^fD 2%9 SflMoiar»tora aalea* ra«giadaio DSM| 2^Hf*8f BVBBBOBO^eae OT« Ako ne agaia, denar nazaj. Hi AHz v^hn vrtom S % 11 Ista ima tuđi toorporaeilsko ift|ll pravico. Natantoeje pri llflP J. EOSCHIlH.KAflCTIK. ^^%H I S aa^ a^a\ bshbIibm jezits sa Hl III ■! ipfejoia taioj. Invaflai ^a\ B 1111 Ih ^ imshvB oa 1 li Li IIII11 w"«ttw"[-yo u ^^^^a^r^aWwa^p^^a^™f ^H^HHb vv^^ oVr ^p^aaov^Hai 4eM an^nUfOa matov v Opia^nOtvu »#L IMIvU in t?^ćn*»o z mefi. l^amn ¥4MWm cv#f0cem in ¥twjy se ceno pr#đa. l#e peve •**. »81. Nar.« 3991 ^SlROLrllV^Roch^ Prsne boleanl, orlovski kA&elj^ naduha, influenci • Kdo naš ituntic Sirottn f t V#oit# Im tr*4 a« ir+inm*r% kaliju | iaip N obMOro^), itK). 140; 3 ^t»a rietn. gaTanc»)3. PoiiMa s^ p« pov2*tfu Hfkake-ga nzt)ra. Za-nena eov^: *n? a > ?e dtner rovroe. Prva totamu »»r* )«1 MRE, s. i. h. d«r. tfsiaffcl **•* fSrtJrt 1467. Ce!to. ftreiyteća> po^atev itojag« i^.krUt«^ na M)9 T«ake«n. mii' i^x< s Utttellica :: prtnnie ▼2«nir 699 t%j£L« afi|5SiJLjl5«3i«^^«L^»** c^»astv#no avtor. \n caprisefem patentni odvctniW na SHmatjts VI«, H>o«-iciMffei*stra93e At« 37. &uan Sričar V —^; Setenhargaaa ulica šfeo. 3. %*— Mntonn i%goi0vljenih oblek -vfl 2935 .v gospode in dečke. :: iTr^ižil feriošivsliR stiOjei 4" ^ll^ž^' / v navadllMl ln n»jfineja;ih oprtmah g © ^^ _______„_ - lOJetno pismeno garancijo ——^^^— • ai p>fei|^r^of^> kakor tuali najbolj prHtobl'ena © o -a špecifahia trgovina šivahuli strvjev io koles ter vseh poeameznni delo? ftd. ^ | LtabHaiis, S#4m oHca ttt. 7f LJablJaaa. g £ Sprelmam zesle^nika ali ^astopnico. - sa itlrt giatovo, 1915. Fr. llarait, L?m»l na. Cena & 151 )a 1-80 2 -j Na5 m vojakom, solam. dru§tvom td. ij-toplejše priporočamo. — BlJtltpie 4 ilo Seie^sistma ti i zrann i^vne poite. 5opki, venci s trakova in napisi se izđehijeio po sateMilli cesah. Delo okusno vezano. Velika maloga krasnih suhin vencev Pnporoča se z odličnim spoStovanjem Viktor Bajt Nasl«v za krzojire: Viktor Bajtv cvetličm salon. Ljubljana. peniio taietoiaie nifestiasiUi nm Periio a mm zavodov _^__^_______ za deteta v acalogi. v zalogl« ________I Ustanovljeno 18&6. I Moške, damsko in otroško S P-9T* lastnega izdelka ^9V ^ 2 itdtt znano laradi izooinega kroja, totnega deia, zmeraih cea > priporota m \ = C. J. HAMANN e ! m dobavitelj pentla cet. in kralj. Visok«stiv & 2 častneških uniformira nj, zavodov, sa« g .c mottanov i. i d. v g ^. LJUBLJANI. 2 n Perilo po meri se izgoiavlja najhitrejc« g* - Istotam prva krangska = : PFilEiio 11 lilillllil \lm. I £ IMIoionni obrat. 3 M HaiTctjg farow«g porti ttaaiTffži stro! aalpoiteaefša psstrežlia. Pestelfsa perje, »m ta hpeL sprejema sada] in daje radevolina pojasnila Češ^a inčastrijalna banka. Ljubljana. Stritarjeva ulica. i Modni salon = £ifi***> = Marija Sot%l | t ———— Zioaaskđ ahc* st. 8 —-—rrrh-----T"Z—5 I i odprto »kiadtšče ruuproli šlev. 7 _________ odprto skladišce nasprott stev. 7 |_ ' priporoča eeHJemšm damam im getpicam svojo bo§mto inbcro najokusneje nakitenih khbttkov, vedno novih *§ | • dtmajMk molMov, prammk aMK prmovrttmk lommrm m iMJmodmteji*** nakita. ^ I Velika i%bera » vetour klobukih. Žalni ktobuki čedno r> zalogL ?• £* _______ ......- - ?M^^k^m%m mđm^m/^i/jt aaVt*JMfMB aleaMit aaaVBBaa««««aaamamaa«aBBBBiaBBBBjB-BBBBBiB-iVBB-BBaBBaB-aBBi ■^ 4^«f«BBaaaaaaaaaaaaaiBaaaaaaaaaaaaaMMaaMaBBaaaaaaaaaaaaaai aaBfavBfaaaavFav avaav ^^■na*cw ^■w» tww"*»ww jp^Bwavw* ^"^^^^^^^^^ ^^■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■^^^■^-^ ^O.^tev.____________ .SLOVENSKI NARO0\ dae li. novembra 191«. ________________________________Stran 7. Opoaorili smo že aa članek graške »Tagespost« z dne 8. novembra o neraŠkem draavnera jesku. Cla-nek ni le politično veiepođačen, njega argrnneatariia je tuđi — kako se naj Izrazimo — z nioraličnega siaK-šča prav đragocena. »Tagespoština« izvajanja so ne le v originalu, tem-več tuđi že v raznih prevodili pasirala cenzuro, zato ie pač tiwfi n«tn dcvofieno, da iili objavimo. Glasijo te tako-le: Saino neizpreobrnljivi trdovrat-oeži med netnškjnii naeijonahiimi po-litiki se morejo zopersiaviiati nauku svetovne vojne, da avstrigska država, da izpoirri stavljeni si čili, potre-buje trdne vezi državnega jezika. Pomislio naj se pod la^tava mi cciarja Franca Jezera se bo-reče armade brez veri nemškegti ar-madnega jea&a predstavljamo si samo, aa hi *e ca-trnki in moštvo iz Nemofe r>a Sedmog ra-šketn ne moglo sporazume ti s svojim! tovariši iz habsburške monarhije in oblastmi v nemškcm jeziku potem bi nastala zmesnjava med zveznozvesto sodelujočimi armada-mi. Svetovna zgodovina je ta nauk s krvavo pisavo zacrtala v izkustva vojne. Reklo bi se. da se dvonii o zciravem človešk=m razumu mož, ki so poklicani v vodstvo države, če bi se pricakovalo tuđi le od etiepra sa-me#a med njlmi, da bi bi! dru^ačne-ga rnnenja. Je pa tuđi toliko kot ?o-j tovo, da se zakoni te vr5te izdajo se tekom s\3tovne vojne ali potom sporazuma, ali, kar je verjetnejše, s krepko ukazujočo beseđo. Olede potrebe zakena o držav-riem jeziku vlada ećinost, četudi so se sporni obHka. paragrafiranje in rudi čas odredbe. Govoriti se more sedaj. ko je na krmilu nova vlada, o radi prej znan em dejstvu, aa do^fei v merosi trernitek. da se stopi pred avstrifske narode z } gotovim dejstvom. Odtod dosedanje obo ta vijanje. Vodffni kro^i so bili tud? pred nastopom K o r -b e r j e v e vlade prepričani o potrebi proorlasitve nemsice^a držav-nepra jezika, smatrati ?o pa za pametno, da se stvar se odgodi. To obotavMarpe so svefejše r»a-rave, odločnejši možje veino smatrali za zeio nevarno. Kdor ie bi! za energično metodo, je smatra! čas po osvojitvi Srbile in Crne eoce, za rraj-pripravnejši za de!o. Proti novemu letu 1916 je avstro-^rsko oročie prodirale povsod. Fronte na raskem Polfskem in v VofiniJ* so se držale sijajno, dočlm pa je bil na BaHcanu strt vsak odpor. Vrhovno armadno poveliništvo se je nahajrilo v zavijanja vrednem TX)l^^.i'i. Ofenziva rr°-ti Italiji se je prioravliala in vladalo Je no defstvih ntrleno zaup^rrje. da s TrroT-skegrr vc!eremo v henešl^o czemfie. Veliko mož patriot i č n e g a mišljenja i e bilo ploboko užaloščenih. ko so vkliub vsemu temu stvari ostale pri starem in ni %j-v| o nikakej^a čina zakono-daje c državnem jeziku. Do-^TodW so i>okaza'i, da so imeli prav tj-velinik-1 n?. fronti do armade n-^dvoj-vode Karfa, Mortla bo nr*v. da p#-zal>!mo to mc^toiti že popravljeno izp-reTnembn, NarTe«fova*i}e^r»«!Se armade nn Sedmo^Ta«kem kl meve nrodiranje na Pomunsko sta najbAfj-K dokaz tmui^tva. kf vfada v avstrfi-skfh četfth. Če se. o čemer rf? tfvtv rrwti, vrnefo raemtre m nopolo^eflie, ki je vladalo do osvojitvi Srbije in tnt gore to na mtstu todi čilo ravnanje ▼ jMikoimi aaknodaji. Javno mneme je prepričano o dobrih namenih Korberjevega rai-Ristrstva in pričtlcuje derani, Iri nai vresnicijo ona ugodna mnenia. Ne dajmo se strašiti po bojazljivcih in ravnajmo svobodno po lastnem prepričanju, po čutu zaupanja, da s* narodi Avstriie po iakušniah svetov-ne vofne dospeH do pravega spo-zi-anja potrebe nove zgradbe driave, PBisBcg siiiSiie mm. O posledicah a\tonomije, ki ]o naj dobi Galicija, se je razpredia v politični javnosti živahna diskusija, kmeri marnka prave podiage v to- i lii:o. ker je neznano, kaKo daleko- j se«na bo surnou^rava poljsko-rusin- ' ske kronov:ne. Nekateri nemškc-na-cijoriaini listi trdijo. da bo tksemcija : pooolna, dooela v zmisiu nemškega nrograma in da torej Galiciia v dr-ŽE\-nem zboru ne bo več zastopaiia, temveč^ da se bodo sktinne »avstrij-sko-^aliske« zadeve reševale v posebni delegaciji dunajskega pari-a-rrrenta in lvm-skecra de/dneo^a zbora. p^no kakor se reštiiejo avstro-ocrrsVe zadeve. Drnent. vendar pa se tatn ne bo sme-la ndelerevDti skiepania o »notranje-avstrii^kih« za.Jevah. med kntere je ^tetr r>redvsem uzakonienie nemske-??a d-žavnecra jezika, ureditev če^!kracMe. da bo uvedba avtono nii;e OrJicre srrr-?fla vpr?sanje ra-rodne avtonomije spl^h. To mnenje izraza tuđi dorrs. nos^an berolinske-mu »Taeebtettu« iz nemških politič-r;;h krorov. Za vse av^trij^ke narode |e gotovo nannčMa đobn. da jasno frnrpitirajo svoje tozadevne nacrte in iil: F.pcrnc'io favnost? in merodpi-r^m kro?cm. F>a je to đ?nes navz^ic v^in-rn razmcrrm ćonustno in mo-sroče, crno razvi^eli iz rusinskega protesta, povrh pa je rnđ? vlada sa-mi -n.ii usta rovegra nistfčne^a ministra poudarite potrebo co^ek>var'a Tnvno«ti ori resevariu voznih vpra-šanj. !n Vrtf-ro vprnŠRnjc ^ b^o ^ač r^rn^n^PC'^ in ^'ck^^TrcUSe. V°-!cv nredHev rsrf>dnoe.tneg'9 nrob^e-m^? V t^m ormi Wcmn rrorab' tu-^i Jrr^^'o^'a^1 rv^verfF?ti to. kar CTTir»t-rnrrm v :r?teresu države in naroda za potrebno. Pri katzr?>h z^omnh tfe?^ cotf\, pn natfiewiem trc'ovratncm zasleze-n?u. rmiCnom Kašlju in fzrnecKu pomaka »? i r o 1 i n R o c h e^ Združuje v sebi vse staropreskušne zdra-vilne snovi kreosotpreparatov, z ab-so?Titno nedražljivostjo In nestrnpe-nostjo. Je prfiletnesra oknsa ter se ga rado jemlje tuđi več niesocev. Zanlemba maka la lanemeg* se- mena. Z oz'rom na zelo občutne ka-fcentke posledice. ki so v »vezi s kršenjem mrnisterijsdnih odredb z diie 11. avgusta 1916 drž. znk. št. 257. in z dre 2. septembra 1916 drž. zak. št. 302. se nanje vnovič v interesu v svrho preskrbe z maščobo izdanih ođradh oposarja. Več je razvidno tz raeglasa contraJc za oie žn nwt v ioseratuem dela innni^f l^vđrt r / JECrfNSTVETi ^g^B mJBOUIB \ If u svoJjj iMUbupujJvaM NaJstoK KAKVCČi jjp^ig plĆE I preje Bil na & Kasch, LfEMjj&3&, SMS¥S^a Sli. S. priDorrča reliko zrAoj * t.^ailz3 izi r*?cc-r^avic, mctio blago ^ "ov. tt!« ie sii ze& izborno delaic dobro znaia Melusine ustna In zobna voda b3 air '1 mesno in cdstrcafuie ne f|ef»?o str^o ix osi. Po rx>rt: se poši1:a n^'mani ? ste1''enic; Derel^a 'ekar^ia Milana T.ensteka pole? Franc JoŽeCovstra ii;b:l»;ne?a .že!f7nfce, c.kr.totMčne iofarne in nkr. hol. [lia^atnf v I iiihifani r:os.ireti»€-rstx-?a fa sobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. tebruarja 1908 ^T!ao[. jrospod lekatrar' Pro«'m vliudno. po^fiifc mi zopet »r* it^U'lpnire V^e ("horno defujoČe amiseptfčnc mc*p«^nc-a«tiie zobne vcđie, kć-ter? 'e neprc-'^sliivo sredsnro /oper zoliotm!, utrja dlesno in oi-stranvT ncnrijetnn t^>^/ v#?^iia i; **logi. Jtonam* naročita na t$baro 3 obratio pošto. Stran 8. •*LUVHNbK4 rvAKOu*, auc ii. novembra i»:6. J 7 se EtttrKne iane suetnfe, MnVe, urie žmfct nifjljutj%e ka kov os ti 288i dobavlja najoenei&e fi^aprodajafcem A. WE1SSBER6, Dunaj Uniere Doicausif*. 23)3, odd. III. Sltvmska koresponćenca. Kataiogi zattonj. Prodajo leiiesiiine, M\m tesla od 13. do 25. novembra. Sve|* o4femalce c^OKSi^eia, da si sedaj nabavilo potralaao kar^cvo'.crsho-, porcalan-, email-ftn vlftta *ose*l9, kei* sr! vrši ^fteđnji semenj §ele ▼ ma|B 1917. F»a4a$ai &ora po koliKor možno Blskai ceaak. ^ Za obiicn poset se priporcča J. KUS. Specijalist za notrarve bolezni dr. Ivan Matko dem. na kliniki prof. Ortnerja 35^0 ordinira od 2—3. popolđne Dunaj IX., Wahringerstrasse 61/1. otroških vozičkov 1» »Bratite *o ■afataefie time. M.Pakl6 v Lfnbljani. Itnaaiis nančnikcia st cei;i3 t Donttitn. J Franc Furlan j «hljnčavaičarsfvo | * " i * zaloga štedilnikev * | se nehaja: 125 f • y?mbrožev lr§ štcv. 9.1 i Ljiji. Dnuajska na li Velika zaloga steMsnlne, porcela-na, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, v? čkov I. t. d. gosttlniška in kavarnar-ska namizna !?oso8a po na'nižiih cenah. j |^^^^h^aHuaa^^E^BBfl^^3lla^E9CS^^^^I99DMriSiu^^^H^^^^^0B^^^^^^^^^^^^bSi^t^^^3^^^^^^^^^a^^B BJBBI3~ Prtanovijeii« 18457 ffltffjlj 1 Parno barvarstvo 1 ter kemično čišćenje in || snaženje obiek. II m ftpretupa sukna. J. § Poljaci našli) - Ozka alka št. 4. i Sprejemališče | ^c'icnburgova ulica št. 3. LJ Postrežba točna. Solidne cene. L_ St 17.141. 3669 V smislu § 2. zakona z dne 4. maja 1914, dež. zak. št. 13 določil je deželni odbor voj\r«dkie Kranjske na podiagi sklepa mestnega občinskega sveta v seji dn€ 19. septembra 1916 sledeče : obcmske takse zs mestnc občino Ljubljano: 1» a) Za prostovoljno sprejetje tozemca v domovinsko 2vezo . do K 200*— *b) za zagotevitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo . do K 200*— 2. Za podditev meščanstva............ 50 K do K 100*— 3. Za ženrtno zgiasnM*...................K 10*— 4. Za vsak razglas z nabitjem na občmsko desko........K 2*— 5. a) za prostovofjtio dražbo premičnin ali za prostovoljno dajanje nepremičnin v zakup v kraju urađnega sedeža 2% izkupila aH zakupnine, najmanj pa za vsakega pol dne......K 10'— b) za izklicevaka* se plača za vsakega pol dne........K 3*— 6. Za ogled sa mesfci v stevbnih ali drugih zadevah strank na uradnem sedežu.....................K 15*— 7. A. 2a ©tfofo#tev raz#eH)nega nacrta (parcelacije).......K 100*— B. Za določitev stavbne crte in nivela, če se izvrši ločeno od stavtenega cUvoljenja..................K 25*— C. Za siavbao dovoljenje: a) pri novih stavbah in sicer: 1. za pritJične hiše.................K 20'— 2. za efionadstropme hiše..............K 30'— 3. za dvo- in večnadskopne hiše...........K 50'— b) pri procidavah...................K 20*— c) pm bisivenfli popravah in prenaredbah.........K 10*— D. Za dovohtev stanovanja in porabe............K 10*— 8. Za izdajo domovnice (domovinskega lista) se plača za tiskovino K —*40 9. Za upadni prepis sejnega zapisnika ali drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran..............K 1*— 10. Za vsako vročitev povabil ali drugih uradnih spisov, ražen če gre za vročbe, ki se imajo v javnih zadevah izvršiti na zahtevo drugih obiastev, uradov in občint v kraju urađnega sedeža . . K —50 14. Za izdajo izpm^eval, certifikatov in drugih uradnih potrdil . . . K 1'— 12. Za pmeditev splošno pristopnih plesnih zabav za en dsn . . . K 10-— 13. Če so gostiine in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako prekoračeno uro.................K 1*— 14. Za tombolo, kegljaaje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh za vsako igro na dobitke.................K 5*— 15. Za tekmovailno vožnjo ali tekmovaino jahanje........K 20'— 16. Za prireditev umetnega ognja, bakijede ali za javne zabavne ob- hode v preobleki.....................K 10'— 17. Od godbenih avt^maHv (gramofonov, or!:estrijonov, električnih klavirjev i. t. d.) v javnih lokalih na let©..........K 50"—• 18. Za fMredstave v gle v velfar« z ia«a« 15. ■•-¥M*rm 1SM. ' Mestoi magistra I ljubljanski, dne 9. n vembra 1916. Župan: *■■ a^"^Q9RB 4 m *< 1 :: 50.000 kosov rab^aih cementnih vrec :: kupi po nafvBiih cenah tvrdka '**> J. Relsner, Gradec, AaneHStrasse 28. Telefon 1458. :: Trgovski sotrudnik :: = vojašcine prost, se ta kej sprejme. =» Ponudbe v nemškem jeziku na tvrdko HeiirHC KCMVClB V LjubljatiL___________________________________________^00 Komercijalni ravnatelj v tiskam iSki i rt časopisni stroki popolnoma verziran, se lšče za Že več let Obsto- ječe renomirano tiskarniško in časopisno podjetje v proviocijalnera rnesta Znan?e icakf-jja ^lovanskeca ;^?ika se želi, a r«i pogoi. — Ponudbe pod „LcSieassteUin^ 243Z45*, na BI. P afiuij nasL A- O. Dnnsf i/I. 86.30 v deblih v pelenth In MMfU kupim vsako vagonsko množino po najviSji dnevni cen! J. Pogačiiik, Linbljana, Mar. Terezlfe e«sta 13« ■ §^~ ^ad 50 let obstoječa -qaj| I i parna barvartjainkesucRO snaženje oblck i ^^^ apretura sukna ^^= I Llublfana, RlftlSI Rflf aBnce> ■ Seleaborgcva uL 6. HIllUlI DUV Baraka oUoa 46. I Postreiba vesma in toćaa. lf«|rit|a oeoe. I Bližnje se velibi dnevi jreče! V času do 1. lebiuarfa 2917 izžrcbaai tw.o glavni d#bMki slođe- bttk izbornfii srotts Novih sreck fivz\r, rdecegs kriza . . . 300.900 in 900.000 kron turskih sreck...... 2O0.0O0, 400 800 in 2004100 frank. 3°o zesi!uških sreck iz Ista 1880 . . . 90.000 m 90.000 kron 3% zemijiških sreck iz Ma 1»9 • . . 00.000 m 100.000 kron 17 žrebas] vsake leta I Svota ^avnib dobMkov 1. 1917: 3|230.000 kron oziroma fra&kov. WV Moseini obrok samo K 7a— Mltoia S t^M. ~V| Te srećko imafo trafao denarno vredsost ta }e lzgofoa dosaiia kftkor pri lo-terijah v slnčatn »eixžrsba&ta IsMjuo^aia I — I&ktOvaH* bre»pl»*ao poUsnllo in ifjralai nacrt, hitite % maftMmml 2414 Srećkovne zastopstvo 1, L}nbt|aiia. ALFONZ BREZNIK atttelj fHas. Matice Ja e0al apftee ženi strokav^ak c kr. iei. tUVUi LloDl^aa, KoiMfresnI trg 19. 858 (lta«|ir«fti mineke oarlia>i) Majvečja in nas^»9«a«ejša tvraMui ia tepos^^evthč^ ^la^irjev in harmonljey na jugu Avstr^e. — Voii^agoka Tilcgai vwgm glaskfinoap orod}a, strm iai nsoOMatf« Edfil! Zalotefic rivornih in komornih tvonie: BdSCO-dorfer, MM & Hcrtzmann, Firster, EWwr, Oehrdda Stingl. Rod. Stektoaa^r, Czapka, Larter^er & ©les s Rofmann \n Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroka od K 15-— naprej. Naib^gatejša fzbfra v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglede si klavirje z angleško ponavljaiočo mehaniko. 10 leta a postavno obvezna garancija. !fa'8malna najnižja. Za»ena naj-ugodt;ejša. Vgla^evanfe ter popravila stvokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve rabrlkate ltk'-|«6a# I« fax za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupam tate?-lihatov in navideznega „pofeina" nri kričačfc, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu'1, dasi rrfmajo ni •■sdnega pomembnega fabrikata v zatoči. lovama pehistva 11 Haglis LjaMjana, Kongresni trg št 12. ia* Halvefia zalnoa pahlštva u spalM ta {otmu* sotep mIom ta g>ip#«ko gob«. Proprogep ustorfl, avoirod a« raaoi žteMtt BMdrad. otro« vorfćU 1UL Najniže cene- Boliilf*«#H Uftfl«. Iituo?lJ»a 1M7. UstAAOflltna 184T. 260. Itcv. .SLOVENSKI NAKUD* atie U. novembra 1916. Stian y. (Dopis te pravniških kromov.) Avstrijska vlada je povodom proglasitve poljske države obljubila Galiciji obširno avtonoiriijo v okviru avstrijske države. S tem stopa problem deželne avtonomije zopct v ospredje in Je čas, da se z njim bavimo. # Avtonotnija ali samouprava po-menja, da irnajo razni stanovi, nadalje občne pokrajinske ali teritorijalne pa strokovne korporacije pravico do izdaje predpisov in svojo lastno upravo. Tem korporacijam je tedaj državna oblast bodisi iz zgodovin-nlh razmotri van j pustila oziroma prepustila razna državna opravila in to svojo nalogo izpoinjujejo te organizacije sicer v okviru države, a po lastni volji. Državna oblast in njeni funkcijonarji vplivajo na te avtonom-ne ali samoupravne skupine le posredno. Veliko takih korporacij je :':e \z-gfniio oziroma se vsled nedvomno, boU in bolj razšinajočih dernokratič-nih \4e\ izdatno spremenilo in mnogo avtonomnih korporacij je tekom časa na novo nastalo. V naših krajih imamo n. Dr. občne teritorijalne korporacije ali zastope kakor so deželni in občinski (na Stajerskem tuđi okrajni) zastopu nadalje imamo stro kovne teritorijalne korporacije ali svete za šoistvo. za zdravstvo in za gospodarstvo kakor n. pr. krajne, okrajne in deželne šolske sve*£. de-želne zdravstvene svete, okrajne zdravstvene zastope, okrajne cestne odbore itd., končno nam je omeniti še stanovskih korporacij (n. pr. trgov-skih in obrtnih zbornic. odvetniških, notarskih, inženirskih. zdravniških zbornic, lekarnarskih gremij, obrtnih zadrug itd.). Vse te korporacije so v manjši ali večji odvisnosti od državne oblasti in irnajo namen, da izvo-Ijeni oziroma imenovani zastopniki več ali mani širokih slojev preblval-stva kakegfa manjega ali večjega teritorija pod državno kontrolo v lastnem delokrogu pospešnlejo gospodarstvo, zdravstvo in izobrazbo ter skrbe v svojem delokrogu za red in sicer bodisi le z nasveti. bodisi z izdajo predpisov in z ustanovitvijo in pospešitvfjo raznoterih rraprav In zavođov. Kranjska đežefa mm teđaf nuđf mnogo fzgledov avtonomfJe. Polltlkl ševe da nišo pcvsem istega mnenja in Istih strem!]enl glede nanrena in obsesra avtonomije, a vobče vsl prl-zrmvalo potrebo avtcmomnih korpo-radi. ki fm Je le treba primerno pri-krofflti. Nf spora o tenu đa morajo bft! avtononrne korporaciie podrejene državni oblasti in se gre le za to, da se tn najde prava srednja pat, kar je včasih lzredno težko. Hujši pa je spor glede vtrrašania, ali na! bodo nižje občne teritorijalne avtonomne korporacije podrejene vlšTlm avtf> nonraim korporacijam, In če ne zado stnje, da stoje pod državno kontrolo, dočhn višje ebčne teritorijalne avto-nomne korporacije svofo, seveda botj obširno In tedatno nalogo Izvt-šujejo v glavnem ne kot nađziralna oblast, ampak z lastnimi napravamf. Ta zahieva ni povsem neopravičena, ker se v nasprotnem stočaru res ne srne več govorit! o avtonomljl nižtfh avtonomnih korporacij. temveč le o avtonomiji hi erartif čnega sistema stopnjevanfli korporaeft. To velia v prvi vrsti za razmerle med občinski-mi zastopi (okrajnim) ta de£elnfml zastopi Sosebno odvfsnost večlih rnest od de?emih ođborov fh pa dei-stvo, đa naša zaVonođaJar ne loči meč navađuhrđ, glede strnkfure nre-MvaJstva Jako enostavnfirri kmečki-mi občhurm! fn manjšfcn? ter večjhni občifiainf z loestnfoi značajem. Pri đedeli pa gre pa£ za najte-datne&o avtonomflo in n! 5wfa. đa se po!J^$ne stranke permio zm. nadvfađo pri avtonomnfh deželnfh zastopfti n. pr. pri đežetnem zborn in dežefnem odbora. Dežolnl zbor s svofim obsežsfm sodelovanjem pri zakonodaji, pri te-stavi deždne^a proračuna Kd, reprezentira pač važno sflo tn nlkakor %% ne $me za malo šteti, v kateri smeri ta sila deJuje. istotako ima deželni odbor obši-ren delokrog. bodisi kot sam izvrša-joč faktor, bodisi vsled njemu prioa-daioče rndziralne oblasti. Vojno gospodinjstvo. Predno setn odšel zopet k vojakom, sem napi^al par vrstic o kun-Oiem mesu in p&r besed o osnovnih naukih gospodinjsiva. Danes pa naj nap;>em zopct par vrsiic našim go-spodinjam. Naslednje stavke opiram na svoj zadnji članek v *Slov. N.« Reket sem tam, da bi hiio bas v se-danjih časili treba v :tl dr. B. Dere v !1. ali III. Ictnikii »Domaćega ognjišča«. 2al. d:» r.inuirt omenienecrn pri roki. da bi citirnl nar stavkov. Pri pomanjkanju maščobe ie ravno mleko velike važnosti. Tako je n. -pr. na Tirol-sir. svetnika vsenČ rrof. dr. ' ! V. Janovskega. Na praški nemški kli- i ■ riki vseuč prof dr. K. Kreibicha. TodIo j 5a criporočajo vseuč prof. dr. J. Bu- *. kovsky, vseuč prof. F. Samberger, 1 vseuč- docent dr. J. Odstrčil Itd. I M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli- i I zabetne bolnice v Pra^i piše: G »nok- : i ein sem iskusit v mnogih slučajih, | posebno v 4 slučajih akutnih — 2 da ' ; 3 dni ro infeketii — in v 2 siučajih ' ' kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu- * čaiih je nenadjan© hitro ponehalo i , peči pri vodj kakor tuđi huda voda ; \ (Urindrang). kar se često ni dalo z , i drucrim tekom ublažiti. Gnojno odte- | kan je je bilo redko in hitro nehalo. , ' Vse štiii slučaje sem v kratkem Času i copolnoma iziečil. Posebno v enem | slučaju — kožo sem mikroskopično i opa^oval — po treh tednih rišem ! i mogel najti niti enega gonokoka. V i ! nobenem slučaju ni bt!o kompiikacij, j I niti v žlezah, niti ni bilo vnetja moSnje- ; | Kronične slučaje sem opetovano ■ I poziva! in pregledal 4 mesece po izle- I čenju, a v vsem tem času ni bilo j exacerbace zjutraj, (kaplje gnojen]a> ; i knkor tuđi ne neugodnosti pri vodt, ; j vfakenca v vodi so po dvomesečni i I vporabi Gonokteina popolnoma iz?i-i nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi j preparati, posebno izvrsten v akutnih j in kroničnih slučajih. 2130 ' Dobi se no vseh večjih lekarnah. j Skatljica K 6 -. i Zahtevaite literaturo in prospekt. ! Ljobljsnt: Lekama Trnkoczv. — Zagreb: ; Lektraa »Stlvator*. S. Mitteibtcli, Jeli- čRev u;. — Split: Lekanu .k Gospi Sinjskoj-, J. Bučan. ' j ProizTajt: Farmakoloiko-kenićni labort- j 1 torij .HERi- Praga-VrŠOTlce 552. i Bobavttoll vojaofia minlstrstva la : Vojno - iitrsTstveiioga sdmtonfa. _— Đvofo ——— 3647 veščili ner«tu!narstTaf so spra^me im neko gos?oda?st?o. — Ponudbe s s;.ko in navedbo plaćiinih 7ahtev na upr?vni§tvo »Slov. Naroda« pod „rrtchtig/3647". Sprejme se za takoj£c& nastop mlad : trgovski pomoćnik : mešane stroke v večjo trgovino z me5:nim b;agorn na deže'i. Zstotaci se sprejme tndl m n 7m im*, tur*, sr^ « puštenih stnrSev z M6©«fŽ^S P«^erno šolsko izobrazbo. Ponudhc na upravnistvo »Slov. Naroda pod „TakOišea nastop 3648". 3S43 jed.lno si lahl-ro pripravi vs^ka go.spo-dinja snma po rajnižj! ceni (liter stane 1 K 20 h) V zavitkih po 2'K 20 h /a 2 litra z n^tr»nčnim navodilom raz- po5i«u ?*7?đo3J Abčan v Zagarju ob Savi* 3d53 s p r e j rn e takoj tVPdka LOV7O P cio var, Ivanikovci, Štajersko- Le v manufakturni stroki dobro izurjene gospodične naj vpošijejo svoje cenj. ponudbe. Prednost imajo pa take, katere so se izučile v trg. 2 meS. blagom in lahko takoj vstopijo. obeh deželnih jezikov zmožen, SG iŠČe sa en groš trgovino drob-necja in nQrnher§kf»ora blaga. Ponudbe pod „Spretan prođa^alee 3G13" na upravn. »Slov. Naroda«. 3613 ___ * ————————^—^.^^_^__^^_ tra /i Cflft k?f«3i! %ŽŽ j£f<■■■■** Vam Plafam> ako m°] nni--^!!—*^v»r-". čevalec korenin Rla bahuua ne odpravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, abU&iznomv. Cena lončki^z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončki K 4"—, 6 lončkov K 6.50. Na stotine zahvalnih pišem in prizna nj. Ktmmj, — HoMoe (Eaau) I Postfaali 12^4, Ogrsko. 3663 ^^K^^& I?^K1R^ w^3fvF ^Q& J^B ^^^^Hl ^^s ^^b. ^^H ^^A H^^^l > ^VCSZV ^m9^^£m ^Z£7^ ' zjL C^5 ^^^^r flIB B^ft HH ^^^k ^^^^^r aa]bol{šo kabovesti p* 7, 0f 12 in 16 hron; lasne podloge In mrežice vseh vrst; „Iforil", barva za Isse Sn brado od Dr. Drallea po 2 in 4 R lasne vode In masti; Sampoon za nmlvanfe las, šminko in puder ponlionl i-1. d. priporooa Štefan Strisiola Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi ▼pofelfcania r vofaiko slvib*vaale \9 lokal odprt samo sa prodajo blaga In sicer vsakl dan samo od 9 do V2I 1d ? cedeijo od 9 do 11 uro dopoldan. Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. Jfides" pomiri bolečine v otlih zobeh, pri trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva 2e odpovedala. Pri neuspehu denar nazaj. Cena 1 50 K, 3 za vitki 4 K, 6 zavitkov 5-5^ K. Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zebe dobite po uporabi „Sita" — zobasaa fluida. Tako&nji učinek Cena 2 K 3 stekkmce 5 K. ■tmtayf Sošice (Kasclura) L Postsdi predal 12/Z 23, Ogrsko. a65» W Naznaniio. ^W naznanja svojim ccnjcnim društvenikom, da j« načclstvo primorano Tslcd vodno naraščajočib cen Z3 sveče, krste, vozove in druge pogrebne potrebšćine, povišati let ni prispevek za leto 1917 Z3 1 Icrono« (t j. letna članarina 3 fcrone). Obenem se temu primerno zviša tuđi vpsnina za na novo pristopivše čiane. Načelstvo pogrebnega društva „Marijina bratovšfina". Ljubljanska kreditna banka v LjubSjani ■ nri-iit.tu»to.«^»ajw>t^. . Striiarjeva ulica štev. 2. r«««™! t.ndt .nr.,i« 1,000^00 ta—. Pošlovalnica c. kr. avstrijske državno razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. fhgOfrf oMflflr Spr«4«m* vkge om lifliln in u tok*« rataa in jih obrestaje Mjagtdneje. ItiBiii «ar«kili Mpilinaft mrmt* m K §•-, trrt«»|« It. iif >w Mitu ■lami teMtak ■ 40*00--. • ^ ^___ t«w novonuOTi tMS- Msvnt tfoMtok K •n^nao*—a V -/ stran l0-__________________________________________ ^UJVENSKI NAROD«, dne U. novembn t91ft.______________________ 260. Stev. Pravi čebelni vosek v veliki bi mali koNOni, *m kupi. Ponuđbe ■ saznamo količine in cene na upravništvo „Sloveaskeag ,________Naroda pod „fbelfll VO—K 3465". 3466 ■obonogm povttka mb rmM •Ml* iilni, Brltr*, vcicfine kakovosti, takoj sa vporabo, bnitaie a K 3 4 i 6. Brivakl aparctl, S Gilette, v degantnem nikeliastem ctuiju s 6 rezervnimi klinami K 6.— in K 8 80; v finih kasetah x ogledalom, čoplćem ftosojeiralsiSca glasovirjev, pianln in hgrmor.ije*/« 207S Ugodna zamena in 10 (etno jamstvo. Sp«cUlBl xaTođ xa vglaševai>|e ter popra- : vila ¥ich glasbU. : Uglaie^alec ▼ „GleaaHtai mitioi" tmr ▼ vsek ----------- slOTemskih laveiih. —-— damslio m otrsfto Konfekcijo zelo soEiaina twrdks NI. Krisfofic-Bučar Ljubljana, Stari trg fttev. 9. — Lastna hi6a. KainoveiSe WVT KOSTUMS IH Majnsvejia ItnBi.illcUu i Ak n ililHtL Eirenićno perilo 1» cirtige potr*b*ttae sa ■•▼•rojenćke. 8&* Požilja na izbipo tuđi na deželo. ~*& Svoje častite odjemaice vljudno proswi> da *e naj pri nakupu oroija in municije v-sakdo izhaže $ posebnim dovoljenjerrt od c. kr. okrajnega glavar siva ali od c. kr državne policije v Ljubljani, da ima praiico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoijenjem, ne smem prodatt orožja ah ?nunicqef kakor tudt ne popravljan orožja* Za časa vojne se cenUa ne razpos&jajo. Fran Secčik puškar in trgovec z orozjem v Ljubljani. dhtiililiji ^^fl^ vseh vrat ta urade, VHH^^^k đruttva, trgovce itd. VBL J ibrtta Čcne, LlmUJua, DveraU trg itav. L Ceniki tranko Oniki franko. Sabkna m 1G monodrami, pri« nierna za nainizne ps*te9 servl* ££ef žepn« robee in ««eta vv*«t p«f*ilo »e c3obšwa pt*l TONI JA6EH Cmbliana, Židovska alka štev. 5. ^ J Teodor Kom (poprsč Hesrik Kotu) MlnlvaSsi Si rsli ia kte vne'iaSEt ^tre^ovodsv, ter instalater vsdovodov LiiI|30i, PBijaeta cesta a 8. Priporoča se si. obCinstvu za izvrše- van te vs^krSn'h kieparskih del ter po- knvanje z an^leSkim, raneoskim in 'uzeniskim Skrfl'ern z asfiBst-iarffitiin! ft^Sra (Sferrit) patsaf K2tsc2rak z izbočno in ploSčnato opeko, lcsno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in gaianterijska kle-oarska dela v priznano solidni izvrtitvi. Bilai i« kBbis^ka orravt Pctdtliaa nuii Porravc točno in ceno. Proračini brezplačno in pest. prosto. ^im "".'Ai in.- ^— modni ateiiie : za gospode : LJublfaaa, Franca Jožefa cesta 3. V&jaške in urarlni&ke i uniforme: p^ po meri ^k v najkrajšem časa. LMIKUSCH LH#au, JaMtal vf.tf priponta sMjo valto idm av^BwBavlalBaW avB apapBBB^HHaaj^a^aj^ Popravila se isvriafejfttftCaolaiStlida*. I Damske klobake == v največji izberi pri poroda^ r== MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANa, Stari trg 4tew. 21. Popravila najcenej«. 2954 Popravite aajo—iaja. :r Tovama olinai ki ii $9 u ? Jaa^F M^A Jal A AJaV Prodć9J»lri:ca 5 Miklosičeva ulica št. 6. nasproti 'lotela „Union". Miaa Ai^BB^aaf ^a^a^«aar «Sa^^aaaT aaa. ^^Lm L^ft^^a 121 Delavnicai Igjlška ulica štev. 6. Električna sita. v Ljubljani, Dtmajska- cesta 15 priporeča svojo begato zalogo Sivilo! slrsii ta rodbino in eUrt. Brapriiii ftarz! ia ! Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji vseh ve!lkosti ■■■!■ m SMdaM« hi pMfctp|a aa aiaafitm prč« 9% BOT«ai a¥ai|iin p« m««a i'AV. «>i mIIi bi pr»« ia)au i««- 1 % itlraama */« V« •*Biašov*a$B aa «olg. ——— --•' rvv.___________________ .&LUvt*\^;u rwUvUU*. CUie li. novcsnDia J'Jlb. Stran JI. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer geiinh ■ ta*. — fetiKljaiUM. 1«lMhUMI.Mn0»(IM JttnMMril nitoH|mUH. - 31 nfciMc. Prcskrbovanjc vseh bankomih transakov n« pr.: Prevzemanje ttonaralfc vlog na nranilnc knjižice brez fentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevntm vcdno ugodnim obre-st«van|era. — Denaf se lafeta* dviga vsa4< dan brez odpovedL — Kupovanje in proda janje vradnaatalfc papirfev strogo v okviru uradnrh kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depou) vrednostnih papirje? io posolila nanje. 128 NajkulsntnejSe iivrScranjc WanatkmmwM na vseh tuzems&t) in intaereskih masUji, — J|platevaB»e ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prcrđafaoj? cteviz, vtiitft m f^wi aevfev. ^— Najemodaja vam ih preda lov samoshrambe (safes) za ogovarao shran)Bwan je vt*4 ««oifi!b Č&GffJSft* t:stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — OpncviUŠ&e e. kr. rasr. ftotarife aregujEn« i"•*?PM3Jr£-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IiptsOBi^ in nabaaUa v Ai naflst m ta Ammn Ustmena In pismena pojasnila in nasvetl o vseh « bančno strako apadajožlli transakeljah vsekdar br«xa4a£n«- SV'Bnoiavka: Frosetaa baoacfl Linbiiaam. <— TelalOB iter. 41 mogoče tuđi i»e2bana v Wavif|u. Porutfbć pod „otrocl 3&W" na upwv. ■l^^^ • z 2 sabata In ! VmM?-'3FlS hcMoia, se ođda lllSfii'mflllj za takct. v-i se » :zve v Buff6t Ti voli 3644 Zrgovski sotruSnik in oba za delrkatesno trgovino 86 SpreJ- i meta fsfcof ali poznejo- ^ć:s fi. Skcisi, seJsnb^rgova al. 4, Cjubljana. Pozor! Sovražnik! Sto SVOJemn donaLrfv, alco še danes upcrabljate drago maščobno milo, kajti SCHULZEVO MILNO NADOMESTILO popolnoma nadomesu dra§o sia&iobiso milo in Je najboljie In na^cenelfte pralna In snafttlna sredstvo« pBV" Izborno snažilo za roke« ~W g^* Izvrstno za perilo in vojaške opreme z mrzlo vodo. ~^S IMT" Dali© nalboli prikladno za f^aaženje tal, knainjskih posođ in kovinskih predmetov Ud. "¥33 PoŠilja lo na trgovce In podjeija: I zabcj s 150 kosi frauko na vsako štacijo K 30* — Le po povzeiju. ¥sak trgOVSC, VSabO podjetje, V3a!sa gOSp9din|a naj poskusi to izborno in ceneno pralno sredstvo! Kara&ila je Dasloviti na tovarno milnega nadcmestila Zaa-topniki se iščejo. O«o Schuls, Dunaj9 VII. Antireasgasse 1. goidiiih dolovtov praH takeiteiemi aadoa«. ICic. se poave v upfavaidteu »Si*V-Nareda« &tl f fl A it88 a, sttft a fe sftm akrm-110 isM. so lanai mm niaM lillVeefii peaola- l»faiaaia si Karoi SdMriniMr, trger«, VreMko, m-mhi Ssanada«vaB«««a ■«■«_« s pravico do Bremofeaia MciUaske Uoroo-racf)e liamniSite, }e na JM*i*j. — Mlicbfi sprdjeioa in d^c k^tf^ntu ar. «wMal n^Ba^^V«««va««««r axWt" *£• -^ ^* '•■^BB ^ajH *,. .*29l *»«>a.^«> ^^aanj| ■ ^^ ^Ba^B ^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^ nnajai BbsbB aananj ^^^^^ 1 jprejema pr^dprijauc ž« jedaj z=i=: |nnttjnMnpnnBnnjM^%g3''g«aBMB^jBiB«ja^ sta vsleđ ministrake odredbe drž. zak §t. 257 z dne 11. avguata 1916, oz'roma državn. zakon. St. 302 z đne 2. septembra 1516 v prici države zaplenjena. Za<3lenjen«h semen se no srne niii porabit^ podelatif použitiy pokrmStif niti pro«*ovol«Jjto bM . prisilno pnoiiaii ali kupiti. Zato je tuđi uporaba v lastnam obratu prepečenima. Pm^K^^^nfaliiATI zaPlenJenih semen so dolini, da zaloge naznanijo av-sTQ|®C9lllllll sirijski oeniraii za olje in mast, ki je za prevzetje po-&£&*~ obSaščena, in da jih po w fjredpisiti označenih cenah in pogejih prodaja« Prestopke teh cđredb in vsak poskus te onemogočiti bode, ako dejanje ni podvrženo stro«ijint kaznim, politična oUa#t kozno^aia z do- narua glebo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Avstr. centrala n olje tu most i fc Duna|9 Sattzargassa 1-3. *) Od zaplembe so izvzete v posesti posamernikov se nabijajoče zaloge maka, ki ne prosegajo maožine 5 kg, 3657 3*°* **** »,;,»» ^pn. Rabi se zunonje. Hdir.a kir^a 2a prei, ki io vsled čudovitega uCioka prodajajo lekamarj*, dv«rne parfmrmnje *d Potzknsna pusica K 3-30, veffca puJka, ra-đostna za esp«h K S*60. Ifcacpešiljanje strofo diskretno. Bern. dr. A. Bis, bbtraierfl, Dona] OL, Laklerergas** • «. ZA>9« v LJebljABlt ĆregortJJ Kan* 1» ,Airt)BM. garantirano naraven, vkuhan v najfinejši ra-finadt, v poStnih zavojiti a 5 kg brutto 14 K franko razpošlja A. TSSC&, Praga, BrmL ▼taatoatj 1174/fca. Za večj* naročila Specijalni crferti 3552 Oblastveno konce*, zasebna posredovalaiea za si nakup tu prodajo zemljišč in posestev u VALENTIN ACCETTO zapHseleni sodni izvedeaee 1707 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Na prodaj imam v sredini mesta več dobro obrestajoćih se Ll^ ———— Nctaočno se izvc oa gorenji na6tov. ■ JHI B Wm nove ia stare, kafii vsake *r!?eitao tvrdta „ LtdrtfBBStka f»*ts!«fa probkoviU zaamf^ftiv JI^iAfim & Ka LfufeU&m. 2^25 I^ere! Lirtljart £h!t! a«2, jHar4^ lertst^ t^ia st. 7. Zaloga vsftti vrst te^rnti ur, ar na &ibal# s pote ai K*ea. st«n-skik ia kobinf ck*li vr, boiSAk. Uikiia^ie v«.iz« mra, ore v rvaste c?h taUca si^r ntiift ?* asičiO^^ sr f1G;ne-P»|M-awtlci se im^šujero najbolje- 189 lffr©¥ m+hm A l«'aSj^ v,alvd«? isu afi-^rvl s ■ntfTti-J ctraifd. V FpwBiriico« gytihiy>git đMrffcaterf Kj^d^vao, j^vc^. Ly|»li iMfcifMf ■■ «■ 4m Hl***« *• ^kc ptf« sc¥»- pjgNiliiii x aa*&n£3cJn »aT©*n*rr s—O K SSO ■MMtofltn, d«l*»«i«r i. t 4 , mcn'»->C3!JlTo vr-e«2-g—1. iMr t» iiUin *«•« Io £« »^>H»-* *b *$«*»»» ft?. fnllcL E^i ■ iresunt BnM9 Stav. e$3, MovaToti^. Ivan Bizovičar metm fe irg^vskl vrraar Lfuhllana "9 Kolezijska ulica št, 16 prirr»roča svojo bogato 6pr8«lieac» frtaarstvti ttr aktfsiw iztf«kitie I veftee, topke m iraksve. nb t»rtvB*ktti «M»rlfe dr«v#«ie ev«tle«e. ev»ilS#« se dvt%ra»e tt lB kAlkM«. SS Vsakovrstne 9adfke do najžJaHtoe?5fh cvHfić in VOGa na ćtf€to. Yn na-rftCTat se trvrfrojero to*no in sefl4no JV{odni salon A Jjarborič si Jtfudner nastati. -------Ljubljana, JVfej/m /r# j^ey. ?. == ortooroča svoto veii^o laiogo dunais^th modeiov svilnatih in velour J^lobu\ov, lančanih : in pravnih oblik* cvetlic, pereš i- £ d. l'eđno velika i%bera zntmh klohukov. /tajnijj? cencr Dobo blago/ .-/ Popravila točno in eeno. .-; Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: 5pscljalnl oNeleR zn plutsnlns, trikotažo in periio: Za dome! Vrhne peetene Jopice in dušo- gcetci z rokavi kakor tuđi brez rokavov. Sjtcrtn« Repice \z volne in svile. Spotfnfa krila, p'etcna iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, batista itd. i Ko?nt»ifiaž3. sraice, ioi>lce in i drueo pcriio, pleteno iz volne, ; bombaža in sifona. J PrecBpasniM pisani, beli in crni v i vseh modernih krojih. i Steznlki v različnih kakovostih od j naicenejših do najboljših. Noeavke crne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. j GamaSe iz sukna, pletene in triko. ! Ackavice glace, pletene in triko. i 2 ep ni rot>Ci iz platna, sifona in b a ti si a. u sospeae! Srajce likane iz sifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajca za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. Nožna sra|ce v različnih oblikah. Normalno perSio kakor: srajce, iooice, hlače iz volne in bombaža. TeSra periio, zdravniško pripo- ročeno. Nogavice volnene, mako in bomba- žaste v različnih modnih barvah. Ovratnik) %n manšete, najboljši izdelek. Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rokavice glace, platene in triko. Žepni robf! v vseh kakovostih. OokolenSce, gamaše, rokavice in drue^o v to stroko spadajoče potrebšČine za zimski šport in turiste. Zn dečke in debilu! Sportne lopice za deklice. Sviterfi za dečke v vseh kakovostih in velikostih. Sportne tepice v različnih oblikah in barvah. GamaSe v vseh velikostih. Nogavice od najcenejše do najfi-nejše vrste, za vse starosti, u volne, bombaža in flora. Biserni triko in normalno pe-rilo kakor: hlačke, jopice kom-binaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Tetra periio za dojenčke, higije-nično priznano kot najboljše. Predpasnikl za dekliee iz perilnega in belega blaga, kakor tuđi za male dečke iz moČnega moleskma. Naivecja in naipoptinejsa isblra v te] stroki. Po^eb'io priporučamit raziično *QTtai*ZQ p«rtte i« ^i»to vohte in velblodie dUke, dalje galoie ameriškega in švedsk^a proizvoda v vteh vdi u.srih, veliko zatcnro dvialfc pI«H0¥ • d o»icenej&ih do najfinej&fe, =»=»»=«=»»«= in ■a'ioiaiar[fin fetnae iz s^ile, haržnna in volne. ======== Mejffl tu U jpeciialna trgovina za ptetcaii^ trikttažo in periio NRtnl tT2 10 Na debelo in drobno! =—===— Na debelo in drobno! W Proda ae Telfli "VB r. gostiliufti sakm r. kateri meri v do i gosti 13 n 50 cm in na Mrokost 11 m 50 cm ter se lahko tuđi raz-đdi im dva dela. 3608 Poizve se da Elllii^l Mfltt ŠL 30, Isleian as e4Ma lokal s stanovanjem »a tif tI— »a TriaiM a—M 19. Kupujem les smrekov in hojev, okrog^l in desite, koštanje* les (Modi ali cepfjen), btikova dm proti gotovini. — Nahmfae pemdbe s nt-?edfeo een, doftiae, omn, roka oddafe aai se vpooje tvrdki TRRM vl^VlVf JNHKbf JHM^Wtwf« IlflTlIfl ^' ^^ VUuKmtm i Im«! Kdor hočc stopiti s svofuni sorodnikf t Ameriki ▼ dotsbo radi d«naraih pod-por in pisem, aaj napiSe kratico piuno ▼ nemŠkem jeziku, tićoče se samo rodbinskih razmer, ki ae srne obsegati niČ . polhićnega ali kar toj do ide Ta. Naslov svojih sorodoikov oaj aapfŠe na kuverto, v drogo kuverto aaj vtakne svoje pismo in naojo napiše natančen naslov i a ime odpošitjateija ter rse kup odpošlje na sled«6o adreso: B#ary C« Ssrs, ksakir psr Airssse Prss-isasr Bamk, Berlia, W. S. 3381 M«|o«ttoJ4« dežnike in solnčnike domaees^ ivrteBia pripofea tfornica deinflmr hi sotoialtof Jos. Vldmar Pred Skofijo 19 — PitSeraova ulica 4. Poprafilalnprcobleke :: toCno in ceno. :: ^ letoo inče*), s Kmetske posolllalu IIubliL^ske okolice v Ljubljani. obrestaje hranilme vloge po HsHh ^W I / f\\ brez odbitka rentnega žavta. Kezervm zakiad na) X 900.000. *W / L /0 Ustanovljena leta 1881.