Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
LAVSKA POLIT
Uredništvo i« v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. RolcopUi se ne vračata- Netraofairafla zrnmrm mt me •pr«4em<*o. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poMn! predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala 10 Dan, z« inozemstvo cneeečao 15 Dan.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Dkl 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu etan* peti tna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije s« ne frankinjo.
itev. 28.	Sreda 2. aprila 1930.	Leto v.
Nacijonalistilni paragrafi.
Za razorožitveno propagando smrt, za zakonsko združitev izven plemena ječo.
Proti sprejetju »zakona o zaščiti republike« v Reichstagu so se nemški^ nacijonalisti, ki ga bodo najbolj občutili, na vse mogoče načine borili. Med drugim so vložili haken-kreuzlerji tudi svoj osnutek zai »zakon o zaščiti nemške narodnosti«, ki ima 7 glavnih paragrafov. V ilustracijo navajamo najvažnejše točke:
1. Kdor dokumente ali vesti, ki se morajo v prid neodvisnosti naroda dTžati v tajnosti, objavi, se kaznujfe radi veleizdaje s smrtjo.
2. Kdor s pisano ali ustno besedo Propagira razorožitev ali skuša na kak drug način zmanjšati obrambno voljo naroda, se radi vojne izdaje kaznuje s smrtjo.
3. Kdor s tiskano ali ustno besedo trdi, da je Nemčija kriva ali sokriva svetovne vojne, se radi narodne izdaje kaznuje š smrtjo.
4. Kdor skuša nemške narodne običaje potvarjati ali jim vcepljati značaj tuje rase, se kaznuje radi kulturne izdaje, kdor pa skuša nemško gospodarstvo ali pa nemške delovne moči spraviti pod vpliv in oblast tuje države, se pa kaznuje radi gospodarske izdaje s težko in dolgotrajno ječo.
5. Kdot propagira ali izvrši prekinitev donošenja plodu1 ali kdor se spolno združi z židovsko ali kako drugo nearijsko krvjo, in s tem povzroči plemensko poslabšanje germanske rase, se kaznuje radi rasne izdaje s težko ječo.
6. Kdor nemškimi narodnimi junakom, vojskovodjem, vojaškimi simbolom, zaslužnim svetinjam in državni himni ne izkazuje dolžnega spoštovanja, se kaznuje z ječo, v posebnih slučajih tudi z batinanjem.
7. Vsaka obsodba po teh točkah ima brez nadaljnjega za posledico tudi trajno izgubo vseh državljanskih časti.	f
Ta osnutek je medt drugimi podpisal tudi thiirinški minister dr. Frick, kateremu je drž. notranji minister dr.Jžcveriag odtegnil vse dotacije. Ta osnutek je pravo zrcalo fašistične miselnosti, ‘ki je povsod1 enakla.
Londonska konferenca zopet razpravlja.
Sklene naj se konsultivna pogodba.
V francoskem senatu je imel Briand zopet jako pomirljiv govor in se je vrnil za par dni zopet v London. Značilen preokret na konferenci pa je. da izjavljajo ameriški dtele-gati, da ne bi mogli sklepati nobenega pakta, ki bi obvczaval. da sc Pohodnice med seboj vojaško podpirajo. Konsultativna pogodba naj bi imela nalogo, da se pogodnice v'slučaju napada od kake strani, sestanejo ter sporazumno nastopijo ostale štiri proti kršilcu miru z vsemi po-•nočki. V pogodbi pa ne srne biti določena obvezna vojaška pomoč. Zedinjene dfžave ne bodo sprejele nobene pogodbe, ki bi jih vezala polagati vojaško katerikoli državi. To izjavlja Amerika z ozirom na stali -šče Francije, ki zahteva, da se v pogodbi zagotovi njena varnost.
Anglija pa je pripravljena tudi. da se Priključi taki sredozemski konzul-tac,iski .pogodbi. ,	,	'v,
;*z' teh izjav je razvidno, da se je položaj na londonski konferenci bistveno izboljšal v tem; smislu, dta se na njej vsaj izreče pozitivno načelo, a 'c razorožitev potrebna.
Državni proračun Jugoslavije.
Znaša 13.348,013.160 Din. — Večjiod lanskega za 343,852.776 dinarjev.
V »Službenih Novinah« z dne 29. I zakonom, ki ima 57 naredb. Držav-marca 1930 je objavljen državni pro- ni proračun znaša 13.348,013.160 Din račun za leto 1930/31 s finančnim i ter je izražen v naslednjih postavkah:
Uprava:
Razlika napram 1929/30
vrhovna državna uprava ....	332,167.032	+	33,927.799
pokojnine in invalidnine ....	1.100,000.000			27,311.121
državni dolgovi		1.016,044.244	+	121,513.996
pravda 		466,511.906	+	52,768.974
prosveta 		872,166.734	+	45,2.36.603
zunanje 		159,511.470	+	17,494.960
notranje 		671,930.746	+	85,819.033
finance		411,285.636	+	,30,650.292
vojskai in mornarica		2.522,888.333	+	94.317.107
zgradbe 		398,690.069	+	72,344.397
promet		109,302.895	+	16,501.694
poljedelstvo		102,850.656	+	18,137.499
trgovina		72,902.879		17.1,%. 179
socialna politika		243,408.873	+	30,376.551
rezervni krediti		74,000.000		
Skupaj . .	8.534,561.553	+	588,914.043
Podjetja:			
prosveta;		29.243.118	+	2,570.680
finance			795,997.011	• . i .Ufj	726.264
zgradbe 		426,670.482	+	.38,807.449
promet		2,839.714.309	+	140.982.431
poljedelstvo	■ . . .	130, S 15.994	+	42,678.211
trgovina		15.100.000	+	650.140
socijalna politika		68,390.051	+	12.951.281
šume in rudniki		507,520.642	+	55,256.699
Skupaj . .	4.813,451.607	+ 294,624.205	
Celotni proračun:			
državna uprava 		8.534,561.553	+ 588,914.043	
državna podjetja		4.813,451.607	+ 294,624.205	
Skupaj . .	13.348,013.160	+ 883,538.248	
Proračun dohodkov:			
Davčni dohodki:		Razlika napram 1929/30	
Neposredni davki splošni ....	1.630,000.000	. +	87,000.000
Posebni davki		281,000.000	+	60,000.000
Dolgovani davki .......	100,000.000		■ n
Trošarina			903,000.000			
Takse 		1.245,200.000	- +	45,700.000
Carina		1.546,362.000		89,752.000
Monopoli (viški dohodkov) . . .	1.816,500.000	+	19,775.000
Vojna odškodnina Nemčije . . .	426,086.000	+ 263,726.000	
Razni dohodki		 .	85,343.000	+	480.000
Skupaj . i	8.071,492.000	+ 586,434.000	
Viški dohodkov državnih podjetij:			
Ministrstvo. prosvete		3,853.000	.+	725.000
» financ .......	44,020.000	—	5,758.000
». za promet . . . .	93,292.000	—	6,398.000
» za zgradbe ....	158,252.000	, +	24,184.000
» za kmetijstvo . . .	—	—	7,178.000
» za šume in rudnike .	111,529.000	■—	7,646.000
» za trg. in industrijo	17,500.000	r	450.000
Denarne ustanove ......	30,000.0(X)		J *« 'Vi '
Kapitali in fondi 			4,625.000'			
: Skupaj .	463,070.000	+	2,480.000
Rekapitulacija:			
Davčni dohodki . . . . . . .	8.071,492.000	,+ 586,434.000	
Viški dohodkov državnih podjetij	,, 463,070.000	+	2,480.000
Skupni dohodki . .	8.534,562.000	+ 588,914.000	
Proračun za leto 1930/31, ki je stopil v veljavo dne 1. aprila1, je v j primeri z lanskim letom za 343 milijonov 852.776 večji. Lansko leto pa je bilo dovoljenih 539,683.472 Din naknadnih kreditov. Vladni komunike, oziroma ekspoze finančnega ministra pravi, da je proračun realen in da bo mogoče v kratkemi stabilizirati valuto dinarja na sedanji višini, čim se dobi inozemsko posojilo.
• Skoro vse postavke proračuna so zvišane. Zmanjšajo se samo pokojnine in invalidnine za nad 27 milijonov dinarjev. -	,■	.
Postavka za socijalno politiko (in narodno zdravje) je zvišana sicer za okoli 30 milijonov dinarjev. Vsekakor pa gre ta znesek na račun zdravstva. O zahtevi, da bi dlržava prispevala za socijalno zavarovanje, to je, za starostno zavarovanje, ki so
jo postavili podjetniki iz taktičnih razlogov, seveda v proračunu še ni nobene postavke, ker ni še zakona gi !|p vlada s temi problemom naj-brže še niti bavila ni konkretno, zlasti ne ob sestavljanju proračuna.
Nova postavka za vojsko in mornarico je višja okoli 94 milijonov dinarjev; postavka za notranje ministrstvo, kamor spada tudi notranja policijska služba, je letos višja skoro za 86 milijonov dinarjev.
Zlasti velike postavke proračuna so pokojnine 1100 milijonov dinarjev; obveznosti državnih dolgov zahtevajo to leto 1016 milijonov dinarjev; vojska in mornarica pa 2522 milijonov dinarjev.
V ekspozeju ministra se nahajajo tudi razna druga pojasnila o dohodkih, izdatkih in reparacijskih dajatvah in prejemkih.
Racionalizacija in ne* zaposlenost.
Racionalizacija v industriji znači izpopolnjevanje obrata z najmodernejšimi pripomočki tehnike. — Posledica racionalizacije ob nespremenjenih delovnih pogojih (delovnem času) ima za posledico odpuščanje odvišnih delavcev, torej brezposelnost.
Nezaposlenost narašča v zadnji dobi rapidno po vseh deželah. Zaradi tega se logično vprašujemo, kakšen pomen ima racionalizacija pri vprašanju naraščajoče nezaposlenosti. Problemi racionalizacije je vsekakor najaktualnejši, zato tam ne govore samo o metodah racionalizacije, ampak tudi o tem, v koliko ustreza pravim namenom. Jasno je, da modernizaciji angleške industrije nihče ne ugovarja. In delavci sami pravijo: »Ce bi se hoteli boriti proti racionalizaciji, bi to pomenilo, da smo za ohranitev zastarelih obratov in metod1, da obračamo znanosti in duhu iznajdb hrbet.«
Kako pa je z neposrednimi posledicami racionalizacije, to je, z odpuščenimi delovnimi silami? O tem so različna! mnenja. Nekateri strokovnjaki priznavajo, da je racionalizacija marsikje vzrok nezaposlenosti. Drugi eksperti pa pravijo, da racionalizacija ni toliko kriva, da bi se zaradi nje vznemirjali. Tako je trdil poddirektor urada dela B. Butler na konferenci v Londonu, ki je bila sklicana zaradi svetovne nezaposlenosti po Društvu narodov, k temu specialnemu vprašanju, da je jako težko ločiti takozvano tehnološko nezaposlenost od drugih vrst nezaposlenosti. Sodba o tem je jako nezanesljiva, ali je na primer v Ameriki nastopila vznemirljiva nezaposlenost zaradi racionalizacije ali ne. Tudi v Nemčiji se ne more to trditi z gotovostjo, da je racionalizacija povzročila dolgo intenzivno nezaposlenost.
Če preiščemo konkretne slučaje racionalizacije, ki jih navajajo dan za dnem listi strokovnih organizacij v splošnem in podrobno amerikan-ski strokovni listi, tedaj po našem mnenju lahko trdimo, da je neobzirno odpuščanje delovnih moči na eni strani in dobički, ki prihajajo po racionalizaciji v prid edino podjetnikom na drugi strani, že tako važen razlog, da se mora smatrati racionalizacija kot važen sokrivec nezaposlenosti.
Vsekakor se je torej treba pri pobijanju nezaposlenosti ozirati s previdnostjo na racionalizacijo. Tu se mora vpoštevati že zaradii tega specijalni vzrok, ker so od njega odvisni tudi pomočki v boju proti nezaposlenosti. Ker postaja tempo tehniškega napredka ob naraščajoči mehanizaciji dokazano vedno hitrejši, utegne racionalizacija postati trajen pojav in s tem problem, ki se mora rešiti z dalekosežnejšimi ukrepi. Isto velja tudi za različne druge faktorje problema nezaposlenosti (razvoj industrije v izvenevropskih deželah itd.). Tudi ti faktorji so da-lekosežnega pomena pri taktiki v boju proti temu zlu. Zato tudi ni slučaj, da se v Angliji prav sedaj ba-vijo zlasti s taktičnimi vprašanji. V parlamentu samem in v ožjih krogih članov ministrstva zoper nezaposlenost razpravljajo, kaj bi začasno ukrenili proti nezaposlenosti in kaj da.»bi zaleglo za daljšo dobo«. Pokazalo se je pa pri tem, da se mora racionalizacija smatrati obenem kot vzrok nezaposlenosti in — za traj-
neje — kot pomoček, da sc z njim premaga zlo.
Prejšnji mesec so razmotrivanja o tem bila tudi v angleškem' parlamentu glavni predmet. Lloyd George je pričel debato in očital ministru za nezaposlenost Thomasu, da se preveč zanaša na racijonalizacijo kot trajnejši pomoček za trajno pobijanje nezaposlenosti ter da pri tem neposredni boj proti nezaposlenosti zanemarja. Ker se Thomas preveč naslanja na racijonalizacijo in drugih pomočkov, ne upošteva dovolj, pozablja, da prav s tem zlo sproti veča, ker ne najde nobenega1 zdravila.
To opozorilo samo dokazuje težavnost problema: Racijonalizacija je v interesu boja proti trajnejši nezaposlenosti potrebna, ustvarja pa le začasno nezaposlenost — morda tudi za daljšo dobo! — kakor se očita enemu kritiku.
V svojem odgovoru je Thomas dokazal, da je vladi resno na tem, da začasno in trajno nezaposlenost pobija. Če Lloyd George tokrat — ob drugi priliki bo najbrže storil drugače — polaga posebno važnost na sredstva proti začasni nezaposlenosti in s tem opozarja na zasilna dela itd., tedaj mu Thomas lahko pove, da je vlada1 že izdala 65 milijonov funtov za taka dfela (železnice, pristanišča, vodovode, elektrarne, ceste itd.), iz tega je razvidno, da pripravlja vlada načrt tudi za bodočnost, to je, za temeljito reorganizacijo industrije, za začasno pomoč pa ima v načrtu Izvedbo javnih del.
Toliko o boju vlade, to je. delavske stranke, proti nezaposlenosti.
Kako pa je s podjetniki glede njihovega stališča napram racijonaliza-ciji? Tu gre za duha, v kakšnem naj se izvaja racijonalizacija. In tu je treba povedati, da stoji ta stvar prav slabo in da se morejo tudi najboljši nameni najboljše vlade uničiti. Zakaj, kako naj sc reši problem', če podjetniki neobzirno in brez vsakršnega sodelovanja vse prktobltve racionalizacije zahtevajo zase ter prepuščajo delavcem, naj se sami kako rešijo, če se morejo, ko ‘jih poženo od racionaliziranega stroja na cesto!? Tukaj ni nobene razlike med raznimi deželami. Povsod je podjetnik enako hladen in brez interesa, To je tudi povedal' na konferenci lige narodov A. Pugh, predsednik kovinarske organizacije, odkrito; do-čimi ni o začasnih in trajnih pomoč-kih niti govoril, je končno rekel; »Delavci morajo biti zase, ne pa proti racijonalizaciji. zakaj prav resno bi se morali vprašati, če ima racijonalizačni proces sploh kakšne drugačne posledice kakor katastrofalne in če bo splošnosti končno sploh koristil. Namen procesa ni predvsem, izdelovati več in boljšega blaga in s tem konzum in življenske
razmere olajšati, marveč zadaviti konkurenco (torna, in v inozemstvu. Če bi morale imeti sedanje racijo-nalizačne metode namen, doseči stadij, v katerem je mogoče izdelati neštete množine blaga, ne da bi mogel kdo dobiti pri tem dela, tedaj moramo vsaj premisliti, kako se more to blago razpečatl ih porabiti. Racijonalizacija, ki jo sedaj gojimo, vodi končno delavstvo le k propadu in osiromašenju.«
Pugh se postavlja s tem: na gospodarske smernice mednarodne
strokovne zveze, ki zre na vprašanje racijonalizacije v prvi vrsti s strokovnega stališča, po katerem naj se delavstvo obvaruje pred: zlorabami racijonalizacije. Zato se nahaja na prvem miestu tozadevnih zahtev, da naj se pač industrija načrtoma razvija, vendar se pa morajo obenem ukreniti potrebne varnostne odredbe proti izkoriščanju delavcev ter dviganje življenskih razmer spraviti s produkcijo v sklad.
Razburjenje v Rumuniji.
Posledica zakona proti komunistom in vojne priprave proti Rusiji*
Ruski emigrantski list »Rulj« poroča, da zbira Rusija vojsko ob besarabski meji na oni strani Dnjestfa. Zato ima Rumunija pripravljen v obrambo Besarabije tretji vojaški zbor. V zvezi s temi dogodki pa predloži vlada parlamentu zakon proti komunistom.
Seveda je jako dvomljivo, če namerava Rusija napasti Rumunijo. Ako so vesti o razmerah v Rusiji resnične, potem je ofenziva na zunaj nemogoča. Rumunska vlada hoče samo zopet utesniti državljanske pravice, čeprav je razumljivo, da se brani pred izzivanji.
Doma In po svetu.
Rudolf Fatur, eden najagilnejših borcev v delavskem pokretu. Jugoslavije, je 20. marca v, Sarajevu v 53. letu življenja umrl. Rojen je bil na Sušaku iz znane zelo razširjene slovenske rodbine Faturjevih. Že s 23. letom se je pridružil tedanjemu pokretu socijalistične omladine in je od tedaj neumorno sodeloval v delavskem gibanju kot funkcijonar, organizator in propagator. Sarajevsko delavstvo mu je pripravilo veličasten pogreb. Slava njegovemu spominu!
Banski sosveti. Zakon o banskih upravah z dne 7. novembra 1929 je bil izpremenjen z zakonom, ki je izšel v »Službenih Novinah« dne 27. marca 1930. Število banskih sosvet-nikov se je nekoliko razširilo. Sosvet-niki imajo samo posvetovalen glas. Dravska banovina bo imela po novem zakonu okoli 45 banskih sosvetnikov; med njimi 8 virilistov, 24 srezkih sosvetnikov in zastopnike mest, od katerih dobi mesto nad 3.000 do 15.000 prebivalcev enega, od 15.000 do 30 tisoč prebivalcev dva, od 30.000 do
50.000	prebivalcev tri ih nad 50.000 prebivalcev štiri sosvetnike. Tako dobi Ljubljana 4, Maribor 3, Celje 1 sosvetnika. Virilisti so banski refe-renti., Sosvetnike imenuje minister za notranje stvari. — V tem zakonu je videti nekakšen princip nove politične organizacije države. Očividno bodo ti sosvetniki v kratkem imenovani.
Konferenca jugoslovanskih mest v Beogradu. Na kongresu je zastopanih 90 mest. Vrši se že več dni. Te dni razpravljajo o članstvu zveze. Med časom pa imajo razni refe-
renti predavanja: o razvoju in značaju mest, o položaja mest v novi upravni organizaciji države. Tupa-tam prirejajo tudi izlete.
Jugoslavija in Španija. V nedeljo, dne 30. marca, je bila v Beogradu podpisana pogodba med Jugoslavijo in Španijo.
Pokojninski zavod za nameščence zgradi na Dunajski cesti poleg palače ljubljanske kreditne banke novo. veliko palačo.
Italijanski tisk v borbi proti londonski razorožitveni konferenci. Italijanski tisk še vedno vodi odločno borbo za pariteto vojaških sil s Francijo. Intervencija Macdonalda in drugih politikov doslej ni zalegla. Ultimativno pravi ta tisk, da, če se v Londonu pakt sklene, bo Italija brez ozira na ostale države svobodno skrbela za svojo vojsko na kopnem1 in na morju.
Zakon proti »delavskemu terorju« v. obratih, kakor si ga zamišljajo avstrijski krščanski socijalci. Da povsod tam, kjer se je posrečilo Heim-wehrovcem vgnezditi se, ne trpe, da bi bili delavci organizirani v svobodnih organizacijah, in skušajo take z intrigami in z grožnjami pridobiti zase ali pa jih spraviti ob kruh, se dovolj jasno vidi v obratih Alpine Mon-tan Gesellschaft v Donawitzu. Da pa krščanski socijalci niso nič boljši, kaže slučaj v Pinkafeldu na Gradiščanskem. Na Gradiščanskem je 11 tisoč brezposelnih, med katerimi je
8.000	organiziranih stavbnih delavcev. Krščansko-socijalni vojni minister Vaugoin je naročil zidati vojaš-
nice v Pinkafeldu in Obervvarthu. Brezposelni stavbni delavci so se že veselili, da bodo prišli do zaslužka, a so se kruto zmotili. Minister ni pustil, da bi si zaslužili domači brezposelni kos kruha, zato ker so organizirani pri svobodnih strokovnih organizacijah, temveč je naročil delavce iz Dunaja, od krščansko-socijalne posredovalnice. To po njihovem naziranju ni teror proti svobodi prepričanja. Iz tega se lahko razvidi,'kake razmere ' bodo zavladale, če bo njihova nakana postala zakon.
Pomlrjenje v Avstrijk Nameravani načrt proti delavskim organizacijam, takozvani »Antiterrorgesetz«, se ie- v toliko revidiral, da zaradi njega ne pride' do javne bfitbe v političnem življenju. Novi zakon bo formalno sicer neprijeten, vendar pa ne bo zlomil discipline avstrijskih strokovnih organizacij.
Policija na berlinskem kmeti-škem kongresu. V Berlinu zboruje te dni prvi. evropski kmetiški kongres pod komunistično patronanoo. Na, kongresu je 150 delegatov iz raznih evropskih držav in Rusije. V soboto pa je vdrla na kongres politična policija in pregledala potne, liste udeležencev kongresa. Policija je ugotovila, da je na kongresu 25 delegatov brez potnih listov. Policija je potne liste pregledala in. sumi, da jc več potnih listov ponarejenih. Med udeleženci je tudi oksfordski vse-učiliščni profesor Mitrany, ki je takoj odšei na angleški konzulat, da se pritoži. Policija je šest delegatov brez potnih listov zaprja.
Zračni promet med Evropo in Ameriko. Nekaj amerikanskik in evropskih družb je podpisalo pogodbo, po kateri se uvede reden zračni promet med Evropo in Ameriko. Promet, ki se prične jeseni, se bo vršil s Zeppelinovimi zrakoplovi.
Trojčke, in nič kruha. Na Dunaju je žena nekega godbenika povila trojčke. Sicer vesel dogodek, je v tem slučaju žalosten. Mož je že več mesecev brez zaslužka. Služil je 5 let v Jugoslaviji kot muzikant v nekem baru. Tu pa kot inozemec ni dobil več dovoljenja za opravljanje službe in je bil z ženo poslan čez mejo, brez sredstev. Na Dunaju ni mogel še dobiti nobene službe; on stanuje pri svojih revnih starših, ona pa pri svoji materi, neki postrežniči, kjer spita skupaj v eni postelji. S tem dogodkom pa je postal položaj za oba zelo kritičen. Smo radovedni, koliko jima bodo pomagali tisti krogi, ki povdar-jajo, da morajo žene roditi veliko otrok. Tej ubogi materi je pobila rekord neka Francozinja, ki je rodila v Lyonu četvorčke. Ker pa hočejo Ame-rikanci imeti v vsaki zadevi prvo besedo, pa poročajo, da je v Georgiji rodila neka malutka celo šestorčke. Ta pa že zasluži, da se ji čestita k božjemu blagoslovu.
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel 1. V.)	41
Mimo sta šla dva Kirgiza. Pogledala sta Miško. Tudi Miška ju je pogledal in je pobral dvoje kosti. Tretji Kirgiz je stopil naravnost k Miški in je razširil roke. Miška se je umaknil k postajnim vratom, a Kirgiz je stopil za njim. Miškove noge so drhtele, v glavi se mu je temnilo. Stisnil je v žepu nožič, tisoč rublov — zadnjo svojo radost — in se izmuznil za postajna vrata. Zagledal je druga vrata v ozadju. Tiho jih je sunil in smuknil v ozadju ven ter prišel do nekega vrta ... Srce je utripalo, noge so se mu opletale, a tam na postaji je nekdeo kričal glasno. Kaj, tega ni mogel razumeti nekdo kričal glasno. Kaj, tega ni mogel razumeti A sedaj je bil ves plašen in glava se mu je povesila. Ni vedel, kaj naj naredi.
Bog ne daj, da ga ubijejo ali da mu vzamejo zadnjo srajco! Nikogar ni, ki bi ga branil, če zakriči, nikogar ni, ki bi ga slišal. •. Nekoliko se je oddahnil in splezal naprej. Šel je mimo postajnih poslopij in obstal je pri majhni čuvajnici.
Čuvajnica je bila brez ljudi; imela je razbita okna, raztrgano streho, podrto peč in iz tal so bile iztrgane deske. Skozi okno je zletela nočna ptica ... Miškove noge so omahnile. Ko se je nekoliko umiril, je plašno stopil v prazno, strašno čuvajnico.
Noč jc minevala počasi.
Zadivjal je veter, trgal ostanke strehe, šumel, razbijal ob stene, tulil s pasjimi glasovi; Grmelo je.
V čuvajnici je nenadoma postalo svetlo, kakor da je požar. Blisk je kakor s škarjami švignil po stenah in kotih in zopet je v razbita okna. lezla črna, tuleča noč.
Vlil se je dež.
Miška je sedel v kotu, zataknil je roke v rokave srajce, vztrepetaval je, se krčil in vse njegovo prejšnje življenje, ki je bilo prosto in brez veselja, se mu je zdelo sedaj zastrupljeno, izgubljeno za vselej. Kje sedi sedaj? Bliže Lopatina ali bliže Taškenta? In ni vedel, kje bo prej. Morda ne pride nikdar, zablodi, obnemore in ostane v tej stepi.
Oster žvižg lokomotive je pretrgal njegove nemirne misli in dvignil Miška na noge, sunil ga je iz čuvajnice v mokro, šumečo travo, na dež in vihar, v grmečo noč. V slepeči svetlobi bliska je stopil na majhno postajo- Na postaji sta goreli dve svetilki na lokomotivi, ki sta rezali tmino.
Padajoč, drsajoč z laptami po spolski zemlji, spodtikajoč se ob prage, ne misleč na dež in vihar, ki ga je metal sem in tja, je bežal Miška k vlaku, ki je vozil v Taškent, Ta vlak pelje na vsak način v Taškent, ker gledajo svetilke v tisto stran. In če se Miška sedaj ne odpelje, propade v stepah in ne ubeži pred smrtjo ...
Okrog lokomotive so se sukali ljudje in udarjali s kladivi.
Zasukal se je Miška za njihovimi hrbti in je zbežal ob vagonih, praskaje z rokami zaprta vrata. Še bolj se je ustrašil, da ne bo mogel vstopiti, in zopet se je znašel pri lokomotivi.
Nekdo je kriknil iz teme:
— Ne motaj se mi tod!
Miška je stopil dva, tri korake proč in se je odkril.
Dež je lil, veter je pihal, a Miška je, stal kakor berač pri stopnjici lokomotive ter držal v rokah staro očetovo kapo. Ko se je približal strojevodja z gorečo bakljo in je rdeča svetloba, trepetajoča na dežju, padla nš Miškov obraz ih ga trgala iz teme, je rekel Miška glasno:
— Striček, dragi, usmili se me v imenu Krista!
Strojevodja ni odgovoril.
In zopet je stal Miška.
Dež je lil, veter je pihal, udarjalo je kladivo po kolesih, a Miška se je z golo glavo, drgetajoč od hladu in obupa, stiskal okrog stopnjice lokomotive. Zopet se je pojavil strojevodja z gorečo bakljo in zopet ga je Miška prijel za roko:
— Striček, poginem tukaj I
Strojevodja je obstal.
— Kdo si?	,
Miška ne ve sam, kdo je sedaj: gladujoči deček iz buzuluškega ujezda. Po kruh gre v Taškent, a tovariši so ga zapustili in v vagon ga nikdo ne pusti. Ali bi ga on ne hotel vzeti s seboj? Nekoliko bo plačal, ako bo treba: nožič ima in .tisoč rublov.
— Počakaj, je rekel strojevodja.
— Sprevodnik takoj pride. Njega lepo poprosi!
Miška je pokleknil, stegnil‘roke in'z glasom obupa, z glasom žalosti in gorja, trpeče zaklical;
—' Striček, sodrug, v imenu Krista 'poginem
tukaj! .. .
Strojevodja ni odgovoril.
Tiskovna to2ba mariborskega zdravnika
proti uredniku »Volksstimme« in vodji tiskarne.
Pretekli četrtek, dne 27. marca, se }e vršila pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča v Mariboru razprava o tiskovni tožbi bivšega vodje Splošne bolnice zdravnika dr. Janka Demovška proti uredniku »Volksstimme« Viktorju Erženu in vodji Ljudske tiskarne Josipu Ošlaku. V novembru 1929. leta je izšla v »Volksstimme« notica z naslovom
»Zaušnice in okusi so različni«.
Notica pravi med drugim: »Mariborski strokovnjak v zaušnicah še vedno ne da miru. V »Slovenca« je inspiriral notico, v kateri izziva »Volksstimme«, zakaj ni poročala o njegovi zadnji razpravi. Zaušnice in okusi so različni, kakor tudi nazori o tem, kdo bi bil rad vkljub svojim finim navadam v javnih lokah visoko ugleden. »Slovenec« bi rad izzval nadaljno polemiko o gospodu ušesnem specijalistu, ker je ponosen na ubežnika iz naprednega v klerikalni tabor. Očividno ima »Slovenec« večje veselje nad izpreobrnjencem...«
Razpravo je vodil sodni nadsvetnik J. Posega, tožitelja je zastopal odvetnik dr. Hojnik, oba tožena pa odvetnik dr. Reis-man. Toženi Ošlak je ugovarjal obtožbi in je navajal, da bi moral tožitelj njemu dokazati aktivno delovanje kot sostorilcu ali deležniku pri pisanju oziroma tiskanju notice. Tega pa tožitelj ne samo ni dokazal, ampak je nasprotno toženec doprinesel dokaz, da o natisu inkriminirane notice sploh ni ničesar vedel. V smislu določil novega kazenskega zakona pa se kaznujejo samo dela, storjena »sa umišljajem«, ne pa tudi dela, storjena, iz nehata. Ako torej naklep ni dokazan, toženec ne more biti obsojen.
Pa četudi bi toženi čital dotično notico, ne bi mogel vedeti, kdo je mišljen, ker dr. Dernovšek ni nikjer z imenom označen. Da ie edini specijalist za ušesne bolezni, je t6-žitelj dokazal izključno po pričah-zdravni-kih. Zdravnik dr. Marin pa je celo izjavil, da mu ni znano, je-li ima tožitelj popolno' kvalifikacijo ža ušesne bolezni, kakor jo predpisuje zakon sedaj, t. j. triletno izvež-banje na kliniki v tej stroki. Menda ima le kratkodobni kurz in je dobil dovoljenje spe-cijalista za to stroka po prevratu le radi tega, ker je takrat manjkalo pri nas spe-cijalistov; tozadevni predpisi so bili radi tega skrajno liberalni ter so predvidevali kratkodobno predižobrazbo.
Toženi urednik Eržen pa je navajal v svojem zagovora, da je bil k inkriminirani notici v smislu čl. 64 zakona o tisku izzvan, in sicer v tako prostaški, izzivajoči obliki, da se mu mora to priznati kot oproščajoča okolnosV Glede vsebine pa je nastopil dokaz resnice, za, vse očitke v inkriminirani notici. O tožitelj u je znano, da je čez noč menjal" politično strankarsko pripadnost, da je iz.kandidata na demokratski listi postal kandidat radikalne stranke in da je nazadnje, ko ]e prišla mariborska bolnica. kate,re šef je bil, v upravo oblastnega odbora, prestopil v vrste SLS. Toženi se torej nikakor n$ more pritoževati, da se mu ie delala krivica s. priobčenjem naznačene vesti, ki utegne ‘škodovati njegovi časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu. Res ie nadalje, da je tožitelj pred par meseci neopažen vstopil v Mariboru v zadnji vagon istega brzovlaka, s katerim sc je peljala tudi njegova soproga in se pojavil šele v Slov. Hlstrici v njenem kupeju, kjer je sedel v razgovoru s soprogo mariborski Pekovski mojster gospod Hartinger. Meni nič tebi nič je v navzočnosti japonskega vojaškega atašeja v Pariz« oklofutal gospoda M., ga suval po koridorju ter ga pri tem ozmerjal s psovko: »Vi podli osr..„ sedaj vem, kdo prenaša pošte.« Nadalje je dr. Dej-novšek grozil in že nameril klofuto tudi svojemu tovarišu primariju dr. Černiču v mariborski bolnici. To je dalo povod- toženemu, da je tožitelja označil z besedo »Ohr-feigepfačhmann«. ki nima finih manir in se ga ne more smatrati	za visoko uglednega.
Se posebej pa se	je toženi skliceval na
spise disciplinskega sodišča zdravniške zbornice proti dr. Demovšku, ki je bil obsojen meseca novembra preteklega leta na Din 4000.—• denarne globe ter na odvzem aktivne in pasivne volilne pravice v zbornico za dobo treh let, ker je podtikal neopravičeno in brez dokazov svojim stanovskim tovarišem in posebno odbornikom mariborskega zdravniškega društva nečastne sramotne lastnosti in dejanja ter s tem škodoval njihovi časti in ugledu ter grešil Proti kolegijalnosti In stanovskim dolžnostim.
Dr. Dernovšek je	bil namreč istočasno
v eni osebi primarij,	vodja bolnice in ob-
lastni sanitetni inšpektor. V tem svojstvu ie nekoč zahteval od nekega kolege v oblastni službi, torej od svojega podrejenega, da mu izda tajnosti, za katere Je ta obljubil molčečnost s častno besedo, sicer da naj si išče službe pri dr. Černiču. Od zdravnika dr. Trenca je tožitelj zahteval tudi pooblastilo za volitev z istimi grožnjami. To postopanje dr. Dernovška je dovedlo sanitetnega referenta dr. Jurečka samega, ki je dober prijatelj dr. Dernovška, da je na dan razprave pred disciplinskim sodiščem zdravnike zbornice Izjavil: »če bi bil vedel za navedeni nastop dr. Demovška napratn dr.
na najbrže okrožnice sploh ne bi bil Pisal.« Upravičenost vtožene notice. Je navajal toženi urednik, je najbolj priznala sama, ki je nedavno dr. Dernovška ra/tv !a (Kl vo^tva bolnice iti je sedaj ht,,,,sa!a tutli njegovo mesto primarija. Žanrih .dr-- Ternovška o plačilu Din. 20.000.-kn* 2 ne za žaljeno čast, je toženi označil v	ker kot cdinl specijalist
iiii „mogel ničesar zgubiti na svo-nodkih, na drugi strani pa so očitki
Ljubljanski občinski proračun.
Proračun in vpliv »gospodarske« politike.
V sredo, dne 26. marca, je imel ljubljanski občinski svet sejo, na kateri je razpravljal o proračunu občine in mestnih podjetij za leto 1930.
V debati so razni govorniki kritizirali le razne večje in manjše postavke, ne pa načina obremenitve, ki zadeva po novem proračunu zlasti delavce, nameščence in konzu-mente sploh.
V debati se je oglasil tudi občinski svetovalec Filip Uratnlk, ki je izjavil, da za proračun ne bo glasoval, ker se z njim vale nova bremena na šibkejše sloje ljubljanskega prebivalstva. Naglašal je, da bi eventualno bilo nekako merilo, če bi 50% dohodkov izviralo od kapitala, 50% pa od dela. Vsaj to razmerje bi se moralo obdržati v občinskem1 proračunu, kar pa ni tako. Od doklade na
vino se je črtalo nad tri milijone dinarjev, zato pa mora donašati povišana vodarina en milijon več, mleko in moka vsak po 500.000 Din več in ravno toliko olje in kava. Občina s tem obdavčuje z davki na živi jenske potrebščine predvsem tiste sloje, ki imajo najmanjše dohodke.
Ljubljanski proračun torej jasno priča, da so na njem sodelovali in delali možje, ki radi vale bremena na sirontašneje prebivalstvo. Že lani so bili stavljeni in sprejeti v občinskem svetu nekateri predlogi, po katerih bi bilo mogoče zagotoviti občini potrebne dohodke, toda ostali so ti predlogi le pri besedah, sedaj pa, ko so iz občinskega sveta skoro izločeni socialnopolitični vplivi in zastopani le »gospodarski« interesi, ne more biti več govora o takih stvareh.
8-uritS delavnik v opekarni Fr. DerwuscHeka.
G. Derwuschek ne priznava odloka ministra.
Lajteršberg-Maribor, 31. marca.
Z nastopivšo pomladjo se je sicer tovarnar Fran Derwuschek v toliko moderniziral, da si je nastavil v svoji opekarni novega delovodjo, ki je prišel iz Rumunije in za prevažanje opeke kupil tovorni avtomobil V vsem drugem! pa je ostal stari Derwuschek, ki zopet zahteva od delavcev 10-urno delo, čeprav mu je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja že; lansko leto meseca julija' sporočilo, da velja 7± njegov obrat .
8-umi delovni čas.
G. Derwuschek je pravkar nabil svojo novo tarifo za tekočo sezono, v kateri izrecno zahteva 10-trrno delo v akordu. Ker pa se g. Derwuschek tako rad sklicuje na pomoč oblasti, kadar je v boju proti svojim; delavcem, objavljamo spodaj v celoti odlok ministrstva za socijalno politiko, katerega torej g. Dervvuschek noče priznati, ampak se upira celo najvišji upravni instanci, ki ima odrejati v smislu zakona o zaščiti delavcev delovni čas v Dervvuschkovi tovarni.
Opozarjamo na vse to g. sreske-ga poglavarja Maribor levi breg kot sedaj edinega zastopnika upravne oblasti za okoliš Maribor levi breg in pa Inšpekcijo dela pri banski upravi v Ljubljani.
G. Derwuschku je bil od prejšnje Inšpekcije dela v Mariboru z dne 12. sept. 1929 pod štev. 1977 dostavljen glede delovnega časa sledeči odlok:
P. n. Opekama Franc Derwuschek Lajteršberg.
Z odlokom ministra socijalne politike iti narodnega zdravja St. br. 55.114 z dne 8. 7. 1929 je odrejeno, da se ima v Vašeni obratu vpeljati 8-urni delovni čas in to v treh izmenah.
v notici dokazani, vkljub temu pa še vedno milejši od ugotovitev sodbe disciplinskega sodišča.
Sodba razveljavliena — dejanja pa ne.
Po končanih izvajanjih zagovornika dr. Reismana je pripomnil še dr. Dernovškov zastopnik dr. Hojnik, da je ministrstvo na-rodtnega zdravja sodbo disciplinskega sodišča razveljavilo1, kar je že tudi »Volksstimme« objavila.
Dr. Reisman pa je k teinu izjavil: »Volksstimme« je to res poročala, toda k tej vesti »Slovenca« obenem pripomnila, da minister narodnega zdravja ni bil upravičen, razveljavljati sodbe disciplinskega sodišča, ampak samo disciplinski senat pri ministrstvu narodnega zdravja, pred katerim pa se zadeva še sploh ni razpravljala, ampak se šele bo. Koliko pa je resnice na tem, da je minister razveljavil sodbo ljubljanskega sodišča, uredniku Erženu ni znano. Vsekakor pa je jasno, da nihče ne more spraviti s sveta dejstev, dejanj, ki jih je ljubljansko disciplinsko sodišče Zdravniške zbornice ugotovilo v svoji sodbi proti primariju dr. Dernovšku. Za to tožbo pa so merodajna edino fakta, ki se ne dajo več izbrisati, ker so se dejansko izvršila.
Nehvaležnost dr. Dernovška ln njegovo stanovanje v Mestni hranilnici.
Nato Je dodal k svojemu zagovoru še ravnatelj Ljudske tiskarne, Josip Ošlak, sledeče:
»Primarij dr. Dernovšek prav dobro ve, da jaz z redakcijo »Volksstimme« nimam nobenega opravka in torej tudi subjektivno nisem prav nič kriv na vtožeui notici Vem sicer, da je nehvaležnost plačilo sveta. Včn-
Ker se v Vašem obratu sezona bliža h kraju, smo odločili, da za letos pustimo 10-umi delavni čas, kakor je bilo svoječas-no s pogodbo določeno, pač pa Vam nalagamo, da morate brezpogojno plačevati 50% poviška za VSe ure, izvršene nad 10 ur.
Tukajšnjemu uradu javite izvršitev gornjega odloka v teku 8 dni, ker bi se v nasprotnem slučaju moraio postopati v smislu čl. 123 odst. 2 zakona o zaščiti delavcev. —
Šef inspekc. dela: inž. Šorli.
Šef Inšpekcije dela sicer nikakor ni bil upravičen v smislu zakona o zaščiti delavcev preko tega odloka ministrstva socijalne politike dovoljevati Dervvušchku 10-umi delovni čas za lansko sezono. Toda, kako sl upa g. Dervvusehek kljub gornji jasni določbi ministrstva socijalne politike, še tttdi letos zahtevati 10-urno delo?
Odlok ministrstva socijalne politike še ni bil preklican in torej velja v polnem obsegu. Velja pa še tudi V celoti zakoni o zaščiti dielavcev.
Delavstvo zahteva, da se odredbe ministrstva socijalne politike strogo izvajajo. Opekarna Derwuschek pa mora seve tudi pri 8-urnemi delu plačevati delavcem takšne mezde, da bodo mogli s tem zaslužkom, dostojno živeti kot ljudje.
Grožnje g. Derwu!schka, da bo zaprl tovarno, če delavci ne sprejmejo njegovih pogojev, nihče ne vzame resno in se. je zlasti delavci ne boje. Delavci dobro vedo, da g. Dervvusehek nikdar ne bo tovarne zaprl, četudi bo moral izvajati zakon o zaščiti delavcev. Če pa bo g. Der-wuschek tovarno res zaprl, ne bo nobene škode, ker bo konkurenca takoj odprla novo tovarno, oziroma bodo druge opekarne za toliko povišale obrat, da bodo vsi delavci dobili zaslužek.
Vsekakor pa mora tudi g. Dervvuschek respektirati zakon in odločbe ministrstva.
dar ne bi pričakoval, da me bo tožil baš dr. Dernovšek, ki se mi ima za toliko dobrot zahvaliti, ker sem ga kot član ravnateljstva OUZD branil ob raznih' pritožbah bolnikov, ki so se pri njemu zdravili kot zdravniku OUZD. Na dr. Dernovškovo prošnjo pa sem ga branil tudi glede njegovega krasnega stanovanja, ki ga ima v poslopju Mestne hranilnice, katero je rabila Mestna hranilnica za svoje uradništvo in je morala vsled tega odpovedati v drugi svoji hiši vdovi po profesorju in državnemu uradniku, torej mnogo revnejšim najemnikom, kot je dr. Dernovšek, ki ima poleg svoje plače kot primarij še celo vrsto bolniških blagajn in pa krasno prakso kot edini specijalist za oči, grlo in ušesa v celi mariborski oblasti.«
I a izjava Ošlakova v sodni dvorani je presenetila in napravila porazen utfs.
Po zaključnih besedah zagovornika, je sodnik razglasil sodbo, s katero se obsodi ravnatelj tiskarne Josip Ošlak na Din 300.—, Din 200,— denarne kazni ter Din 300,— odškodnine, toženi urednik Eržen pa na 7 dni ^stnega zapora, Din 300.— kazni in Din
i 7~ ,oc*škodnine. V razlogih obsodbe je sodnik izrazil mnenje, da Je bil članek v celoti žaljiv za tožitelja, ker ga je smešil z vednitn ponavljanjem označbe »visoko ugledni«, disciplinska obsodba zdravniške
x/° ii*ice. pa d3 °k ^asu objave članka v »Volksstimme« javnosti še ni bila znana, dočinn se zaradi enkratnega klofutanja in enkratne namere h klofutanju tožitelja še ne sme nazivati kot strokovnjaka za zaušnice.
Po razglasitvi sodbe je zagovornik prijavil v imenu obeh obsojencev priziv.
Nadprodukciia vajencev.
Lepa nadprodukcija vajencev in vajenk v brivski obrti.
Zadruga brivcev, frizerjev in las-ničarjev v Ljubljani (okoliš bivše-ljublj. obl.) je imela leta 1929 170 ob koncu lanskega leta (1929) 170* članov s 169 poslovalnicami in 34 podružnicami. Zaposlovala je 151 pomočnikov in 35 pomočnic ter 255 vajencev in 53 vajenk, skupaj 494 po* možnega osobja, z mojstri vred pa 664 oseb.
Pred 7 leti (1923) je imela 101 člana, 60 pomočnikov in 58 vajencev in vajenk; skupno pomožnih moči samo1 118, z obrtniki vred 219. V sedmih letih se je število vajencev 5 krat povečalo, število pomočnikov pa sa^ mo potrojilo. Kam plovemo z brivskim naraščajem — same številke govore preveč jasno. Dozdaj smo poznali v kovinarski in oblačilni stro* ki nadprodukcijo vajencev, sedaj pa je že brivska obrt prišla na vrsto.
Maribor.
Seja mariborskega občinskega odbora dne 27.	marca 1939.
Dne 27. marca	se je	vršila javna	seja’,
na kateri so se obravnavale sledeče zadeve: Zastopiitfcll delavstva so* vložili Interpelacijo, zakaj se ni še nastavilo 74 delavcev, ki so bili januarja odpuščeni. To so večinoma mestni delavci, ki so danes vsled nezaposlenosti v veliki stiski irt pomanjkanju, dočim so se pridržali v službi posestniški sinovi z dežele, ki niti niso v Maribor pristojni. Z ozirom na slabo stžnje cest, stavijo predlog, da se	spet	sprejmejo v	službo,	zlasti, ker se	sicer	dela preko	8 ur
dnevno, s čimer zgubijo drug! svoj za-* služek.
Druga interpelacija istih' obč. svetnikov vpiraša župana, kaj namerava ukreniti, ker misli sedanji posestnik dragonske vojašnice odpovedati vsem strankam, ki bi bile potem na cesti. Občina je investirala tam preče} denarja in vpraša se, kako je mogoča tako hitra in nenadna odpoved1.
Na zadnjo interpelacijo glede svobodne mesnice odgovarja g. župan, da je bila preostra in iz zapisnika klavničč izijaja, d& se je zaklalo in prodalo še več kot se je javilo; take prodaje se bodo odslej tudi v »Volksstimme« javljale. Glede kvalifikacije mesa pojasnjuje g. župan, da se je v tem pogledii delalo po predpisih' in se je mesto manjše vrednosti označilo z okroglim žigom. — Pe‘ti odsek naj posebej* o tem še sklepa in naj še enkrat obč. svet o tem obravnava.
Po novem kazenskem zakonu bodo v večjih mestih ustanovljeni zavodi za mlado-1 tetne, zakar se bo občina tudi pobrigala.
Gospod Robaus je odložil mesto v avtobusnem odseku in se naj izvoli novi.
Mestnemu uradniku g. Heinrichu se da garancija za gradbeno posojilo. — Pravdo proti g. Franzu radi Tegetthofove hiše je občina izgubila in bo o tem še občinski svet ukrepal. — Predloži se tudi predlog glede gradbene ureditve Maribora ln okolice ter postavi komisija, ki bi stopila tudi v stik z gosp. arh. Plečnikom v Ljubljani; predlog se izroči 3. odseku. — Glede nezaposlenih' delavcev izjavlja g. župan, da bo interpelacijo upošteval, seveda, v kolikor je dana budžetna možnost. —
Glede prostorov za inuzej, dečji dom, »Vesne« in. dr., pojasni g. župan^ da je vse to tudi finančno vprašanje. V »Vesni« pa je 38 gojenk, 33 iz naše banovine; je pa uprava visoko aktivna, torej je ne bi bilo mogoče ukiniti. — Grčar pojasni tudi, da. v »Vesni« izučena dekleta lahko tudi (fcbe obrtno pravico za šivilje in dr., kar je danes zelo važno in je ta obrtna šola nujno potrebna.
Poročilo 1. odseka: Prošnji Bernliard za odpis vodarine, se ugodi. Prošnji g. Be-raniča radi davkaproste dobe, se ugodi z datumom vložene prošnje. — G. Scherbau-mu se prošnja glede previsoke kanalske pri-ključitvene vsote odbije. — Prizivu g. Kiff-manna radi davkov 2 hiš v Jelačičevi ulici, se ne ugodi. — Prizivu g. Stumpfa radi pri-rastkarine, se le deloma ugodi. — Prošnji Olepševalnega društva radi popravil stavbe pri Treh ribnikih, se ugodi le pogojno, ker ima društvo sicer brezplačno uporabo. — Priziv gostilničarjev radi trošarine se odbije. —
PoročBo 3. odseka: Pravoslavna občina je zaprosila za prostor za kapelo; razpisal se je natečaj za zgradbo in prostor. To mnenje jte osvojil tudi odsek, da naj se da prostor brezplačno. Glede prostora pa naj bi se šele pozneje sklepalo. — Večina ohčinskega sveta sprejme ta predlog.
Glede nameravane stavbe g. Berga oz. Žlahtiča ob drž. mostu, predlaga odsek, naj se skliče v ta namen anketa, na kar bi šele sklepal občinski svet.
Radi trga za seno in slamo je odsek soglasno sklenil, da se na Tržaški cesti napravi trg in tehtnica za seno, za levi breg pa se bo napravil trg drugje. Začasno naj bi se se obdržal na1 Trgu Svobode, dokler Se ,na^e Primeren prostor.
Odsekov predlog se odkloni, sprejme Pa se, da naj se postavi tehtnica na sejmišču pri klavnici hi> tja prenese tudi trg za seno in slamo.
Poročilo o proračunu. Enprocentnl prispevek za vojaščino se je ukinil. Pri kinematografskih predstavah se ie taksa 50 Din
ČITflJTE„DELflVSKO POLITIKO
,yhnRoen se ^ m p R i b o R
POŠim PREDOLG
ukinila, zvišala pa se je taksa na pogodbe med živimi na 1% od prodajne vsote. Vse doklade so se ugodile na 50% od 100%. —
Davek na nezazidane parcele je bil po mnogih intervencijah le deloma črtan od 4 na 3% in sorazmerno tudi za druge slabše parcele.
Davščini gostilničarjev na trošarino se je le pogojno ugodilo, ker je današnji finančni zakon še ovira.
Sklene naj se, zvišati trošarino pri pivu od 60 para na 1 Din, pri vinu pa od 1 Din na 1.50 Din.
Ošlak zahteva v tej stvari pojasnila, ker misli, da je vsled nameravanega povišanja davka na alkohol nujno, da se sklenjeni davek na gostaščino zniža vsaj za 1%. Pledira tudi gledte davka na nočni obisk gostiln, odpravil pa naj bi se oni davek na račune v gostilnah. O. župan se ne strinja, češ, da se je gostaščina itak že znižala, sicer pa, da se mora preje spoznati finančni efekt davka na parcele in dr.
Dr. Lipold predlaga, da naj se proračun zaenkrat nič ne spremeni ozir. poslabša, je pa za davek na nočni obisk gostila — Po zagotovilu, da se bo gostaščina za prihodnji proračun znižala, se sprejmejo predlogi glede povišane trošarine.
četrti odsek: Narodnemu gledališču se dovoli 30.000 Din podpore za leto 1931. — Uslužbencem mestnega kopališča se za nadurno delo dovoli nagrada za lansko leto po 500 Din.	.
Za novo sušilno napravo v mestnih hišah v Smetanovi ulici se dovoli potrebna vsota. — Nakup hiše na Vojašniškem trgu, parcele Balzer in hiše Majerja se odkloni, ker ni za to kredita na razpolago. G. Fran-klu se prodaja parcele odobri. — Zamenjava z Vinorejsko šolo radi ureditve parcele ob Vrtni ulici se predlaga in odobri. — Čuvali v Mestnem parku se nastavijo primemo vsoti v proračunu. — Kanalizacija Gregorčičeve (podaljšane) ulice se odobri.
5. odsek: Koncesije za gostilne se odklonijo.
Tajna seja: Kot Masarykova cesta se predlaga mesto Ciril-Metodove del ceste od dTž. mosta do Tržaške ceste. Se sprejme. Nato so se obravnavale disciplinarne zadeve.
Gostovanje delav. odra »Svobo-boda« iz Ljubljane. V nedeljo, dne 14. aprila 1930 igra delavski oder iz Ljubljane v tukajšnjem gledališču ob 15- uri tragedijo »Grob neznanega junaka«, ki je dosegla v Ljubljani največji uspeh. Tudi mariborsko delavstvo bo pokazalo, kako ve ceniti
svoje kulturne prireditve in bo do zadnjega kotička napolnilo gledališče. Vstopnice se že prodajajo, in sicer v čitalnici Delavske zbornice (palača pokojninskega zavoda). Da ne bo pri blagajni prevelik naval, naj si \sakdo nabavi vstopnico v predprodaji, kjer si sedaj še lahko izberete tudi lepši prostor. Zaupniki strokovnih organizacij se naprošajo, da pridejo k tajniku Čehu po vstopnice.
Občni zbor podružnice »Svobode« se vrši v soboto, dne 12. aprila ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Pozivamo vse člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Vabimo tudi vse podružnice svobodnih strokovnih organizacij, da se udeležijo občnega zbora po delegatih, da se tako čimbolj pripomore k vzajemnemu delovanju med kulturno in strokovno organizacijo.	Odbor.
Radio.
Glasbeni program. — četrtek, 3. aprila.
Ob 19.30 preno® ljubi jamske opere. Naslov opere še ni znan. Petek, 4. aprila. Ob 20. uri Mandlov oratorij »Jefte«. Prenos iz Dunaja. Sobota, 5. aprila. Ob 20. uri Rimski Korza-kov, opera »Snfegurečka«. Prenos iz Zajfre-ba. — Ljudska univerza v radiu. O severo-iloventkih narodnih nošah 'bo predaval v četrtek, 3 aprila ob 18.30 g. dr. Franc Kotnik. O telovadbi otroka do vstopa v šolo bo predaval v soboto, 5. aprila ob 19.30 g. L Lavrenčič. Literarna ura: Podobe iz slovenske literarne zgodovine nam bosta spet podala gg. prof. Franc Koblar in France Lipah v sredo, 2. aprila ob 19. uri. Otroški kotiček bo vodila v sredo, 2. aprila ob 18JO gospa Gabrijelčičev«. Pri gospodinjski uri v petek, 4. aprila ob 19. uri bo govorila gdč. Cilka Krekova.
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA H. Z. Z O. Z.
Ustim 1898	MABIBOH, TRŽAŠKA CSSTA ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higiensko urejena pekarna,—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pi.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali si 2e dobil novega naroinlka za „Delavsko politiko”, smatral to za svojo dolžnost!
motflstlnja
CELJE
(Paloča L brv. itedionlce)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih ktobukov. — Velika izbira slamnikov, klobulinastih in žalnih klobukov itd.
DOBRO IN POCENI
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri
L. REICH, MARIBOR
im
Aleksandrova c. 40 (v novi Vlahovičevi hiši).
Cene nizke!
JCttpujle svoje potrebščine pri naših fnseren-tfti.
NOBEN
rokodelec, delavec, kmet ali meščan
NE ZAMUDI
ogledati si dospele
>TIVAR<
OBLEKE
za se in za svoje otroke!
Kakovost izvrstna! Cene neverjetno
nizke!
Samo v manufak-turni in konfekcijski | 'trgovini
I. MASTNAK
Celje, Kralja Petra c, 15
2IGA WEISS
— konfekcijska trgovina — CELJE - GABER JE 3
(v hiši gosp. Pleviak).
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega
angleškega in češkega blaga
po n aj n i £j i ceni.
Ravnotako izgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in naj novejših krojih.
Deike obleke od Din 80- , ISO*—, 350*—. Obleke za gospode od Din 300*— naprej. De* lavske obleke od Din 200*— naprej.
Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.  ..................»»»»M
i y ir
Ali ste 2e krilil
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niž j ih cenah, za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
MALA NAZNANILA.
■
a
m
m
0
m
m
m
m
u
m
m
m
m
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v • II v*
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
41
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccariuf
urar, Maribor, Slomlkov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOHOSKfl CESTA 90.
\ ulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBIIC, Maribor, Slavni tri L
Mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN GUSTINtlC, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
El«
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg 81. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. '
zastonj
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno ametikansko
zlato nalivna pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt*. Naroča se Administration der „Radlo-welt'‘ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVAKNA^,S OFRA«
kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler" pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
  T. SOKLIČ ===
Maribor, Aleksandrova cesta it. 43, Trg Svobode (Nova Scherhaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
p. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 2*
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobninc, vrvi, špago, papir, Šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
Tiska: Ljudska tlslravla 'd. d. v Mariboru, predstavttelj Jostp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.