Današnja šieviika obsega i> strani. , leto. Velja v Ljubljani in po pošti: '•“j« lete . . . K 84 — **»! ieta , . „ 42-— IMrt !?ts 21'__ " !> (i 7_ inozemstvo: (at« naprej K 95*~ s* pol (»ta „ „ 5* — <® ž«Srt k's „ „ 2G-— ** *R »ssec w 9 — ‘J;. Ss pismeno narotbe brej »'ofefljatTe denarja se rt* moremo ozirati. SKrožniki naj porfttjajo naročnino ŠpUr* po nakaznici. ISgj Oglasi re računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 - m visok ter 45 mre Širok prostor za enkrat 41 vin., za večkrat popasi Breflnlfctvo ji« na Starem trgu štev. 19. Telefon Stov, g«0. Upravništro jc ua Marijinem trgu 3SS-.1—atev. 8. Telefon Štev. 44, ------------- Izhaja vsak dan agutraj. PrtsaiiMvsua šlevUk«, 40 vtosnfev. Vprašanjem glede iaserstov I. dr. se naj pritoži z a odgovor dopisnica ali Knamka. — Dopisi naj so fraukirajo. — Rokopisi ge no vražajo. Nemški vojaki napadli in oropali jugoslovanskega kurirja. Žrtve eksplozije v vlaku pri Sevnici. — Velik shod »Zveze jugoslov. železničarjev" I v Mariboru. — Dr. Korošec čisti. — Zahteve hrvatskih časnikarjev. Malo pomislimo. p .Nekaterim ljudem je „vseeno". *eJ smo rekli: „Jugoslavija aii smrt,“ aal pa pravimo: .Jugoslavija — aii Se — £„0 _ « prej stT)0 nijsjjii •ja bodočnost, zdaj mislimo samo še trenotek. Zato je tako. In to je «lcstno. Iz tega sledi vse zabavljanje n hujskanje. Nihče vet noče potrpeti. «1 pri tem mislimo, da je kriva arzava. J Srbija bi bila dobila po vojni za svoje junaške čine in prestane trpljenje vse sibske pokrajine in anian*a bi ji biia rada dala Še bogve kake ugodnosti na Balkanu, posebno na jugu in vzhodu, ker bi to ne bilo nikogar motilo in bi bilo antanti po-'jOlji- T3ko pa se je Srbiji pridružila Jugoslavija, ki jc videla v tem edino rešitev celokupnega naroda, — in r^jja nas je sprejela. Še več! Srbija ijjje j postavila za to, da se ne odtrgati noben košček Jugoslavije r žl6 P.°s*a*a ce*° svoje čete na Ko-°Sko iu drugam. Ona nam je dobila Kredit pred svetem, da so začeli nas vP«Števati. Kaj bi bili siccr? Del prelagane Avstrije, ki zmagovalec stori 2 njim, kar hoče. Ako bi bila Srbija Stbična, bi sprejela, kar ji je bilo določen® in bi bila deležna vseh antantnih darov. Tako bi ne bilo nastalo jadransko vprašanje in težave z Italijo, za kar bi bila antanta Srbiji zelo hvaležna. Mi bi bili brez moči: nastalo bi bilo vprašanje: aii k nemški Avstriji ali k Italiji in ker bi se ne •H* mogii odločiti, bi bili nas razde-*"• Ta odločitev bi bila hujša od Pry6. Hrvate bi biia doletela isia >.s°da> postali bi bili žrtev madžarsko-^ 0vsko-italijanskih intrig. Kakšno bi iahk naŠe živl!enie P° tgki odločitvi si 140 mislimo. In vendar ne pomis- limo, kaj bi bilo, ako bi na pr. danes do tega prišlo, kar bi se lahko zgodilo, ako ne bomo trdno povdaijali svojo narodno voljo in ako nam bo postalo vseeno. Naši otroci bi bili kar smo bili mi pred vojno ali pa še m3nj. Ako bi na pr. mi imeli že od leta 1912 vojno, da bi se bili morali osvo- boditi od enega sovražnika in potem še od drugega in bi se pri tem osvo-bojevanju celo Si bi bojevali proti nam, aii bi mi imeli toliko moralne sile, da bi šli neglede na svoje ugodnosti reševat Srbe? Samo to pomislimo. In kaj bi mislili mi o njih, če bi na pr. mi toliko pretrpeli, kakor oni iti bi mi šli potem še varovat njih mejo, — oni pa bi biii s tem nezadovoljni in bi zabavljali — kaj bi mi rekli o njih, ali bi jih ne pustili usodi, nehvaležnike? Njih trpljenje se da z našim komaj primerjati. Imajo svoje macedonsko in banatsko vprašanje, ki bi se najbrže zanje mnogo ugodnejše rešilo, če bi popustili napram Italiji o našem vprašanju. In vendar ne popustijo. Iz sto ran krvavi še njih narod in domovina in vendar ne dajejo v ničemur sebi prednost — vse dela z nami pa bratovsko in zdi se, da nosijo več dolžnosti na svojih ramah, nego rai. Dajo nam vse, kar nam morejo dati, ne da bi zahtevali od nas kaj zase. Ako bi mi vse to pomislili, ne bi lehkomiselno godrnjali in zabavljali češ: saj je vseeno, država jc gotovo zadnja, ki bi ne priznavaia vsem svojim uslužbencem primerno plačilo. Toda: ali se dajo iaka vprašanja finančno in upravno rešiti v enem dnevu ? Saj bo še mnogo lepih dni v Jugoslaviji in vsi bodo imeli vsega dovolj — zakaj bi torej malo ne potrpeli sedaj, ko še cel svet trpil Vemo za vse naše stanove, kako žive, priznavamo vse njih zahteve, zavzemamo se zanje — samo eno želimo, da pri tem ne pozabimo na temelj vse naše bodočnosti t. j. država. Noben stan bi ne mogel nase prevzeti odgovornosti, da je v boju za svoje stanovske stvari uničil oni skupni dom, ki bo nudil vsem našim stanovom dovolj dela in zaslužka. .Jugoslavija ali smrt!“ Smrti hvala Bogu ni treba — Jugoslavija je prišla brez velikih naših žrtev — podprla jo jc srbska sila. Tudi zdaj ne bo treba umreti — dasi je trpljenja mnogo. Združimo delo in potrpljenje in prišlo bo za Jugoslavijo — novo življenje. L. Trst. Memorandum dr j a Gustava Gregorina, člana Jugoslovanskega odbora in bivšega tržaškega poslanca mirovni konferenci. Po zaslugi neumorne propagande je devlza „Trento e Trieste all’ttalia“ postala tako popularna, da se bo zdel vsak poskus odkriti neutemeljenost italijanskih rivendikacij na Trst nekaterim politikom kot izraz nacionalnega Šovenizma. A vendar je baron Sonnino, današnji zastopnik italijanske zunanje politike napisal v svoji „Ra-segna settimanale14 leta 1881. sledeče naziranje glede Trsta: „Trst je najbolj pripiavna luka za ttgoviao in in dustrijo Nemčije. Prebivalstvo tega mesta, kakor vse obmejno prebivalstvo je pomešano : rivendikacija Trsta na podlagi prava bi bila pretiravanje narodnega načela, še več, ona ne predstavlja mkak interes za našo obrambo." Kar je veljalo leta 1881. velja tudi danes. Važnost visečih historičnih odločitev zahteva, da se italijanske as- piracije, ki prekoračijo meje narodnega sentimentalizma, podvržejo zavezniškemu premotrivar.ju. V prvi vrsti moramo premotriti, v koliko se te aspiracije zlagajo z realnimi italijanskimi interesi in z onimi tega mesta, a v drugi vrsti v kolikor so one pravične jugoslovanskemu zaledju. Sledeča stališča je treba vzeti v ozir: 1. Geografične, 2. etnografične, 3. ekonomsko, 4. strategične. I. Geografičao leži Trst pod kra-ško pianoto, ki ga obkroža od vseh strani. Posebno s severozapadne strani je Trst popolnoma odrezan o furlanske nižine, ki je samo nadaljevanje beneške. Iz vsega tega izhaja, da je Trst zemljepjsno popolnoma odrezan od Italije in da pripada po naravi jugoslovanskemu zaledju. ii. Z jezikovnega in. narodopisnega stališča je Trst oaza v jugoslovanskem (slovenskem) jezikovnem teritoriju. Sl«.venci so avtobtonsko prebivalstvo Trsta in okolice že od 6. stoletja. Leta 1735. je bilo slovenskega prebivalstva v Trstu 3385, a italijanskega 3865. Ako je to prebivalstvo kasneje naraščalo na škodo Slovencev, je bilo temu vzrok, ker jim je država odrekala vsako višjo izobrazbo, medtem ko italiianske občinske oblasti niso davoljevaie Slovencem niti ljudske šole. A kljuVs temu so Slovenci vzdrževali v Trstu močno manjšino, ki ima odločilno vlogo v političnem življenju mesta. Vzrak temu je pomlajenje odpadajočega prebivalstva tega mesta s pomočjo močnega in zdravega prebivalstva, ki se neprestano steka s slovenske okolice v mesto in ker posredujejo Slovenci v Trstu močno organizacijo na narodnem socijalnem in gospodarskem polju (imajo kakih 200 Mmm LEVSTIK, 71. nAd&iievanje. -3f * V Sg . Ktinnigsbruch je bil Židane vel j e; odvetnik nieJ[e.Cud'l njegovemu poznanju naših mestnih raz-novice** pan'manju> s katerim je premleval dnevne ki r_ ‘ KazVme se, da sta se ustavila ob vlomih, K1 50 ^nemirjali javnost prav tiste dni. se v,-l-«Sraim,ne .kanaljel« je menil gost. »Da, v tem <3a , m P 0V1 m°dernega časa, ki pušča lopove, se klatijo neobefieni po belem sVetu...« vgijg* ogrne,< je pritrdil Smučiklas od srca. »Rado-zaB]„ - sem> čemu jih ne odlikujemo za posebne »Haha, malo manjka; če pridejo kdaj socialisti na krmilo, doživimo tudi to«. tj V .^e kaj hujšega! Veste, ljubi gospod grof, od °kratizem Je ^ePa 'n — prazna beseda,« je planil da na Pr‘l*k°- »Politična fraza, brez katere je raz anaŠnJ* te*k° stopiti med ljudstvo... saj me bolf111^6-* ’ ‘ ‘ amPak grda, pregrešna fraza ! Srcc me „o ’ ^°l*kokrat jo začutim na jeziku... Jaz, dragi in ?10^’ se ,ne čutim demokrata — tu notri ne!« je hh 8e ic udaril po prsih. >Moj srčni ideal ° ve staro, preizkušeno razmerje med gos-tudi .,n h'aPcsm •, želel sem biti človek, in sem den>r,?°Stta^ore',:oč • • • Ampak, če uvedemo danes racijo, je konec teh lepih sanj 5 potem, gospod grof, ne bo več gospodarjev in hlapcev,., ne bo več človeka.. Potem bomo vsi svinje in drugega nič U To rekši se je udaril po kolenu in ponosno uprl oči v aristokrata. >Veliko in sveto resnico ste izrekli,« je kimal ta prepričevalno. »Toda hvalite Boga, da vas ne slišijo gospodje vlomilci; gotovo bi vas kaznovali o prvi priliki za vaše nedemokratske nazore.« Domačin je zaničljivo mrdnil z obrazom. »Prav nič se jih ne bojim!« je vzkliknil samozavestno. »Še v sanjah ne... Dandanes nismo več tako neumni, da bi shranjevali denar v zabojih in nogavicah; čemu pa imamo banke? Doma si držim bagatelo za največjo silo, da človek ni brez beliča; nikoli več ko stotisoč kron, in tudi do teh ni lehkota priti. Huaimansko imam spravljene in zaklenjene!« Razplel se je dolg razgovor o blagajnah; grofova izvedenost, kar se tiče najnovejših oklopov in zaklopov je iznenadila odvetnika ter mu dala povod, da ga je povabil gledat svojo zakladnico. Stopila sta v slep prostorček zraven spalne sobe; tat, bi bil moral dobesedno preko Smučiklasovega trupla. V luči žarnice, katero je užgal gospodar, se je pokazalo gostu četvero ozkih, golih sten, prelepljenih s temnordečo tapeto in brez najmanjšega okraska razen črne, železne ornare z mnogimi umetnimi ključavnicami. Dvoje srebrnih svečnikov se je lesketalo vrhu blagajne ter ji dajalo nekam oltarsko lice, v viden znak, da se vdaja naš vrli Smučiklas na tem kraju edini pobožnosti svojega srca. »Najnovejši ameriški sestav!« je dejal ponosno, hiteč odklepati težka vrata; grof je pozorno sledil njegovim rokam, ki so z jedva opaznim drgetom brodile po zrežnjih bankovcev in vrednostnih papirjev ter pregrebale zlatnino v jeklenih predalih. »O, naši uzmoviči bi bili poplačani za svoj trud, če bi mogli do tegale; ni vse, kar imam, in vendar ni malo ... Ampak blagajna je dobra in trdna, ne glede na samokres, ki leži zmerom na moji nočni omarici!« Gost jc želel vedeti, odkod jo ima: »Tudi jaz si moram omisliti nekaj podobnega, da me škoda ne prehiti; kdo pa ve, kaj ga čaka?. Odkar so našli tisto listnico takorekoč pred mojimi pragom, sern zmerom v skrbeh, da ne bi zlodej" prinesel lopovov tudi k meni.« »Previdnost je mati modrosti!« je kimal Smu-čiklas, zaklopaje svoj tabernakel. »Francosko nabrežje je lep kraj, idiličen in romantičen... toda zelo na samem ... Kdo se more zanesti na tistih par zaspanih policajev! Ako imate denar in dragocenosti doma, nikarite odlašati.« »Nu, kak teden lahko počakam,« je rekel grof malomarno, zehaje v dlan, »Zasdaj ni hude sile; kdor pride iztikat po mojih predalih ne bo našel dosti plena... Človek si prej ne misli, koliko požre nastanitev; in če prištejem, kar sem pustil gredoč v Montekarlu — hehe 1.., (Dal e.' društev in razne banke in šole, izmed katerih je ena trgovska.) Šsle vzdržujejo izključno s prostovoljnimi doneski. Vsi ti zavodi so kakor močna ogrsja proti vsakemu poizkusu raznarodovanja. Edino temu se je zahvaliti, da je Trst leta 1910. (kljub pristranskemu postopanju v popisovanju, ki je protežiralo italijanski pretežni element), štel 39.319 Jugoslovanov napram 113.959 Italijanom. Pri državnozborskih volitvah leta 1911, je bile na /podlagi splošnega glasovanja oddanih 10.700 jugoslovanskih glasov in 14.300 italijanskih. Rezultat volitev dokazuje, da je bil« razmerje prebivalstva v Ttstu sledeče: 102.619 Italijanov napra* 70.719 Jugoslovanov (57% : 43%)- Trst je torej mesto z jezikovno pomešanim prebivalstvom in z neznatno italijansko večino, še več, ta večina je sam« oaza v jugoslovanskem teritoriju b ez vsake kontinuitete z Italijo. Da s« izvede tako umetno zjedinjer.je Trsta z Italijo, zahtevajo Italijani — razen 223000 Slovencev in Hrvatov Istre zaledje, in jezik naj ostanejo in se ne smejo s silo odpraviti. Vprašanje, da se tudi o tem oziru doseže nekoč jedir.stvo, se prepušča bodočnosti in prirodni eveluciji; 2. kot pristaši (edinstvene države smo protlvnllcl federalizmu, dualizmu, trializmu, ali smo za avtonomijo, ki jo zantevamo za administrativne dele naše jedinstvene države; 3. vlada je jedna za tso državo. V vladi so ministrstva za vse panoge državne uprave brez izjeme; 4. državni parlament daje zakone za vso državo in za vse stroke državne uprave brez razlike; 5. da se izvede načelo upravne decentralizacije, je potrebno, da se država porazdeli v upravne jedinice, od katerih naj bo občina najmanjša, a pokrajina največja . . . III. Da se čim najbolj ublaži volilna borba za konstituanto, ki bi bila lahko vzpričo težkih notranjih in zunanjih razmer fatalna, bi bilo potrebno, da bi se delovalo na to, da se zbero okrog teh misli vsi elementi, ki se v ni po volji odgovoril, ga niso izpustili. Cela dva meseca nismo okusili gorke jedi. Trpeli smo duševno in telesno tako, da bi bil vsak opis le medla slika. Zmerjali so nas, pretepali, vklepali v težke verige in ravnali z nami kot z najhujšimi hudodelci." ki obsega 155.000 Slovencev goriške j bistvu strinjajo ž njimi, pokrajine in 100.000 Kranjske, med i iv. Ti elementi bi naj še pred katerimi živi samo 14000 Italijanov (v mestu Gorici). Tako bi Trst s teritorijem, ki je predložen za pripojitev štel 331.000 Slovencev napram 126.000 Italijanov. Ta teritorij bi bil izpostavljen s severa pritisku od 1,000 000 Slavencey, a na jugu (Istra in Bal macija) pritisku kakih 900.000 Hrvatov i stranke. volitvami v konstituanto na tem temelju sporazumno izdelali načrt ustave, da se stvar čim najpreje in čim najuspešneje konča v ustavotvorni skupščini. V. Emigranti izražajo željo, da se posvetujejo o teh mislih narodne in Slovencev. P. P. Jugo; Podpisani: Jovan Cvijič. Dr. j Ante Trumbič. Dr. Josip Smodlaka. j ;oslovanski emigranti v j i Parizu O politični ureditvi : Ferdo Šišič. Veljko Petrovič. Alb. Bo- netič. M. Sivcič. Dr. M. Cingrija. Dr. ’ Gustav Gregoiin. Prof. Vasa Stajič. j Dr. Fran Barac. Dr. Ivo de Giulli. j Josip Ribarič. Dr. ivo Milič. Joakim j Kunjasič. Jugoslavije. Jugoslovanski emigranti v Parizu so na sestankih 15., 18. in 22. marca 1919 sprejeli sledeči politični program: I. Popolnoma soglašamo s semi-le temeljnimi točkami političnega programa : 1. Naša država bodi jedinstvens, a ne zložena, torej naj ne bo urejena kot zvezna država, kakor je Nemčija ali Šrica, niti kot zveza držav, kakor je n. pr, Amerika; 2. ona naj ima poleg jednega vladarja jedno državno vlado kot vrhovni argan za vse stroke državne uprave in jedno narodno zastopstvo (parlament) kot zakonoaajalno tel« za vse vrste državnih poslov; 3. država naj se ne upravlja centralistično, kakor n. pr. Francija, marveč v r.ji bodi v veljavi decentralizacija po načelu samouprava ali seff gouvernement; 4. v državi so odpravljeni vsi privilegiji; dejanske premoči ali prvenstva nima nobeno pleme, nobeno plemensko ime, marveč nad vsemi naj Pod italijanskim Trpljenje naših internirancev v j Angiari. pi Interniranec, ki se je vrnil pred ] par dnevi iz Italije, pripoveduje: „Bil sem interniran dn« 11. ja- j nuarja 1.1. v domači vasi, odkoder so j me gnali vklenjenega v Trst. Iz Trsta ■ so nas sedmorice z verigami na rokah ! odvedli v Verono. Tam sm® bili tri j dni in Štiri noči zaprti skupno z ita- j lijanskimi kaznjenci v trdnjavi. Nato j so nas prepeljali v Legnano in od tu 1 v ujetniško taborišče pri Angiari. Za- I prli so nas v neko dvorišče kjer smo j morali na prostem prenočiti. Prihod- j njega dne so nam javili, da smo do- S deljeni 8. ujetniški stotniji, v kateri so vlada misel narodnega in držarnega i se nahajali ujetniki iz Gorice, Trsta jedinstva, ki se ne sme identifikovati ! in Istre. Prejeli smo ujetniško obleko ter jedilne posode. Že smo upali, da z nobenimi posebnimi nazori ali interesi; 5. dižavljanom naj bodo zajamčene vse državljanske svoboščine, ki so temelj in obiležje prave demokracije; 8. za vse volitve naj velja splošna, jednaka in direktna volilna pravica; II. Iz tc istovestnosti nazorov izvajamo korist in potrebo zajedniške politične akcije z vsemi sorodnimi političnimi skupinami na temelju teh-le misli, ki izvirajo iz zajedniških temeljnih načel pod I.: 1. Jedlnstvena država mora • imeti 1 jedno im«: po našem mnenju naj se imenuje „Jugoslavlja“- Tro-imenski naziv označuje zloženo, zavezniško državo, on ovekovečava razlike, ki jih hočemo izbrisati, in povzroča rivaliteto in ljubosumnost med pojedinimi plemeni radi prvenstva imena in ^ praktične uporabe naziva države, ki se naj označuje z jednim imenom. Tri pl.iuenska imena označujejo razcepljenost v nrošlosti, a novo jeduostavno Ime bodočnost v Jedinstvu in ravnopravnosti. Ime jugoslovensko predlagamo samo kot službeni naziv države in dižavljanov, kakor službeno označuje britansko ime državo Argležev, Škotov in njihovih prekmorskih oblasti. Imena srbsko, hrvatsko in slovensko za narod nam dajo nekako „svobodo“ in da se bomo mogli vsaj oprati in očistiti mrčesa — a smo se kruto varali. Namesto, da bi nas -pustili v šotore, so nas zaprli v nekak kurnik. V tem kurniku smo našli državnega pravd-nika Zorzija, inženirja Podgornika, nekega učiteljiščnika in nekega pravnika iz Gorice. Ta kurnik je bil 6 m dolg in 3 m širok. V tem prostoru je bil« natlačenih 17 o3eb, med njimi tudi eden sifilitičen. Tu sem bil zaprt do 3. februarja. Cetvorica iz Gorice se je nahajala v tem kurniku že mesec dni. Prvih osem dni smo prejemali po pol hleba kruha na dan in vodo. Dnevno so nas oklenili po dve uri v verige in po dve uri so nas izpustili na prosto, dočim smo morali ostali čas kratiti z ubivanjem uši in dragega mrčesa. Ko nas je prišel nekega dne nadzorovat neki tenente, sm© se pritožili proti takemu ravnanju — a po magalo ni nič. V odgovor smo prejeli: BPotete essere contenti, almeno avete un’ occupazione!" (Bodite zadovoljni, imate vsaj kaj posla!) Iz Agiarl so nas sedmorico prepeljali spet v Trst na grad Sv. Justa, Tu so nas zaprli v temno dvorano, polno nesnage, prahu in blata. Ko so nas odpuščali, so nas izpraševali po narodnosti, prepričanju itd. Kdor jim severne meje. NemSko avstrijski vojaki .napadli v nevtralni zoni jugoslovanskega kurirja podporočnika Petra Marinkoviča. n Špilje, 15. aprila. (Izv. por.) | Danes so napadli nemško-avstrijski j vojaki v nevtralni zoni v Svarci blizu j Špilja g. podpor. Petra Marinkoviča, ki je bil poslan od ministrstva notranjih j zadev kot kurir čez Dunaj v Rusijo, j Na povratku v Belgrai se ni mogel ; peljati čez Galicijo, zato se je vračal | čez Nemško Avstrijo. Nemški vojaki j so mu strgali s kape jugoslovansko j rozeto, Riu vzeli 3000 rubljev, en kožuh, j več perila in drugih malenkosti. Na- j stavili s* mu bajonet na prsa, mu j grozili s puškami in ga zasramovali. Podporočnik Marinkovič je srečno po- J begnil v Špilje. Nemški napadi odbiti. n Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. t. m. iz uradnega vira: Dne \4. aprila popoldne so Nemci obstreljevali z artilerijo Mrzlo rodo, točko 560 severno Velikovca in Kohihof; ob 9.35 pop. so pa napadli z minami in ročnimi granatami točko 560. Napad sme odbili. Mirovna konferenca. Vprašanje saarske kotline rešeno. k LDU Milan, 15. aprila. (Brezžično.) Iz Pariza se poroča, da se je svet četvorice popolnoma sporazumel glede raznih točk vprašanja saarske kotline. Francija bo upravljala rudokop kot avtonomijo zveze narodov. — „Temps“ pripominja, da so aliiranci sklenili nov načrt glede vprašanja azijske Turčije. Odškodnine. k LDU Dunaj, 15. aprila. (ČTU) Iz Bazla poročajo, da se smatra vprašanje odškodnin, v splošnem odločenim. Upati je, da se bodo še ta teden mogle dokončati določbe, ki se tičejo Nemčije. Teritorijalna vprašanja Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije so večinoma rešena, preostaja samo še rešiti italijansko-jugoslovansko in sirijsko vprašanje. Politični pregled. p Italijani proti Wil*onu. LDU Split, 15. aprila. Rimska „Epoca“ od 9. aprila izve od svojega pariškega dopisnika Mengardinija, da je jmel včeraj Orlando daljši razgovor s Clemenceaujem, v katerem sta gotovo razpravljala o naših problemih ter se ne varam, ako trdim, da ji Smotri francoski delegat z dobrohotnimi očrni, ker so stični francoskim. Toda odločitev ne odvisi od njega, nego od onega, ki je, ne vem zakaj, postal nekak vrhovni sodnik vseh problemov. Vodili smo pravičen boj za svoje brate, vzdihujoče pod tujim jarmom ter smo zmagali z brezkrajnimi in junaškimi jsrtvami, a poleg tega ne moremo uživati sadov svoje zmage ter objeti bratov brez ratifiikaciie onega, ki sodi v zadnjem prizivu pri luči teorij, ki so često v nasprotju s čustvovanjem in realnostjo. p Dr. Kramar o razmerju med Nemci in Cehi. LDU. Praga, 15. apr. (ČDU) Ministrski predsednik dr. Kramar je dovolil pariškemu žurnalistu intervju, v katerem je med drugim izjavil: Cehi bodo z 2 ali 3 milijoni Nemci na Češkem živeli na podlagi absolutne pravice. Nemci bodo vse pravice uživali, mi pa zahtevamo od njih samo dvoje: 1. da so dobri državljani, ki priznavajo naše zakone in 2. da se ne vmešavajo v pravice čeških manjšin, ki jih Nemci sklepajo. Mislim, da to niso neizpoljnjive zahteve. p Razmere v Nemčiji. LDU Weimar, 15. aprila. (ČTU) R^usko državno ministrstvo je predlagalo nemškemu državnemu ministrstvu, naj se narodna skuščina preloži zopet v Berlin Weimarski krogi to željo živahno podpirajo in je zelo verjetno, da se bo državna vlada odločila izvršiti predložitev takoj po Binkoštih. „Nieuwrve Rotterdamsche Courantu poroča iz Pariza: P/chon se je izrazi! napram zastopnikom listov, da je položaj v Nemčiji zelo resen, da komunistični teror ogroža vse mirovno delovanje in da niso več izključene vojaške odredbe entente. Pokrajinske vesti. kr Lekarno na Jesenicah prevzame s prvim majem t. 1. g. Pta. Mr. Fedor Gradišnik. kr Na trebušnem tifusu je umrl« v Orehovici pri Novem mestu ena oseba in ena zbolela. kr Celje. V nedeljo 13. t. m. ob uri zjutraj vidimo pred takozvan* 9. ^Narodno kavarno" v Rotovški ulici v času, ko je ulica najbolj obljudena, kot kanon pijanega možakarja kot dirigenta dveh godcev na harmoniko. Za temi tremi je šest možakarjev, pijanih kot kr ,. e. Sprevod se pomika-po najvdčjih ulicah, kličoč: Živijo Jugoslavija ! Ne zgražali bi se, če bi vi- t deli v sprevodu cestne pobaline, a — , čujte in strmite! — v sprevodu so bili trije oficirji. Ljudje so trumoma vreli na kup, sramu odhajali z zgražajočimi besedami: „To naj bodo ofi-* cirji, to vzgojitelji naših fantov! Res, treba jim visokih piač za stanu pri-' m er n o življenje! Vojaško povolj-. stvo naj nastopi z vso strogostjo, da se slični slučaji niti enkrat več ne po---nove!" kr V Mariboru je opažati v zadnjem času, da je mnogo trgovin brez izvesnih desk in aadpisov. S tem zavajajo slovenske odjemalce, zlasti c me z dežele, da ne vedo kant zahajajo. Na drugi strani v znanih »emškiVi irl?~ govinah kakor n. pr. pri Pirckan*/ Michellitschu in VVorscheju ter tudi drugih demonstrativno nočejo razumeti slovenskega jezika, če je odjemalec inteligent. Odpravljajo ga z besedami „Ich verstelie nicht*, dasi s kmeti govore slovensko. (Bila bi pač potrebna revizija koncesij.) kr V Mariboru se je pojavil en slučaj griže in en slučaj osepnic. kr V ptujskem okraju je obolel o 6 oseb »a osepnicah. Stanovanjska beda. K novi stanovanjski naredbi sai<* dobili daljši dopis, ki pa je postal brezpredmeten, ker je medtem dežela* vlada odklonila predlagano liaredb® poverjeništva za socijalno skrb, češ, da nt gre izdajati tozadevno n s r e al»e deželne vlade, ker je predložen narodnemu predstavništvu v Belgradu tozadeven zakon za vso Jugoslavijo. Stanovanjske razmere so neznosne* nekaj se mora zgoditi in sicer energično, s samimi obljubami ni nič p o-magano. Stranke, ki nimajo pravega opravila v Ljubljani in v drugih mestilb bi se morale poslati na deželo. Rav*® taki, ki privatizirajo imajo naj' lepša in največja stanovanja. Take ljudi ven iz mest, pa bo dovolj stanovanj na razpolago. Za take je vse eno, ali živijo v mestih ali na d«" želi. Drugi pa, ki s* navezani t}9, službe in delo v mestih, m o r a j0 dobiti primerna stanovanja. Da raoraj0 bivati ti trpini po luknjah, je socijaie? in naroden greh in ugovarjamo tud1' da bi se določila skupna upor?.*3 kuhinj. Kdor bo kaj takega dovslil in še celo naredbenim potom — odgovoren za prepire in sovraštva te druge s tem združene neprilike. ^ Ven s parasiti, pa l*o stanovanj s kuhinjami za potrebne dovolj. Prav pa tudi ni, da bi se vanjski prostori ali le del stanova j ne smel porabiti za pisarne in obr ‘ namene. Gospodarsko ne smemo p čivati, temveč napredovati ia to 1 nemogoče, ako se za razne tehnic * trgovske .in druge pisanic ter za raz-v,jajočo se obrt ne bi smeli otvorjati novi lokati. Ker pa takih ni, se morajo stanovanja oziroma deli stanovanj v te svrhe porabiti. Seve bi o istiniti Potrebnosti o tem naj nc odločal gospodar hiše, temveč mešana komisija, sestavljena iz hišclh gospodarjev, o-ortnikov in najemnikov. Kaj je s tistimi 10 milijoni K, ki ja deželna vlada določila za na-Pr*vo stanovanj v Ljubljani. AH se je zgodilo, ali se kaj nasedi?! V bli-|lri' Ljubljane je več gradav — v «iški, v Vodmatu, na Kodeljevem, na klinah itd., kjer bi se dala napraviti Stanovanja. Napraviti bi se dale dobre “Srake, ki bi vsaj za nekaj časa od-Potnogle stanovanjski bedi. Bolje v oobri baraki, kakor pa v vlažnem ‘eninem stanovanju po več strank naspanih kakor slaniki. Pred vojsko je štela Ljubljana *u.000 prebivalcev, danes šteje s predmestji 97 000. Prišli so v Ljubljano torti uradi, z njimi nešteti uradniki z “fužinami. Trgovina in obrt se razdata in privabljata čim dalje več JUft*. tudi uradi se bodo morali raz-Ljubljana bo odslej rapidno totla in stanovanjska beda bo še par in ob^utna> če sc ko tl'd’ z'dalo J Kaj ukreni!« zoper stanovanjsko . e“o. Ako bo pa ostalo le pri obljubah, *?. katastrofa neizogibna, kajti vsaka ‘a do vremena. . Nujno potrebno je tudi, da sc še *tos in sicer čimprej razširi ceetna •Cktrična železnica v JRožno dolin«, odmat in proti Št. Vidu, da morejo delavci in uradniki stanovati tudi zunaj mesta. Le se razširi tramvaj, bodo rastle hišice zunaj mesta druga za trugo m bodo razbremenile Ljubljano. Po časopisih se je stavilo že to-iko umestnih in lahko izvedljivih predlogov v olajšanje stanovanjske bede, * storilo sc doslej še ni nič. Bliža se ®al> zopetni odpovedni rok in dirka za stanovanji se začne iznova. Skrajni *s je; da začneta mesto in vlada z “cJanji, ker besed je že bilo dovolj, se zares zgodi nasilen preobrat, bo ”e x ° nik«mur v korist, pač pa “ničil premoženja In življenja, železničarsko gibanje. Deželna vlada v Ljubija*! je že Pred par dnevi brzojavno opozorila osrednjo vlad« v Belgradu na n«do-gledne posledice železničarskega štraj-ka. Nato je železniški minister Vulovič demisijonhal ter je stopil na njegovo mt-sto dosedanji minister pošte Lulcl-ttič, ki je izjavil, da pride p« Veliki “oči v Ljubljano. Na vlogo Zveze jugoslovanskih železničarjev je osrednja vlada v Bel p^du deloma ugodila njenim zahtevam ver Udala naredbo, po kateri se izplača i^8riein v Sl® veHiji tudi za nazaj *• marca naprej nastopni dodatek. na . doda*i veljajo od 1. marca . Pfej in se morajo takoj izplačati za do* meseca P°*e£ V3eb dosedanjih Razred 5 Letna p a č a ^5? 'S« - (M c O -T3 od 221)0 do 2800 ■a o O -D g S <5 •• oo T3 o o -a do 1400 88 X oc ■o o 0-3 o o —. •S 1 o. •o ra i o c i o 101 133 161 183 101 109 125 1 £. rt 150 183 210 258 123 1 -9 155 ; O 184 27 244 292 143 164 ISO | 4 217 250 277 325 173 189 205 ; 5 250 283 310 358 198 214 230 ! 6 •» 284 317 344 392 223 239 235 i / o 317 350 377 425 24* 264 280 o 350 • 383 410 458 299 289 305 j 1 ni a ueiavcem, dninarjem itd. sc uredi delt)-j Z£orai nave,*en'l1 razpre- , S tem je pa le deloma ugodeno in i>^tfeze jugosl. železničarjev' vršijo se pogajanja, ker zahteva ez* upravičeno popolno izpolnitev Seli *alVev* Naši narodno zavedn' d, zm?ari’ 30 kili, ki so rešili našo hL ?VI?Va*l)la in ki ^ sioje rlcljub orni plač, neustrašeno na svojih te avmh neestih. Pomislimo le, kaj bi 1 o, ce bi bili naši železničaiji od- rekli, ko se je valila milijonska armada po razsulu čez Slovenijo; kaj bi bilo, če bi narodno zavedni železničarji biii otipovedali, ko so nemškutarji v Mariboru in sploh ob severni meji odrekli ter deiali zmešnjave; pomislimo pa tudi, kaj bi bilo, če bi danes zastal železniški premet, ko nam dovažajo premog, živež itd. In za svojo požrtvovalnost, za svoje nadčloveško delo se je železničarje plačevalo z dnevno 0 K, beri in piši šest kron, s katerimi si ne more kupiti niti ve čeri e. Zveza jugoslovanskih železničarjev je storila najetiergičneje korake, da izbojuje trpinom železničarjem njih pravice in da prepreči nemire in katastrofo, ki si jo mnogi podkupljeni hujskači tako žele. Saj pravdo, naj bo Strajk, naj bodo nemiri, bomo zopet lahko kradli, kakor smo ob preobratu; naj pridejo Italijani in naj zavlada d'ktatura madžarskega proletariata. Če zavladajo res take razmere, potem je konec Slovenije, konec Jugoslavije in ne bo gospodoval slovenski proletarijat, temveč oholi Italijan in naduti Madžar in Nemec in slovenski narod izgine za vedno. Zato pa se je Zveza jugoslovanskih železničarjev zavzela najenergič-neje, da reši svoje člane in svoj narod. In p«srečil« se ji je. Deželna vlada v Ljubljani'je dala Južno železnico pod državno nadzorstvu ter dala en in pol milijona kron, da se zenačijo plače uslužbencev juž. železnice s plačami oaih državne železnice. V Ljubljani se ustanovi tudi ravnateljstvo juž železnice. A še ni minila n*varn -st, je samo odložena. Za znlitc*aml slovenskih ž('ia«afinrjev stoji ves slov. narotl ter zahtevamo od osrednjo vlade, da sprevidi In ugodi. Zahteve železničarjev so slovenski narodni postulat, kajti zvestoba za zvestobo. Železu iiarji so rešili domovino In domovina no smo biti nehvaležna s tem, da bi bila n a prani njim krivična. se vmiL dn f Učitelj Josip VItorl. V ponedeljek «b 8. uri zvečer je umrl v tukajšnji deželni belnišnici gosp. Josip Vitori, učitelj-begunec na šoli v Ajševici pri Q«rici. N. p. v m. dn Pri eksploziji v vlaku št. 519 med Zidanim mostom in Sevnico dne 12 aprila 1919 s« se ponesrečili : Neznana žensk* je ubit*. Rsnjesi leže v bolnišnici milosrdnih brača v Zagrebu: 1. Jurašek Ad»in, 40 let star, posMtaik, Vukovar; 2. Radakovič Lazo, 25 Ut »tar, trgovec, Dol. Lapac; 3 Majcen Andro, 35 let star, elektrotehnik, Zagreb; 4. Kos Ad«if, 30 let star, trg*vec, Maribor; 5. Bacha Karlo, 29 let star, poljedelsc, Zagreb; 6. Kos Adam, 38 let stir, trgovec, Št Lovre»c na Ptujskem polju; 7. St«jadinovič Hranislav, 40 let star, »adkonobar, B««gr*d; 8. Nsudorfer Sta»»!av, 40 let star, posestnik, Zlatar; v posadni koUici v Zagrebu ležijo: 9. Stropnik Drag*tin, kapetan - intendant štaj. obni. v«jn. pov., Maribor; 10. Kos Juraj, 24 let star, trgovec, Zagreb; v bolnici v Brežicah ieže: 11. Petrič Franc, 30 let star, ofierjal poit« ček. urada v Ljubljani, umrl dne 13. aprila 1919; 12. Petrič Celestina, žena zgoraj imenovanega; 13 Golob Franc, 35 let star. orožniški stražmojster pri višj. povelj, v Ljubljani; 14. Stojaavljev-č Dušan, 49 let star, upravitelj polj poslovmce v Splitu; 15. pl. Petkovič Alojzij, 32 let star, kapetan pri 16 pešpolku v Bdovaru ; 16. Barbot Franjica, 36 let stara, posestnica v Zagrebu, Senova ulic 23; 17. Ftirst Lavostav, 52 let »tar, tovarnar v Bdovaru; 18. F( tes Avgust, 31 let star, trgovec v Kutinu; 19 Čok Andrej, *radn. aspirant juž. želez, v Rajhenbuigu; 20. K*l-rnan Ida, 21 let stara, k»nt»ristinja v Spod. Šdtki (lahk« ranjena). dn Pri nesreči v vlaku pri Sevnici, ko so bdi potniki natlačeni kot sardine v gorečih vozovih in se je med njimi naravri« pojavila strašna panika, s« nekateri ^strokovnjaki" ohranili hladno kri in ob tej priliki ukrssdli iz žepev sopotnikov preko 20.090 kron dn Železničarski štrsjk odgo-den. Sinoči se je vršil od 6.-9. v Unionu v Ljubljani shod železničarjev. Sklenilo se je, da sc z ozirom na katastrofo, ki bi neizogibno v slučaju šlrsjka zadela našo mlado državo, odloži štrajk in se pošljeta 2 zaupnika v Belgrad k pogajanjem z vlado. Slični shodi so se vršili s!noči tudi v Mariboiu in na Hrvatskem. dn Tramvajski uslužbenci v Ljubljani so začeli včeraj popoldne štrajkati. Tramvajski promet je ustavljen. Skrajni čas je, da poviša tramvajska družba plače svojim uslužbencem. dn Novi predpisi zn potovanje. Ker občinstvo ni poučeno o novi na-redbi za potovanje, in ker se množijo slučaji, da se morajo potniki vračati, smo se obrnili v tej zadevi na kompetentno državno oblait, kjer smo dobili sledeča pojasnila: Z naredbo ministrstva za notranje zadeve od 4 aprila 1.1. št.. 11.647 veljajo sledeče odredbe za potovanje s posebnim o-zirorn na Sl«venijo: 1. Za notranji promet s« potrebne potne izkaznice. Kdor potuje iz ene občine v drugo v enem in istem okraju, mora imeti potno izkaznico od občinske •blasti. Kdor potuje iz e*ega okraja v drugi, mora imeti potno izkaznico od okr. glavarstva oziroma policijske oblasti. Ta izkaznica mora biti vidi-rana «d krajevne vojaške »blasti (šta-cijikoga poveljstva). Potne izkaznice veljajo največ za en mesec. 2. Za zunanji promet: Kdor hoče potovati v inozemstvo, kar pa je le izjemoma dovoljeno, naj gre s svojo fotograijo na okr. glavarstvo oziroma policijsko oblast. Ta mu izda potni list, * ki se nato pošlje v Belgrad v podpis miaistru natranjih zadev. V siln« nujnih zadevah se more dobiti potno dovoljenje tudi brzojavno iz Belgrada. Politična oblast označi na podlagi brzojavnega dovoljenja datum n številko dovoljenja v potni list. S pravilno Izpolnjenim potnim listom je . treba ib k divizijski oblasti, da ga i vidira. Potni listi veljajo najdalje šest mesecev toda le za enkratno noto- j vanje tja In nazaj. — Za odpuščene . uradnike in druge osebe, ki definitivno i zapustijo našo državo, izdajajo gori ! omenjene oblasti propustnice, na j kateri mara biti številka in datum do- -j valjenja poverjenika za notranje za- j de*e. Vsi državni obmejni komisarji imajo strog nriog, da vršijo kontrolo i v smislu te naredbe. — Tisti, ki nc | varčujejo z denarjem, se opozarjajo, j da se morejo obmejne straže sicer podkupiti t*da podkupljivca odvedejo nato v luknj«. Ta riaredba, ki je prehodnega značaja, je trenutno zelo važnega političnega pomeaa. Predvsem je zdravilo za takozvano r«marsko bo-lezt«, na kateri bolehajo posebno bivši vojaki. Na ta način pa se omejuje tudi špekulacija na zunaj in na znotraj in ž njo zvezana brezposelnost. Tudi je dobro sredstvo proti boljševizmu. Naredba pa olajšuje potovanje onim, ki morajo nujno potovati. Ta naredba pa je tudi pedagogičnega pomena, kajti vsi oni, ki prej niso mogli živeti brez Dunaja in Gradca, bodo uvideli, da so v novi državi in bodo temu primerno uredili svoje stanovske in trgovske potrebe. dn Stanovanjske barake. V 61. seji je deželna vlada sklenila, da se dajo z malimi izjemami vse barake v Ljubljaai ter vse barake na Brezovici na razpolag« za stanovanjske namene. dn Protialkoholni oddelek se ustanovi pri poverjeništvu za socijaln« skrb v Ljubljani. dn Licence za kinomat«grafe v Sloveniji, ki bi imeli ugasniti s 10. aprilom, se podaljšajo do tedaj, ko izide iz»riilna naredba o podržavljanju in monepolizaciji kinematografov. dn Slovenski ujetniki ria Italijanskem. Za slovenske uiernike do mačega 17. pešpolka v taborišču Te ano pri Kaserti je deželna vlada vsled posredovanja polkovnega župnika Martina Škrjanca nakazala podpora 1000 frankov. Večji znesek se dovoli za podporo slovenskih ujetnikov v Italiji sploh. dn Policija. Deželna vlada je sklenila: Moštvo zbora varnostne straže v Ljubljani, katero je bilo leta 1913 pri ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Ljubljani prevzeto neposredno iz občinske redarstvene službe v državno redarstveno službo, sc šteje prejšnji čas v občinski redarstveui službi tako. kakor bi bil potekel v državni službi. To velja za napredovanje v višje plačilne stopnje za ak-tivitetne in starostne doklade in za mirovnme. Ta sklep, ki velja za službene prejemke od 1. aprila t. 1. naprej, se predloži ministrstvu za notranje zedeve, dn Zasebni brzojavni promet s celo Nemško Avstrijo zopet dovoljen. Vsled odloka poštnega ministrstva je zopet dovoljen privatni brzojavni promet s celo Nemško Avstrijo. Pristojbina za navadne brzojavke znaša 15 v za besedo, minimum 2 K 50 v za brzojavko. Dovoljene so tudi nujne brzojavke, za katere se plača trikratna pristejbina. Vojna doklada 20 v od brzojavke sc ne plača. dn Uradništvo in kratkovidnost naše vlade I Naša vlada ne vidi, da je naše uradništvo tisti stan, ki ji jc najvestneje udan in na katerega sme biti opravičeno ponosna. Naši uradniki so uzor uradnikov in se nikakor ne morejo primerjati z uradništvom na Hrvatskem. A naša vlada jih h«če menda s silo privesti do tega, da postanejo taki, kakoršni so na Hrvatskem. Naša vlada ne da uradnikom toliko plače, da bi rm gli od iste tudi le za silo živeti! V tem obupnem položaju ne preostaja našim uradnikom drugega, kskor da si iščejo enakega postranskega zaslužka. kak«r uradniki na Hrvatskem, ali pa da odpovedo svoje delo. Kaj bo potem, če uradniki usta-vij» svoje delo in če bodo uradi — predvsem pa sodišče zaprti —- tega menda naša vlada niti najmanje ne premisli, ker sicer ne bi tirala tirad-ništva do obupa. Zadnji čas je, da se vlada zdrami in da skrbi vsaj v toliko za svoje uradnike, da ne bodo stradali. Je pač smešno — a resnično — da ima sedaj pri nas poročnik večjo plačo, kakor prtdsednik dež. sodišča 1 dn Vsem lekarnarjem! Prosta organizacija slov. farmacevtov, gremij Ukarnarjev za Slovenijo in odbor službujočih farmacevtov so soglasno sklenili, da naj velja odslej gimna-zijika matura kat predpogoj za vstop v farmacijo. Noben lekarnar toraj naj ne sprejme aspiranta z dosedanjim 6 razrednim girnn. predštudijem. Enak predpogoj je že zdavnaj vpeljan v vseh kulturnih državah in tudi obstoja v enem delu naše države t. j. na Hrvaškem. Vsled tega je nastal za slov. farmacevte nezdržljiv položaj, da morajo študirati na zagrebški univerzi kot izva«red*i slušatelji; a tudi študij na inozemskih vseučiliščih bi jim bil nemogoč Mr. R. Sušnik. Mr. R. Ramor. Mr. R. Karba. dn Nal«z1jive bolezni v Ljubljani. V času od 30. marca do 5. aprila je obolela v Ljubljani na da-vici ena oseba, na ptgavici 6, in na osepnicah ena oseba. dn 50 letnico svojega obrta praznuje danes g. Andrej Doktorič, zlatar v Ljubljani. Vkljub visoki starosti je še vedno čil in zdrav. Čestitamo 1 dn Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da je presolil svojo pisarno v Gradišče št. 17. I. nadstr. Uradne ure od 8 do 2. popoldne. dn Begunski sosvet. Te dni so imeli begunci iz vseh krajev zasedenega ozemija sestanek v gostilni Zlatorog v Ljubljani Posvetovali so se, kako bi si izboljšali svoje žalostne razmere. Rezultat posvetovanja ie bil ta, da so izvolili izmed sebe poseben odhor — sosvet, ki šteje devet članov. Ta odbor se bo skupno s posredovalnim uradom za bvgunce v Liub-Ijanl in še s tremi člani, zastopniki deželne vlade, bavtl z vsemi begun- / »iMtnr«-v «MOBfcrasiMtt»icn*> skimi vprašanji. V (a namen so begunci sklenili več re«o!ucij in jih odposlali na deželno vlado. dn Prošnja občinstvu. V bližajočih se dneh priredi starovska zveza sloven. akademikov po vsej Sloveniji cvetlične dneve. Kdaj se bo vršii n. pr. v Ljubljani in druga podrobnosti, bo objavil ljubljanski veselični odsek SZSA., odseki po deželi pa so itak obveščeni o teh pripravah in bodo Storili svojo dolžnost. Slavno občinstvo se naproša, da prispeva po možnosti z denarnimi sredstvi, ker stojimo slov. akademiki v Zagrebu, okoli 300 p« številu, pred krizo, da se nas vrže v drugem semestru sredi študija iz jugoslovanske akademske menze — ki ima mesec za mesecem večji deicit — na cesto oz. se menza sploh razpusti. Stanovska zveza slov. akad. pričakuje, da se bo odzvala celokupna slov. javnost temu njihovemu apelu in in ne bodo njihove prošnje v tem oziru zaman. Za časnikarski cdsek SZSA, Podbevšek A. cin Jugoslovanski visokošolci tehniki v Brnu s« mogoče izmed vseh naših visokošolcev najbolj pozabljeni, ieprav jih študira tam okoli 100 iz vseh krajev naie domovine. Stiki z domovino so pretrgmi, vladne podpore abs*lut** ne zadostujejo, naš denar v češko-slovaški državi še nima kurzne vrednosti, stanovanjska beda je ista kot v Pragi a piehranje-valne razmere še dosti slabše. Da vsaj deloma odpomore bedi je sestavilo jugos'. ak. dr. »Jugoslavija' v Brnu odbor, ki je prevztl nalogo ustanoviti in vzdrževati jugosl. akad. menso v Brns. A brez gmotne pom«či javnosti dijaštvo samo ne more uresničili svoje ideje. Obračamo se zate na jugoslovansko javnost, da čim hitreje in v čim večji meri podpira meHso naših brntkih tehnikov. Jugoslavija je brez inženirjev, a naš telmični naraščaj je na tem, da radi bede opusti nadalnjo študiranje. Za jugosl. akad. menso v Brnu nabiralo se ho p« zbiralnih polah; direktni darovi pa naj se vp«šljejo Obrtni banki v Zagrebu na račun akad. dr. ..Jugoslavije" v Brnu prek« tamošnje Živnsbanke. dn Pročelništvo kr. gumarske akademije v Z*gr«bu me je pooblastilo, da obvestim svoje kolege, da se začnejo izpiti na kr. iumarski akademiji na poČetkn letnega semestra dne 28. IV. 1.1. Kdor želi pristopiti k tem izpitom, mora se prijaviti pri pro-čelniku kr. šumarske akademije najkasneje do 26. IV. do 12. ure dop«ldne. Franjo Sevnik, štud. ing. forest, Zagreb, Sumarska akidemija. dn Cene sobam po hatalih. Dočim hišni posestniki ne smejo zvišati najemnine, ne veljajo menda zadevni predpisi za posestnike hotelov. Kajti ti dražijo, kakor pravi navijale! cen. Za sobo, ki j« stala v mirnem času HO K na dan, zahtevaj® danes najmanj 8 K, torej petkrat več. Seve se mora še posebej plačali postrežb« in ako te taka skromna sablea na dan ne stane v celem več kot 10 kron, si srečen. Ako računamo, da im*j» prvovrstni ljubljanski hoteli po 100 postelj in da se povprečno plačuje od postelje 8 K, pomeni to alncvno 100 K dohodkov, k-jjti oddano je dnevno vse. Od teh 800 K je prav g»t»vo čistega dobička 500 K, na nrnec torej z*«*e 15.000 K in na leto ; 80.000 K. Tudi za_ hotelske sobe se naj določijo najvišje cene, ki nikakor ne bi smele presegati dvakratne mirovne cene, saj tudi plače javnih uslužbencev niso več kot dvakrat višje kakor pa pred vojsko. d« Narodni davek. V Mesecu marcu so došli sledeči darovi za Na-FPdll’ svet v Ljubljani: v denarju K 1070, nadalje je daroval neimenovani zlato damsko uro z verižico, isti 41 zlatnikov p« 10 K, 2 zlatnika po 20 K, 1 Napoleondore za 10 fes; neimenovani zlat« moško verižico. Sična hvala 1 dri Uradni popravok. V smislu § 19 tisk. i. blagovolite sprejeti v Vaš list sledeči uradni popravek notice „Zapirajo na ukaz celovške sodnije*, priobčene v Vašem listu dne 8. aprila 1919 št. 87. — Ress je, da sta bila dva kmeta iz Solčave zaradi hudo- delstva lovske tatvine od pristojne deželne sodnije v Celovcu teta 191G kaznovana na par mesecev tapora, da sta imeJa dobrega slovenskega zagovornika, ki je uporabljal vsa pravdna sredstva, da je razsodba pravomočna in da se je nastop njune kazni že dve leti na njuno prošnjo odlagal. Ker pa se nista odzvala ukazu za nastop kazni v ječah okrož«ega sodišča v Celju, je to celjsko sodišče ista dalo • sled ne-pokornasti pripeljati v ječo. Ni pa res, da sta se brez dukatov obsodila, da se je gornjegrajski sodnilc dal komandirati iz Celovca'in da je ukazal kmeta odgnati v zapor. Isti sploh v tej zadevi ni nič odredil. Osrajno sodišče ni pristojno to zadev« vnovič preiskati, niti hudodelce v svojih zaporih zapirati (ampak samo prestopnike) ali legijo-narje obešati na vrv. Tudi ni tu merodajno mednarodno pravo, ampak naši veljavni kazenski zakani. dn Pogr«£a se Franc Šmid, ki je služil nazadnje v avstrijski armadi vojna pošta 339. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovemu očetu Jak. Šmid, Podl«Hk it. 11, p. Železniki. Društvene vesti. dr DraStvo zasebnih uradnikov in uradnic za Slovenijo v Ljubliani naznanja članom, ki obiskujejo srbohrratski tečaj, da je pjva prihodnja ura v petelc, dne 25. apria. dr Osrednje druitro »tn»bi««kili delavcev v Sioveniji, priredi izlet na Rožnik, v nedeljo, '/]. aprila ter se kode rriilo zborovanje ob 9. uri dopoldne v verandi restavracije na Zgornjem Rožniku. Razna poročila. SkreMMe zahteve brezposelnih... LDU Dunaj, 14. aprila. (ČTU) Včeraj dopoldne je imala komunistična stranka na Dunaju dve zborovanji. Med govorniki se je opažalo mnogo zastopnikov madžarskih komunistov. Sprejeli so nastopu® resolucijo: Invalidi zahtevajo takoj izplačljivi do havni prispevek po 800 K za osebo, zvišanje invalidne rente na 15 kron dnevn« in za invalide, ki se nahajajo v bolnišnicah, dnevao plačo po 4 K ter izročitev vseh vojnih bolnišnic v vporabo vsakovrstnih bolnikov. Nato ;ia odkorakali udeležniki zborovanja z rdečimi zastavami proti državnemu uradu za vojaške zadeve. Na potu so ustavili avtomobile, izgnali iz njih vo-zence ter posadili v nje invalide. Vznemirjenje v Vatikanu. rp LDU Berlin, 14. apr. (ČTU) Korespondent Mavric j R tis je imel pogovor s kardinalom Gasparijem, ki je konstatiral, da se boljševizem ra-pidno šiii iu Vatikan zelo vznemirja. Razkosanje Avstrije je toliko večjega pomena, ker je biia ta država najbolj poklicana, biti element miru in reda prve vrste. Čehoslovaška vlada je z Vatikanom že v.stiku; zanimivo je, da je podprednednik poljsk konstituante Žid. Glede Jeruzalema zagovarja Vatikan najmanj internacijonaliziranje. Strahovlada komunističnih mogotcev v Budimpešti. rp LDU Berlin, 14. aprila. (Dun. KU). „8 Uhr Ahend&latr javlja: Znana tukajšnja oseba je prejela od absolutno zanesljivega svedoka, ki je zapustil Budimp«4to zadnje dni, tako grozovite vesti, da prebiedevajo spričo nje celo ruski boljieviki. Na podlagi tc so dali usmrtiti sočasni komunistični mogotci v budimpeštariskih ječah bivšega ogrskega paladina nadvojvodo Josipa, bivšega raisistrskega predsednika dr. Wekerla in bivšega trgovskega min. Szerenyja. Svedok poroča dalje, da so vesti, ki prihajajo iz Ogrskega v inozemstvo, sk«ro vse neresnične, ker pripuščaj® mogotci samo njim ugodna poročila. Budimpeštansko prebivalstvo stoji poti pritiskom zločinske vlade, ki potlači v^ako drogo mnenje s silnim terorjem in poizkuša vzdržati svojo vlado, ki sama ne obeta dolgega življenja, z vsemi nasilnimi sredstvi. — Pretežna večina dežeie si želi enten-tnega posredovanja, ki bi končalo sedanje razmere. — Opomba: Na vpra šanje Dun. KU javlja OKU, da ne more poslati sem poročil. Najnovejše vesti. Poročila jugoslovanskega tiskovnega urada v Parizu. LDU Bern, 15. aprila. Klavzule preliminarnega miru so v glavnem (log«tovljene. Zadnje težkoče so premagali v soboto. LDU Bern, 15. aprila. „Gior-nale d’ ltalia“ prinaša članek, v katerem pravi, da se Wilson strinja z italijanskimi zahtevami, t*da samo do Pulja. List izjavlja, da ne bo nobena italijanska vlada podpisala miru brez Reke, Dalmacije in otokov. Italija bo obdržala, če treba, zasedeno »zemlje s silo. Vse kaže, da ho vpiašanje R?ke reieno še ta teden. LDU Bern, 15. apriig. V soboto je prispela v Pariz čeh*slovaika delegacija, ki bo zastopala interese lu-žiških Srb#v in Čehov, ki prebivajo na Saksonskem in v pruski Sieziji. Energični koraki dr. Korošca. Zagreb, 15. aprila. (Izv. por) Minister za prehrano dr. Korošec je odredil, da sc irnaj« preiskati vsa poslovanja sladkornih tvornic v Bački, Banatu in Baranji. Preiskava j« odkrila takoj prve dni velike korupcije v vseh tovarnah. Skoro vsak vodilni uradnik je aretiran ali odpuščen. Tako je aretiran ravnatelj in tajnik tovarne v Vr-basu in v Červenki. V velikem Beč-kereku je aretiran ravnate j Elek tw vodja mustne aprovizacije Brankovan. Velike množine sladkorja, namenjene za tihotapljenje, so se našle ter kon-fisciraie. Stroge revizije v vseh tovarnah icr aprovizacijskih napravah se nadaljujejo. Mezdno gibanje v Zagrebu. Zagreb, 15. aprila. (Uvir. por.) Zasebni uradniki in trgovski nastavljena so se dogovorili z delodajalci in so se d«ločile plače od 350 do tKX) kron mesečn«. Za enkratni nabavni prispevek bo treba same v Zagrebu nad tri miljone kron. Zahteve lirvatskih časnikarjev. Zagreb, 15 aprila. (Izvir, por.) Danes je skupščina hrvatskdi novinarjev zahtevala, da te proglasi minimum mes*seč.te plače 1>00 kron. Z lastniki listov se vrše pogajanja. Suverenost Reke. Belgrad, 15. aprila (Izvir, por.) »Pravdi*1 se poroča iz Pariza, da b« Reka suverena in da je tako izključeno, da dobi Italija Reko. Prepoved*« shod. Zagreb, 15. aprila. (Izv. por.) Vlada je prepovedala shod jugoslov. levičnih socijalistov, ki bi se imel vršiti v Brodu. Italijansko vojaštv* v Matuljah. Rakar, 15. aprila. (Izv. por.) Sinoči je dospelo v Matulje velik« oddelkov italijanskega topništva. Cela okolica Matulj je natrpana s topništvom vseh vrst ter municijo. Najtreč vojaštva je v smeri proti Klancu. Velik sh«d Zveze jugoslovanskih železničarjev v Mariboru. LDU Maribor, 15. apiila. Nocoj je bil v Mariboru shod Zveze jugosl. železničarjev. Dvorana Narodnega do m a je bila nabito polna. Shod je otvoril nadrevident Jarh. Narodni poslanec Kejžar je obširno refcriral o staiišču vlade napratn zahtevam železničarjev. Govornik je prosil železničarje, da bi še nekaj časa potrpeli, kakor so pod pokojno Avstrijo, in se ozirali na težkoče, ki jih je povzročila vojna. Prosil je naj nikar ne pretiravajo, da z eiržavo vred v*i skupaj ne poginemo. Opominjal je na ugled, ki ga uživajo v splošnem slovenski železničarji kot pionirji ob ustanovitvi Jugoslavije, tudi pri ententi. Govornik je nadalje poudarjal, koliko živeža je v Banatu, ki se vsled razmer, povzročenih po madžsronstoh železničarjih, še »te more dovažati, (klici: „Fcj, proč ž njimi!8) na veli- kanske posledice ju škoil©, ki bi jo stavka v sedanjih razmerah povzročila ne samo železničarjem samim, lernveJ vsemu jugoslovanskemu narodu. Treba jc strogo ločiti, da tu delodajalec ni držav;), marveč še vedno akcijska družba južne železnice, na katero država do sedaj nima »e nobenega direktnegn vpliva. Vlada bi smatrala stavko kot pobuno proti državi. Poi.drtrjal je, da bo ministrski podpredsednik dr. Korošec, ki je prevzel prehrano, gotovo skrbel za slo-venske železničarje. Govornik je končal z že!;o, da s? nihče ne da zavesti po neodgovorni! h ljskačih ter je izrekel nado, da V naši dižavi ne bo povodov /a tak* stavke. Reji č je omanil povišanje ta* rifov za 200 odstotkov od 18. aprila naprej in izrazil željo, da bi tega poviška bili deležni tudi železničarji. Pri besedah: ^Kdor ni prisegel naši državi, mina pravice sprejemati plače od njc,“ je hi« živahno odobravanja ravnotako pri betedah : „Kdor nc dela» naj ne dobiva plače". Poslanec Krjžar je še omenil, da bo 25. t. m. v Belgradu velevažen sestanek zastopnikov vseh jugoslovanskih železničarjev. Soglasno sprejeta resolucija izreka vladi in narodnemu predstavništvu zaupanje, izraža nado, da vlada ne bo dopustila, da se Zvezn jugos). železničarjev potluži skrajnih sredstev in obsoja vsak poizkus, uprizoriti v sedanjih težkih časih stavko. Nato je kapetan Skala v imenu odsotnega generala Maistra pozdravil, shod ter izrekel zahvalo za vzorni red., ki f5o ga slovenski železničarji vzdržali od začetka na vsej prog'. Naprosil je železničarje, da bi sr. tudi nadalie tako delalo, da ne bodo sovražniki, ki komaj čakajo, imeli povoda, d,i bi notranje nerede zlorabili v svoje namene. Govoru so slediti živijo-klici na generala Maistra. Urednik Žtthot j® pozdravil shod v imenu sUvenskega ljudstva ter ae zahvalil slovenskim železničarjem za njihovo jsožrtvovaln* delo v blaginjo naroda. Po shodu so zborovalci zapeli narodn« himn# „Le|ia naša domovina". Razprava o jadrcsaksnu prefel? LDU Pariz, 15. aprila. (ČTlJ) Kakor poročajo listi, je izjavila vis*ko stoječa oseba v „Tribune“: V s»i> ki je bila v stanovanju Wilsona se je sklenilo, da bodo Nemci prejsli dne 25. t. m. predmirevne p*g«je. R^' pravljalo se b« o Trentinn in adri* janskem problemu. Wilson bo poizkušal, naznaniti datum skorajinj* rešitve. (i* na Pi m 8f bi ra si tt Si Kulturni pregled. ki Ko«c*rt dveh slovenskih domačih umetnic. Odlični slovenski umetnici, gosp* Pavl*. Lovše, koncertna pevka in gospodična Dana Kobler, koncertna pianistinja ste priredile v pretečenem mesecu izborto uspeh* koncertno turnejo. Koncertirali ste v Celju, Sloveaski Bistrici, Ptuju, Zagrebu, Belgradu, Novem Sadu in Va-raždiau z največjim vspehom. Na Velikonočni pondeljek, 21. t. m. koncertirali bodete v Ljubljani v Unionu 2 izbranim spored#in. Vstopnice za ta koncert se od danes naprej prodajaj0 v trafiki v Prešernovi ulici. ki Latinščina po maših šolah-Čuje se, da hočej* humanisti na vsak način spraviti latinščino tudi na renlW in celo na meščansko šolo. Utemeljujejo to s tem, da sc dijak šele v viš' jih razredih odloči za svoj poklic, h* Če si izbere takega, pri kat«*« rabi latinščino, si ne more »sma^ati, kef se je ni učil Mi sm® pa glede latirt' ščine tega mnenja, da n#j ostane tjeteti-čne kuhinje se poveri zdravniku dr. *?■««; Invalidom stoji na razpolag« J?1™ Som, s katerim dispoaira poslaništvo za socialn« skrb. Ustano-V| zdraviliška komisija obstoječa iz Petih članov in sicer jz zastopnika •krajnega glavarstva, zdraviliškega ravnateljstva, zdraviliškega nadzorovalnega zdravnika, občine Rogaška Slatina in Štirih »keliških občin. — Ta komisija bo dovoljevala tudi ugodnosti revnim kopališkim gostom, do tedaj pa, dokler ne začne poslovati, stori to po-Terjeiiištro za javna dela. Posel državnega zdraviliškega nadzornika se poveri ravnatelju Francu Hergu Poverjeništvo za javna dela bo posredovalo P*'i železniškem ravnateljstvu, da se za sezijako dobo od 1. maja do 30. septembra upelje še tretji vlak v vseh ^niejfth. Poverjenik za notranje zade-e k® pri osrednji vladi izposloval P°tne olajšave za zdraviliške goste. Trgovski promet z inozemstvom. Ža več mesecev je vladala nejasnost, kako se vrši trgovski promet z inozemstvom. Ker smo v Sloveniji bili v tem oziru s tesnimi vezmi vezani na Nemško Avstrijo, Hrvatje pa na Madžarsko, je centralna vlada kot zaveznica antant? bila v težkem po-Icžaju, ker je hotela ugoditi deloma nam, deloma antanti. Centralna vlada je uvidevala, da se ti ozki, stoletja trajajoči trgovski stiki ne dajo kar čez noč odrezati, čeprav se zavezniške velevlasti silile nato, da se do sklepa miru ukine ves promet s sovražnim inozemstvom. S sklepom ministrskega sveta z dne 7. marca se je vprašanje trgovskega prometa z inozemstvom dokončno uredilo in veljajo odslej naslednja pravila. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom posluje odslej kot centralni organ v Belgradu in ima podružnice na sedežih pokrajinskih vlad. Za Slovenijo p»siuje kot podružnica prehodno gospodarski urad v Ljubljani, ki je že doslej dajal izvozna dovoljenja. Principa, pod katerim sc dajo izvoznice, sta v glavnem dva. Za nepri-jateljske države in za države s slabo valuto, to so Madžarska, Nemška Avstrija, češkoslovaška in poljska republika, se dovoljuje izvoz le na podlagi kompenzacij in rekompenzacij, to se pravi med našo in med temi državami se sklenejo dogovori v večjem ♦kviru za izvozno blago, k! ga naša država nujno potrebuje. Fakturna vred nost uvoženega in izvoženega blaga mora biti ista. Izvoz v države z zdravo valuto je za našo ekspertno blago dovaijeu. Obračun z državami prve vrste se izvrši na ta način, da se v vsaki državi določi po en denarni zavod, kateri mora skrbeti, da se vsi računi »»Krijejo z blagom ne pa z gotovino. Z s kupčije z Netnšk« Avstrijo •skrbuje zazdsj ta obračun Jadranska banka v Ljubljani. Oni trgovci, katerim šs dovoli izvoz izključno za zdravo valuto, morajo to odstopiti devizni centrali, ki b» te zahtevke porabila za plačilo onega blaga, ki ga je treba v dotičnih državah nabaviti. Kakor s*o zgoraj povedali, razdeli centralna uprava vsled takih do-gavor»v uvoženo blago na posamezne pokrajine, istotako določuje kontingent blaga, ki se izv»zi na posamezne pokrajine. V okviru teh kontingentov izdajajo potem podružnice izvozna dovoljenja. Radi evideaee izdajajo centrala in podružnice za vsak izv«z iz-v»zne nakaznice, ki jih mora pošiljatelj pridelati tovornemu listu. Te izkaznice so javne listine in se vsaka zloraba kaznuje po kazenskem zakonu. Pripomniti je, da se bodo izkaznice izdajale samo solidnim državljanom, ki imajo pravico za trgovske posle z dotičnim blagem. Taksa za »sako izdan« izvoznico »ziroma za vsak va- gon izvoznega blaga znaša 4 dinarje. Glede postopanja pri izvozu je pripomniti, da mora kupec, predno se blago natov«ri in odpravi, deponirati pri zavodu svoje države, ki je določen za obrsčtin kompenzacijske trgovine, okrogli znesek, ki približno »dgovarja fakturni vrednosti kupljenega blaga, Istočasno rnora javiti temu zavodu, pod katerimi pogoji se sme ta znesek izplačati v našo državo. Dotični zavod v inozemstvu obvesti o tem svoje zastopnike v naši državi ter izplača na podlagi od kupca določenih pogojev (n. pr. izvoznega dovoljenja, duplikata tovornega lista itd.) ta znesek prodajalcu. Prav tako mora pri uvozu kupce deponirati pri v to določenem zavodu v naši državi okrogli znesek, ki približno odgovarja fakturni vrednosti kupljenega blaga* Istočasn« naj sporoči temu zavodu, pod kakimi pogoji se sme ta denar izplačati v dotični tuji državi. Naš denarni zavod obvesti o tem svoje zastopnike v tuji državi, ter izplača na podlagi od kupca do-itčenih pogojev ta znesek prodajalcu. S to uredbo je sedaj trgovski promet z inozemstvom »afančno določen in bo Prehodnog»spodarski urad kot podružnica centralne uprave v okviru kontingenta, ki ga določi centralna uprava odslej dajal izvozne izkaznice. Prehodnogospodarski urad bo v listih objavil kontingent različnega blaga, ki ga sme za izvoz dovoliti in določiti r»k, do katerega se prošnje za izvoz lahko vlagajo. Glede blaga, ki ne ho v kontingentu in za kater« ni v naši državi nobene porabe, bodo pozneje sledila pojasnila. Na v*ak način se bo ta urad potom deželne vlade potrudil, da bo smel p»leg večjih dogovorov sklepati tudi manjše kompenzacijske pogodbe. Pnpomn ti še moramo, da se sme vršiti izvoz le po železnicah ali na ladjah, ne pa z vozavi, pošto ali na kak drug način. Naša vlada je izrekla glede načina prometnih sredstev svoje pomisleke in zahtevala, da se dov»li izvoz tudi po pošti, ker je tu m»goča prav tako zanesljiva kontrola kakor na železnici. Prav tako se je nasvetovala, da taksa za manjše pošiljatve n. pr. kosovno in returno blago zniža in po vrednosti do 5t K, 200 K in čez gradnira. VI u g Pavišanje železniških tarifov na Hrv&tskeni. LDU Zagreb, 15. a-prila. U.adne »Narodne Novine“ prinašajo ogias, ki naznanja, da se s 1. majem povišajo tarifi za blago in živino vseh vrst na državnih železnicah zagrebškega ravnateljstva in na zasebnih železnicah v državni upravi za 70 odstotkov dosedanjih skupnih tarifov. g Kdo je kriv draginje? Kakor hitro je bila proglašena svobodna trgovina, sta se dva ljubljanska vele-tržca podala v Slavonijo, kjer je kupil eden 40, a drugi 25 vagonov moke ničle po 1 krono 20 vin. kilogram. Ko bi bila prišla ta moka v Ljubljano, bi se bila mogla po pokritju stroškov in lepega dobička za trgovce, prodajati najdražje po dve kroni »0 vinarjev kilogram. Obenem bi bili morali popustiti v cenah tndi oni oderuhi, ki danes zahtevajo na trgu devet kron za kilogram bele moke. Sploh ni ni-kakega dvoma, da bi 65 vagonov moke, uvoženih na ljubljanski trg p« razmeroma nizki ceni, vplivalo zelo ugodno na znižanje cen tudi drugih živil. Toda do danes od te mn»žine moke že ni prižel v Ljubljane niti en kilogram. Zakaj? Po krivdi hrvatskih oblastnij, seveda, poreče vsakdo. Toda to pet temu ni tako. T» pot je deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, ki ovira, da omenjena, p* nizki ceni kupljena moka ne more priti v Ljubljano. In vzrok ? Žitni zavod je tudi nakupil večjo množino moke, a jo je plača! po tri krone 50 vin. Sedaj pa mora seveda deželna vlada preprečiti d»voz trikrat cenejše moke, da žitni zavod, ki ima tako spretne nakupovalce, ne bi trpel škode. Če trpi škodo stradajoče ljudstvo, nič ne stori. Sicer se pa na to stvar še povrnemo. Drobne vesti. drv V Monakovem so napadli oddelki tamošnje garnizije 14. t. m. glavni kolodv»r, katerega so uiržale vladne čete, d»kler niso Špartakovci privlekli ležke metalce min in začeli »bstreljevati kolodvor. Bilo je veliko ljudi ustreljenih in ranjenih; kolodvorskega poveljnika so odv**lli in baje ustrelili. Vse Monakovo je bil* zjutraj v rokah Špartakovcev .n proglašena jc bila splošna stavka. Promet je bi! popolnoma ustavljen. — Kak*r se je izrazil dr. Bauer v razgovoru z zastopnikom neke prijateljske države, sc za sedaj na Dunaju še ni bati boljševizma. — Trgovski nastavljene! v Berlinu groze s takojšnja splošno stavko, če se jih ne prepusti k s»»d-ločevanju pri vtdsivu podjetij. — Delegat mirovne konference, poslanec socijalističnc stranke narodne skupščine brst Sokol Laube je govoril na shodu v Pragi, kjer je obsojal počenjanje čehoslovaikih boljševiksv. — Diplornatično zastopstvo jugoslovanske države v Švici izjavlja, da so vesti * izbruhu revolucije v Srbiji, ki jih je razširila ogrska sovjetska viada, poln»ma neresnične. — Lloyd George ja odpotoval v London. Izdajatelj m odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiski? »Zvezna tiskarna1’ v Ljubljani. ^ Proda se: rt R8 vila v Itožui ‘"jhni. Poizve se Prešernova uJk»*tj2S 358 2-1 prešan« t balah in Prost, je za oddati v Celju V T urravi lista. 338 3-1 IfiumlfratcicnT sn&? Ma!.s.niirgkaces,a tH, Zagreb! ha bil.6 p -.Delnice 9:0“ —.J^^rno .Zvezda". 33t pošiiuk’®r “aUgra, raz- 40V»bo8k° ‘?r:llno niil° nlh »afc -t za kRr- v P°§b Dov» ?* I P° 14 kjr. po lasini ' 'ra!,0.ie računam po s? S«®!?*- Poit,ina f™nUo olje f?n t*' “ Je(1i!ri0 200V 07 80dil' od 180 ho za k« < dobavljam po 30 K v 3'5r' a.*lf0 vsako postajo na ooTa“'ji- Sodse iaraiu- hobrn u 120 K> tCr Se Za dn»i, hranjenega in v 30. Štef YJnl®nega denar p»vrne. lian.ii, od|,ac> Ljubljana, Po-Mansk« cesta. 370 Konjski gnoj se debi pri šteu f ' karlovška cesta, lcv* 1». 301 Predan tri kozliče prave somske pasme. Udmat, Stara pot, št. t. 353 Šivalne »troje, aajboljie vrste z lepo opremo dobite pri L. Rebolj v Kranju, dokler ne razprodani vse zaloge. 304 Kupi 53 e: 01 s? Vinske sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi". Kopini žimnico z vzmetmi. Ponudbe na upravo lista pod št. „100". 483 Majorjev konverzae. leksikon se kupi. Ponuobe na upravništvo lista. 472 Kupim pnevmatiko in zračnice. Cenjene ponudbe z navedbo dimenzije in cene na poštni predal 26, glavna pošta, Ljubljana. 340 3—1 Kupi se omara za perilo in ustnjat avtomobiini površnik. Ponudbe na poštni predal 08 v Ljubljani. 360 Automobil, teretni manji, kuplo bi. Ponude molim H Novak, Mnksimirska 64, Zagreb. SI u ž b e: išče se ačituljica slovenske stenografije v Celju — Vpraša se v pekarni Šmarčan, Oosjtodvka ulica 3. 368 Djevojku, jakšu, poltemi, koja ponetto kuhati znade Plača 80 Uruna. Prinia H. Novak, Maksimirska cesta 64, Zagreb. Absolventka Kovačevega trgovskega tečaja v Mariboru z odliko: izučena šivilja, i* let stara, učiteljeva hči, sedaj nastavljena pri Nemcu, si želi službe pri Slovencu ali Hrvatu, najraje, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. 36« Hrvat, abiolvvnt, trg«- vačke škole, sa izpitosi zrelosti, dosada bio kod vej-nistva, i bio u talijanskom zarobljeaižtvu traži sbog na-učenja slovesskog jerika od-govarajuče mjesto kod jedne »vdjašnje trgovačke kače. — Ponudbe molim na upravu pod „Hrvat" slati. R a ri n o: Mlin ali hiša s hlevom takoj v najem. Ponudbe na J. B., Breg 17, Celje. 307 IzgubH »e je v n*il«lj* zvečer med Stožicami in pekovskim križem na Dunajski cesti plišast siv klobuk. Najdi elj se prosi, da ga odda natakarju v kavarni ,Evr< pa-proti vi$oki nagradi. 362 Zastonj (lobi vsak čebul-ček za lastno porabo v trgovini s semoni Sever & Komp. Ljubljana, Wo!fova ul. 12. 337 Hotel wTriglav“ na Bledu, renoviran z moderno opremo in električno razsvetljavo |je zopet odprt. 334 Naravno malinovo in ci-tronovo esenco in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 odst. malinovo fondat-esenco za aromatiziranje kanditov priporoča: Destilacija e-senc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ul. ‘27. Istotam se kupijo sveži in čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 U Ljubljana putnjučem sl. občinstvu se preporuča Restavracija u Prešerno roj ulici 1*. Popravila nr in zlatnine spiejtne F. Čuden Sin, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59i Mehlovauo mesecu* tubo iščem takoj. Ponudbe pod ,,Soba“ na upravništvo ,,Jugoslavije". J43 3—1 Trguvci s pohištvom ! ! ! Kdo izmed njih bi me hotel zalagati z vsem potrebnim pohištvom na nekem jako ugodnem kraju,‘kjertega zelo primanjkuje, da mu prodam za gotove procente. Vse drugo ustmeno. Ronudbe na upravništvo tega lista pod šifro: »Pohištvo." 340 ,Slamnik« čisti in b«li i jugoslov. tavarua za keuii-ČU0 čiščenje Jos. Reich, Ljubljana, Poljanska c. 4 Podružnica Štleaburgova ut 4. si* Dopisovanje 111 ženitne ponudbe Uospoiliina, mlada inteligentna se želi v svrho poznejše možitve seznaniti z inteligentnim, vnetim Jugoslovanom, ki ima srce na pravem mestu. — Oglasi naj se s sliko, poštnoležeče „Maj“, Konjice. 221 Gospod išče mlado damo neodvisno, modernega mišljenja, brez predsodkov, v svrho korespondenc«. — Ponudbe pod „Reso“ na upravništvo. 225 s taro in n*vo, slivovko, rum itd. nudim po najmžjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče In želod. M. Rant, Kranj. Celje. Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo In drobno. e Opozarjamo na brošuro: S) „Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in l!alijo?“ Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. —Cena 1 krono. ......................... Dobiva sc po knjigarnah, v upravnistvih „ Jugoslavije*^ v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Proda se 944 motamo kolo s privozom, 5 HP. in dobrimi gumi ter manjši auto z 2 sedežema, tovarne Pe-gent, 7 IIP, po zelo nizki ceni. — Vprašanja naj se pošiljajo na g. Wagner, kavarna „Union“, Celje. Živo apno, portland-cement, zidno in strešno opeko fini mizarski lim (od 100 kg višje) ponuja Valentin Urbančič, Ljubljana, IJleiweisova cesta 8 (nasproti liceju). s trgovskim lokalom se da v najem. Vpraša se v podružnici „Jugoslavije“ v Celju. Pristna Ij utoin erska vina, stara iti nova, se točijo v gostilni Ja škarpi“ Razpošiljajo se tudi po železnici nad 66 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstno! Za obilen obisk in naročila se priporoča JOSIP BOŽIČ vinski trgovec in gostilničar Breg—Celje. Proda se graščina ležeča na zdravem kraju, z nekoliko oralov zemlje, s 5 popolnoma opremljenimi sobami, pripravna za mitu potrebne ljudi ali za sanatorij. Vpraša se v podružnici Jugoslavije* Celju. o:>4 2—i Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno in vsako množino ter plača najbolje Firma ]. KCJŠLRM Kranj (Gorenjsko). GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoozy v Ljubljani, zraven rotovža. Podružnica, Družbe sv. Cirila in Metoda v Središču razpisuje za novoustanovljeni otročki vrtec siužbo vrtnarice 7, mesečno plačo 200 K in sicer začasno za dobo 4 mesecev od 1. maja do 31. avgusta t. 1 Za hrano in stanovanj« je skrb-' ljeno. Prošnje naj se pošljejo do 24. akrila na Podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda v Središču na Dravi. 945 Čebclni vosek suho satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, svefar Ljubljana, Celovška c. 90. Železiiokonstrukcijska delavnica elektrarna Fala ob Dravi pre vzema dobavo lu montažo železnih liarttulnih stavb, konstrukcij >:a znjezilne naprave, na-peljevalne drogove itd. „Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov44 853 priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firnež, samokolnice itd. Naročila sprejema Ivan Ferlež, Celje. laneno seme po najviš-jiii dnevnih cenah Prodaja razootrstMp pohištva pod roko v skladišču »BALKAN« od danes naprej vsaki dan. Polffio za spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modreci, otornane, spalni in deko-raeijski divani, postelje, omare, miže in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umi-v&laški tor vse vrste lesenega, železnega in tapeci-raiif^a pohištra v vsakem slogu od proste da imjS-nosjšo izvrfiitvc po jako nizkih eenah prž tvrdki za pohištvo KAREL PREIS Maribor, Stolni trg' 6 Prost ogled! Ceniki zastonj! »Narodna knjižnica" Snopič I in 2. Halentina Hodnika izbrani spisi Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s lem, da ga spoznamo! PSJT Naročite takoj! Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi 420 jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo ■množine in naj nižje cono na Ljubljana !. poštni p red;?. J štev. 163 Prima bosanske K slive v vrečah a K 5 40 za kg netto, prodaja dokler traja zaloga trg. špedieijska in komisijska delniška družba „BALKAN“. — Vreče se zaračunajo 5 K za komad. 93« 3—! Društvo lesnih induslrijcev v Ljubljani razpisuje mesto 938 2 i ravnatelja. Zahteva sc popolna praksa v eksporlu prek morja. Pisarna se bo otvorila v pristaniškem mestu čiffl-preje mogoče.'— Ponudbe je poslati ra naslovil F. Heinrihsr, lesni industrijec, Škofja Loka* Sprejmemo inteligentnega spretnega akviziterja za nabiranje oglasov. Zaslužek lep in trajen. Upravništvo „Jugoslavije**. Sprejmemo spretne kolporterje (prodajalce) za dnevnik Jugoslavijo«. Zaslužek lep in stalen. Upravništvo »Jugoslavije". Po 8 kron Po 8 kron izvrstno, iz okolice Sv. Ivan, Zelene, Kašina, Križevci in Moslomna> 468 3—1 kakor Štajersko, se toči čez ulico v kleti hotela Tratnik na Sv. Petra cesta št. 25. H- Priporoča se tvrdka: J0S. PETELING Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 ob Ljubljanici. "UKI Zalog« šivalnih strojev in n j Ut posameznih delov, igel In olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbe«« omare (belgijsko steklo) kompletno z vali* Čnlml zastori, mera 135X18-1, 63X184, 20 59X184 in eno rabljeno 90X162. 13 Naročajte „Kurenta“ ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih s lov en sir;; umetnikov. „ Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za po? leta 12 K, za četrt leta 8 K. Naroča se v upravnicvu.,J{urei!iti* v Ljubljani, Manjin trg štev. 8, : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! Dr. Bogurnil Vošnjafc: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. Natisnila in založila Zvezna tiskarna" v Ljubljani. = Cena 2 kroni. =====...= Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informira! s tem spisom eniento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze.-Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! : Propagandna brošura : za mirovno konferenco!