5. tovfllm. " g LjBbUanU«pett S. IroooH 19ZZ. LU. leto i ^^^^. ' ^h ^H ^h ^h^^h ^^b^h ' ^^^^L^h ^^^k. * ^^^^K ^^m ^^^^L^H ^l^^t ^^^^^^F ^h Hb 9h 63 Izhaja fMk dan pmpmUm*, tsvmM* mMI« in pranllM. fušera«: do 9 petit vrst 4 4 K> od 20—15 petit vrst i 6 K, večji inseratf petit vrsta 8 K; no tiče, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 12 K; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 130 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži rnamka za odgovor UpravniStvo „Slov. Marodm" la „Narodaa tiskara«" Kaan*va sliea it 5, priUlća*. — Talaf «n M. tO4. Urstolitv* „SIof. ffar*4a" Kaaflova wMmm ŠL 1, I. Mtstropjt Talatea *fw. 34. Dopis« sprsframa i* p#dpls»aa la sa4—— Pri moreWrn«n povtftinju se lm* đaljfta narofrrfna dnplafpti. Novi nsroćntki r»«j po4!j«;o v prvl£ naročnlno vedno Qfl9" p° nakamid. Na ^amo pismena naručila brtr, po«latve denarja te ne moremo opirati. Karei 2ak, Praha: V nooem ledi. Stiri leta in tri mesece je trajala svetovna vojna, a od njenega konca do današnjega dne so potekla tri teta in dva meseca. Preje se je splošno proglašalo kot vcljavno pravilo, da je treba vojna leta šteti dvojno. Toda prejšnje vojne so bile krajše in nepn-merno manj krvave, kakor svetovnu vojna; zato bi leta te vojne morali šteti vsaj desetkratno, ako ne dvaj-setkratno. Imejmo to matematiko neprestano v mislih, uvažujmo to vse-lej pri vsaki priliku kadarkoli obža-lujemo, da se gospodarski in socijal-no-politični odnošaji ne zboljšajo S tako hitrostjo kakor bi si želeli. Ljudje so nesrplJvL Hoteli bi, da bi bilo že vse tako, kakor je bilo prea vojno. Toda tuđi pri posamezniku napreduje ozdravljenje ali rekonvale-scenca po težki bolezni samo pola-goma. Še bolj polagoma nastopa ozdravljenje po vojni, kl pomenja na-grmadenje vseh gospodarskih in socijalnih bolezni, ki so okužile vse člo-veštvo. Uvažujmo dalje 5e to, da se je po bolezni — po vojni pojavila še kruta recidiva: boiiievlštvo in težka reakcija in da sta se obe ti recidivi vezali in se vežeta, da bi vodili boj z okrevajočim ali vendar še ze»o oslabljenim organizmom demokracije, Ljudje imajo kratko pamet Ako zabavljajo na sedanjo naraščajočo dragfnjo, pozabljajo na to, da Je bila draginja tuđi med vojno in da je vladalo med vojno neizmerno pomanjkanje skoro vseh najprimitivnejših življenskih potrebščin. Ako so ljudje pritožnjejo proti dragfnjf n. pr. mesa, pozaMjajo, da med vojno vobče v mesnicah in prodajalnah ni bilo mesa. Mesto mesa so se prodajali ovoč-ni izdelki in nadomestila jestvin, ki so bile često sestavljene iz nevžitnltu mnogokrat ćelo neorganičnih snovi. Ako se ljudje razburjajo za to, ker fe draga moka in mast, ker je draj; kruh, lim ne prihaja na misel, da so med vojno jedli potvorjen kruh, većinom a pečen iz nevžitnega, večkrat naravnost gnusnega materijala, Ce rrimajo danes ljudje dovolj mleka za kavo, se ne zavedajo, da med vojno mleka sploh nišo imeli, da so pili ka-vin nadomestek, grenak, ker ni bflo sladkorja. Lahko bi našteli še ćelo vrsto takšnih primerov, zbranih na-menoma iz stroke najglavnej§ega ljudskega konzuma, toda že ti zglech zadostujejo. Ljudje so sedaj nedosledni sa- metnu sebi. Kar so v vojni sprejcir.;*-li kakor samoobsebi razumljivo, kat so potrpežljivo prenašali, kar so ćelo odobravali, to danes obsojajo in pošiljajo na dno gorečega peki a. Med vojno so se ljudje klanjali avtoritetam zato, ker so bile tuje, nam sovražne in nasilničke, Danes pa bi najraše strmoglavili vsa obfastva, d_pmača, kri naše krvi, oblastva svobodno izbrana in v splošnem soglasju postavljena, in jih odstranili. V tem je iskati posledije stoletnega našega hlapčevanja in robstva ter iz tega izvirajočesra ple-bejstva. Ljudje so nehvaležni. Pozablia- jo, kaj so lastni njih prvaki, izbavite-Iji izpod tiijega jarma, žanje storili v vojni in kaj so žanje žrtvovali. Ljudje sedaj obrekujejo te svote osvoboditelje, jih dolžc nečastnih 1e-janj, oholosti in jih oMivajo z gnojnico. Slabe lastnosti človeške naravc slave sedaj orgije, vojna burja še ni izČistila zadušljivega, strupenc^u ozračja, Človeški organizem se po vojni še ni ustalil in se še ni izbolj-5al." ćloveška narava se zdi. kakor da bi bfla sedaj sestavljena zgoli iz samih negaclj. Dosedaj še ni prodrl nu površje vseobči zdravi, pozitivizem, krepki racijonalizem, ki jemlfe stvan tako, kakor so, izvaja iz tega posle-dice in iščo ter tuđi najde pot k o*i-pomoči in zboljšanju. Je dosedaj malo dobre volle, ki kakor pregovoi pravi, prestavlja tuđi gore in ki ie edino čarobno sredstvo, da se najde živa, vse ozdravljujoča in vse po-mlajujoča voda. * Toda ne vdajajmo se pesimizma! Kljub različnim in številnim nedostatkom vendarle opažaino z za-doščenjem mnogroktere znake czrirav Den)a, mnoge znake napredka k bolj-šetau In k refortnam. Zremo pri de-ju številne posamnike in različne organizacije, katere hočejo deloviti m delujejo za vseobeo dobrobit, katere grade in širijo naravnost in katere stavijo zgradbo boljŠe bodoenrv-sti. Opažamo treznost in zavest, ki hoče zrušiti odvisnost od žalostns minulosti in zgraditi temelje za kra^-nejšo bodočnost. Novo leto je bilo v vojni mejnivr. pri katerem smo se usta vi jal i, da b\ dobili razgled na vse strani in da bi končno zazrli znamenja, da se bliža knnec vojne, konej naših bolesti fn trpljenja, prihod naše svobode. Tuđi danes stojimo ob tem novoletnem mejniku in upiramo svoje poglede v bodočnost. Upamo in želimo si vs*. Ja bi nam bila bodoCnost lepša, da !i nam prinesla koneno osvobojenje ou trpljenJa in beJe. Toda nade in hre-penenja ne zadostujojo, — treba te tuđi vosje, odlcčnosii In delavnostt Novo leto ni samo dan vosčil, mat'-reč pred vsem dan odločitev, dati načrtov, računov za novo delo, dan spraševanja vesti in preiskušnje o izgotovlienem dolu, priprava k nrr~ vemu še izdatnejšemu in uspe.đ zu-naj in staviti vse nade na antantme kredite. Vklinb temu spoznanfu pa .^e vedno ni prišel do tei k Nemčijf. Toda pred ra nacrt je stopila antanta in izrekla svoj neiz-prosni veto. S koprnenjem so zrft dolgo, dolsro v ta prepoveiloni para-diž, a ker so videli, da stoji pred njim na straži kakor nadansrel Mi-hael s plamtecim mečem antanta. su se udali resignirano v kruto neiz-prosnost ter se malodušno odpove-dali vsem viso-koletečim urom *n nacrtom. Pokopali so vse te nade, in danes jih croji se samo tista mala skupinica. ki se zbira okrogr veliko-nemške stranke, velike samo r*o imenu, male pa pr> svojem ste vilu. Ker na se Avstrijci, zUslovenska javnost tem vestern seveda ne bo verjel^ meneč, da so to zjrolj fantazmasorije. ki ?r^-dajo v kraljestvo bajk. Toda to nišo pravljice, ni mne-njc morda samo posamnih nere^nih eksaltadov, marveč mišljenje tr?z-nih, račiinajočih m^ž, ki imajo v pen lltiki žc velike slnj^ric. Ali poznate grofa Otnkaria Czernlfiar Grof Czernin. bivši av-srro-o^rski mminter zunanjili del. gotovo ni mož, ki bi se mu dala očitati politična eksaltiranost. se m.inj pa kako skrivno nasrnjenje k Čcho-slovakom ali Ju^oslovenom. !n Czsrnin, ki sr> sra oči vi dno skusn.ic v vojni in po prevratu đokaj ?zpametovale in tuđi marsL*esa naumile, je prisel £lcde avstrijske rcr^iblnke do istih zaključkov, kakor široke mase drnaiskrtra prebivaKtva: Arstriia Je hrczpoRoJrto 75r»p!5yi-na srerti rn ?amo vprtisanjc bližnje bodočnoftl |e, kdaj rs*K^eta vse ar-!*trr)$ko oz^mffc Jugr^l^vljb rta cnl ^Crani, CeAkosLova&ka na drugi strani Donare! To je pove^f Czornfn na vsa usta na javnem shodu, ki ka je prce! par tedni priredil v osrčju Dtinaja ... Vidi se. d« je mož prar takh naiven, kakor so vsl Dunajč&nje, in da se v tem pogkxJu ni prav nič jx>-boljšal od takrat, ko je kot mlnistet pošilja! slovanske socialne dem<^cra-te v Strckholm, računajoč. da bo s pomočjo fn s sodelovanjem dr. Smc-rala in dr. Menrika Tume re5i! Av-stro-Og:rsko groaečesra fi razi^da. Čudim se. đa omenjeni Cz^rnt-nov grovor, ki je sam na sebi vendar le karakterističon, ni vzbudil ne v Ćeh^'h, ne v Jugoslovcnih prav no-bene pokornosti. Meni se zdi, da 22 nišo niti registrirali, fn vendar je za* sluZfl, ako ne drujrega, v^ai horaert-čen smeh. Pri delHvf Av^trOc h? p«C tu objekt, Je ta račra, ni pa sabieJUa, rrt krčmarja! AH misli graf Cfcerntn v sv^f naivnosti tn z njim Dunajčanjr, da ic treba Ceskoslovaški fn Jugoslaviji samo nami^niti. da se naootita protf Punaju, kakor Izraelci v obljubljeno deželo? Jugros!ovenf. g© bof| pa Ceho sto, vakf so postali hladni računarf!. zata odklanjajo z vso od1očno«tjr> dannf* sko durilo, ako bi se jim rudi na krožniku princslo vso oeemi.ic eto Donave. Z avstrfclrfml đofeori In n av-9tr9sko valuto M ne rrarajo ćo nr-znosnostl f>oved«U svojih breoren, ia Fr. Govekar: Hupnst Senoa. (Ob štirlđesetletnici nieeove smrti) ». . . Vi ste se nedavno zelo raz-jetzili, ker se je na te strani Sotle tako malo pisalo o dr. T . . . Da, to je škoda; ampak tega so mnogo krivi rudi Slovenci sami. V Zagrebu živi in studira lepo število Siovencev. Zakaj ni nihče od njih ničesar napisal? Današnja generacija je sploh ignorantska m površna. Vzemite, kaj se je pisalo o Šenoi! Par kratkih notic. Žalostno je to. Mi smo starejša generacija, univerzalnejša. Najmlajši mislijo vsak le na T>5vojo« šo!o, in — konec. Tako se mi zdi, kakor da so sami nevrastenfki — In Čeprav s© moji živci že za nič, so Še vendar normalnejši, kakor živci mnogih naših —istov . . .« lofka K. DmttrovUšvc* Ne zamerite mi, gospa Zofka, đa zlorabijam Vaš© piemof Pohujial! so me, in saj veste, đa e^> slabi vagledi naJmikd\'Bejši. Na Slovenskdm je rmm-reč zadnja leta postalo robdno, zlorab-ljati privatna pisma. Zanimivo Jd to, zlnsti pa reklamsko sa priobć©valc©. Nasprotnike se hoče z njimi pbbiti, diskreditirati, oneftistiti, hkratu pa — predvsem! — 6© pobahatl; evo bili v ti^tih č^sih zdaj dobri, zdaj zli, nnjvečkrat nev^de in na-hote, kiikoršni so pac bili naši živci, razbičani in trgani po boju za obstn-nek, ali zdravi in močni, da tekmnj^jo s xHP... Ti?t« pisma kajpada nišo bila nikdar namenjena javnosti; napi-8«f»Tia v hipni raadra ženosti. brez infor-ma-eij, iz daliaT© n% dalj«\t), bvržena «li vsaj temeljito iEpramenjena po kas-irafsih dejstvih, so danes brez eenv* ter kTOČjeimi dokaaujejo, đa je etraet šlepa in nedostojna tuđi pri najslavnejših, največjih iđt. duhovih... No namenil sem se pisati o Šenoi KJDt Slovenec o Hrvatu. Hrratje pišejo đanđanes o Slovoncih — večinoma — le safrkacije in zasnTdbljivke, ignorl-rajo naše zaslužna mtvže tar 9o glede slovenske kulture in umetnosti zares taki, fcakor jih označuje naša Zafka, Ker živi žfd đolgo med njimi, jih pač do dobra pozna. Mi, kl spadamo k >eta-rejši, nniverzalnejM g'aneracijic, se do-i aledno nnimajna a« hrvatsto, srbsko, msko in fe^ko presveto in o njej po-roramo, ko!ikT>r in kadarkoli le moremo. Z#ito se rrihrajo spominjati z lju-b^znijo in spoeitovanjem tuđi Senoe. Sa^ je hil nnše» — ?b>vor?ke — vrete Hrvat. So kot ak^dv»mik v Pragi je vne-to porn^al z«pT^^kemu >Pozoru< o če-5ki ki.lhiri, v >Nar. Listihc in »Zlati PraM« pa o hrvatski in vobče jusroslo-vunskih pm^v^tnih napredkih. Senoa š* kot mliridenic ni bil loknlen patrijot, omriono nnflnt >H>v^tftrljnke. Slovence in Srb©. Tnko je ime] Senrms ki je umri 1. 1881, siršo duševno o^zorjt, kaJcor ga ima dandanas marsikak hr\ia-t-3ki >nevras-tenikc ... Ali kdo je bil Av^ust Sfenoa? Bi-ogrrafija: Rojen je bil 1. 1S3S. v Zagrebu, kjer je abtilviral irimiiasijo pod ravnateljstvom slovenskega renegata Premnift in dva 1 etnika prava; 1. 1859 je odšol na prasko vseučiliiče. Ondi •e je živo pečal tuđi s čedko knjiž**v-noetjo, umernostjt> in še pt>sebej a češko dramo. 3e kot akademik «« Je po-svetil pravemu feljetonu, ki ga je Hrvatom ustvari 1 In bil v njem prvi mt>j-stor. Pisal pa je tud! že l^poslovne stvari; najpr'ej aatir« in humoreeke, kraalu vm* tuđi pemtii domovini- iji Iju-bezni. Ko se jo preselil na Dunaf, j© prevzel uredništvo hrvat >61asonofie< in »SUviftche BUttor«. L. 1866. a» je vi-nil v Zagreb, p^>stal >Pozoit>v< urednik in cleda!i;ki kritik. L. lc^8. jo r**-st?»l medini hiljožnik ter đosp'M kononn do c-nsti me^tne^a F^natorj.1. Med* em je bil gledaliSki dramaturg, ki ja \z-rinil z reportoarja nem. rmiavantične drame ter jih n^dome.^til a franoo?kt> konverzncij^ko dramo; o>^n<*m je mno-po P^m prevajnl iz Shfike^p'eara., T?sri-ra. Sardoua i. dr. in s* t. ja priobčevnl v >Vijenruv svoj^ krajše in daljše povesti; 1. 1874. p.% j*» pr**v7el uredništv'o ^Vijenccv?>««:, pustil ^1<*i1a-lišce in ostal :>Vijencu* zve*t urfMinik in najboljSi Rodel.iveo prav do r=voje emrti (13. đcoem. 1881.). Napisal jo t>pronmo, Aafii J* umri jedva 43 let star. Njegovi spi-?i so bili in so se dandanes tuđi med SIovmi« irredno priljubljeni. Z njegovimi ego-dovinskimi rt>mani smo &e učili in na-nr-ili br^^asčine in njegovi jnn-aki so bili naši prijatelji in *> nas navdušdvali znladeniče dolgo deeetletje. >Zlatarovo llatoc, iSeljačka buna«, >Diogenet<, >Cuvaj etb senjske ruke« t«r končno >K letva« ao zgođ. romani, ki smo jih svoje dni pbltnli in ki de jih spotninjamo Je danes i ljubeznijo. Većinom* so prevedeni tuđi v plovenSčino. Tuđi večina njegovih povestic in novel je zaj<*lt iz hrvat. Bpodovine. Značaj njegove proze je bil 9prva romantičen, ki pa se Je v*dno bolj mešftl z realističnim; kara-ktoriaacija njegovih o#ab i% pUstična, •tll lahek in oJ tud» mnogo krasnih lirakih in epekih peoniiev, ki n« nv«*neio nikdar. S Slr>r«iH jf> imel fteno« {jrijateli-9kp> zveze od dij^Pkih let ter j© polica! r.ašo domovino in kniiž^vno^t do do-hra. Njegovi noveli >KAr*mfil s pi?<*ni-kvei]rni na »lovenSčino. »Ka* ramfil< j^ apoteoz* Pre-^rna in kai« dnievni preporodi 5eno^ in niegov©ga» prijatelja, Slovenca AlHertn, kr ju i* prdveela PrečeriVDva pjn/»zija; »Prijan Lovroc pa "»lika du&evr.o raivijajij** in tragični koneo pisateljenrdga toTmri'M. T Pragi, Slovenca prof. Mannl6a* km«ti* čkega sina. Ta novela j« i* popohi skok v re*li«tiko, ki }o je k&cnfj* t*-! lr.o bogato rasvi! in dvi^pnil K«»\«* Sanđor Gjalski. Gotovt> i», da j<* imel ftenba med •vojiml vrttniki mnogo slovenskih j>rijateljAv in da j* TZ4irftaval stalne »tilre ■ Slovenijo. In n^oda ]• hotela, da %e jt njegov prvi (*inf Mi lan« vaeuciliskl profesor, piaateJj in dra* matik, oženil a Slovenko Vero Vecieaj-xoro; njun »inko Zdečko ]• »dini rnuk Avgusta Senoe. Veliki tagrabški potrt* čn% 9. no-Tetnbra 1880 je bil usoden ia Senoa. Kot gradski »enator je imel pri ooen-iaranju ikode toliko korni«} io Uf«* stran 2. * .SLOVENSKI NAKUU-, dne 6. januarja is**2. *tev. 5. . oe prihaja pra na mlsel, da bi si s fprejetjem številnega nentškega ele-pnenta ustvarjall nove notranje tež-koče! e Grof Czemin, tuđi Iz te moke n» bo kruha, kakor ga ni bilo svoječas-no iz stockholmskih kotiferenčnih poskusov! —u— Jnaosloo« trgooska zbornica na Dnna]u. Naša »Zbornica za trgovino, industrijo in obrt« v Ljubljani se je bavila v svoji plenarni seji 29. pr. m. i vprašanjem — Jugoslovenske trgovske zbornice na Dunaju. Izvolila le tuđi deputacijo treh gospodov, kl naj sporoči sklep zbornice kraljeve-mu namestniku in ga naprosi, da to zadevo toplo priporoči osrednji Vladi. »SIov. Narod« je skoro že pred enim letom priobčil Članek o potrebi take ustanove na Dunaju. Naš du-najski dopisnik je takrat zastopal mnenje, naj bi se ustanovila ta zbornica kot avtonomen jugoslovanski oddelek Cehoslovenske trgovske zbornice. Imel je pred očmi prakti-čen pomen take sekcije, ki bi izkori-stila ves materijal v češkoslovenskt zbornici; osamosvojila bi se pozncje, kadarkoli bi hotela, Toda mneiuo ■vseh činiteljev v Jugoslaviji je bilo proti taki zvezi in za ustanovitev sarnostojne zbornice. In to je tuđi edino pravilno sta-lišče. Pomisliti je treba, da že poslu-jejo na Dunaju češkoslovaška, poljska, ogrska in romimska trgovsKa zbornica — samo jugoslovenske fce ni, dasi je za našo največ povoda in potrebe. Avstrijska statistika o izvozu v prvih treh četrtletjih pretekle-ga leta izkazuje, da Je šio 80 odstot-kov Tsega blaga v Jugoslavijo in komaj 20 odstotkov v vse ostale de-žele na svetu. Statistika o našem izvozu zopet dokazuje, da Je Avstrlra naš največfi odjcmalec. To je nac dokaz, da so trgovski stiki med Jugoslavijo in Avstrijo najbolj živahni, m skoro ne more biti dvoma, da ostanejo zelo, zelo veliki tud! v bo-dočnosti. Vkljub vsemu temu pa vidimo, da štiri nasledstvene državo le Imajo na Dunaju trgovske zbornice — mi pa še ne, dasi so naši interesi tamkaj tako veliki in ćelo večjl, Icakor od teh vseh štirih skupaj. Na Dunaju In v Gradcu, pa tuđi ntarsikje drugod, je veliko jugoslo-venskih trgovskih In industrijskih podjetij. Tako na primer imamo ru Dunaju Stid banke (in baje se snuje še peta, popolnoma samostojna!), |celo vrsto špedicijskih In Izvoznih 'podjetij, velikih in malih trgovcev in vObrtnikov, odvetnikov, zdravnik >v .itd. Kdo naj zastopa njihove interese |v raznih slučajih, ako ni trgovske f zbornice? — Kdo naj dale naši v!a-ČL najzanesl#vejše informacije, ako treba sklepati trgovske pogodbe, carinske odredbe itd.? Kje na! dobe naši Industrijalci fn trgovci najzanesljl-jrejše informacije o razmerah v Av- striji — m narobe avstrusJci a ra»-merah v Jugoslaviji? Delokrog »Jugoslovenske trgovske zbornice na Dunaju« b| bil zelo velik in sila va-žen, zato ne smemo več zaostajati za Čehi, Poijaki, Madžari in Romu-ni, in čim preje ustanoviti to zbornico. Kar je naša vlada došle) nsta-navljala po drugih državah, to se ni obneslo in nam ne dela ne koristi in ne časti. To so »prlvllegovane trgovske agenture«. Za splošno korist so te agenture brez pomena. Niti naši konzulati nimajo od njih na]mau>-še koristi. Zasebne špekulacije pod pokroviteljstvom države pa — nam delajo v tujinl le slab glas. Kdor ho-če delati kupčije, naj jih dela po svoje in na svojo odgovornost, a ne pod pokroviteljstvom države! Vec ne rečemo, kajti če se spustimo v podrobnosti o poslovanju teh agentu r, bi morali zapisati marsikatero oštro obsodbo. Zadnje čaše Je bila Iz Beograda lansirana vest, da se na zahtevo naših dunajskih trgovskih krogov osnuje ondi neka — trgovska komisija. Ne vema kom« se Je nakrat za-hotelo, da bi po Dunaju konrisljonl- ral, najbrže na državne stroške, ali to pa vemo in povemo na ves glas, da o kaki taki zahtevi iz naših du-najskih trgovskih krogov ni ne duha ne sluha. Vemo dalje, da baš Iz na^ih dunajskih trgovskih krogov prihaja ntiien klic, naj se ustanovi ondi »Jugoslovenska trgovska zbornica« s pomočjo naše vlade. Nafca vlada ima že na vpotfled pravila za tako zbornico, previdno sestavljenu v interesu naše države, na razpola-go ima ćelo prostore, kar je v seda-njth razmerah velike važnosti, samo treba pa?iti. komu naj se poveri ta važna naloga, da bo duševni voditelj tegra zavoda. — Ker je inicijativu tor ej že prišla z Dunafa, bo tamošnji generalni konzulat gotovo v položaju, da stavi glede oseb svoje predlože. Ali ker smo Slovenci Še prav posebe internirani in je posegla vmes ćelo naša ljubljanska »Tnrov-ska in obrtniška zbornica«, bo mor-da le prav in dobri stvari v korist, ako bo osrednja vlada uvaževara tuđi porocila in priporočila iz Ljubljane. Na nikak način r>a ne sme bit! na Dunaju ustanovljena trgovska zbornica kot sinekura za ljudi, ki bi radi šli na Dunaj uživat velikomesi-no življenje. X. Amerika proti fraircoshl oborozeiialnl polltihl — d London, 4. jan. Poslane^ Reawes je predložll ameriški repre-eentančni zbornici revolucijo, ki med drugim veli: Washfogtonska kcfiferenca je pokazala, da gotove države, kl so upnlce Amerike, izdajaio velike vs°-te za pomnoževanie oboroževanja na morju. Zedinjene države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se Ima boriti Evropa in je pripravljena, fnndlratl evropske dolgove, ako ii se za to pojavila potreba, Toda ako Frencijo ne ganeio ptrt&nfe človeštva po svetevnem mi- rti In namerava ta država svoje poc-mornike ćelo še pomnožiti, le za Ame-riko prišel čas, da računa s trenot- nlm položajem. Francija ima vojsko, ki je večja kakor or->. ki jo je imela Nemčija pred vojno. Francifa ne otklanja samo zmanisanje svoje vojske, neg-o vstraja ćelo na popolnl svobo-di, da jo še pomnoži. Stališče Fran-cije £lede povećanje mornarice po-menja izdatek stotin milfjonov dolar-jev. S takim oborožcvaln'm nrosrra-rnom se gotovo ne bo bavila država, ki se nahaja v finančnih stiskah. Ameriški narod mora z vso pravico vz trajati na tem, da se francoskl program izvede s franeoskim In ne * ameriškim denarjem. — Pariz, 4. jan. V ameriški r«-prezentančni zbornici je bil včeraj predložen zakonski nacrt, po kate-rem naj se vsote kl Jlh zaveznlkl don guiefo Zedbijenlm driavam, z obrest-rai vređ lakoj po povračllu razdele med vojake, in sicer polovica med ameriSke, polovico pa med angleške, franeoske, belgijske, italijanske tn portugalske vojake. llal proradili. Eknoie ttnanCneua mlnlitra. *- Baocrad, 5. januarja. (Izv.) VČeraj ob 5. popoldne je imel flnančni odsek sejo. Na dnevnem redu je bila rasprava o rednem budgetu za leto 19 j2. Pričctkom razprave je pod a I fi-nančni minister obSiren ekspoze o naši finančni politiki in o zgodovini budžeta, posebno njeoa postanek in redukcijo. Izdaffel a milird 207,977^04 dlBflrleo. Finančni minister dr. Kumanudi je ra tem podal pregled o celokupnih državnih izdatkih, ki znašaio 6 milijard 267377^04 dlnarjev. Prvotni reducirani budget se je moral v zadnjem času z ozirom na zakon o draginjskih d«;-kladah uradnikom. javnim nameščen-cem in vpokojencem povečati še za znesek 500 milijonov dinarjev na račun teh drasrinjskih doklad. Izredni izdatki so v tekočem letu določeni na skupni znesek 160 milijonov. Izplačati ie treba: a) 35 milijonov na račun 7% dr-Žavnejra investiLijske^a poscvila. b) 25 mlHjotiov na račun 20% pri-znanic, izdanih povodom odtetrnitve starih bankovcev avstro-otrrske banke in zamenjave t novimi, c) 60.200.000 dinarjev na račun dolga pri Narodni banki in d) 90 milijonov r^svrhe sanacije agrarnih odno$ajev. Izdatki budgeta pa se povečavajo tuđi s kurznim padanjem naše novčanice. Finančni minister je podal statlstič-ni pregled o padcu dinarja na beogradski borzi. Dne 9. novembra 1921. je dinar dosegel najnižjo točko, dolar je tedaj be'ežil 95.75» danes noiira dolar 70 dinarjev. Prvotni budget Je znašal celokup-no 9 milijard 500 milijonov dinarjev izdatkov za vsa ministrstva. Vsled redukcije raznih pestavk se je ta budeet zmanjSal za 3 milijarde. Prvotno so se rzdatki zato tako visoko nastavili, ker so hotela ministrsrva zadovoljiti vsem svojim potrebam. Takoj pa se je opazilo, da so bile nekatere postavke previsoke In da je potrebna v izdatkih redukcija. Tako je dosegel budget konč-nl Izdatek 6 milijard. NajveČjc Izdatke tvorijo uradniske plače in drajrinjsko doklade. Vsled tega se je moral budžet obremeniti z ve-likimi svotami. Nujno potrebno pa je zmanjšanje uradniStva. Posebna komisija vodi oreiskavo, na podlajri kate-re bodo potem po vseh uradili in mini-stvrstvih izvrSene redukcije uradni-štva. Izdatki za uradniSke plače in dra-jdnjsk© doklade so v budgetu določeni na 2 milijardi 509.406.844 dinarle*. TI Udatkl tvorijo 41% vseh Izdatkov. i Finančni minister ie v svojem ■ ekspozeju podai tuđi kratko štatisiiko o uradništvu. V državni sluihi je nastavi jenih: I. Neukaznega osobja: a) slutfe. ^^JŽabIliki. kiiharii .19.955, b) diurnisti in slične katejroriie 29.712. c) stražniki in čuvaj! 11.694. Cclo-kupno 81 ..^61. II. Ukaznega osobja: a) s pl^čo do .3000 dinaHev 40.530, b) do 4999 dinarjev 4819. c) s plačo do 7990. 78«52 in d) s plačo nad 8000 dinarji S015. V tej Štatistiki pa nišo všteti državni delavd, oro^nikl, nodčastnik! in obmejne čete. S temi katejjr;r}jami je javnih nameščencev nad ^00.000. Dohodkl 5 mtilarđ S59.4Q4.82l đlnar?ei!. Defldt 708,112.983 dlnarie*. Finančni rrin!?;tcr je nadilje nava-jal dohodkc v budjjetu. Ctlokupni do-Uodki so proračunani na 5 mi'ljord 559.464.821 dinarjev. (Deficit okoli 700 milijonov). V biid^ctti d ločeni dohod-ki se dele v dve vrsti: 1. na dohodke. ki so utemeljeni in fn^ijcurani na pod-lapi sedanjih zakonov in 2. dohodkl, ki temelje na novem zakon^kem fnanč-nem pooblastilu na podlajci členov 152 in 159 finančncjca zakona. Dohodki, te-melieči na dosedan]ih zakonih bodo znašaM nad pet milijard. dnčim odpado ostanek na novi finančni zakon. Redni dohodki ^c razdelo: a) carina 417,310.000 dinariev (glavna uvozna carina), b) trošarina 3^4 mWjonov. c) takse 40 milijonov. d) poslovni promet 400 rrr'll'onov. e) direktni davki 594,797.250 di-narjev in f) dohodki iz državnih domen 1375 milijonov, No\1 david. Fmančni minister je končno rx>fa»-nil zakonski nacrt o uvedbi novih dav-kov in davčnih dnklad. Predvsem ie flnančno mini^trstvo izdelalo nacrt o progresivnih davčnih dokladah n^ direktne davke. Te davčne doklade se zvišujejo t ozirom na \isokost direkt- | nega davka in zna>aio 2% do 100%. , Uvede se t'.'di nov davek na Dremože-nje, nepremičnine in premičnine. Ta davek bi zna§al 2%. Ko je finančn! minister kortčal svoj ekspoze, Je bila seja finančnes:a r>dse- j ka zakl'učena in preložena na orlhod- • njo sredo. Polltl£ne oestL = Od hod mrnlsrrov. Iz nco^ada javtjajo, da so včeraj odpotovali: minister za kmetijstvo in vode sr. Ivan Pucclj u Ljubljano, minister notra-njih del dr. Voja Marinkovič na svoje posestvo v Požarevcu in minister pravde dr. Laza Markovič v Hrvatsko. r= Konterettce brvatskesa ookr. namestnika. Pokrajinski narnestnik za Hrvatsko in Slavonijo %. Dcmetrovič Je imel 4. t. m. daljSo konferenco s fi-nančnlm ministrom dr. Kumanudijem, na kateri je povdarjal potrebo ooviSa-nja dodatkov na plače občinskim tirnd-nikom v Hrvatski in Slavoniji- O. minister je obliubiL da bo potrebne vsote za te dodatke realizira! s ZVt milijona dinarjev, ki se bodo dobili od dela 10% davka na takse, ki Je predviđen za to leto. Dane?i dopoldne Je *. rtamestnlk posetil tuđi promet ne Ka ministra ter mu nabasa! potrebo, naj se člmpre! začne s popravili v pristanišnih v Bakru in MnrtinSčici. Minister je obl'ub!!, da bo stor'l vse potrebne korake. Nato je g. namestnik zainteresiral sr. m!nl-stra o potrebi dela na pro^i v Rogaško Slatino. Za ta prometna popravili je ie predviđen kredit v tem ministrstvu. = Pa5lč no poseti Bene§a. Za-jrreb^ka »Riječ« javlia iz Pco^rada, da se z tiradne strnnf demontira vest, da ministrsk? predsedrHk Po.l\t poseti Če-5koslova5kcsra ministrskejra predsed-nika Benc^a \n da se na povratku zadrži nekai časa na Dima Ju v svrho sklenitvc pogodbe « Avstrijo. == Dr Beneš o obnovi Srednje Et^ rorc, V razgovoru s praškim koresr>on-dentom lista »Gauloisc je ministrski prcd5iednik dr. Bene5 ooud^ril, da je zasfedovrU dve »rmrmfcT. n?mreč popoi-no izvedl>o mirovnih pojrodb jn od- nega truda, da ja zbolel ei erčnt^ vodenico. Se na smrtni postelji jo diktiral •inu Milenu nadijevan\e svojega romana >Kletvift< in diktiral Je še pred-catdn]i dan! >Ne d^ijte mi umrijoti! Imam JoS toliko tbga da napišem!« Je Tzdihal obupan. A ko je prišli zjutr-aj \ 18. đdcem. 1881. dečak iz tiskarne k j 6©noi po rokopis, }e našel urednika Bortv^^a. •. Ubilo ga Je delo! Umri je od pTe-iMipora, kl ga Je imel po pbtresu pri neetni občini zagrebiki, v >Matici Hr-vatskic, ki ji J© bil predsednik in pri ! »Vijencu«, ki mu Je bil najodlifeejši Urednik in dopisnik. Prvi hrvat, umet-Hiški romani in novele novenljivo c»-B©, prr* hrvat, kritike 'evropekaga du-levnega obzorja In prvi hrvat, felje-lonl elegantne in duhovite evropske oblike pa ohranijb njegovo ime med naj »lame j šimi jugoslovenskega imsna. Senoe. Je uradel hrvateko novelo v svelo vno ilovsrvt). Prav ni<5 ne dvomim, da • Je bilo le na tisoče in ti*oče Slovenk in Slovene^v, ki so uživnli ob Čitanju njegovih romanav, novel in pesmi. Njegov sladkl. prisrfcno ljubeznlvi In za-mamljlvi slog, njegova buina fantarija, polna r&ezije, duše In zlateg^ humorja tn njr*?ov nam tnko lehko razumljivi jezik so nam priklonili Senoo k srcu, ki ga Je viljubilo kekor bi bil čisto nai. >81oren8ki Narod« Je prinesel ta-teoj br#>laTko prof. dr. CelesUnA U Za- greba, na dan pogreba pa kr^ison uvodni člnnek prof. Fr. Levca (St 285). >še mi je Živt> pred očmi« — ffc pisal Ijorec — >kakr§neg« sem vid^l pred tremi leti na Blei^^eij^ovem han-ketu. Bil je izreilno visok, lep mož in ta mož je imel tnko vif*>ko oelo, tako duhovit obraz, tako krajsen, soTi>jren glail In kt> j^ vstal ta mož in za£>l govoriti, je potihnil roahr>tna Sum po velike] dvorani Tavčarjev^ga hotela, k«jti be6eđe njegove "so sezale nam vsem živo t srce. In kaj je govoril? >Braćot gta nas dijeli? NiSta negt> Sutla! A Sutla Je voda i voda nikada n© može dijeliti, što je spojila bratska krv!c KakŠno novđušranjlot — In k*> emo isti večer eedeli ▼ čitalnid JurCi«, Senoa in J«z, sem mol?al vw ča« in pb-elu^al Jurčičd in njega, kako sta «e prijatelja menila o svojih spisih, ka-ter© sta nosila spočete, a no 1© port>-Jenih v svojem velikem duhu. V svtoji duši ff^m ne veseli! l^p^ga sadu, kate-reg* 3ta obilo obetala duhovit* mola, vsak svojemu narodu. Takrnt pufi nl-lem mislil, da čex kratka tri leta bo* dera pisal nbema — nekrolosre!« ... In Lev*c n?»?l^fta, da 8*no« >nl poznal miru in pokofa.« da f© đ©lal ves dan kot uradnik in *idbomik lit^r. dru-iter, >a ponoći ji snoval njegov neumorni duh on© divne pesmi, ki dan-danes navdu^ntejo ves narod hrvftteki, po noCi J© pisaib njegovo zlato p<*ro one dovršeno povesti ia romane, kar ' ter© J© narod hrvački prebi ral « tako slastjt> Sn ki so nosili plavo hrvetske^A imena po vsem Sini em svetu ©ti Triglava do Urala od Scvarne^a led©nepa mt>r)A do južne gorke Adrija. Temeljito izobražcii, o vseh velikih literaturah germanskih In romanskih koren i to poučen, ve&6 vseh Jer i kov slovanskih, j& poznal in. upotrobljal Avgust Senoa vse prednosti in tobrleti, kater© daj© pisat^ljskA tehnika dandan©« omikdne-mn pisatelju: a s to dovršeno tehniko Jd združeval 3©noa živo, ojGrnj©vfto fantazijo, gtebok čut, vzvi^en© misli, briljantno pisav^ in vso divno moc pr©-krasne^a Jezika hrratskega... In kakor s© Je godilo PreSirnu, kakor a© dAndan©s godi §^ vsakemu v©-likemu pHatelju sk>vansk#mu, godilo s© bo tuđi fteiioi ... p^znftli ga bodo *&l© po smrti!... A ko bod© đanes po-poldne narod hrrat % gloUt>ko Žalostjo T «rcu in brldkiml solziami v oosh materi semlji ▼ narofetj izročal umrjoč© telo n©unirjb4©ga sina, se bode udel©-ževal t© svecartbuti z brfltorsklm «o-ftalenjem tuđi narod -slovenski....« Tako Levc«. Kruto p bilo 1. 1881. A Hrvat© In Slovence: izdubiH smo kar sapor©d Jurčića, Bleiw©isA In S©-noo. Senoine^a p^gr^ba po s© udcl^žlld ▼ Zftgr?by tuđi sfevenek© deputacije: Sokol z zastavo (nosil jo j© OrosUv DoleifRc), ta Matico Slovensko Andrej Pjaprotnik ili dr. Anton JegUI (na I j dana&nji ljublj. ekof), za dramatično dni«tvo r»^rT'^dcp^Tiik Tv.nn Tlril^r. ta Slovenski Narod. ljubljanski Zvon in CitAlnioo dr. Ivnn Tavčar, dalje Sr©-čkn Nolli, M. Mslovrh, me^čan Bučar i i, dr. j In 22. decem. Je prtnceel >S1ov»ti. i Narod« med doimačimi stvnrmi Že slo- ! dečo notico: >Hr%'at«kt listi izraiajo naSlm A*-putacijam, ki so s© udeležil© roflrreba Avg. Senoe, r gorkih prijateljskih b j© seial Blciweis in Se-noiA. ni palo na p^čo^tmi tla, da hod© prizmo dozorrio in princ?!*) plod* — i vzajemno§t, sjedinjen)© s bratskim ! nam narodom hrvatskim. V«e sile mo- • ramo vporabiti, da gremo jedno pot — poi filovaostva!« Tuđi to je bilo napisano) ▼ dnhu d©nft>© in Jurcioa ter Hribarja ln dr. Tavčarja. 7i* leta 1881! A Slovenca [ smo tnko ne le pisali in govt>rili, i»©- • go tutli delali. In đelujomo Se d^ndn-nae! In borno delovhli pc|-!©J! V/Ho raznim nevrast^nikom ln — Utora. \'"eaj mi: >starpjčft penerorijac; a ta nami pridejo dru ci. m d olovni! ir»«lo, dokler R« ne urcanićijo ideali 8:noe, , ki so tuđi nali. pravljenje stolctrrh an'rrvoznostl. da *e uresniči obnova Srednje Evrope. Zato se je u^tvarJa mala ant;;n'.a in se ie Če^koslova^ka pr birala Avstriji. Kc>n-čno je poudaril dr. Hcntš. da trjrnv^ka pogodba med Av trijo in Cc^k^^'^va-Ako ne vsebuje nilesar. kar bi Italiji dalo P'/vod 7a ^krf i. = Izpu&enl Karlovi pomazači. Iz Rudimpešte p^:njčajo: Kr. sodnt stol ja 'lanes na podlaci odloCbe obtožilncvra senata proti kaveiji izpustil poslmce: štefana Rakowszkcs:a, Knfa Antona S/is:raya, dr. Ou tava Ciratza li pod-rv>lkovriika Schnitzlerja. ki so \v\\ arc-t:rani v rve^i % K ir^ovim pučem = Vojne sirote v I5u!:';v^ki. Kakor jK>ro^Rjo iz Sf>fije, Je ▼ 1-»>lcarski n.ul 251.000 vojnih Birot rr O Kn!ji*iri*4d Rn«iji j» naponi v >Nar'xiriih Ligtih« dr. K. Kramar novol^tni članek, kj^r izva]af ti.» so dan*1« nihč« vc^ n^ vara o t<>m, k.-.J pomeai irU>^itf?v Rusij? iz svotovn^pa po^podaj-BtvR in kn\ pom^ni za svotov-no produk(-ijo in ra iv< t»vr.o »ori^ino M«rij^> Tmnp'4 nj*<~ilnr> irveH^o pri#»lrd-n-lili H^jcv aboializnici v veliki držnvi ter možnost, da bc z bogntinii n^H.ti-ij-skinii er(n!ftvi vpliva ra dolavptvo veepa »vetn. Br^z ie n^itririje po vf^m «vrtu Vw.lJHevirem n^ moro oUetRti. ITniverzalen mora biti, izvM^n v t^j uli bni *iržtivi mi no morr> pkon^ati dm^ačr? nojro v Rusiji. Kapi tali zem in komunizetn no nv>reta biti dnig po!°K rlruprrga, ako t*»fo komunizam podleti. Ko fto i^1, rftrnvro, ftT'.ot»1ivn ▼ Rusiji, mora priti r*i pcrrvoft kipitali-7^-tb o^t'-lih držav. n^mcfttrv da hi »• komunizam r«^r»i »veta g gkupnn tik>(V jo tmd]l, dA fCTadt rjovo ^osTodnr^ko in Pocialno stavV». T>r. Krani^f vprci-^u]?: A!i bo r^feer> ^vet. ako fo r^mor^ sovjetom v tr^notkii, ko f« ni.^i ts% njiho\*« zirra'P n in It> tri* kvojo v\h-do wimi> b fivrniTni Kitij'-i, kurc«r!fcVl-mi crnrdrHni. s ifionažo in urrori? Ve», Evropa in svet se ne o?dr^vi r. umot-nira podal^^vani^m živl{«mja fhankro-tlran^jza bol^viz^a, ozdravi -e fl*n*> e definiti^'Tlo o*^stranitvijo br-ljioviz-ip\ Kvrop<=;kr\ kriza ni le co^t^I.tjt-pV'r\. mtirvoč nrod v«-<*fn fM-ni Bol*x#*-v-iz^m j© pokvril poro^ntana pr^l1 o^-rm narore vH^kf*pn cbli *»vroT>«k??a dH^vstva r> dnlu in o razm^Hn »»o i>od-jVtJfi. xav«»t do'nv-^k^ra živli^nsk^r^ interesa n<* prodnkciH. v f^trnir t;*M i ed^n i*m€vi plavnih v-jrokov fM-rop^k*« i pi>«riK>c!irtr-ke krizp. O erohiHji bolji«*. i vizma more rovoriri FaiT»o oni. kd^r r>* misli, kaj jo r*olua**vizrm. V* ti Poci'iJ-n^era razroia in prti crroliKije n*^ mo-rejo natopiti oni. kl «o r brerohrimo moritviio o^trrnili l^Ptn!no in k*M»i- ! tat Kat dnnoe dovnHj^o, to i«» le olnmno !n^d?tvt> t\ t^^rotni> r>vir^r^*>. r.ikftkor p«& ti* nov »% , radr^i nj^n ps./W* in ol^^f\ nn n*i*nflrfwU nej^l n*čin a^itaril^ ni>n* tr**tm i?%. \ ternAriirfiald med firok^nti nvinrml nvctovner'* proi^tjvriiatv Zato ponav-lija. na pr)PTv>^arski ln p^»rHlni jr\-r»* *<* : ozdravi »ftrrvo % imičcT.iern f»ov1^«!c« rlad^ v Husi'i in « t'rm n^?.nr>cti rn HfcErnto Acitncijo tovjeteka tretj© 1d* ternacijonate. Iz nale fcraliRisfne. — Vf/^rjai na dvora. 1% B^oTida Javljajo, da *o bili X t m. na dvoni ! rta, veierii mlni^t-a dr. MnrHkovi*. dr. i Kumnnudi in &ef gcneralnrgA žtaba gen anal P^i^. i — Nov N<->va Misnoc. | — Xovi !i5ti v Beofrr^dn. Z ^ovim | l<%tom j© primci teha.jp ti li rt za ra>rodno : rtrosveto >Xarcklril Pri jstMjc. ^^ofonik | ni li?t >Hri.s5U. f- Prifol , je lihajol! novi dnevnik >Wn St-m-5 V*<. — V krntk?m ^a irid^ prva At*v j rilka iVnrTkrfa Glft'n'kac. ! ^a uđrnfcerja, ^. t. m. pp vrM v f>laron-: «ker,\ Brodu pV-nama «r;*\ o^Ttralnu ; nprave jdigo^lovenpkr^a novinarsk©f;a j ndružonj^. j — Kraljev đar ffl^a'iuVfiPn i«r«T- j rn. Krali AVkp^ir.^r le ('arovrl rlnnu j bf^osrrnd^k'* ^r-»Tnr» Milivm^Ti Ft/^^rovi- ' ^T! nH r»r!liki niecrAvefira. 40Vtn#»ora \ um^tnifckecrn. rtrlrtvanj.t inno dlnn-rjer. ! — t'mrljivo^t v 7?.rr^bB. Od 23. I f'rorTnhrn do n^vt^era l°t« je nm-lo v I Zasrani W oseb, rtrM temi 1ft na jAi- \ ki. Mrtvorr>i>n!h ^'e !i!n v t~m r-*^i 4. | — Soirbo^^k^ nnn* — madžarsko vohnnke. £V>mborskn. pHirii* je bila i ot.vešrena, <*;\ no t'MrV-ni^Ti^ ^im» I o*um!jon<* voihnn^tv« na. korict V^d-« ?Ar«ke>. Policija je o tem ^»bv^tila ^o- diV'«. ki je ^kup^r« *< r^lelio irv^-Mo prei^kflvo r *Tno*tnmi. T^o ^n^Tri'*«o."i^{ ptm obH^ti uor^^ovil^ ča so rti?nv* d**lov."-l« pr*^ti r>\^< ^r^^vi. — Velika t»tvfna na morjn. Vr^d par dnevi jt> T*>fll«U?\ plavna ^r*ivn<% lilapajjna v*Hko v^r>to den^rja \z Splita v Pu^rovnik. Kn p^tn Tre-i Splitom fn Mvtkovičea r>a Jr* i^ffinilo t^n mili. jon ?r?toti*oč k^on. Ar^tirpli po r*^rt-ne^a ipreroljevalea, ki j© pe. ube^il U Ječe. — TotkrvH v SrMjl. V ^Tf^lir? Tir^ torto *r> pe pof-ivili volkovi, ki povzro-cnjr* vr>1ikn Skoda OTtrV>tnomti prpVi-vnl«!t\-ii. Notrnni> minicfr«tvo \& *v!rodilo, fl* «e mora 79 ?r«l^i'»-v volkov orcr^nfrirftt? Uiv. VM«*-*"* #»«• >>olo od^-ležill vsi proi.ivftlri \n o^'^^f^o. — \n*i«*r:r*n> p^!i^vi«ik!b »t— nPcov. ZfiTPh'kn r^lirii-ko T«\Ti^tr" -=:tvo )(* ird^lo r>r»r**^o. po k-^t^ri ino-jo ir^oti v^i *U-.-*v\V.1, ki vrMio v rto«*tno cl?i^bo. rta levi piBni fitmni s\> Jo Mevilko. i 5. Ster. k-> * .SLOVENSKI flAROD*, dne 6. Jtnturja i 922. stran 3 falte iz PnkDBUi. Ko smo pre*vzeli izpođ madžarske«* )arma naše Prekmurje, se ]e po naših I istih začelo ceditl med in mleko iz to dotle] nam nepoznane obljubljene dežele. Na 5 slovenski Banat žitna zakladnica Slovenije, naj bi bilo Prckmurjc! Novi vir blagostanja se bo razlil preko sosednje Štajerske na ćelo Slovenijo in 5e tja na ono stran Sotle In Kolpe. In na te] srcčni zemlji prebiva narod. nelzČrpan, čvrst In zdrav. Skratka, s pridobltvfjo Prekmnria se ie Slovenija v svoli cenl visoko dvlgnila! Tako se Je pi-sa'o. Le prekmalu pa Je zatonilo to prczla-to solnec. Sledile so mu velike mračne sence. Izprva o heroja Kleklu, kl Je res vzdržal velik del naroda pred madžarskim raznarodovanjem. toda ne radi narodnosti, marveč le radi rimo-katoHčanstva, radi ka-tertga se Je bal, da se mu ne vtopi v dru-cih verah. Ampak ni mol namen se v te sence sipuSčati globlje. SpreKovorimo o dniRih .rečeh. Res Je. Prekmurje Ima svojo rodo-Jvitno zemljo bogato 2ita. prstenme In tudl sadja. Ampak ta zemlja Je večinoma last madŽarskeRa veleposestva in Je razkosana : v naJemu. V zffornirm delu dežele proti av-sttijski in madžarski meil pa se rodovitnost Jenja. Ne pretiravam. če trdlm, da Je ni (mišljeno v celoti) uboZnefše defele nego je ravno ta na$ slovenski'Banat! Na Kranj-. skem Imamo svojo suho kraHno, loočevske i cozdnate nasefbfne In Kras, vendar vse tam frteroj? ne boste videli še o Božicu taka slabo obtcCenega ljudstva, bosonogega, kar velja slasti za mladino. Tu v naSi »obljubljeni debeli« pa dobite krafe. kjer ni nič nenavadnrvja da mof, ponudi vojaku ali tajcu svojo ženo — za košček kruha. Cim . uboŽneJSi sloji, tembolj Je razvito čezmer-' no spolno vživanje, fz kateretra vzraste ko-pica sestradanlh otrok r. vidnlmi sledovi trefcov svojih starčev. Pa tudl pri tei z"a-lostnl senci ne maram dalje ostati. Nikjer v nobenf na§ih đežel ni toliko civilnih pravd Iz/a nesrečnih defavsklh pogodeb, lcakor v Prekrnurju. Onkraj osrske nl?ave »o prostrana veleposestva. kamor se leto ea letom ob cotovem čas« fz PrekmtirJa fzseljuJeJo vsi on! ljudski slofl. Id nlmaio doma »voje zemlje !n kl tudl nlrrajo sred-$tev- si Jo prisvojiti vsaj v naJem. Ker v tei dežell ni skoro nobene prave Industrije ali drugih zasltižkov, so vsl taki sloji primorani se preko zime preskrbet! z živefem s tem, da porujejo v velikih trumah preko meje na poljska đela k madžarskim gra-SCakom. Tu prldelo v poStev posebno velik© žetva. In te trume delavskih sloiev ne sklepalo pogodb naravnost i lastnflef pose-ttev. ne^o po svojem zaupnlku tpolirju« alf | »gazdi«, kl se zopet pogodi navadno le « upraviteljem (oskrbnikom) madžarskih *rt-Jčakov. Ti »polirJi« atf »gazde« nabirajo v svojih okrajih delavske moči ter iih ob do-Jočenem času prepeljelo preko mele, kler « !Ih porazdele po posamnlh posestvih. Tam j Iih nadzfraio osebno alf po svojih name*- j Ščencfh »Fassmeister«. Pogodba med pollr- J lem In delavci Je kolektivna. Pollr Je obve- i san svojim đelavcem plačatf deloma v de- j nariu, deloma v blagu, delavci pa se zave-lejo do termina vztrajitl pri delu. Kadar so dela končana, Jih zopef zberefo skupa] ter Jih z blagom vred prepetlelo do zadnje leleznlške postaje ob meiL Računala da si na ta način služi sroj kruh v Prekmuria lefno nad 10.000 teh revežev. Polirjl so, izvzemšl par belih vran, po večini same najhulSe de'avske pljavke, ki si poleg na-grad od graščin odtrsruiejo svoje deleže od ▼sakega Ćelavca. Velike lopovščine se gode tudl pri prehrani delavstva. ki Je za Čas pogodbe popolnoma kot zasužnjena Žival izrečena na milost In nemilost madžarskih vaTpetov in nasilju panduriev. Ker ie tem revežem več za živci kakor za denar, se dogaja da jih po končanem delu ob povratku v domovino osleparljo na železnfških transportih tako, da pridejo domov brez krvavo zasluženega živeža (v žitu), na ka-terega doma Že kom a i caka sestradana družina. In potem prldelo božični prazniki brez hleba in mesa ob hrani, kakor Jo pri nas pokladajo — svinjam. Namesto zaslužka se vrača domov bolezen. In potem slede pri sodtščih večinoma ponesrečene pravde — >mnnkaszersodes*. In to Je del, velik del nalega »sloven* sfiesa Banata«! . • X. Dopisi. — V Tddni nevarnosti se nahajalo potiiiki na progi Metlika-Karlovac To pro^o i« bivša madžarska vlada na-lašč tako nemarno izpeljala in jo fundirala tako slabo, da se železničarji, ki i nosijo za svoj vlak vso odgovornost j vsakikrat prekrižaio, ko pridrsaio tipa-joč s svojim vlakom preko Kolpe v Be-lokrajino. Pred kakim mesecem se je med Ozljem in Kamanjem med vožnjo tovornega vlaka ragkrajala projsa tako, da so skočili s tira trije vagoni In je pri tem nasel smrt zavirač, oče mnojro-številne družine. DeŽevje 3. t. m., sne^ in zmrzal naslednje noči pa so razrah-Ijale skalovje ob progri med Ozljem in Vćlikim tunelom tako, da je padla ogromna skala na progo. K sreči ie stari Železn. čuvaj ▼ svojem brezsnu to slišal In preprečil gotovo nesrečo nočnega direktnega vlaka Ljubljana-Karlovec-Zagreb. Ko so drugi dan delavci pregledavali teren, trebalo je da Je samo en sam malo sunil v skalovje !n zopet se je odkrhnila skala velika za pol vagona. Zopet se je vstavil vlak 200 m pred krajem preteče nesreče In potniki so pridno pomagali drobiti lit valiti kamenje v Kolao, da so mogli % enouroo zamudo prlspetl do Ljubljane. Naša dolenjska železniška veja je pred kakim tednom postala kar — Internacionalne važnosti, ker vozi po nje* tuđi direktni voz Monakovo-Zagrcb. Temu amerikanističnemu l«tanju na visoko bo gotovo sledil grozovit padec In polom, če železnlška uprava pravočasno nt napravi redi, na tej prod — Z Oorenjskegm nam pl&efo: Pod naslovom >Vsi )avnt>8ti€ je t 2. 6te-Vilki Vaiepa listi poro ča 1 g. Ažman, o poteku zborovanja radi elektrarne na Završnici. V tem poročilu ddU g. Až-man poklone gg. Skerjancu in Cven-j kelnu, iz čes&r bi se dalo 3klepatt, da I sta ttt dva pristaša SLS. nekaka hvt,-i lovredna izjema med klerikalci. Ažman najbrže ne p£>zna m'dSetarakega dela klerikalc^v. ki imajo vedno neka] pri-staSev sa posredovanje, da tako zvedo nacrte naaprotno stranke. Somišljeniki SKS. gr«*đo tem mešetar]em vedno radi na led, kar je stranki na škodo. Da se g. Cvenklu ni šio za resen namen, k£> je predlap«il za odbor od vsake stranke dva, je dokaz ta, da kot župan obeine Ljubno. kjer ima v odboru SLS. j ebsolutno moč, ni dopusti U da bi odbor izvolil od vsake stranke enega pristaša v Občinsko starešinstvo. Sicer »o pa nacrti SIjS. za veakega poli tik« jngni. Stvar hočejo zavteči do ?aea, da prida njih rešilna ladja — »avtonomi-jac, da bi potem gotovim oaebam pad-lfi Završnioi zastoni v roke. —* Iz Zagorja ob Savi. TukajŠnie »Glasbeno druStvo« nam je na sv. dan zvečer pripravilo krasen glasbeni uži-tek. za katerega mu mora biti vsak obiskovalec hvafe?en. Gostovala ie namreS in priredila v dvorani Sokol- skega doma koncert drožba za narod* 1 ne ruske pesmi, glasbo in ples »Bajan« iz LjubOane. Koncert je obsegal tri dele raznih nad vse lepih ruskih na* rodnih pesmi za moški zbor. Pelo je 14 pevcev in izvajalo velik program tako -izborno, da so morali več točk pono- j viti. Krasni, obsežni glasovi solistov so ! občinstvo naravnost očarali in aplavza i ni hotelo biti konec. Ravnotako smo j občudovali nedosežno spretnost v igra- i nju na »balalajko« o. Bamjrarova ter ples ge. Abramove, ki je z ljubko gra- [ cioznostjo izvajala ob spremljevanju ; »balalajke« in ktavirja lep in značilen bojarski ples. — Skratka: bil nam je lep večer. Če bi ne bila prireditev ravno na sveti dan in če bi zlasti od daljenejše ne ovjrala skrajno grda pot, — blata je namreč v Zagorju toliko. da je treba velikega posnima, zlasti ponočl, da se ga prebrede, — bi bil obisk gotovo Se mnogo večii. Upamo pa, da borno imeli 5e kdaj priliko, po- ! slupati pri nas prekrnsne ruske pesmi i in bo tedai dvorana So1 o|«kesra doma \ gotovo do zadnjejra koti'ku napolnje- \ na, sa) je tukajšnje preMvalstvo zelo ; dovzctno za glasbeno umetnost, kar ni \ mala zasluga »Olasbenera društva«, ki nam je pripravilo že doka! lenih ve- j čerov. — Ruskim pevcem pa kličemo: ; Na svidenje! Bela Lfubljana. Pimet-nih čest in ulio v Ljubljani. Tlakovar nje. Preuređbo parkov promenad, še-tališč in drevoredov. Preuredbo in mo-dernizovanje razsvetljave. Skrb za spomenika. Preuredt?> nasadov in iet grefsko središče bi bilo na krizi3£u 6t. Peterske ceste in Pesljeve ceste. Gospodarsko in prometno srediSče se je pa premaknilo od Glavne«:a trga na Marijin trg b smferjo pr&ti Dunajski in Aleksandrovi cesti ter Selenbtnrgovi ulici. Resrulacijeki nacrt, i7ovedani gradbeni okoliš, ki je ustanovljen zaradi smodniSnifd na Ijublianskem polju, se z n«df\ljno zazidano tega rodo-vitn^ga in pkrbno obdel^ne«:* sveta vedno bolj krči naravna zakladnica kmetskih pridrlkov za nies-o. Prava gradbena politika na] bi stremila po tem» đ«i 6"» zazidajo -predvsem etevilne vrzeli, ki jih Ja pusti 1 potres ▼ mestu .4ainč«m, tako prostor na mestu podrtega knežjega dvorca, atare^a gimnazijske-pa poslopja, vsa stavbisča med Mlklo-gičevo, Dunaj8ko in Kolodvorsko, Du-najsko in Bleiweis*>vo cesto, Gregor-čičevo, Eiiavčavi ulico itd.; potom naj se zazidalo Poljane in svet med Stre-liško ulioo in Poljansko cesto rt* cni in med Aleksandrova vojašnico na drugi strani. Kolonija v Kožni dolini na] se razMri v snmri proti Vedni pot! in Kožniku; delnvske hise, kl Jih hocejo graditi razna velepodjetja, naj se grade v Mostah in na Selu v smeri prt>tl ro-iAikemu vežb^lišcu. Vsa ta stavbilča obeepajo svet, ki ali ni obdelan ali pa le slabo rodi, đočim ima veliko vrid-noet kot stavbišče. Noyi regula ci jsk! nacrt fiaj M temeljito pretomil prejsnje in hvaUbogu daifes prema^Ano načelo četverokbtno ne križitjotih entikomerno Širokih w«t in ulic po načinu amerikanakih MUMi- ; Popravll naj bi pr>n^re<'Cr predvidiva sedanji regulaciiski na^rt, kratko-malo Sčunijrova in Zanklova in Hof-bauerjeva hiša, ker bi 3«? s lem unirila eklenjen-a podoba Marijine^a tr^a, kakor se je žalibog zgodiš a posloptem >Assicurazione Generali< in Feliksa Urbanca. V etarem m^shi in v \seh promet progah, ki se ravna to po toku Ljubi janice, naj se ohrani meli kn. upog-njena linija, ki j* za staro mesfo tako značilna in prijetna. Pri novih trgih na^ ee goji riaftelo sklenjenosti. Petrov trj? n. pr. ni no-ben pravi trg, ampak svimo prazen prostor med štirimi križajočimi se uli čami. Ideja-, ki jo je izrekli dr. Regali glsde regulacije MikfoSi^ove ulicd ob križišcu Ceate na jjužno železn i co, j* edino pravilna. Miklošičeva ulica bo postala v resnici najlepša dovozna cesta in zahteva, da je vhod v mesto markiran z mogočnim eliptičnim lo-kftm. pred katerim naj \>\ se pa ne n*-pravil park, ampak naj bi se ves tako nastali trg tlakoval in porabil za raz-predenje trAmvajsk^ga omrežj«. Regulacijski nacrt naj se ozira na Tse ceste in ulice, ki so ali utegnejo postati proge glavnega prometa. V tem o?iru je obžalorati, da je stari regula-cijski nacrt Miklošičeri ulici določil premajhno širino. Isto volja x> Aleksandrovi cesti, posebno pa t> prostoru Kreditne banka, ki bi se bila lahko pomaknila za 3 do 5 metrov nazaj; resiti pa se da načelo še prar lepo pri Dunajski ce^ti ter pri Gosposvetskl cesti, posebno ▼ prt>gi od bivše union-ske pivoverne do Zgornje Šiške. Predr>isi o Sirjavi državnih čest in o razdalji hiš 4 m od cestuega roba na] se tu najstrožje izvajajo. Gosposvet-ska cesta je že sedaj važnejša pnomet-na proga mesta kot Dunajska ce?ta. Veliki avtomobilni promot na gorcnj-ska letovišča in kopališča gro ves preko nje. V doprle^lnem ^asu se bode morala graditi r*> njej tuđi tramvajska proga vftaj do Gornje šiške. Novi regulflčni nacrt naj določi ^nako sir-javo, kakor državnim cestara tuđi novi J cesti, ki se bode morala v temeljili nanovo zaraditi do pokopališča pri Sv. Križu. Tuđi Zaloška casta je preozka, ravnotako že sedaj preozki do vozni ! cesti na državni kolodvor in Slomško-va ulica, ki utegne a podaljšanD Pra-žakovo ulico za vzhodne dele mesta pcr3tnti glavna transverzalna pro^a na | Gorenjsk?) in preko Bleiwei30ve ceste na Tržaško cesto. Za olajšanje pr^htnin^fra prometa v mesrnem okolišu je neobhodno po-trehno, da eo sed-anja pešpot, ki vodi od križišč« Resljeve ceste in Cest^ na južno ž^leznirt> mimo Železniskih skla-dišč in Azmanove hise do Vojaške ulice, raz^iri v cesto in Podialisa p^vern*> od Kralja Petra voj«šnice do Martlno-ve ceste. Za križišre Troske, Bleiweiw>va m Rimske epste naj se ctolo^i v regu- j laoijfskem nacrtu trjT. tod-n tako. da era j ulica na Mirja ne prerefo t sm^ri Blei-weisove ceste, ampnk Ha se ta fronta zazida in ulica f*sn1e> bolj desno ali levo. (Načelo sklenienosti trga.) Trg s naj bode primerno Siit>k. j D*i se olnj^a promet pešcer1 od ■, AleksB5>drove ceste prrtt velikomu i drevoređu, naj w v rei^ulacilskem na- ! crtu določl razSirtenje pešpoti od op*r-nega gledališta *> Bleiwei9ove ceste a* nnimanj IH metra. Tenm nnpproti pa |e v Ljubljani mnogo ulic, kl s*> po staram r^gul-icij-slceni nacrtu Izpsdle preširoko. Ome-nieni samo Subie>vo \n Gre|?or5i?©vo i nlieo, kj'er rase poleti vsled majhnf^a ! pmmeta na 1 m čiroko trava, potem i podđlifiane Prule, Privoz itd.f kj« ne bo nikoll ve?^>«» prmneia. (Dali« pHhodnJtM Spofttiiiiaite se Dražih sv.Cirilflin Metodi Gospodarshe oesfl. — Trošarina na plin. M**stni m?»si* atrat naznanjii: Zakon i, državni tro-feerini. objavljen v -?l.radaem Lij=tac Št. 110 z dne 23. septembra iy20, prod-pisuje, da ee mora Uju, kjer so rabi plin za karjavo ali pogon in za t*ll-fivetljavo, pa gre skuzi isti plinoin«*r, trošarin.-i plačevati oi v-sega porahlje-nega plina. Proti tej iIMoč-bi, k.)kor proti visini trošarine na plin sploh jo mestni niai^i^trčit mesi\.-i ol-itohra 1'.. »0 na ministrstvo financ vložil utom.-lj^n ugovor. V tem upov>r,i je povd'-r.inl, da ima;>> doslej stranke v Ljubljani, kakor tiuli dru god, ki rahiio plin za kurjavo «li poguri In z\ pii<> dli d\*f» luči, instaliran samo on plinomer in da so njim plin zara^uaava po nižji, plinu za kurjavo do!oo«*ai ceri i. To \r\ radi tega, dmer za luč. To r>^ jo vol»'V> nemopotc, r«z»en če se oMtoi"<*Ča in-fitalariia razdere in naredi «*isto nova, kar bi strankam provzro^ilo ogrt*mnf» etroške in kar bi dalo i ;>vod da bi stranke plinovo luč opustile. Pa tuui bi setl»ij ne bilo mocote dobiti zado^t-no število plinomei^v. Z.t to jo m^ri-str«t predlagat, da se v tu ozn-il-c-ih slurajih ena ali dve luci oprostita trošarine, kor hodeta eicf»r £ko;V» trprli država* in plinerna. K-iako vlog».» Jft \r>dstvo plirarno meseca nurra 1921 vložilo na tukai^nio finnntVio Ptrflžo, v kateri jo za pluc'aj, če bi re m;3pi?trnr tov«*inu pre-erednib davkov, te z odlokom z dn*» 5. novembra K»2l ^t. f2iK. oba predlofja odklonilo ter uk* z^lo, da ie T>lin za kurjavo in rrtotorje, kt ni ma pofs^bn^ira plinomera. rrwrve^ prehaja ekozi i^ti plinomer, kakor plin ea rnz«v»tMavt>. nodvržen trošarini. Pltnarna pa je od finančnoGra ra\T.ate1i«?tva dobila nfllopr, da tu označenim ctra^k^m za dolt> ^d 20. septembra 1020 do konca oktobra 1021 naknftdrm predn'-^ trA.5;»rino tor Isto iztprja. T^koru tc^a meaeoa >x>de plinama stronkam dostavila p!*ičilne TUdloge t-"T vabi ^trjnke. da isto tro^?j.-rino t°kt)ji poravnalo, da ?e izucmeio poeledicam, ki zadeneio tiste, ki davkov no plačaio pravočacno. — Prodp?a avtotno^ilov. Komanda Dravske Piviizijske oblasti v Linbljani iiazananfa trgrovski in ohrt-niški zbornici v LuiHar.i. da se bo vršila v pisami uprave dravske anilc-rijske radionice v Lfubliani dne 25. januar ja 1922 počensi ob S. uri nr>-novna *avna ustmena dražen 'a prodajo 12 avtomobilov. Predmetni ojrlas je v pisarni tr^ovske \n obrt-niške zbornice, posoli pa pri uprav! dravske artilerijske radionice v Ljub ljani interesentom na vpogled. — Jugoslavija — moieoče fr^l-Sče za ameriško barvno Industrijo. Ameriški Vice-Konzul Bri^g: A. Pcr-kins v Beo.eradn i5oroča: Le mal od-stotek mastila (Paint), vporablienc^ra v Jugoslaviji, prodaje se v obliki Že pripravljene zmesi, in kar je te i:a prodaj, se večinoma izgotavlja doma. Za sedaj ni v zemlji niti ene *■>-varne za izdelovanje pokosta (lakO; pač pa gr*dijo eno v Zajrrcbu. Vel,-na barvnih snovi se uvaža. Svin:e-natega belila pa niti ne izdelujejo nf-tl ne uvažajo, ker njegova raba z& mastila ie prepovedana. Kot osnovne snovi za mastila rabijo mesto njega cinkovo belilo in *Iithopone<. Cinkovo belilo izdelujeio v neki to-varni v Celju, ki je v lasti In obratu države, ali vcčjl del se uvaža. Barvi-la se ne izdelujejo doma, marveč se uvažajo zlasti fz Amrteške, Franco-ske in Nizozemske. NckaJ laneneca olja v rabi pri bar vab se izdeluje 'Zorna, ali večii del se uvaža iz inozemstva, večinoma iz Nizozemske, nc-kaj zdai tuđi iz Arjrentinije in Brazila. Pripravlialne barvne zmesi se sedaj ne uvažniejo vr Jusroslavljo v nikaki večii količini. Konzularno no-ročilo kemča s tabelo, izka?ujočo količino in vrodnost mastil, laka in bar-vil, uvoženih v Ju glede politike Amerike v vprašanju evpropske Konference, KvpropsKc velesile doslej Se nišo poslale preu-sedniku, Hardinjni nobenega oficijelnoga ali poloficijelnega predloga glede udekžbe. t ^P* ^"* ^B^ REPEKTOIR NAi;oi>NKiiA GTVEDA* LJŠCA \ L.JLKLJASL D r n m ». Cctrtck, 5. januarja 1922 R<,za Bcni- dovu D. FJctek 6. januarja 1922. Porn-ldne ob 3. Peter-jkove povledn'e sanic. Izvcn. Pctck. 6. jaruarja )l)22. Zvtčcr ob R. Poliujšanje v dolini šenti.orjtnski. Izvcn. 5ob'ita, 7. januarja 1922. Borba TL Ncdclja, 8. januarja V)22. Topoldne ob 3. Peterćkove poslednje sanje, Izven. Nedclia, S. januarja V)22. Roza Dern- dova. Izven. Ponedelnk. 9. januarja 1922. Pampeli- Ska. B. Torck, 10. januarja 192?. Zaprto. Opera. Cetrtck. B. iđnuarja 1022. Faust. Jzven. f't'c1:. f. iiTMtana P??. RlTnlctto. Izv; Sobota, 7. jan. 1922. Pvan2:c!in:k. B. N'^dci«:«. R. janu'ir'a 1922. Fau^t. Izven P'ine'lclTck. 9. janiiar:^. Zanrto. Torck. 10. januarin. Boris Ood-.mov. C* — Koncert ftlai . - l»eylova Riithl Ko«tl*s. I**•♦! pokrm itoii^tvom O1h«U^. ne Matico ]& imniovanft unjotni*.ka tro* jiVa filov?sr.o otvoril.i in blipjnelovila pnlaj nn^o plaćeno hi^o Filharmoni6* n« družim*. Mordn h\ sr> ft> 1-ahko Irvi** Pilo 5*^ ni filovfpnioj^i naiUi z© od n dar.ii r»oc*^tva Filh-^rn *»m^n© dnižhek — Sno^nja konrortrta prirediter j* ra> sijizila v mnrsikntpr<*m <»ziru n*so po-Rornoi=t. ^.al le, da i«* bilf> po«otnikor večera tako malo irt še ti Ft> bili nepri-ietno hledni navzlic t»-rou, da j* bil program zelo rarriovrston ^ z^nimiT in pr*flvs«in abpolvfran v veliki m^rl 7adovoliivo. — (5. Slaj* bbvlada svoj ipfTrumfnt mr»j-5ter?ki. n'errjv propram pa je bil preobširon. Bror fekod«* za c*** lotni rti^k bi bil Ubko lzo«Ul Mendol-»ohn, ki smo pa pli.-nli v krntk'Tn ^V su že trilera L Uglača ni a eosli na odra mi n« usra]a. V pobi, ki j« iimernikoni na razj»oldct>. bi e^> U> lahko izvršilo' ncm^tefio. Niizaniruiv^jšii in po inoiH>lje odigran je bil Gri<*fc« Zak«ij «toji na programu Cul mesto Kjuj, n* vem. Stari, ženiiilni ruski vo* ja^kl kdpelnik se jo vsekdar jezil nad mrcvarenjem svojega priimko. Gosy»o<| Slajs je izvrstno uporabna umetnifekrf moć Ga. ftuža Devlova je, kakor kaž« mali primer. prav dobra, interprMka Chopina. I.'dar 3© vf.isih ćelo prekr©-psk za žensko, kar se je zlasti opazilo pri spremljevanju vijolinista. Mord^ ere to na račun nepozoan«?j?a klavir ja, kar nej velja tuđi ta. ^dć. Koblarj^v© kot spremlj^valko Rothl - Nostis. Vh>-Ca Bpremljevalca zahteva veliko ne*-sebično?ti, požrtvovaJnosti in ^kronv nopti. Predvsi^m pa prl^otnosti duha ia vživetia v čuvstovanid svojega partnei* ja. Velik del v.«eh teh dract>c«nih Jast-nosti r**d'j volje konstatiram pri Devlo vi, manje pri KoVdarjevi. Pr»thl-Nostia r>oje> intemaeiionaJt>ii zelo ob^iren program. Radovedten sem bil zlasti na Ju-jfo"?tevenske pesmi. Morda navzoči komr poništi niše© bili povsem zadovoljni, toda ti itak nišo nikdir zadovoljni. VI« sina pevka sicer ni povsem cista in iasna, a srednja le*ra njena i© «očn« in zelo prii?tna. Izfrrpno ri^umeranj« teke ta je pokazala zlasti v PavčiČevem srčkanom Cicibau-Cicifuju. Koncert \m bil predolsrofrajen. Programi priredite* takepa značaja ff3 ne smojo razte^nitf do onvmo^rlosti po^lušalcev. PredvsfTU bi 6© okraj^ale* lahkt) pavzo, ki polen teg«i po nepotrobnem požro tuđi pr€>-vefi dragega plina. Prihodnji koncert priredi umetni&ka dvojica Trost-Fitnl-ler, čigar v^por?d je izrcvJno tanimir in mu j© želeti veo poslušalcev kot enb&i. — ?. — šentiakobskl sledall^k! oder ▼ Ljubljani. Florijanska ulica 21^ I. Na praznik, v petek. dne 6. januarjn Balo* ckegra izborna veseloigri »Tečke ribe«« V nedelio, 8. januaria Muriikova ve^fr-' loisrra »Napoleonov karrtnvar« in burka iz vojaSkesra življenja »KakrSen eospnđ — tak slu^a«. Začetek vselci b R. zve-čer. Predprodaja vstopnic v Sent'akob-ski napredni knjižnici od 5. do 7. zvečer v četrtek in soboto. — »Faust*, vprizorjVn v koriit Udraženja cleii. igralcev, je nanovo in* «r*oniran z delno novo zasodto. Opo-?arjl iv^kij j« 5<* vedno vodia podrživl.ienosra T'raei-nf$kega ^lcdrili^"« in dramske gol© ■ tremi razredi. Opera ae goji na treh poatopjUi. Daiejo^opcr* .CaJkoTalMfa* stran 4, .6LOVfc;^:\i N.\'ioum% Une o jamaca ivs2. Slcv. 5 Dneune uesfl. i/ Lttibitant. S. 1a.nua.ria 1Q22. — Čestit BožIČ vsem somišljeni-kom, prijateljem, naročnikom in čitateljem pravoslavne vere! — Uredništvo in uprava — Seja načelstva JDS je danea* v četrtek popoldne ob 15. v stran-kinem tajništvu. Seja je velevažna in se vsi elani pozivajo, da se je za-nesljivo udeleže. — Ksj pomeni ta? Hrvatski listi razpravljajo o tajnem sporazumu, ki se je baje meseca avtfusta t. 1. skle- j nil med hrvatskim blokom in Stoja-nom Prctićem glede ureditve naše države. Podrobnosti tera sporaVttma javnosti nišo znane. Tuđi »Obzor* ne navaja nobenih detajlov, pač pu govori o konsekvencah, ki bi nastale, ako bi se izkazalo, da tega sporazuma ni mogoče oživotvoriti. »Obzor« namreč piše: >" ~ je, da su voditelji hrvatskega bl~v rav tako kakor g. Protić računali z možnost-jo, da se ne sporazumejo: Za ta s!:!-čaj predvideva Protić neko bolna amputacijo, a Radić samostalno re-publiko.« Kaj se to pravi? To-!e: Ako bi se izkazalo, da se nacrt o no-tranji ureditvi naše države, ki sta ga skuhala Stiepan Radić in Stojan Protić, ne da izvesti, potem se Ima Izvršiti državni prevrat v tem smislu, da se proglasi Velika Srbi?a brez hrvatskih in s!ovens!d?i po! raHn, obenem pa otvori samostalna hrvatska republika. Vzemimo, da bi gospodje Radić, Protić in tovariši v resnici skušali izvesti ta svoj nacrt, smo prepričani, da bi se proti niim v enodušnern cđooru dvtenHa vrc poštena lusosfovensfra Javnost, nred vsem mi Slovenci In Dalmatinci. Slovenci, ki stojimo na mrtvi straži na dveh frontah in ki črpamo svo*o moČ edino iz mogočne in enotnc Jugoslavije, stojimo In pademo s to na-šo kraljevino. Zato smo in borno do zadnjega diha neizprosnl odnornrd vsake ammitacite, ki bi se naj izvršila na naši kraljevini nam v š^ođo in pcgln, in na} hoče to amputacijo izvesti Stefen ali Stojan, takisto pa tuđi izfavljamo v naprej, da so vse nade gotovih prlfrknjenih hrvatskih politlkov, ki misi i] o, da bomo Slovenci uklonili svoj tilnlk hrvatski republiki, iluzorne in bedaste. Radi-čevci naj gredo svo.ia pota, ml ne pojđemo za ntimi! Mi smo na strani (istih, ki hočelo silno in močno Juso-slavijo, in teh je, o tem smo uvene-nl, i med Hrvati i med Srbi več, kakor pa ljudi Radičeve in Protićeve sorte! — Bolezen mnistra dr. Zerjava. Iz Beograda nam poročajo: Včeraj dopoldne je bila vročina 40°, tekom popolđneva je padla na 38**. Bolezen se razvija normalno in je imanje, da minister okreva. V Beograd sta prt-spela gg. dr. Ktikovec in dr. Jamer, da poseMta bolnc^a dr Zerjava. — O ministru dr. 2erjavu priob-Čuje »Beogradski Dnevnika uvodni članek, ki ga je napisal Krsta Cicva-rić. Cicvarić opisuje Življenje in de-lovanje dr. Žerjava, pocrtava njelne jetnifke naznike. provizorni jotnif-ki ppzniri Is>Bžika B a k š o ▼ liiuMjani in Ix>ngin?i Ogrizek ▼ Novfm me^fu pa sta imenovani za sttilni j^tniski parnici. — Tz po!?ti?ne slaŽbo. Vladn* tajnik Gustav Gol! a pri pokrajinski nprnvi v Liuhljani Je .na lflfttno prošnjo trojno vpokojen. — I« sodne slnžbe. Avskultnnt đr. Stanko Lapajne pri dež. sodi^u v LJuMi:ir»« g^ ie službi fcdporedi!. Pravni praktikanti dr. Fdvard Vre5ko, Josip Sf ili soj in Vinko Struke 1 j v Ljubljani 00 imenovao! »a *r-»kulUnt* - m r — tlišni posestnikl v L!ubl!anl9 ki do sedaj še nišo predložili hišnih in stanovanjskih pol, se pozivljih» da jih prineso dopoldne v mestno po-svetovalnico, ker bi se jim sicer na ložila občutna globa. Istotam se ima" 30 zglasiti vsi oni gospodarji, ki dose-daj mortfa še nišo dobili bi^^ih vvske«ra lista \r\ Obrtnejra Vestn?ka znnni Liublfnne se bo razt>osTnl po poštnem povzetiu in sicer s poStnino vred za Q dinarjev 20 para. Nnročnikom v Lnibliani se T>a bo dostavil proti plačilu 7 dinariev 50 p. — Razđe'Hev merta Ljubljane v 10 ometninfh okrajev. Minfstrstvo trgovine In Industrite. odde'ek v Ljubljani, je razdeillo mesto Lhiblfano glasom razplsa z dne 30. decembra 1921. 5t. 88074, na prošnjo dežel-ne zadruge dfmnfkarfev za Slovenfjo v LjuMlan! Iz požarno - poHcfiskfh ozimv temeljem dctočila § 42. obrtnega reda do prekfica v 10 ometalnih okrajev. katerih obseg Je razviden \z objave, razgla^ene na magistratu na uradnf deski. Tz te objave jo tudf razvidni d'mnfkarskf mofstri, ki so v dotičnih ometalnih okraHh edinole opravi-čeni izvrševati redoma dimniVarska dela, izvzemši seveda slučajne nujne potrebe. Zoper dfmnikarje. ka+eri bi se te razdelitve ne držali, bo postopal mestni magistrat ka-zenskim potom. — Pod raženile t mariborskih ka var* nah. Mariborski kavarnarji so, kakor je to že u navadi, kar preko nočl svoje goste pre^enetili 5 povi^anfem cen za vse one predmete, kf snadajo res med nujne 5iv-llenske potreb^čine: mleko. kava, čaj itd. Mleko in kava (crna in bela) stane zdaj 5 K, Čai brez ruma 4 K. z rumom 8 K, likeri! I za 2 K. Saj je mogoče* da Je to povijanje z vzirom na podraženje listov z novim letom opravičeno. Toda v redu pa ni, da se povi?anja ređoma izvrSujejo' brez vsakega prednaznanila. — Čudno vreme nn štalersltem. PiT"O«? aro-pr^od Jean Rvne^, e!ne>>f»ru r^vnn* teli, z f?o*r?> vdovo Kml^vo. Poroka Pd I? vršila v fentroterski c?*rkvi. Bilo sreČT>of — Nesreća vlsr1cn?o1ca. Josip Brađač, 21ietni d;;rk eksnortno 1 nk^demije na Dunain. se ie vjerni vra- | čal od d^ma v Pod^o<;ti pri Nov^m mestu nazai na Dunni. Ko se ie pnne-Ibl na tvarno Orosu^Vfe. se ?e botel vsled ^lnbnsti mnlo okren^nM. ?tnnii fe na stopnice fn botel sVoč'M p^ tl^. ?e oredno se ie vbk nstavli. Med tem ea ;e nanadla zooet s1nbo*;t. pos^a! I- ne- ' znvesten in pri tem radrl pod vi^k. ki mi? je obe r»ocrt odtrsr^l. Na tr\ **> era ra siH obvrr^M »n odd^ti v 1'nb'^^^ko bolnico. P^škodba je smrtn^nevnrna. — STnr'n^ 1:o"?a. V T.ui^^'ini rta umrli rn. Am H.ibdt, ra^M)ni<-n, ?ta-rn 80 let. tn era. Marii-i V i v o d a roi. Bddiura. Plr"» ijirn?* pnoTrin! — Nesreće. Strito-ar«:Vl nomo?n?k nrl tvrdki To-»r»tes Ptidol V \ d e r ie bit zaposlen pri strn*nrci. ki mu ie po njegovi neprevidno^ti odtrpm!^ ripf na levi roki. — Zasebni «rađn;k Alnin Mc-sec. stnnnioč na Olincah ie padei po stopnicah in si irvil levo nojro. — Frrm-ce Coln*»r. r)roci"k iz Loke t>H M^nsršu t ie pro-Ma^i! 0V0'? Medvod. Na knžlšču ceste Medvode-^kofia LoVa ea Je w>-voz;1 avfomobU nelce Htrb'ianske rin^-ke, ker se ni motmiti. Po-SVodovan je bil no vsem telesu. Naložili so ?:a na avtnmobil ter ^a odpel:ali v ljubTp^ko Javno bolnico. — Be* mlt»doletncjca ^~xka. Per-kaj JoSko, 14 let star. roien v Kočev-1«. v?jenec pri tvrdki Bahovec na Sv. Jakoba trsni |e fe dne 27. decembra 1921 ob 12. oobepmfi od tvrdke. Isteka dne ie bil pri materi Mariti Perka* v Kočeviu, a je od tam drte 28, decembra 1921 ziutraj odšel z vl?knm nroM Linb-Ijani in se od tedai pocre^a. Znd^fe ča-ss ee^Je drnžii z nekim pribl'žno 30 t letnim kliučavničariem. do sedaf ne- i saanesa imena (a fctvaBSča. SumUo* da ( ga ie ta neznanee zvabtl. da ea i/koristi, morda tuđi v svrho nearavnih cic-janj. — Nevaren špecialist. Na Madžarsko pristoen delavec Ludvik Melin je bil pred mariborskim okrožnim sodi-ŠČem 29. oktobra 1. I. obsojen na dva meseca ječe. Po prestani kazni so *a ozonskim potom hoteli poznati preko meje. Melin pa je spotoma pubcKnil in se vrnil y Maribor. Hitro je vlomil y stanovanje gespe Fribo^ič v Gajevi ulici. Imel je srni lo. Gospa Pribošič je slučajno prišla demov in zagledala ne-povabTjenega gosta. Melin ie skušal do-pihati skozi okno, vendar se ie do-srečilo, da so ca pricli. Našli so pri njem vse ukradene predmete. Tat je ; bil jnko izbačen in ^c ie specializiral i sam ) na zlate in srebrne predmete. Imel je pri sebi za okoli 50.000 K dra-ffocenocti. Fiil je aretiran. V is.ti nnči, ko je prispel v Maribor, se ie tuđi se-znanir z nekim Ivanom Sladiecm iz 1 r-bovclj in mu je v zahvalo, da mu ie proskrbel prenočišče. ukradel Ul^ K. Izročen ie bil sodišču. — Prijeti tlhotancl. Pred 14 dnevl j fe orožnlški stražmoister Pintar pri ! Gornji Radioni ustavil neki dvovprežnl voz, ki ie bil obložen z več zaboji !i- ■ negn mila, raznimi kosmetičnimi pre<1- 1 me;i in nad 50 ktr lovskili patron. V^e te ' čedne stvari je hotel vtihotaplti vclepo-sestnik Lippit iz Ptira v zvezi s svojim svakom in raznim! dniKimi elementi pri Cankovom iz Avstrijc. Na pristojni oblasti ie bil Lippit obsojen na 1.3.000 dinarjev, Pongrac na 23.400 dinanev in neki Poberaj na 33.800 dinarjev. Ražen tecra je bil voz s konji in z vso vtiho-tapljeno robo zaplenjen. — Drzen tlhots^c. Pri Planini na meji Je obme}na stra?a prljela drzne^a tihntap-ca Franceta Čuka. Pri njem so na?li lS.ono K gotovine. Med vizitacijo na obmeml crti pri Malnih pa je <:kočil v mrzli potok Unec in srečno pr;bcj:nil v Italijo. — Vlom na Ilovld. Vlomilec Matfja Bale Je ođnesel svnjl gospodinji Kntarinl Kunst na Ilovici za 5000 K razne oblekc. — Konecr* v ho*r!n Tivoli v Ttetek dne 6. t. m. ođ 15. do 20. u-*e. ]>>maoe ^trna, krvavo in 'mesene kioba^e. — Vtopnina prostu. — S© priporo-ča Vek. Bolničar. — Telovadnl in koncertn? večer Sokola I. v soboto, 7. januari a 1922 ob 20. v veliki dvorani hotela Union. I. G. Puccini: Madame Butterflv. (Orkester Sokola I.) U. Vasalii Mirk: a) Na trsru, i b) Katrica (kvartet Primorje). III. Ženski naraščaj: Ritmične Droste vaje na K. Pospišilovo godbo. IV. Člani: Sku- i pinske proste vaje. V. Članice: Ritmične vaje z venčki. VI. F. S. Vilhar: a) Veni cviete . . . b)A nt. Foers'er: Spak (kvartet Primorje). VII. V. Billi: Mon dernier reve — Valse lente — (orkester Sokola I.). Odmor. VIII. a) Griec:: Erotika, b) Pabor: Lahko noč; oodokm'ca. (Orkester Sokola I.) IX. Giur E'senhut: j Tebe, zlato, ja miluicm! (Marolt Fran- | ce.) a) Zar ie morala doć° b) Moi Dil- ; bere: c) Jaz pa 'rram kojn'ča: d) Oj ta soldaški bnben. (Kvartet Primorie.) X. Clani: »Peteroboj« s spremlievanjem klavirja na K. Po5t>išiloyo sodbo. XI. Člani: Vadba na bradlji. XII. Članice: Skupinske proste vate na treh s:redeh (izvajale češke Sokoliće kot posebno tnčko v L;Pe na K. Pospišilovo srodbo). XHT. Smetana: Prodana nevesta. (Orkester Sokola I.) Sodelnie celotni or- . kester Sokola I. nod vodstvom br. Pa- j hnria. Pevske točke izvaia kvartet Pri- < j morie. Začetek točno ob 20. Vstopnina: ( Sedefi na balkonu T"n v prvi vrsti v dvorani Din 10. Sedeži v II. vrsti Din 8. ' Strviščn Din. 3. { — PrJJatei.M«l večer Huhljfanfkejsa S6 na 73OV Vreme Pnr^>1 obin *no. Pnnknlišoo >Rrlvrr1r*rP« izborno, r^ct^ naravna ra R.ir'r^nie prav rlobrc. Bnffet pri >R^1-vo'iore« otvoren. Sa^inoe izvrston. Smi'ka rndi ni7keira snega t. 3. 10 cm v dolini rrr^odna. — Klub ko^^nT-V^v in motoc^VHstov ^Tlirifn« v Iviu^lirni irra svoj obrni zbor v petrk, na nrn^nik Tr^h kraljev ob rol 9. uri <>>"oldne v rf^tnvrnriii Na-rcdnpfrn rfnnn. Udeležita se polnoste-vilno. Tajnik. — 3. Snortnt ples. V sobo*o 7» ^ «e vrsi kot otvorit vena priredUev le* t tošnje plesne •y?7T>ne v vseh orostorih >3pri dveh lpbodihc. — Prtfetek točno ob 20. uri. j Vstonnina 1*» oseVt> K 40.—. člani 8. K. , Ilirije v pi^dnrodnii in nn večer plesa, pko se izk^žejo 8 khiN>vim znnkom, K 20.—. Prrdpro^^a v=tor»r»1e v Tiskov- I ni z*dniH. Pres^rnova i'V. v evctli'ar-ni Wid^r. P?1 ^nbur^ova ul ln pri P©-vulcku, fci'VvRT:* itli^a. — Posebna va- j bila ** ne raxpofeiljajo. i\ r -— * ?viSsga hralja zaroka z rorcunsko hneginjo« S^sfaneh c Slnall. — Zrzd* 5. Januarja. (Izv.) Iz mii i ..skega predsedstva Je bila danes iz;'nna v obliki komunik?ju vest, da Nj. Vel. kralj Aleksandar odpotitje za božične praznike v St-najo, kjcr s: sestane z roinunskin kraljem in njegovo družino. N i§ kralj prebije vse br žične praznike skupno z rormmskim kraljem. Temu sestank'i pripisujrjo v Bjo^rađu v*-!ik političen pomen, ker se zefo utr-dijo medsebojni odnošaji med oberra državama in pn^lohi prlit'ka. ki ;u vodite obe državi po vojni. Nj. Vel. kralj AIcksander se za-roči in poroci z ronitmsko knjeginjo Mariolo. Kralj odpntuje v Sinajo jutri. V njcffovcm si>rcrnstvu so to-numski poslanik, fTiinistcr dvora Uf. Jankovič, adjutant treneml Hadžič m dvorni maršal polkovnik Damjano-vić. Današnja »Pravda< pHr»h^ufo daljši Članek, v katerem s posebnim pondarkom na^la^a okolnost, da 'a sestanek odstrani vsa nesoRlasja med R( rntinsko in našo državo, ne-sojjlasja, rastala po pariški mirovni konfjrenci. IIa"K!5!ioa's3 nnrsiSilfli. K PROTFSTU AKADEiVSKE I OMLADINE NA DUNAJU. — d Duna}, 2. jan. Jugoslovcn-ska akadenična omladina je im^tu danes v prostorih Jucfosloven-lce akademske men/e na Dunaju protestni shod, na katerem je bila suglasno sprejeta nastopna resoluciji: Jutroslovenska akademska omladina na Dunaju, ki je bila zbranu na protestni s!:up?Č!ni dne 2. januar* ja 1922, najoirorueneje protestira proti žalitvi naše državne suvereno sti po italijanskili vojnih ladjah, ki se proti vsem dolocbam medna rodnoga prava zadržuj^jo v naših vodah. Da ne priđe zepet do žalitev, kakor so bile v Šibeniku, zahtevamo: I 1. Da se brez odbšanja cvaknv ; ra tretja cena in Sušak z Baro^ko luko; 2. da italijan. vojne pomorske edinice brez odlašanja zapuste naše teritorialne vode; 3. da naša vlada, odločno branefc našo državno suverenost, odbije ;tn-lijanske zahteve In sama zabteva od kraljevine Itrlije z::d( ščenje; I 4. da naša vlada obvesti zvezo i narodov o žalitvi naše državne su ! verenosti s strani kraljevine Italije, i Pri tej priliki ji:ecs!ovenska akademska omladina na Duralu svečano izjavlja, da bo v odločilne^i momentu z vsemi svojimi siMami in krvjo znala braniti suverenost na^e j mlade države. , ZADOSCENJr! ZARADI STDENIKA i — R?m, 5. januarja. (Izv.) Po franeoskih noročilih je beogradska vlada odklonila od Italije zabtcvano zadeščenje zaradi šibeniških do^od- , kov. STRELJANJE PRI RAKEKU. — Beograd, 5. jan nar jn. (Iz vir.) Italiinrfka vlnda je zahtevala od naše pojasnil, za!dcn. Chamberlil-ne je za volitve v jeseni. VELIKI NEMIRI V BELFASTU. — London, 5. jan. (Izvir.) Včeraj so bili v mestu Belfastu velik! nemiri. Po ulicah so se vršili bnji. V*>-jaštvo je moralf) nastopiti z oklopni-mi avtorn^bili, na več ulicah so pokale strojne puške. Demonstrantje so inetalr bombe. Stcvilo mrtvih ttt ranjenih šc ni ugotovljeno. ŽITA PRIPRAVLIA NOVO PU-STOLOVSCINO. — Berlin, 5. januarja. (Izvfr.) Včeraisnji »Achtuhrblatt« prina^a poročilo. da iina bolezen Karloveura sina Rcbcrta diplomatičen značaj. Karl;sti baje pripravljajo novo akcijo. SkuŠajo, da priđe na madžarski prestol Karlov sin Oton, Žita bi rada nrišla v Švico, da se dogovori « kar-listi. Natr> namerava odpotovati v Budimpešto in se 2 otroci predstaviti parlamentu. Pri tej priliki izroči Žita parlamentu pismo svojejra so-pro>?a Karla, v katerem se odpove-duje madžarskemu prestolu v korisi svojemu sini; Atomi. (Odgovornost za to vest prepuščamo gorenjemu listu.) __________________ Burze. — Zasreb, 5. jan. (Izv.) ZaklitiCck. Devize: Curih 56.—. —.—. Pariz 23.50. 2-1.—. Lortdon 1225.—. 122^.—. Rrrlin 1Z0.50, 153.—, Puna! 4.25, 4.35, Prasa 480.—. F00.—, ItaUja 12.20. 12.70. Ncw York 2.94. —.—, Budimpešta 49.25. 49.25. VatTite: dolar 2*7.—, 287.—. na-poleondnri 1000.—. 1100.—, — Dunajl, 5. jan nar} a. (Izv.) Vče-raj?nja borzi za oolicdehkc procfrikte je zaznnmovali: pSenica 300—310 K. rt 210—220 K, oves 210—2W K. iusroslo-vea<:ka moka §t. 0 2t iK Dunaf. — DunaJ, 5. fanuarja. (Tzv> Na bnrzi zn les je oKfavlieno. da fe ek«nort Ie<:a v Italfio ustavlien, vsled česar $0 cene prrce* nadle. — Berlin, 4. Januar ja. Z^crreb 6Q,—t Dunai 6.70. Praga 307.—. Milan 810.—. London «U0.—. — Pariz. 4. Jannnrfa. ^<*r!!n ^.V», Prnsra 52.34, New York 12.45, Curfti 241.—. — Tir-lh. 4. t-rnnrim. Zicr^b ^.zfW, Pnnaj Oif>. Borlin ?.**>. Prag« S.?ni, Vilnn ?0.l01. Puri* 41.125, ^ Ivondon 21.091, »w York f».l">9. — Tr^t, 4. JnnunriH. Zncr^b fi.25, T^rlin 12..F>0. Prasa «W..V>. r.^Hz 15*9.—f Ivondon O^.SO, Kew York V\ ZO. — Prn»?t, 4. f*»irmrin. 7a^r»*b ?1.5.S, Thm*\ 0.0«O. Berlin 3.^.50. T^nti^on 270. —t Now Y?>rk 65 50, Cnrlh 1215.—. — DnTtnj, 4. jnn. Z^r^b 237">.—, Prnzn 11 000.—, London 20.000.—, N«w York 6025.—. fti^M v«bi v«r?» ^lnno na ponovno pkli-rnni rrdni t^b^ni rbor, ki e** vr^l (=©d«f ob veftki mlHH^i dne R. jmn. U 1. ob 14. uri v Citalnici — C*lovŽka cesta. Odbbr. — Orjranir.nrfjj.i friTfllldoT. Kedni ob?ni «bor poverv^ni^trn ^rloSne rrirR-rizflrije voinih invnli<"?>v, vdov in <»irot r.ti "Linbli^no in okoliro eet vtM nn Sr. treh KrnHf*v d*»n o>> 9. uri donoldn* v rt-^tftvraHj! ^Zlitoroc« v Oosprmkl liliri. Vojni invalidi in V('nve. vflftft dol-most je. daće nbčnopa zbora i>olnoi^-▼ilno nd*»l^?ite! — I/>v«ki plr«t, ki s« vr.M l^to« t ^fftribom dn^ 5. Janunrin v r»rid Ze\*-n^rrm kri?u, oneta no^t^ti PiT^jn^ prirodi t<>v. Na t\ Rv*>i trndicMonfilni in *»dini pit*«, ki ra priredi *RToveTi=ko Invdko dru?tvo«. ^n rodnira Pt*novpk<» irtorepe nf»1 r»rihiti1o v?«i. ki bo'>x. rorrMi^n Je bil ▼ ttfrovinnh ali r* trrii v T^uMiani dn<* 24. dorrmbra 1^1 ro^oindn« fnnnl svi len frn dnmcV-i d*^n»k. OM.t mi re m Sturem Ugu a. 20/111. nadst. g. Uni L 5. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 6. januarja 1W2. 5. stran. Izpred sodi!Ca, — Radi žaljenja Veličanstva — oproščeo. Poročajo nam Iz Maribora: Prfnl mariborskim kazrmskim sonatom se je prvi dan po novetxlolženi ob-toženec ©proščen, ker ee jo poelužil zdaj iwjbolj modernoga in uspefcndga, sredstva — pijanosti. Slučaj, ki je gvojčas — to je bilo ekoro ravno pred onim letom (ćito 9. januarja) zelo raz-burjal Maribor, je na kratko povedan tale: V gosti Ini pri l^ovekemu domu rad Tromi ribniki, je tistega večera scdela družba Slovencev in Nemcev. 2e blizu odhoda iz gostilne »o §e e$-stnli v kuhinji in razgovarjali o politi ki. Razgovor se je z&sukal tuđi na vojaško službovanje v Avstriji in Jugoslaviji. Dva brat* Slovenca etA se pri tem izrazila, da je ovstrijskega ce-sarja, ki nam jie povzrto&il toliko flbija, vrag vsel. Na to je tak oj reagira! ml-7dix Komfed Obiman iz Krčevine, ki je *d preje t razgovoru kasal prdočito svoje simpatije la bivso Avstrijo. Iz-uetil je beraede: saj bo vrag vzel tuđi tega, kl sdaj rdgira. Nato je runaj na-fital pretep. Slovenci so čakali na ne-kega tovariša, za njimi dospeli Nemci ozuroma družba, kl je bol} simpatizirala z bivao Avstrijo, pa misleč, da jih ločejo Slovenci napasti, bo oni Slovence napadi i. Pretep se jt> končal z ra*-bi ti mi udi u* obeh straneh. Slovenca sta Se tiftto no6 dogodek JaviU policiji. Prijava ja romala nam neznana po ta in kakor rečeno, je rodila fee le zdaj ro preteku enega leta glavno razpravo, pri kateri je bil obtoženec popolnsrac* oprošćen. DrŽAvni pravdaik je tak oj prijavil vzklic Dvomimo, 6d je taka I »rak »a ravno y Mariboru na svojem meetu. Darfla. , — Za mgrmŠbo Sokolskega doma v Perknici bo darovali: Iz Cerkniee: Simon Stiplov&ek 40 K, Edv. R.gačnik 400 K, Anton Zavnik 13t>3 K 20 v, Marija Werli 400 K, dr. Josip Cervenv 404 K, Pepca Melo 8 K, Fr. Homovc 32 £, Ivan MesD]«M\*e 62 K, Mi lan Kra-▼anja 40 K, Toni Mele 4o K. hGra-hovega: Joiica, Bižal 52 K, Rudolf 2mdaržič 176 R, Josip Kui^il 100 K, Ivan Skrlj, I>>1 vns, 80 K, Frano OSa-ben, Martinjak, 12 K, Rudolf Ferjan-ćič, Rakuc, 40 K, Frano Altenreit^r, Kocevjo, 400 K, Jakob Kriš>v©c Mila-nov v-rh, 400 K, Stanko Arko, Rak« k, 400 K, Janko Boldin, Zagrrb, 10(1 K, Anton Kravanj«, Bsgunje, 32 K, Hen-rik Czerny, F*ikek, 72 K, Alojzij Ko-mar, Rakek, 400 K, Ivan Srinižek, Skoplje, 2000 K. Nabrali &>: I. Fajjdi^a v Ameriki 600 K, Janko Sežun 162 K, Frane Tiiršič 28 K in St. Rihnik».r f.TO kron. V nabiralniku: pri Frane IIo-movMU 700 av 06 v, AiitiUii \V^rii ii'J li. in Frr-iu1 Zagorjanu MK 11 v. * Kiko so iivcll in u^ai; \ elikl pet-ftfcL V 2l\. stevilki »blov. Naroda« i dac 1. dcc. t, 1. berem pod rubi.ko -Karao« im gortnjim niiovom: »Anglciki pesnik Cliat-tertoa se \a v bedi zt^trupil z arzenikr ti«. V H. Murger.- ."h ^Sctnc^ cic U vie de !>«»-htme«, ki so znaac tuđi izvei piriškcca Ouirticr latin, se bere v prevorju »^jjcu-■ertebeH«, Reclamova izdaja 153S--I5^ rv. pod opoirbanii pre\ajaica Rrbert Habs« slcdeče: »Tomaž Chatterton, rolca 20. novembra 17?2 kot s'n učitelja, ft po očetovi smrti, ie chjavil 1768 v reVem bri^t-.!-*kfin časopisu neko baic 100 let stam pi«-no s podpisom Dunliclfniis Bris'oi en^H, kl le provzročilo največjo pozornost. To p>mo Je bi'o fer;ialno ponarejeno od l?«tna)st-Ictnega dečka, ki je bil ?alr:at P" ar pri nr-kem notarju, kjer le moral spati s služln- čadio v enem in Ltem prostom. Prv\ ucrek rnu jt dal p-jRuaL, da Je ubelodanil »Rnw-l-y Pocrns«, ki *o bi'a po njezovi Irpovedl dslo Tomaž.T Rivrlevja. duhovi ka ra .a-sa Henrika Vi. ii Kduard t IV., in katerim so vsi posvetili aajviije oh.udovanjc. Aprila 1770 se ie poda! Chatterton v Lord^n, kjcr je iipsl v Horicu VV alroleu na I ti pokrovitelja. Ker pa ii rroccl pted ožiti nrU Einalov cbjavljrt'h pe^Tri, Je bil potrjem sum, da ^o pesmi pr nare'rne. \ si so s« r>J-da!j11 i od njec» ta rt araznamovali kot gr>-IJtifa, brez nzlr* na to, kakiea talent !w ce-r.ij mora hfti de»!ek. Vi j« s $<-J?mnajstijnl leti lzvrM! tako falMfikaci! ). Chattertoa j§ pad.•!, od v«eh rapi^čen. kmafj v najve^io bedo ia it napravil ivc>rru rnUdffnu živ-!j-?n!u v »oči 24. nov. 1770 konec ■ irzt-rikom. * 01 a \ ni urednik: Ra^to Pii«it<»?u 4& PP «e cen^ proda. O?!?<1a ?- rr\ Lavrenčl6 a Co, Dunajska 47. 5.' Stavbna parcela" v mestu ali na periferiji mesta s? kup!. Ponudbe na poStni rredal 112, Ljnb Jsna. 53 profesorica „giasb. JfeHcs" Seli privatno pouče vati klavir. Mlajše učence In začetnike pou^uje po n^lno-vejši metodi. Poncdbe txk1 .1—3 pn-poldan 47- na upravo 51. Naroda. 47 MeMovnno safto IA£a gospodična event s h<*ano. Ponudbe pod .Soba", poštno ležečc Lf'ibJiana. 33 Zeniina ponudba. Gospod, 45 let itar. višjt uradnik, po-Slenega zna^at«, 2el' 7.« skupno r?ha-nje naravnih lepot In duSevno rarvedn'o znarja z damo istih nazerov Ja b\*g*z? srca. Le neanonfmne in resne ronnčbc rod .Narava 103*' na upravništvo Slov. Naroda. I OS Zeniina ponudba! Dva mlada trgovca, letnik 189"^, popol-noma neodvisna, z dobro kartera se Melita v svrho ženitve seinan-ti z devoj-kaml od 17 do 25 let. s času prlmerno vsoto denarja. Prednost: dobre gospo-rtlnje. Lt resne ponudbe rod „Janko, Stanko 107" na upravo Siov. Nar. 107 Zenitna ponudba. Mlad tr^ovec, dobro situiran, »e želi v ■vrbo zenitve »e^nanlti z InteH^entno gotpodičfio % premoženjem. Tajnost zajamčena. Le retne ponudbe, f e mogofr t sliko, pod „Ugcdna prilika lito* n& upravo Slov. Naru da. 105 ZapftBajtvo znesiae cdj a3 Ornos naznaka da se vrsi dražba obeins^ega iina 'etrfk 1921 cs 10^ hc!'*o fz!;nf 'n bu-j^rndec) iz v ro?r?!i j-ri Jeriir.i'pTitf, ^ne 22. pro? nca 19.1 (nfdeha) ob 1. po^. v nh*in«ki pisnrn v Ormofi. Draf-bent rogo" *o rszv dni istotam, Pr hod Ijubl^a.iikcgi vlaka v Onn^ž ob 11. ■im. rd^oJ ob 3. poo. 1^ ffiillR § FUIHL Dira Brzojav, nas!. Dnlfi. Tclef. Jt. 223. Veletrgovina z manufakturo se je vslcd požara zncisna ppessllla 1Z.^S f Siđni ul. št. 1 kjer ostane do 1. rra;nika t. 1. Priporoča svojo bogato zn'o-ro vs Vivr-n^a čc§kc^-i, frnncoskcga an?!eškega in italijauskc^a maaufakturnc^a blajji. Cene xm*rn: Postrežlia točna« Bikrene Uotlr za ž^ani-kuho, VotV ri lf^*r;e sir3t krme in r»*:i'a, n^d.ilje ■ sa ovitnc aparate, r>r z^a'nicez^r tr.e i;d. zJ 1 em onrročii'j %o\"4rn in trn-žno. Pt ZRrr-m v ^opravilo In poci^levante u' rcae kotle ii d'uije bakrene prtđ- rneie Kupcem rit vznmem v raC^n no d-'cvn: ceni lar ^^1;r■r, iv*ncc in QQ (c naste kro'nle). /a d bro in soi.dnj de.o janričim. S spHj^tcvanjirn Ma!is Ws5ss, bakrokot?arf Novi Vadmot 189, polta Ma^t« pn Uu^ManL w m \%7 o ^ q ' znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki pcdlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje 7^'vfarna ¥figa!ic d. z o. z. v Ruiah pri Mariboru. Zrh'cvaite oferte! JW Zahtevajte ofertel Naznarjnm, da sem 31. decembra 1921 izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vid;c & Komp. Mola pljiarna ie nah*2 ' Stcv. 5 RHBBMHpM DOBIVA SE OPET SVAGDJE. ■■SBPI^^lItf I GLAVNO SKLADIŠTE ! GENE W^^^7+ikS(n**'\ RALNO ZASTUPSTVO ZA Ci- \*zl£^^/^^^m IUOOPHARMACIAU 1"^W^^^W^^^^M_______ZAOEEB, PRILAZ <». 12.______ HE LIK PO ŽAR I ^M un|6i *•• brti gasila »ga ©■*•*!• BD j ■ inflj FRAH SAMSA Zi^bll ! ■ •unrtMll6««a mUmm M ■ ■ V !mi «• tkladttu: vae vrtte br'ifalne. fasMnfh oprav. f«- II lađe, patnvt, ftkirce, mamenja, čolce, 4*tav$k« oblcke iz najjM>l)s>ga drila, aabavtia re€ne biUgalnk*, «k>4. btficit«ke *»l« •■ velike, ttvf vttb ml, vtdrca, vijaka in %um. črpalac cevi. Dnevne ecn •, brti kenkvrence. I Novo osnovano I [šTlmofi i oUtm pta&vsl ^| A. Kuvačić, Bakar 3 ■ pravac I ml J • I I svakovrsnu robu za pre vt I otprema. ■ I IzvrivJ* •*• n»IOf • brat« I t«6n*. I I Ispeitava: Stani«« Bakar. Biz.: KmaMo. ■ ^^B^^B^^B^^Ha^^^^^a^^^WE)aj^Bi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^~^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aT >*wf I Medic, Rakove & Zank!! I prele A* Zankl sinovi. I I Tovarna kemičnih in rudninskih brv ter lakov I Centrala: Ljubljana, D. z. o- z. SkUdiSCe^ Novisad. | Brzoiavl: MeraM, Uektlani. Telefon: 64. I Emailnl laki. Pravi f Irnel- Perve %m pode, B Priznano mjboljlt in isnesljiv* ktkovost: btrv« za obleke, I vse vrste barv, suhe in oljnatc, mivec (Gips), mastenec (Feder- I weiss), strojno olje, karbolincj, stektarsiri in morski klej, ple- g skarslri, slikarski in rnizarski čopiči, kakor tuđi drugi v to i SToko spađajoči predmeti. ! ,MERAKL*. Lak za pode. ,MERAKL\ linolcam lak za pode. ,MERAKL\ Emajlni lak. ,MERAKL' Branoline. Cenikl *• salame ne rasoollllalo! mm . sjS caat - Kj I Svet I kvasec I (droie) 1 I Umte# amsM ras^elllfa đa«T9f) aaiflatavital- H| ■ ia t?ar«ioa Jaf eslsrvile« , ■ i I TioniGi tt I Piite i ■ Makso Nayer9 dioničarsko dru- I I štvo, Savski Narof. I Kupi se Ir-a tjirava at« |«aHlnloa in olra^ *kl ••»•^•«. Na >luv povc upravi,i tvo Slov. Naruoa. f>? 1 EV ferftarata Jb »s«Utarl|a Bisrii-Zaviiaii L'vbltaaa, Mlitil trai 7. i spr«j«Maa v«a1fiat«air««lillliaM|« I klobuk« ia dam« Im ■••»•ai«. Poceni i9 proda vila na 3^3u. Hl?a je dvonaditr>p' a, ima \§kn ugodna ego icp, veliK vrt (Sidnl 1« r?i rjidni> ter e>^t fno raz^ve IJavo. Ponu^he poo .blcd 70* na upravo Slov. Naroda. 70 »Ssr^a tesanega lesa a,- s 4* «4- 4 m |, veC ♦ »- 5 . a 8 m — »/•" 7, 8, 9, 10 m «f- 9, 10 11 m. De kcl3,2O. 25 m m 4, 5 m. 13—,12 cm. D fke 31» i 40 mm 4—5 m, 30—32 cm \U ponndbe ■* izvoiom za'oge e o%\ >*' firmi a>«ča lvfcovp Sxtapa>r ia«6ki)._________________874i lamait Pozor, nekarji? .DlAMAt-T* tvornice H ut'i & SobotVa, Dtmaj - S adUu v Dfdv ini kakovoati *e do i znpet Ti g ivnptn 7«$ton»tvM -a J"«;^ avlt<» £4«ard Duia<*acf Zagv»b, Sklai* , dlićo Strossin.*«v«p«va ul. IO. t 8101 1 za motorni remorker na bencin I za Bcogrrad treba Btnko KftU, Zajrrcb, Hatzova ulica 18. Prednost imadu mladji strojari, koji su u mornarici služili. 3 Prevarnom tako* izasiopstoo bot\ si od tovarne at! večje tr'ovine v Ju^osiav )i al! Jnozcmatvu. Vctopfm tud kot kompanjon z konces jo. Kdor ima veselje m potrebni kaniial xa trgovino, ma ugodno pril ko, ker aem Žc dobro vpclian pri večjih trrdwah t Sloveniji, Banatu in Sremu. P^nudbe pod ,Kom--arion 82* na upravo Slovenske*« Nrodv 82 Mio poljetie fll. in Val. Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14 zaprisežena sodna zved?ncaf previema vsa ovTStnc visoke stavbe, izvrlUev načrtov \n profičunov, ob aatvrno kon-cesiicnfrana rot redova I nica xa nakun n prodajo post stcv in zemljišč. 8227 iMtko sHe papini | nutfjai us najjeftlnlf* dj*n«: Novinski papir Kf^Vi liSKOvni papir ttnu«ni »cii- ko«t 63X95. Ifn1»r ti9fl!r u ltVti ^k "" nuier papir ko,t 63X95, Omotni papirarotaaM. Omotni papir „ ardma, L?epenka, Listovni papir, Papirnate vrečice, Pisaći pribor, ^'K* SI. U a. Mir) Zaveli. 2 posoodični ■• ais*r«Jiai*ta na etamovaf I« In hrana. Naal jv pove uprava Stoven. Naroda. 7fi Ruski slikar U poveća a tetofrafi^ne slike fa svin fmk< m) pro i cenjen h naro^ 1. Ona po dogovoru. Naslov: Hotel Llovd, son ■ $t«v. 2t. 64 PrTtrairoala« Domolnlco ata |«P« In obleka ^rrm« rb 27 — 29. _ Ustanovlleno leta 1898. Telefon St. 4 — 80. ^ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA . 41 LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. Delniška glavnica P0drUŽni(e* se priporoča za vse ▼ bančno »troko spadajoče posle. K 50,000000. ZEZZSrSZ ^** »f*«ie flf.dne lotoriie. Rezervni zakladi bor, PtuJ, Br.ilo«. Telcf. Stev. 261 in 413. • . Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. K 45,000.000 ■*_________________________________________________________________________________________________-—■ — - ---------- IgftnHi ia tfck »Narodi* task*ra*c Za interatni del odgovorca Valentia Kopitar*