181. številko.
, v soboto 10. avgusta 1918.
Ll. leto.
.Slovenski Narod* velja po polti;
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej. . pol leta m n . . Četrt leta M „ • . na mesec   . ...
K 50— ■ 25-. 13— . 4-50
za Nemčijo: celo leto naprej  ....   K 55 -
za Ameriko in vse druge dežele .-elo !eto naprej   ...      K 60
Vprašanjem glede in en tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka •Jpravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova alica it. 5, telefon ŠL 35.
Iihaja vsak dan svečar isvse nii nedelja in prasntka.
inserau se računajo po poraotjeiie»n prostora in sicer   l ran vIsok, tei 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor* 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru.
H&vi naročali) aij poSIJefo asroćaiaj »du     f jo nakitulol. ~WMM Hi samo pismene aaroćbe brez poslatve deaarjs se ae morena nikakor ozirau. „Narodna tis* ara*" lalaloa it. 85.
.Slovenski Narod* velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej  ....   K 48*— | četrt leta    „     . . i •   . 12*—
pol leta
24
-I
na mesec
4 —
Posa/nezna itevilka velja 30 vinarjev
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: finallova ali ca SL 9 (v L nadstr. levo), telefon st. 94
XXIX. redno velika skupščina aružUe Sv. Cirilu in Metoda.
Z vseh strani naše domovine prihajate danes v Ljubljano, da slišite obračun naše družbe o delovanju med vojnim časom. Pozdravljeni v naši sredi! Želeli bi, da bi Vam mogla Ljubljana postreei z ono ^ostoljuDuusijo, ki je bila navadno ob vseli prilikah, rvuuur so prUiajaii z nam mili nam gostje, Toua znano \ um je, da trpimo mi, kakor trpite tudi Vi v bližnjih in daljnih slovenskih krajni, be ni končana preizkušnja za nas narod. Se niso oznanili zvonovi in kresovi po širni naši domovini zažeijenega miru, še se borimo za svojo samostojnost in neodvisnost in morda nas čakajo še hudi boji, morda hujši kot kdaj Uo sedaj. Dokler nismo dosegli, da smo sami gospodarji na svoji zemlji, da sami odločamo o napredku svojega naroda, tako dolgo sc nam potrebna obrambna društva. i\led vsemi našimi obrambnimi društvi pa zavzema družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani najčastitljivejše mesto ne samo kar se tiče njene starosti, marveč tudi z ozirom na uspehe, ki jih more pokazati v prid svojemu narodu. Vaše delo je, katero prihajate potrdit, Vaše delo, kateremu prihajate odpirat nove vire. Štiri leta se niste sestali. N i to Vaša krivda. Toda skrbi so napolnile našo domovino, po nekod so trepetali tudi trdni možje pred nasiljem sovražnega nam režima. Danes vidimo kako vstaja zarja boljše naše bodočnosti, danes je zapustil strah naša srca in zbiramo se, da javno povemo, da hočemo živeti dostojno življenje med svobodnimi narodi. Štiri leta nazaj boste morali pregledati račune naše družbe. Vsako leto ste z zanimanjem posegali po družbenih koledarjih, ki so Vam prinašali tudi poročila o gmotnem stanju naše družbe. Toda iz vseh teh štirih let si morate napraviti skupno sliko delovanja družbe Sv. Cirila in Metoda, da boste spoznali križevo pot naše družbe in da boste videli, da kljub neznosnim zunanjim razmeram niti za trenutek ni prenehala v svojem delovanju za narod in da je kljub vsem težkočam ohranila narodu, kar ji je bil narod poveril. V tem oziru Vam podajam nekaj številk, ki naj Vam pomagajo razumevati poročila družbenih funkcij onar j ev na glavni skupščini.
Družbena imovina je znašala koncem leta 1913 1,690.767 K 59 v. Dolgovi so znašali 487.541 K 7 v, čisto premoženje koncem leta 1913. je znašalo torej 1,203226 K 52 v. Tako je bilo približno stanje družbe tudi neposredno pred izbruhom vojne. Po izbruhu vojne pa t. j. v letih 1914 - 1918, katera leta se ni vršila nobena glavna skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda, pa so prejemki stalno padali, dočim so si stroški dstali precej enaki, dasiravno vidimo tudi v stroških največjo štedljivost družbinega vodstva. Tako je imela družba leta 1914 prejemkov 155.448 K 36 v, stroškov pa 220.479 K 17 v. Leta 1915. je imela družba prejemkov 95.602 kron 89 vin., stroškov pa 169.265 K 3 v. Leta 1916 je imela družba 121.474 K 21 vin. prejemkov in 217.208 K 93 v stroškov. Leta 1917 so znašali prejemki družbe 183.160 K 74 v, stroški pa 188.188 K 94 v. Končno aktivno premoženje družbe je znašalo koncem leta 1917 1,614.397 K 50 v, pasivno premoženje je znašalo 471.356 K 93 v. Vsled tega se je znižalo družbeno č i-sto premoženje od 1,203226 K 52 v na 1,143.040 K 57 v. Družbeno premoženje se je znižalo torej v bojnih letih samo za 59.195 K 95 v.
Prispevki podružnic nam dajejo jasno sliko političnih persekucij v naših krajih in iz njih vzrasle depresije, ob enem pa tudi nad vse razveseljivo sliko dviganja narodne zavesti in narodnega ponosa ob času, ko je bila izrečena osvobodilna beseda, ki je našim krajem vdihnila novega življenja.
Leta 1913. beležimo na Kranjskem 26.175 K 98 v prispevkov podružnic, leta 1914 že samo 14.686 K 34 vin., že leta 1915 pa beležimo padec na 5264 K 71 v, leta 1916 so prispevki narasli na 6.529 K 17 v in so leta 1917 ostali skoraj na isti višini s 6.474 K T5 ' vinarjev.
Na štajerskem so prispevale | podružnice leta 1913 vsoto i4.-i*o K 72 • vm., leta ib>14 ze samo y.46y K 13 vin., I leta 1915 pade ta svuta na 5.053 K 4o V, leta 1916 ostane vsota s 5.576 K 63 v skoraj enaka, leta i9i/ pa se dvigne na 7.Uoo K 64 vin.
Koroška je prispevala po svojih podružnicah leta l9io znesek 216 K -16 v, leta 1*14 samo 111 K 81 v, leta 1915 vsoto 99 K, prihodnje leto 191o pade vsota na 62 K 16 v, a se dvigne leta 1917 zopet na 182 K o3 v.
Z Goriške se je steblo v glavno blagajno leta L9i3 se 9.9oo K ou v, leta i*14 sanij o.JUo K 61 v, ta svota je padla leta l^io na 2.126 K 34 v in je ost^iu leta 1916 precej na isti višini z 226o K 4 vin, leta 1917 pa so prispevki padli na
I. 160 K 00 v.
Trst je prispeval leta 1913 s 25.695 K 8 v, leta 1914 se vcaau Jo.oJj kron 54 vin, zato pa leta 1915 samo 14.605 K 21 v,_ieta 1916 je Trst zopet prispeval z 19.k*>9 K 3 v, leta 1917 pa je dosegel \išek z 31275 K 9U v.
Istra je darovala po svojih podružnicah v letu 1913 vsoto 603 K 13 v leta 1914 več, kakor prejšnje leto in sicer 640 K, leta 1915 pa Istra ni prispevala nič več, leta 1916 beležimo zopet vsoto 60 K 64 v, leta 1917 Istre zopet ne najdemo med prispevajočimi pokrajinami.
Tudi iz nabiralnikov so dohodki močno nazadovah in sicer od 10.946 K 62 v leta 1913 na 7.398 K 42 v leta 1914, potem na 2.697 K 54 v leta 1915, in na 1.316 K 48 v oziroma 1.637 kron 38 vin. v letih 1916 in 1917. Nabiralniki so polagoma zginjali z miz, dostikrat upravičeno vsled bojazni pred tatovi.
V zbirkah časnikov vidimo manj markantno znižanje prispevkov v letih najhujših persekucij, zato pa opažamo veliki vpliv našega narodnega gibanja od leta 1917 naprej. Leta 1913 so znašali ti prispevki 3.020 K 40 v, leta 1914 že samo 1.932 K 38 v, leta 1915 zopet 1.641 K 50 v, leta 1916 se dvigne vsota na 4.151 K 46 v in leta 1917 na
II. 191 K 84 v.
Hudo prizadeta je bila družba tudi vsled monopoliziranja vžigalic ter je prejela družba leta 1917 iz tega naslova samo Še 3.997 K 60 v nasproti 8.399 K 20 v leta 1913.
Prodaja narodnih kolkov, ki je nesla leta 1913 še 3.109 K 74 v je tekom vojne prenehala, tudi račun od prodanih razglednic je padel od 1.073 K 47 v na 2 K. Družbeni računski listki so dali pred vojno 5272 K 88 v, lani so nesli samo 964 K 17 v. Tudi narodni davek je padel v pozabljen je.
Tudi v padanju prispevaj o-čih podružnic se jasno zrcali vpliv vojne in vpliv persekucij v naših deželah. Dočim je bilo leta 1913 prispevajo-čih podružnic na Kranjskem 91, na Štajerskem 80, na Koroškem 5, na Goriškem 44, v Trstu 18, v Istri 2 in na Nižje Avstrijskem 2, imamo koncem leta 1916 na Kranjskem prispevajočih podružnic 49, na Štajerskem 37, na Koroškem 2, na Goriškem 10, v Trstu 14, v Istri 1, in na Nižje Avstrijskem 1. Od 242 podružnic je delovalo torej med vojno samo 114 podružnic, torej niti polovica. Podružnic je bilo seveda tudi pred vojno več in sicer na Kranjskem 105. na Štajerskem 94, na Koroškem 9, na Goriškem 51, v Trstu 19 in v Istri 3. Izmed teh podružnic pa tudi pred vojno nekatere niso prispevale k glavni družbi. Kakor pa razvidimo iz nainoveiših poročil, se veČina podružnic zopet oživlja in je pričela že z nabiranjem prispevkov za družbo Sv. Cirila in Metoda.
Izdatki za šolstvo so se kljub vsej Štedliivosti tekom vojne povečali. Za deško ljudsko šolo v Trstu so znašali izdatki leta 1913. 18.902 K 27 v, leta 1914. 20.683 K 98 v, leta 1915 14.799 kron 12 v, leta 1916 ko je bila šola preustrojena že v meščansko šolo 27.615 K 42 v in leta 1917 41.005 K 20. Podobno so narasli izdatki za ostale šole. Za šolstvo je Izdala družba leta 1913 skupaj s stroški za razna posestva namenjena v Šolske svrhe 222.238 K 43 V. Leta 1917 so znašali ti stroški 145.848 K 2 vin. Račun šolstva presega leta 1913 račun lanskega leta zlasti zaradi stroškov za novo stavbo šolskega posloma pri Sv. Jakobu v Trstu, Id so znašali skoraj 100.000 K. Kjer so bile šole oziroma otroški vrtci otvorlem*, se je d m ž-ba ozirala na sedanje težavne razmere
učiteljstva ter je priznala svojemu uči-teijstvu draghijske doklade, kakor so bile uvedene za državne nastavljena.
Posestva družbe Sv. Cirila in Metoda reprezentirajo danes vrednost 6*2.410 K nasproti vrednosti 637.400 K leta 1913. Vrednost šolskega inventarja m učil ter druge manjše vrednosti so se naravnost tekom let zmanjšale.
Zelo zanimalo bo primerjanje stanja skladov družbe Sv. Cirila in Metoda, iz katerega ponameino, da so se denarna razpoložljiva sredstva družbe zelo zmanjšala, tako da družba v hranilnicah naloženega denarja nima več dosti na razpolago. Tako je znašal Kotnikov sklad leta 1913 še vsoto 165.041 K 16 v, koncem leta 1917 znaša ta sklad 1.020 K. V i 1 h e r j e v sklad je znašal koncem leta 1913 112.400 K, koncem leta 1917 pa znaša 33.56o K 6 v. Polakov sklad se ni rabil, ker je sedaj še nedotakljiv, r a b-jančičev sklad je znašal koncem leta 1913 o2.318 K 70 v, koncem leta 1917 je bil ta sklad docela porabljen. Temu nasproti se je dvignil obramb-n i s k 1 a d od 169.859 K 29 v koncem leta 1913 tekom 4 vojnih let na 232.078 kron 15 vin. To niso samo obresti, ki so pripomogle do zvišanja tega sklada, marveč se je tudi glavnica precej pomnožila. Zlasti v zadnjih dveh letih so se vplačila na obrambni sklad močno dvignila. O obrambnem skladu bomo govorili še na drugem mestu.
Posebno se je dvignil pokojninski sklad, katerega pravzaprav ne smemo šteti med družbeno premoženje, za katerega pa mora družba skrbeti, da se čimbolj povišuje. Ta pokojninski sklad je znašal koncem leta 1913 šele 49.356 K 18 v, koncem leta 1917 pa znaša pokojninski sklad 112.122 K 79 v. Kar je bilo razpoložljivega denarja je torej večinoma vse porabljeno ter je družba navezana na prispevke podružnic. Podružnice so med vojno večji del mirovale, vsled tega dohodki iz podružničnih prispevkov niso bili tako obilni, kakor prejšnja leta teT je morala družba poseči po svojih skladih. Iz zgoraj navedenih številk o prejemkih in stroških družbe v letu 1914. do 1917. razvidimo, da so presegali stroški prejemke leta 1914 za 65.030 K 81 v, leta 1915 za 73.662 K 14 v, leta 1916 za 95.734 K 72 vin. ter leta 1917. za 5.028 K 20 v, skupaj so torej v teh štirih letih presegali stroški prejemke za 239.455 K 87 v. Tej zadnji vsoti, ki kaže presežek stroškov nad prejemki stoji nasproti vsota 295.153 K 89 v, ki reprezentira dvige iz različnih skladov. Diferenca 55.698 K 2 v je prišla v dobro pokojninskemu zakladu, ki je narastel, kakor že omenjeno s temi prispevki z obrestmi in posebnimi pokojninskimi prispevki od okroglo 50.000 K na okroglo 112.000 K.
Obrambni sklad je bil ustanovljen 1. julija 1909 ter se je takrat določilo, da se obrambnemu skladu vplačani zneski in zapadle obresti smatrajo kot nedotakljivo glavnico za toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 2O<3.000 kron. Takoj prvo leto je bilo vplačanih nad 29.000 K, leta 1910 pa skoraj 57.000 K s čimer so dosegla vplačila svoj višek. Leta 1913 so znašala vplačila še nad 13.000 K ter so obetala vsaj isto višino leta 1914. Takrat na se je pričela sredi leta vojna in vplačila so dosegla samo vsoto 9.437 K 83 v. Leta 1915. so padla vplačila na 1.256 K 74 v, leta 1916 so se dvignila na 3.314 K in leta 1917 na 5218 K. Mnogo prijavljenih kamnov ni bilo vplačanih. Na račun kamnov ie bilo torej do konca leta 1917. vplačanih 175243 K. 5 v, ter mamka torej še 24.756 K 95 v do one vsote, da bo mogla družba poseči po tem denarju. Obresti so med tem narasle na 56.935 K 10 v, tako da znaša obrambni sklad koncem leta 1917 232.078 K 15 v. 1
Končam s pozivom, ki ga je izdala družba 1. julija 1909 ko je ustanavljala svoj obrambni sklad: Nemci so nam napovedali boj na celi črti. Niso nam še dovolj odtrgali naše zemlje, niso nam vzeli še dovolj naše dece in jo žrtvorali svojemu molohu. Sedaj, ko se hočejo naši sovražniki s ponovljeno močjo vreči na naše ozemlje, bodimo si svesti svoje dolžnosti napram naši domovini. Slovenci! Slovenke! ob 12. uri ko se nam bliža sovražnik Vas poživljamo, da se ne odtegnete temu pozivu; pokažite dejansko kako ljuba in sveta Vam ie Vaša rodna zemlja, kak~ svet Vam je Vaš lepo doneči mate-jezik!
..oSilivi v prijate'lskib stil.
Koroški deželni odbor je razposlal pred kratkim svoj »Gedenkblatt«. Ta Gedenkblatt ni druzega kot od koroškili davkoplačevalcev plačan pamflet proti slov. deklaraciji. Nosi ponosni napis: »Gedenkblatt des karntnerisehen Lan-desausschusses iiber die von Seiten der Landesvertretung und der Gemeinde-vertretungen von Karnten unternomme-nen Schritte zur Erhaltung der Einheit j und des nationalen Friedens in Karn-I ten«.
Marsikateri bralcev, ki popred niti vedel ni, da so na Koroškem Slovenci, in takih je še mnogo celo med zgornje-koroškimi todelni, se bo mogel sedaj vendar prepričati, da je Slovencev dosti dovolj, da delajo še našemu deželnemu odboru skrbi. Ali je pa pamflet namenjen samo tistim 6 občinam, ki so podpisale deklaracijo (bilo jih je seveda več)? Za te se bi vendar ne izplačalo.
Računi se polagajo. Dolgo nas je deželna koroška gospoda ubijala na papirju, potujčevala v šolah, pritiskala na nas v gospodarskem oziru, pa vse to ni bilo dosti. Ni šlo tako hitro in za par desetletij je za našo gospodo prezgodaj izbruhnila vojna. Slovenci vstajamo in nje je strah.
Poglejmo globje v to spomenico. Tu stoji: »Dne 20. maja 1918 se je sklenilo v deželni hiši v Celovcu v sporazumu z občinskimi zastopniki ter z vsemi deželnimi in državnimi poslanci obeh zbornic vztrajati pri nedeljivosti Koroške ter gojiti še v naprej prijateljske sosedske stike z Nemci in Slovenci.
Slovenskih poslancev nimamo, vzeli so jih nam prijateljski stiki. Vseh 120.000 koroških Slovencev nima nobenega poslanca. Grafenauer akoravno pristen trden Korošec je bil kljub temu Kranjec, ker je gojil prijateljske zveze čez Karavanke. On je bil zapeljan od t t t Kranjcev in ni gojil prijateljskih stikov z našimi Nemci. Sedaj pa, ko ga nimamo, smo si edini in se zelo radi imamo deželani obeh narodnosti.
Našo inteligenco so preganjali do krvi.
Izgnali so iz dežele celo vrsto slovenskih uradnikov Korošcev, ali so jih pa premestili v nemške kraje, pa to samo iz prijateljstva.
Kar se je godilo z učitelji Jeklom, Koširjem. Horvatom, Močnikom sen. in jun., Glančnikom, DoberŠekom, Kovačem itd. je bilo vse v znamenju dobre soseščine, kajti ti mučeniki so vendar Korošci.
Da imamo mi slov. Korošci le eno slov. ljudsko šolo, je golo prijateljstvo do nas, in ravno tako je vzrok našega neomajnega prijateljstva vsa gospodarska mizerija. Iz golega prijateljstva ne izhaja niti več »Slovenska priloga« pri nemških gospodarskih poročilih, nimamo nobene slov. gospodarske šole, leta 1911 so ob volitvah dobili naši nemskutarji izdatno subvencijonirane glasove za povzdigo živinoreje, L. 1913 torej pred vojno se je iz golega prijateljstva na slovenske kraje razdelilo gospodarskih subvencij 12.320 K, na nemške pa 49.215 K, pa pravite v spomenici, da je na Koroškem le še petina Slovencev. Ste znabiti subvencijonirali Vašo mestno prebivalstvo?! Mogoče je tudi to, ker v našem pašaliku je vse možno. A zakaj pa zdaj ni tam mleka, kruha, mesa? Leta 1913 ie gospodarski potovalni nauk oskrbovalo 14 gospodov in od teh sta 2 znala slovensko. Od obeh je še Šumi kandidiral na nemško radikalnem programu. Leta 1913 je bilo poučnih gospodarskih zborovanj in tečajev na Koroškem 177, slov. predavanj pa samo 7. Za slov. predavanja je iz državnih sredstev določenih 1200 K letno. Ali stane eno predavanje 200 K? Sedaj se vidi, koliko denarja ste zmetali za slovensko gospodarsko povzdigo. Komaj 13.510 K je odpadlo na slovenski del in še to so vaši nemčurji požrli.
Vaši svoti pa prištejemo še vse gospodarske šole vzdržane z velikanskimi stroški, potem bo jasno, da od vseh davkov, ki jih plačujemo Slovenci, niti petdesetinka ne pride na nas; in to naj bo »freundschaftlich, friedlich, nachbar-lich,.« »Einheitlich« je to, to razumemo, ker gre vse »einem« v žrelo.
Leta 1911 ste iz golega prijateljstva "bogo že omenjeno »Slovensko pri-7a volilni boj proti Slo-
Zakaj je na Koroškem 89 utrakvi-stičnih šol? Zato, ker je najmanj tretjina Slovencev. In zakaj prihajate s svojim veto proti ustanovitvi sloven. šol, ki nam jih je upravno sodišče prisodilo? Zato, ker smo si prijatelji. Zakaj smejo vaši nemški učitelji slovensko deco psovati, zapirati in pretepati, če govori svoj materni slovenski jezik? Zato, ker smo dobri sosedi. Zakaj se aprobira knjiga »Landeskunde von Karnten«? Zato, ker stoji notri stavek: »Das w i n d i s c h e Vieh hat keinen gu-ten Ruf im Lande«. Vojna je seveda celo stvar zasukala, kajti uboga slovenska živina se je z veliko slastjo v vaših nemčurskih mestih in trgih in kmalu je ne bo več, kar je simbolično tudi za nas. Pa vse to samo iz prijateljstva! Zakaj se subvencionirajo nemškutarski učitelji? Samo zato, ker gojimo medsebojne prijateljske stike.
Zakaj se je v vojnem letu 1918 izdala Prešernova začetnica za naše utrakvistične šole v tako sramotni obliki? Po celem svetu menda ni tako slabe začetnice za male šolarje, kot je na novo izdana Prešernova začetnica 1918 za koroške Slovence, Pa to samo iz pri* jateljstva.
V Sinčovas ste prišli leta 1914 razgrajat iz golega prijateljstva, in 40 orožnikov ste poslali v Šmihel na tabor istega leta iz istega vzroka. Obmetavali so vaši mestjani Slovence (R. v, Metnitz v Pliberku) z jajci, in danes beračijo, da govorimo z eno vaših učnih knjig isti ljudje, »bei d en Hfltten der Slaven« za skorjico kruha. Pa naše hlapčevstvo je manjše od vašega prijateljstva, in zato bomo dosegli kar žalimo. Nebroj vaših nemških otrok je danes pri Slovencih iz usmiljenja, to ie deca, ki trpi radi vaših osvajalnih načrtov. Tukaj vaši falirani politiki nimajo kaj opraviti, oni delajo samo tam, kjer je »kšeft«. Vi še do vaših ubogih delavskih otrok nimate usmiljenja, kai boste šele trdih, da ste prijatelji Slovencev.
V pamfletu se ponavlja kakor vedno fraza, da mi koroški Slovenci ne razumemo Kranjcev. Vi mislite, ker je vam nemogoče razumeti svoje rojake Kočevce, se isto tudi nam godi nasproti ostalim Slovencem!
Verjamemo, da vaši nemčurji niso več vedrega duha in ne razumejo niti nemško niti slovensko, a mi smo si obdržali zdravi duh kljub babilonskim spakedrankam, ki smo se jih v šolah priučili, ter jako dobro razumemo »zaklete« Kranjce v govoru in pisavi. Iz vaše spomenice sledi, da smo na Koroškem mi slovenski Korošci Kranjci, če znamo citati slov. narodno časopisje. In pravi Korošci, če znamo brat! »Štajerca«.
Slovenski Korošec bi moral biti posebno bitje, ki povsod kima, kjer se kaj nemško blebeta. On bi smel požirati samo to. kar mu visoki deželni odbor prežveka. Pokoren bi moral biti nemškemu Volksraru in Čitati »Štajerca, da se naleze njegove kulture. Piti bi moral Šnops in vpiti ob najmanjšem šumu »Heil«. Za narodne Slovence bi moral biti vedno pripravljen z vislicami, kakor to ukazuje znani Obergalgenbau-rat. Za nemška bojna društva bi moral imeti vedno »warmfuhlendes Herz, hilfreiche Hand« (reete Stock und Mes-ser ala Št. Janž). V svoji družini bi moral nemškutariti, prav kakor Jaka iz Žihpolja. Svojo živino bi moral pobarvati z nemško barvo, da ne bo več windisch« po znani kniigi. Lizati bi moral pastorjem pete. Če že zna dovolj nemško, je gotova dolžnost njegova, da si naroči »Freie Stimmen« kot navodilo k rušenju farovžev. Ko bi žemelj še bilo, bi smel jesti samo Hindenburgove hi delati klobase po sistemu Ludendorf. V svoji hiši bi moral imeti celo razstavo nemško pobrambnih stvari in v žepih vedno gnila jajca. Dekoriran z nemškimi znaki od nog do glave. Pamet seveda, ta mora biti izključena.
Res težko je biti koroški nemčtir, zato pa smo raje Jugoslovani z dušo in telesom. Gororanec.
==l Rominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
dr! a Viktora Satnika, pisama dr. Trllleria, Dalmatinova ul. it- 7.
16
Stran 2.
.SLOVfcNSKl NAROD*, dne 10 avgusta 1
181. štev.
Mer io posto Karel Priiek o stališču češkega naroda.
— Čv. — Iz Prage. (Posebno poročilo »Slov. Narodu«.)
V nedeljo, dne 4. avgusta se je vršil v Nvmburgu, v volilnem okraju državnega poslanca ministra izven službe in tajnega svetnika ekscelence Karla Praska velik ma-niiestacijski shod, na katerem je izprego-vorU poslanec Karel Prdšek ob burnem aplavzu poslušalcev velik govor in med drugim Izvajal:
Nikdo se ne more čuditi, da češki narod ni bil in ni navdušen za vojno. Vojna se je začela brez privoljenja češkega naroda za časa naj ž al os tnej šega vladnega in vojaškega absolutizma. Persekucije so sledile persekucijam in vedno se je naglašalo brez vsakega sramu, da je svetovna vojna vojna Germanstva proti Slovanstvu. Ob takih okornostih se ni prav nič čuditi, če češki narod nima niti najmanjšega vzroka biti navdušen za vojno. Nadaljnja resnica je tudi, da se avstrijske vlade iz vojne niso ničesar naučile. Zato pa se je naučil mnogo češki narod. Strnil je trdno svoje vrste in zrastel je =>Češki Svaz«, ki stoji pod stalno kontrolo javnosti, celega češkega naroda, ki bi kakor en mož zakričal, kakor hitro bi hotel kdo prerušiti občo narodno falango. Poleg tega se je sestavil narodni odbor, t j. nekaka narodna češka vlada, kateri se mora pokoravati vsak disciplinirani Ceh. — V nadaljnem govoru je izpodbujal poslanec Prašek vse činitelje, vse mestne svete, občinske odbore in vsakega zavednega poedinca, da bi v celote zbiral in organiziral vrste češkega naroda, zakaj dandanes je treba, da je vsakdo poslanec. Vsi se moramo med seboj podžigati, kajti čisto mogoče je, da nam razni Coudenliovi z eno potezo peresa vzemo vse češke liste, kakor so to storili z »Narodnimi Listi«. Vsak zaupnik, vsak zavedni Čeh naj namesto časopisov poučuje, naj čuva, naj brani, naj disciplinira, naj ureja naše vrste
i. Zato tudi opustimo kakršnekoli domače prepire! Ko si bomo sami ukazovali, tedaj bomo že to doma opravili. S svojimi proglasi, ki so se tako globoko zapisali ljudstvu v srce, smo pokazali, da razumemo stvar resno. Ne delajmo si torej sami škode ob dvanajsti uri! Smo sicer majhen narod, a krepak! Toda ne moremo si privoščiti prevzetije notranjih razprtij, katerih žrtev je postal ruski kolos, in to poglavitno vsled delovanja tujih elementov. Zato srce k srcu, ramo k rami z eno mislijo: Složno za vzvišenim ciljem! (Burno odobravanje.) — Govornik se nato obrača k volilcem svojega okraja, ki ga zastopa skozi 20 let, ter izraža nado, da vo-lilci ne bodo varali njegovega zaupanja, da bode vsak Izmed njih na svojem mestu v trenotku. ko bodo poklicani, da bi skupaj nesli in čuvali prapor svobode češkega naroda. (Burno pritrjevanje.) Nadalje poslanec Prašek razpravlja o sedanjem našem razmerju do avstrijskih vlad. »Očitajo nam,« pravi, »da smo brez zaupljivosti in vere.« Da, to je res, ne verujemo nikomur. Imamo državne temeljne zakone, imamo reskript, imamo prestolni govor, imamo vladne programe; toda, kaj velja vse to, če zadošča ukaz gospoda Teufla, da se kljub vsemu temu čez nas začne trgati starodavno češko kraljestvo? (Izborno! Ploskanje. Hrupna nevolja proti vladi.) Komu naj verujemo? Ali naj verjamemo ministrskemu predsedniku, ki še predno petelin trikrat zapoje, pokaže, kam spada? (Pritrjevanje.) Hussarekov čin je naravnost vzgoja za češke politike. (Pritrjevanje.)
Hussarekov čin se nas je taknil. nas je podražil, a več nič. Dobro se zavedamo, da o naši usodi ne bodo odločevale enodnevne muhe, da to ne bodo nastavljenci Teuilovf ki so pripravljeni tekom 24 ur kraljestvo Češko raztrgati na cunje. (Izboino. Pritrjevanje.) Preživeli smo Stiirgkha, Clama in Seidlerja, preživimo tudi Hussareka. (Ploskanje.) Kako odgovori češka delegacija, kaj store naši zastopniki v državnem zboru, še ne morem reči, kajti nimam za to pooblastila. Ali kolikor poznam linijo, sem uverjen, da rečem prav, Če rečem:
— Ne oziramo se
po zaveznikih. Gremo svojo pot. Naš največji zaveznik je narod, narod enoten, ki ga do poslednje žilice prešin)a velika misel, narod, čigar vsi člani se razumejo, ne da bi morali g ov oriti. Dovolj je, položiti roko na srce in mi že vemo, kai si hočemo reči. Zato sem trdno uverjen, da se moremo na ta narod zanesti in da ne odreče našemu noveliu, ko v odločilni dobi zakličemo: *Vse na krov!« z geslom: »Zdaj ali nikoli!« (Burno, dojgotraino ploskanje.) — Voiilci so izrazili T>o«!ancu Prp^ku, češki agrarni stranki in Češkemu Svazu popolno zaupanje.
Ljudsko Šolstvo no Brniškem.
V ponedeljek 5. t. m. je hrvatski ban izdal pomembno naredbo o snovanju pomožnih šol. Naredba prinaša dalje obrazloženje, ki je zelo podučno. pa mislimo, da je moramo svojim bralcem podati.
V kraljevini Hrvatski - Slavoniji bilo ie v šolskem letu 1915/16 vsega Ki51 ljudskih šol s 3110 učiteljskih sil. Torej pride po ena šola na 25'16 kmc in po ena učiteljska moč na S66 duš. Na vsakdanji šolski obisk je obvezanih 316.543 otrok, v resnici je šolo obisko-
. vo!o 222.609 otrok, a brez šolskega poduka ie žalibog ostalo celih 93.934 otrok, in sicer deloma radi prevelike oddaljenosti od šole (široke ravnine, redko naseljenih itd.) in radi nedostatnih šolskih prostorov. Mnoga sela in zaselki so oddaljeni mnogo več ko 4 km od šole, pa je deci težko na to oddaljenost redovito prihajati k poduku, zlasti po zimi in v slabem vremenu, niti jo po zakonu ni rn.ncroče siliti. Mnoge šole so zopet premajhne za broj šoloobveznih otrok. Na eno ljudsko šolo odpade 193 obvezanih in 135 otrok, ki so v resnici prihajali k poduku (seveda povprečno). Na vsako učiteljsko moč je prišlo 103 obvezanih, a samo 72 resničnih učencev. Broji za velike županije iičko-kr-bavsko, zagrebško in varaždinsko, so še bolj nepovoljni. Za 93 000 nešclanih obvezanih otrok bi trebalo novih 1174 učnih moči in 587 novih dvorazrednih šol. To bi zahtevalo trošek 60 milijonov kron za nove zgradbe in letno 3.60O.000 K za plače, brez stroškov za vzdržanie zgradeb in drugih stvarnih st-oškov, tudi še niso tu vračunani stroški za vsako leto rastoči broi dece. Od
. početka vojne se ni nič več gradilo. Ker vlada sedaj i pomanjkanje uči-teljstva. ker ni materiiala za nove zgradbe in ker nima zemlje in dovolj novca za nove investicije, izdal je sedai ban naredbo, da se ustanove domače pomožne šo!e. ki naj nadomeščajo redno ljudsko šolo, dokler se ne zgradi in dokler se ne pomnoži broj rednih učiteljev. V takšni pomožni šoli naj bi podučeval n. pr. umirovljen učitelj, kandidat, svečenik, umirovljen uradnik i. t. d., glede plače se pogodi pomočna moč s selom, eventualno za nagrado In nature ...
Na misel mi prihaja nekdanja §ola pred sto leti. Eko. sedal se vračamo v staro dobo. Vojna je požrla učne moči in denar in šola propada nazaj na nivo »šomaštriie« davnih dni. To je paralela k učiteljski mizeriji v Sloveniji. — Vsekakor je pa pomožna šola bolja od nobene, in banska naredba za to dobra, sama po sebi. Toda ob njej se zamislimo na ogromne naloge bodočnosti, ki nas Čakajo v bodoči novi državi.
©vire miru.
(Govor Balfourja.)
London, 8. avgusta. Tekom debate v poslanski zbornici je pacifistična skupina provzročila razmotrivanje glede stremljenja vlade po miru. Član bivšega liberalnega kabineta Robertson je naglašal, da Nemčija nikdar ne bo zadovoljna z razoroženjem, če ne bo v to prisiljena.
Balfour je nato odgovoril, da vidi lz vse debate, da se ni prineslo ničesar novega. Ovira miru je dejstvo, da nemški militarizem ne temelji na Častihlepnostl nekaterih vojakov, marveč na tem, da zastopajo nemški pisatelji, profesorji, teoretiki ln praktiki, kl se bavilo s trgovino in z zgodovinskim raziskavanjem, vsi teorijo, da je prava politika vsakega naroda, ki hoče biti velik, politika svetovnega gospodstva. Ta velika ne-moralična kriva vera Je ravno med inteligentnimi krogi v Nemčiji pognala korenine ln predno te korenine niso uničene, je le malo upanja, da se spreobrne Nemčija prostovoljno v mirnega Člana družbe narodov. (Pritrjevanje.)
Zlo je Imelo svoj Izvor v lahko doseženih nemških vojaških uspehih In edina pot da se to zlo odstrani, je ta, da se pokaže, da vojna ne pripelje .vedno do lahkih uspehov In časih celo ne pripelje sploh do nobenih uspehov. Naša naloga nI, raziskava«, ali Je bila ta ostudna nemška doktrina fantazija posameznih mislecev. Držati se moramo samo dejanj nemške vlade.
O Belgiji. Je nadaljeval Balfour, no-■ čemo ničesar drugega reči, kakor spomniti
zbornico, da dosedaj ie noben nemški državnik, tudi kadar je imelo mirovno stremljenje v Nemčiji velik vpliv, ni povedal ničesar jasnega in določnega brez dvoumnosti. Vzeli smo Belgijo br&z povoda. Vrniti jo hočemo, kakor hitro nam bo mogoče, in sicer z vsem, kar smo ji vzeli. Nikdar niso tako govorili m to bi bila vendar edina politika, ki bi mogla zadovoljiti najbolj ekstremne pacifiste v poslanski zbornici.
Na nemški vzhodni fronti imamo še mnogo bolj jasen primer za izvedbo nemških teorij, dokler ima Nemčija moč. Vsled poloma Rusije ima Nemčija vpliv od severne Finske do črnega morja. Pred Finsko je stopila Nemčija kot osvoboditelj. Toda razen suženjstva in hlapčevstva ni hujše usode na svetu, kakor, če Nemčija koga osvobodi.. (Veselost.) Finska je sedaj v rokah Nemčije.
Nekoliko bolj prou jugu leže baltiške provincije. Brez obotavljanja in brez pri-zanašanja je skušala Nemčija z vsemi sredstvi s silo in z nasilno doseženimi pogodbami spraviti te narode pod nemško vojaško in gospodarsko gospodstvo, tako, da bi bili ti narodi dninarji Nemčije, njeni hlapci v trgovskih vprašanjih in da bi preskrbeli Nemčijo v vojni z vojaštvom. Nemčija je bila tako odločena podjarmiti te narode in izpremeniti zemljevid tega dela Evrope po svojih načelih, da se je skrbno ogibala iz-premembi, ki bi ougo\arja!a rnejam narodov in plemen. Nemčija je začrtala to novo gradbo tako, da se mora ta gradba zrušiti, kakor hitro ji vzamemo nemške opore. Nerazumljivo bi mi bilo, če bi zavezniki trpeli kak mir, ki bi se ne oziral na to razmerje.
Nasproti Romuniji je Nemčija uporabila svojo metodo na zelo karakteristični način. Nemčija ni samo prisilila Romunske, prispevati k nemškim vojnim izdatkom, marveč si je Nemčija pridržala tudi nadzorstvo nad romunsko industrijo ter se je napravila v Romuniji za absolutnega vojaškega in gospodarskega vladarja.
Tudi mi smo močno razširili svoje ozemlje. Zasedli smo južno Palestino in velik del Mezopotamije ter nemške kolonije. Če hoče kdo poznati razloček med nemškimi in angleškimi metodami, naj primerja razmere v od nas zasedenih pokrajinah z razmerami v deželah, ki jih je Nemčija zavzela.
Kamorkoli smo prišli ml, povsod smo ustvarili sigurne razmere. MI smo mnenja, da rase sedaj v Mezopotamiji več žita, kakor ga je raslo stoletja in stoletja. Ml smo mnenja, da je Palestina danes bolj bogata, kakor kdaj in da smo dosegli v nemških kolonijah velika izboljšanja. Po najskrbnej-šem študiju nastopa nemške vlade in po sporočilih nemških politikov, ne vidim niti najmanjšega znaka, da bi mogel biti razgovor z nemško vlado glede miru uspešen. Prepad, ki loči zavezniške države in centralne oblasti, je tako globok, da ga ne moremo napolniti, je tako širok, da ga bomo /nogli komaj premostiti.
Obračajoč se do pacifistične skupine, je izjavil Balfour, da ni moacoce, kakor stoje danes stvari, vrniti Nemčiji afriške kolonije. Nato je vprašal Balfour pacifiste, aH je Nemčija pripravljena, opustiti svojo politiko napram ruski vladi. Ce Nemčija ne spremeni svojega srca, ali če popolna zmaga zaveznikov ne prepriča vsega nemškega naroda, da je bila nemška politika zgrešena, potem ne more povedat!, kako naj se Rusija obnovi.
FroncosKi vml med Imm M km.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
BeroIIn, 9. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rt:p-rehta. Med Ysero in Avro živahno po-nočno artilerijsko delovanje. Jugozapadno od Ypresa in južno od Lyse so sledili silno močnemu ognju sovražni de!nl napadi, ki smo jih zavrnili. Ob An-eri ln Avri je sovražnik včeraj napadel z močnim! Silam?. Podpirala ga Je gosta megla ter je vdrl s svo?imi oklopnim! vozov? v naše pehotne in artiljerijske črte. Severno od Somme smo vrgli sovražnika v protisunku iz naših poz?c:!. Med Sommo in Avro so ustav!!! naš! protinapadi sovražni naval vzhodno od črte Morcourt - Harbonieres - Ca!x-Fresnov - Contoire. Imen smo Izgube na vjetlh In topovih. Vieti, ki smo lih dobili, nam dokazujejo, da so nam stali nasproti Angleži z avstraljskimi in kanadskim! pomožnimi zbori ter Francozi. Nad bojiščem smo zbili 30 sovražnih letal. Poročnik L5wenhardt le dosegel svojo 49., 50. in 51., poročnik Udet svojo 45., 46. In 47., poročnik baron v. Richt-hofen svojo 33.. 34. in 35« poročnik Krol! svo!o 31. in 32.. nadporočnik Billik svojo 29„ poročnik Konntcke svojo 23., 24. in 25., poročnik Auffahrt svojo 20. zmago v zraku. — Skupina nemškega cesarjeviča. Na posameznih odsekih Vesle je artiljerijsko delovanje oživelo. Uspešni delni bo!! na obeh straneh Brnl-sna in v Chamnagni severovzhodno od Soina. — -v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POTOClLO. Beroiin, 9. avgusta. (Kor ur.) Med Sommo in Avro nadaljuje sovražnik svoje napade.
Vas M o r c o u rt leŽ! ob rek! Somme, 7 km zračne Crte Jugo - zapadno od mesta Brav sur Somme, ki ga Je nemško vojno poročilo v zadnjem času večkrat Imenovalo, ko Je govorilo o cesti Corbie-Brav, oziroma 25 km zračne črte vzhodno od Amiensa. — Trg Harbonnieres leži kake 3 km Južno od velike ceste Amlens - St Ouentln, dobrih 5 km Južno od vasi Morcourt — Vas C a 1 x leži ob potoku Luce (k! priteka od vzhoda In se med Amiensom ln MoreuIIom Izliva v reko Av-re), 4 km jugo - zapadno od trga Harbonnieres. — Vas F r e s n o y enChauss6e leži Jedva en kilometer Južno od velike ceste Amlens - Rove - Noyone, dobrih 6 km Južno - zapadno od vasi Caix. — Vas Contoire leži na vzhodnem bregu reke Avre, približno 1 km vzhodno od velike ceste Amelns - Montdidier, od Amiensa oddaljena »kakih 25 km Jugo - vzhodno zračne črte, od Montdldiera oddaljena približno 8 km proti severu. — Naveden! kraji leže torej ob loku. ki se začenja ob Sommi v zračni Črti nekako 25 km vzhodno od Amiensa, se potem zakroži proti jugo - zapadu ln se, zo-
pet kakih 25 km od Amiensa, to pot južno-vshodno od tega mesta, spusti k reki Avre. — Potemtakem si je nasprotnik, v tem odseku prodirajoč proti vzhodu in jugovzhodno ob prvem navalu priboril približno 10 km širok pas ozemlja.
London. 8. avgusta. (Koresp. ur.) Kakor izve Reuter, traja angleško - francosko prodiranje še vedno. Dosedaj smo prodrli največ 18 km. Naši oklopni vozovi in naši tanki prodirajo pred Črto pehote. Dospeli smo skoro do Chaulnesa. Vjeli smo dosedaj 10.000 mož.
Amsterdam, 8. avgusta. (Koresp. ur.) Reuter poroča, da je Llovd Georges včeraj ; odpotova; v VValles, da se udeleži narodne slavnosti. Pri njegovem dohodu v Cardiff ga je sprejela na kolodvoru velikanska množica, kateri je prebral ravnokar dospelo brzojavko o stanju bojev na Francoskem. Nato je vzkliknil: »Mi smo prodrli!«
London, 8. avgusta. (Koresp. urad.) Bonar Law je sporočil v poslanski zbornici, da se je rano zjutraj pričela francosko-angleška ofenziva na ironti kakih 20 km od Morlancourta do Montdidiera. Ob 3. popoldne, je nadaljeval minister, so dospele armade do vseh točk, ki so si jih bile postavile začetkom ofenzive za cilj. Do te ure smo vplenili nad 100 topov in vjeli 7000 mož. (Odobravanje.) Globina prodiranja zna<U približno 4—5 milj na eni točki celo 7 milj. Strategični pomen tega prodiranja je popolnoma jasen. Zbornica se Je nato odgodila do 15. oktobra.
VVashington, 8. avgusta. (Koresp. ur.) Vojni tajnik Baker je naznanil, da bo predložil zbornici nov zakonski načrt glede kritja pomnoženih izdatkov za armado. Sporočil je tudi, da se je opustila namera, poveriti vodstvo ekspedicije zaveznikov v Sibiriji šefu japonskega generalnega štaba z ozirom na majhno število Čet ki je bilo poslano tja. Najbrže bo kak drug japonski general vodil ekspedicijo. Japonski kontingent bo najbrže nekoliko močnejši kakor ameriški.
BeroJIn, 9. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Več ugodnih okolnosti je pripomoglo angleško - francoskemu napadu med Ancro in Avro do začetnega uspeha. Predvsem Je bila nad vse gosta megla dne 8. avgusta zjutraj, ki Je pomagala sunku sovražnih mas. Megla je angleško - francoske oklopne vozove, ki so prodrli po nenadnem silnem ognju, tako gosto zakrila, da so prišli brez ?tode mimo obrambnih topov ter prodrl! deloma do črte artiljerije. Junaško t se Je bojevala nemška oehota proti oklopnim vozovom in napadalnim valovom, ki so se nenadno pojavili z vseh strani Jz megle in dima. Za hrbtom angleško - francoskih črt so še dolgo pokale strojne prrTke nekaterih nemških gnezd, ki so se držala do znd-nje patrone. Neugodno vreme pa je vendar prroomnclo ententnim Četam na nekaterih točkah, da so vdrle. Na črti. ozna^Vni v nemaren uradnem poročilu. r>a je zadel en-tentne čete nrnf'cjnek r?em*Ve rezerve. Vi ie ns+avil nadaljnje nadiranje ter vrerel na-na^nlce neverno od Somme zopet iz nem-škMi pozicij.
?^->eva, 9. avgusta. -Pe^it Tourrn! -izroča: Clemenoeau se Je izr?ri! dne 4. avgust nanram članom ?.rmadr»r korrMfe v davnem stann. da čaVa sedai Francosko zndnH nanor v tej vojni. "Vpoklic letnika T9?0 bo rjo ftfegovem ■™~?nr!?r»nm zadniT vojaško "oofrphn! korak Pmtc^ske.
^ar*. 9. avgusta. S podužem s+^ani oomčafo. da le ofenziva anglasite in fran-r.nsVe armade pri *.mienc" ze u>tnvPena. Protuofenziva ne*~>*ve ?.rr^"iA^ rarvva.
AflgMfa rrgnbe.
Roft^rdara. 9. avgust*. Kakor poroča »Nteinre Rotterčamsch© Cmirant«, so r^n-šale fzmbe a^clešVe armade na vseh frontah T-iTiia 191«. kolikor so bile uradno razsrla*ene. 1°7f> častnikov fn 6SMMS1 mož. Arteška mornarica io v Istem času Izgubila 41 častnikov in 229 mož.
Švedska — posredovalka miru.
Stockbolm. S. avgusta. Švedski vladi blizu stoječa *Svenska Morgenbladet« iz-vala danes v posebnem članku, da bi bilo želeti, da b! švedska vlada skupaj z drugimi nevtralnimi vladami ponudila voiujočim se svojo službo kot posredovalka miru. List še pripominja: Po tem, kar je Čuti, lahko domnevamo, da je švedska vlada obrnila svojo pozornost na to točko. Z neke strani, ki jo je lahko smatrati za poučeno, sporočajo, da po vseh državah delajo preiskavanja, da na'defo trdne črte za nevtralno posredovanje fn da se ta preiskavanja ne nameravajo prekiniti. Zdi se. da je Inicijativa v tej smeri že sprožena in da se menda že vodiio pripravljalna pogaiania med nevtralnimi državami. Torej lahko samo uoa-mo, da ta raznravlianja v nepredaleki bodočnosti dovedejo do cilja.
Boioa taktika na FnrftiP.
Vojaški sotrudnik »Berliner Tageblat-ta« general Ardenne priobčuje o zadnjih bojih na Francoskem zanimive podatke, iz katerih posnemamo: Nemška javnost smatra nadaljevanje nemškega umikanja na francoskem bojišču za znak nemškega poraza. To naziranje pa je povsem neutemeljeno, kar je razvidno že iz tega, da obsega nemško umikanje samo desno krilo, ne pa cele fronte, ki stoji v glavnem odseku med Relmsom ln Argonskim pogorjem popolnoma trdno. Tako polovično umikanje je mnogokrat začetek poznejšega uspeha. Podobnega taktičnega manevra so se poslužili v tej bitki tudi Francozi in priznati moramo, da z dobri muspehom. General Gou-rand, še ne 40 let star častnik, invand samo z eno roko In eno nogo, poveljnik ententnih čet v Champagni, je umaknil pred nemškim napadom svoje desno krilo 4 kilometre nazaj in pri tem brez pomisleka prepustil Nemcem tudi važne višinske postojanke na grebenu Moronvillers. Ali ravno s tem ie povzročil, kakor je priznal general Ludendorff sam, da se je nemški napad dne 15. JuUja ponesrečil. Onemogočil je, da b! Nemci prodrli njegovo fronto in napredoval! tudi vzhodno Relmsa. Nemci so računali, da bodo prisilili s svojim navalom na široki champagnski fronti vzhodno od Relmsa do Suippe generala Focha, da vrže tja svoje glavne rezerve In oslabi zavezniške postojanke med Solssonsom in Marno. A general Gourand si Je s svoto spretno taktiko omogočil, da je odbil nemški napad s svojim! lastnimi četam!, ne da bi mu bilo treba poseči po glavnih rezervah maršala Focha. Tako je ustvaril kar najbolj ugodno situacijo za ententno ofenzivo med Solssonsom in Mamo .
A tudi pri napadih samih so začeli Francozi z novo taktiko. Infanterijskih bojev ne uvajajo več z artiljerijsko pripravo, pač
pa pošiljajo pred napadajočiml oddelki na stotine oklopnih avtomobilov, ki bljuvajo ogenj in smrt v nemške vrste. Tankom slede najprej poldivje kolonijalne čete z ročnimi granatami, potem pa gosto strnjena regularna vojska. Na ta način se je Francozom in Angležem že parkrat posrečilo, da so naše oddelke presenetili in zanesli zmešnjavo v njihove vrste, drugače bi ne dosegli sedanjih uspehov. Seveda pa Je od entente navedeno Število vjetnlkov — 33.000 mož v prvih 14 dneh — mnogo previsoko in tudi materijalne izgube zaostajajo v resnici daleč za podatki aluranega ar madnega vodstva.
Z italijanske fronte.
NAŠE URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. avgusta. (Kor. urad.) Na italijanski fronti Je dosegel artiljerijski boj v prostoru Sette Communi posebno silo. — V Albaniji je bojno delovanje po. pustilo, — Sef generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
8. avgusta. Severno Col del Ros-sa je pognala ena naših drznih patrulj z nenadnim naskokom v beg sovražno postojanko, pripeljala nekaj vjetnikov in vplenila eno strojno puško. V noči. 7. avgusta je poskusil sovražnik zopet napadati po kratki artiljerijski pripravi na poziciji Cornona. Hitra pomoč naše artiljerije in točni protlsu-nek naše infanterije sta preprečila napad. V LagarinskI dolini, v Vallarsl In v asiaški kotlini so zadele naše baterije kolone sovražnih avtomobilov in sovražna središča.
9. avgusta. Na asiaški visoki planoti so napadli sovražni oddelki včeraj zjutraj dvakrat izpostavek na Rossu. Oba napada sta se izjalovila v našem ognju. Na raznih frontnih odsekih smo provzročili sovražniku izgube s koncentričnim artiljerijskim ognjem in drznimi patruljskiml podjetji. Zračne ladje armade in mornarice so bombardirale vojaške naprave v Pulju, na benečanskl ravnini In proti Trstu. Dve sovražni letali sta bili v zračnem boju sestreljeni. _
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
9. avgusta. Zapadno Ohridskega jezera so naše straže razpršile z ognjem močan francoski izvidni oddelek. Severno Bitolja in na obeh straneh vzhodne Crne ie prišlo do obojestranskih ognjenih napadov. V pokrajini Morene je na£a artiljerija vžgala sovražno municijsko skladišče. Pri Montu so pregnale naše izvidne čete po spopadu močne grške infanterijske oddel- > ke Južno Hume. jugozapadno Dojrana in nri izlivu Strume je bilo na obeh straneh ognjeno delovanje jako živahno.
Italijanski oik oa Mi
Včeraj dopoldne kmalu po 11. uri smo slišali italijanske letalce, ki so leteli mimo Ljubljane. Obrambni topovi so stopili v akcijo ter streljali na italijanske letalce, ki jih pa niso zadeli. Letalci so dospeli nad Ljubljano popolno-noma presenetljivo ter se nad mestom niso nič zamudili. Tudi ni slišati, da bi bili metali kake letake. To moremo danes poročati, ker so ista letala včeraj obiskala tudi Dunaj. Nad Dunaj so dospeli letalci kmalu po 9. uri dopoldne ter so metali nad 100.000 letakov na mesto. Do danes sovražni letalci avstrijske prestolice še niso obiskali. Najdelj so prišli letalci z jugozapadne fronte do Gradca, dočim so francoski letalci obiskali v Nemčiji kot skrajno točko Mo-nakovo. — Italijanski aparati so bili izredno hitri. Zatrjuje se, da so poleteli nekako 200 km na uro. Z Dunaja poročajo tudi. da so bila krila temno pobarvana. Nad Dunajem so krožili letalci prav nizko. Najprej so pripljli nad ar-zcnal, potem pa so se obrnili proti cen-trumu ter se producirali nad najživah-nejšimi ulicami in trgi v višini komaj 200 do 300 metrov, kakor pri kakem vežbalnem poletu. Metali so na Dunaj letake. Ti letaki so nosili italijanske barve ter so imeli nemški tekst. Na letakih je bil podpisan D' Annunzio. Nekaj letakov je bilo pisanih rudi v italijanskem jeziku. Ljudstvo se je zbiralo na ulicah in trgih v velikih gručah ter opazovalo sovražne letalce. Kamor so padli letaki, tam se je zbralo takoj neSteto občinstva, ki je zbiralo liste. — Na povratku se je moral en aeroplan spustiti pri cesarskem gradu Schwarzau v bližini Dunajskega Novega mesta na tla zaradi motornega defekta. Pilota sta aparat zažgala in izginila brez sledu. Se le dolgo pozneje so enega pilota našli. — Sovražni letalci na Dunaju niso bili signalizirani. Zato tudi ni bilo nrav nobene obrambe proti letalom. Voiaški in policijski krogi so se omejili za to samo na zbiranje letakov po mestu, kar pa seveda ni nič pomagalo, marveč dvignilo cene letakov. Tako se je plačevalo za letake po 20 do 30 kron. Zatrjuje se, da so prišli letalci najbrže s tirolske fronte ter da so preleteli razdaljo kakih 500 do 600 km. IzpoČetka svojega poleta so morali letalci leteti zelo visoko. Ko so pa dospeli do Donave, jim je reka kazala pot v prestolico.
NASE URADNO POROČILO.
DtmaJ. 9. avgusta. (Kor. urad.) Dogodek, o katerem se Je že dolgo sodilo, da Je mogoč, se je danes uresničil. Sovražni letalci so preleteli dunajsko mesto. Po mnogih napadih na mesta naših zaveznikov kakor tudi sovražnikov tekom sedanje vojne, že dolgo časa nI bila nikaka tajnost več, da Ima tudi Dunaj pričakovati ka| takega. 2e pred letom dni je bilo po lepakih v vežah naznanjeno, kaj se ima zgoditi v slučaju letalskega napada, da se bo mogoče ko. Ukor toliko varovati pred nevarnostmi. Ako se ta svarila tudi niso smatrala zn povsem resna, na Je vendar današnji dogodek dokazal, da je bilo potreba rekapitulirati In priporočiti te določbe.
Tehnika Je dvignila današnle letalo na tako stopinjo razvoja, na katero mu
4927
181. štev.
.SLOvcm^Ki nkault, uuc iO. avgusta iyio.
Stran 3.
odbijamo orožje ni moglo sledltL Saj morejo veliki, občutljivi in previsoko leteči zepeiini napadati uspešno Anglijo, ki se brani z vsemi dosegljivimi sred-s*v.f' kakor 50 Poroča« včerajšnji časopisi. Toliko lažje je za mala modema letala doseči višine, v katerih lih Je težko dobiti s steklom, da se umaknejo pogledu letalskih straž. Tako se je moglo tudi naše današnje posetnike, katerim je pomagalo še soparno zjutranje vreme, spoznati za sovražnike Šele takrat, ko SO se nad Dunajem spustili v nižine. V orijentacijo pa treba pripomniti, da Je mogoče dvigniti se tako visoko seveda samo brez bremena bomb. To je tudi vzrok, da so letala metala samo letake, kateri ne bodo učinkovali na zdrav razum Dunajeanov.
Z Dunaja nam javljajo, da je izdelal D' Annunzio preteklo leto velik načrt za polet na Dunaj, ki bi se imel izvršiti že 24. septembra 1917. Ta polet pa je vsled naših priprav za veliko jesensko ofenzivo v letu 1917. izostal. Po načrtu italijanskega pisatelja D' Annun-zia bi trajal polet devet ur. Preletela bi se črta čez 1000 km dolga. Aviatik, ki je moral ustaviti svoje letalo vsled defekta motorja na Nižjem Avstrijskem pri vasi Schvvarzau, kjer ima naša cesarska rodbina svoja letovišča, je mlad Italijan. Prišel je s svojim letalom na tla še precej nalahno in je takoj izginil Orožništvo in občinstvo pa so začeli preiskovati kraj daleč naokrog in so ga končno našli. V letalstvu se je vadil v Padovi. Kakor je izjavil, so hoteli Italijani s tem poletom samo demonstrirati.
Iz Verone na Dunaj v 21 /* urah. Dunaj. 9. avgusta. Načrti, da se napade Dunaj z letali, so že precej stari. Eden izmed provzročiteljev takega napada je Gabriel D* Annunzio, ki je izvedel že 4. septembra 1917 polet 91 /4 ur nad 1000 km ob velikih atniosieričnih ovirah. Polet je imel dokazati, da je mogoče Dunaj z letalom doseči in napasti. Tehnična možnost za podjetje na Dunaj je postala zadnii čas ugodnejša, ker se je Italijanom posrečilo konstruirati posebno naglo letalo, ki more že pri povprečni hitrosti 200 km na uro premagati črto Verono-Dunaj v 21/* urah. Ker so namesto bomb vzeli zadosti bencina s seboj, je bil mogoč večini teh letal tudi povratek. Doslej je naznanjeno, da se je bilo eno moralo spustiti na tla. Ni izključeno, da bi se sovražni letalci ne pojavili zopet nad Dunajem.
Letaki.
Besedilo enega izmed letakov, ki so iih vrgli italijanski letalci ,ia Dunaj, se glasi:
Spoznavajte Italijane! Ce bi hoteli, bi lahko metali mnogo ton bomb na Vaše mesto, mi pa Vam pošiljamo samo pozdrave trikolore, trikolore svobode!
Mi Italijani se ne bojujemo z državljani, otroci, starci in ženami. Mi se bojujemo z Vašo vlado, s sovražnikom narodne svobode, z vašo slepo zakrknjeno in okruto vlado, ki Vam ne more dati niti kruha niti miru in Vas vodi samo s sovraštvom in varljivimi upi
Dunajčani! Trdi se o Vas, da ste inteligentni; odkar pa ste oblekli prusko uniformo, ste padli na nivo berolin-skega grobijana in ves svet se je obrnil proti Vam.
Ali hočete nadaljevati vojno? Storite to, če hočete izvršiti samomor. Na kaj upate? Ali upate na odločilno zmago, ki so jo Vam obljubili pruski generali?
Njih odločilna zmaga je kakor kruh Iz Ukrajine: Vi čakate in umirate pred-no pride.
Dunaičani! Pomislite kaj" Vas Čaka! Zbudite se!
Živela svoboda! Živela Italija! Živela ententa!
Ostali letaki imajo podobno vsebino ter je en letak podpisan od pesnika D' Annunzia. Na posameznih točkah mesta so baje padli tudi letaki z veleizda-jalsko vsebino.
Dunaj, 9. avgusta. Na posameznih delih mesta so metali sovražni letalci le^ take veleizdajalske vsebine. Za letake so se pretepali, pozneje so jih prodajali po 2 kroni komad in nazadnje celo po 20 kron.
Žeho - Slovaška fronta.
Berolin, 0. avgusta. >Tagliche Rundschau« poroča o namenu potovanja dr. Helffericha: Položaj v Rusiji ie skrajno napet, tako da ie v doglednem času računati z izpremembo v vladi. Naša vlada tega ni pustila nikdar izpred oči, hitrost, s katero se pa zadnii čas razvijajo dogodki, ie zahtevala od-poslanie dr. Helffericha, da se informira in potem poroča.
Moskva, 8. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj zvečer so 4 oboroženi avtomobili napadli poslopje vseruske kooperativne zveze. Straža ni bila pripravljena. Napadalci so razbili blagajno ter odnesli 4 milijone rubljev.
Kijev. 8. avgusta. (Kor. urad.) V zvezi s poročili o spopadih med vstaši naših in nemških čet poroča nemški stab, da ie šlo za malopomembne dogodke, ki so bili z lahkoto likvidirani. Sedaj prihajajoča poročila pravijo, da vlada v vseh krogih na deželi popoln
mir. _
Moskva. 7. avgustar (Kor. urad.) List >Krasnaia Armiia« piše: Vzhodna Sibirija je do Baikalskega iezera očiščena Ceho - Slovakov ter oblast sovje-tov obnovljena. Več oseb ie bilo justi; fieiraiiih. Jutri bodo vpoklicani vsi bivši častniki v starosti do 60 let. V Moskvi vlada sedai mir.
Pariz, 9. avgusta. Havas poroča i z Vladivostoka, da so se morali Ceho-Slovaki pod pritiskom premočnih cet umakniti na črto Usurija
Stockholm. 9. avgusta. Poveljnik orenburških kozakov general Dutov je izdal mobilizacijsko povelje zarvse kozake orenburškega okoliša. Naznanja se, da se bo orenburško ozemlje izčisti-\o boliševikov in da bodo kozaki pomagali sosednim pokrajinam in Cebo-Slovakom, '
Murmanska fronta.
Beroiln, 9. avgusta. O značaju nemško-ruskega razmerja   piše   glasilo sovjetske
vlade: Nemški politiki so praktiki in morajo računati z dejstvi. Dejstvo je, da sovjetska Rusija noče biti orožje nemškega imperijalizma proti angleškemu imperijalzmu. Dejstvo je, da zahtevajo interesi sovjetske vlade odločno, da se zavrnejo vsi poskusi, ustvariti v Rusiji novo vzhodno fronto, ki naj bi bila obrnjena obenem proti sovjetski Rusiji in proti Nemčiji.
London, 9. avgusta. (Kor. urad.) Po izkrcanju v Arhangelsku so prodirali zavezniki proti Jugu ob železnici proti Vologdi.
Neka četa, podprta od Nemcev, se jim je postavila 5 milj južno od Arhangelska v bran. Ententne čete pa so ta oddelek pognale nazaj ter se je umaknila na Obozer-skajo, 70 milj južno od Arhangelska.
Za JugoslnuHo.
Jugoslovanskemu klubu so dospele nadalje za majniško deklaracijo sledeče izjave:
S Štajerskega: Gorniesavin-čanke naknadno še 1314 podpisov in sicer: 1. Šmartno na Paki (še 436* podpisov). 2. Liubiia pri Mozirju (128 Podpisov); 3. Šmihel nad Mozirjem (86): 4 Kokarje (452); 5. Radmirie - Ksaverii (312);   Kat. s 1 o v. izobraževal no društvo v Laporju: žene in dekleta, možie in fantje vasi Levic, obe. 2 a b 1 i a k; obč. urad Ž a b 1 i a k pri Laporju; žene in dekleta župnije Šmartno   v Rožni dolini okraj Celie.  (7t>t> podpisov);    žene in dekleta   župnije   Prevorje, okraj Kozje; z velikim navdušenjem se pridružijo majuiški  deklaraciji   možje in fantje župnije Nova   cerkev pri Celju, in sicer občini Nova eer-k e v (543 podpisov) in V i š n i a v a s (-^~>S podpisov), skrunno torej 901 pod-pisov. Občani občine Lepaniavas p r i Mozirju (196 podpisov); žene in dekleta, možje in fantje občine Trnovski vrh. okrai Ptui (151 podoi-bov); žene in dekleta, možie in mladeniči iz S t. Vida nad V a 1 d e k o m skupno 360 podpisov; občina Sv. Urban v Slov. Gor. (okrai Ptui): občina D r s t e 1 i a .   (okrai  Ptui); možje, žene in dekleta o bc i n e D r s t e 1 i a (okraj Ptui); krajni šolski svet na Dobrni; obč.   odbor   Slivnica pri Mariboru; možje in fantje, žene in dekleta iz župnije   S v. B a r b a r a v Halozah, okrai Ptui. 42$ DodpiFOV pod geslom: Prost mora biti ni narod, na svoji zemlii svoi srospod  Od teh iz občine Sv. Elizabeta 125: občinski odbor Vintarovci: narodna čitalnica v Hrastniku ob Savi;   žene in dekleta, možie in   fantie žnonije   Š t. Ili pod   Turjakom   (229 podpisov) ; žene in dekleta, možie in fantje župnije Mala nedelia pri L j u -t^omeru; dekleta in    fantie žunniie Sv. Jakob v Galiciji, obč. Pire-šica, okrai Celie   (93 podnisov); obč. odbor Tepanie. okrai Konjice: obč. zastop občine Bače.    okrni Rrežice: občina Oglonšak pri Slov. Bistrici: občina Bukovec okrai Slov. Bistrica: občina Žitnice, okrai Maribor: zavedni   prebivalci    trera   V i t a n i a okraj Celie: občinski zastop  v  V i r -š t a n i u   v   Kozjanskem   okraju. — Krajni šolski svet v Gornii Rečici pri Laškem: čitalnica pri Sv. Je-drti nad Laškim: žene in dekleta, možie in fantje   župnije   Sv. J e d r t nad Laškim: žene in dekleta občine Okolica Slatina (vasi Nesror-je. Ratanska ves, Gradiškin    dol (85 podpisov);   Gornie   Sečovo. Cerovec. Ločendol. Irgje (164   podpisov); Sv Križ. Rjavica, Strmec.   Tržišče (lfil podpisov), skupno 410 podpisov: žene in dekleta občine N i m n o (69) : žene in dekleta občine   S d o d n i e Sečovo (115): žene in dekleta občine To-kače v o (124); možie. žene in dekleta obč. Troiice (1331: občinski odbor Kozje: župani in  kmetie Ormoškega okraja. — Duhovniki Kozjanske dekanije. vedno eroreči v nravi, iskreni ljubezni do svoiecra naroda, navdušeni za njegove pravice, neupogljivi v boju za narodne svetinje, prisrčno z   zadoščenjem    pozdravljajo iueroslo-vansko deklaracijo kot prvi korak za uresničenje zaželiene prostosti in svobode jugoslovanskih plemen v okviri u jugoslovanske države pod žezlom pre-svitle habsburške dina-tiie. Pridružilio-io se deklaracije v polnem obsesru in žele iz vseera srca, da bi se v kratkem oprostili verier razn rodova!T*drri nam krivičnega in sovražnega   sistema in da bi se svobodno zamogli razvii.iti v narodnem, kulturnem, cosnodbera -cen in socijalnem oziru.
S Koroškega: Zavedne žene in dekleta župnije Štebeni pri B e k -š t a i n u , (naknadno 63 podpisov, z že vposlanimi skupno 356 podnisov); žene in dekleta iz Tehalc: obč Bek • š t a i n pri Beljaku (22 podnisov) : navdušene žene in dekleta župnije U k v e v Kanalski dolini (149 podpisov); možie in mladeniči, žene in dekleta občine Brdo pri Š m o h o r u naknadno k prvi zbirki 32 podnisov: Slovenci in Slovenke iz L i b u č pri P 1 i b e r k u (687 podpisov) : možie in mladeniči, žene in dekleta župniip Z i I j s k a Bistrica (152 podpisov): Dob pri Pliberku: Slovenci in Slovenke iz župnije Gorje ob Žili (73 podpisov); Slovenci in Slovenke iz Tini pri Velikovcu (72 podpisov) : zavedni možie. neustrašene žene in dekleta občine R a d i š e (553 podpisov) : zavedni župliani žunniie Skoči jan v Podiuni (512 podpisov): zavedne žene in dekleta iz vasi Hra-šče, občine Marijana Žili pri Beljaku: zavedni občani občine K o -stanje pri Vrbi (186 podpisov); žene in dekleta, možje in fantje v G 1 o-basnici na Koroškem (233 podpisov).
S Kranjskega: Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani: občinski odbor Kresnice . okraj Litija; zavedna Slovenka iz Krope: možie in fantje, žene in dekleta iz vasi Drenik in Vino. župnija Šmarie na Dolenjskem (71 podpisov); možje in fantie, žene in dekleta občine Kresnice, okrai Litija (491 podpisov); meščanska zveza v Kranju odobruie nastop jugoslovanskih in čeških državnozbod-skih poslancev proti dogovorom, ki so napravili med našim ljudstvom veliko
vznemirjenje, kar ogražajo ti dogovori neodvisnost monarhije in ž njimi sklenjene Jugoslaviio: občinski odbor občine Loka pri Črnomlju: žene in dekleta občine Loka ori Crnom iju, županstvo v Št. Lamber t u pri Litiji: občinarji občine Boža-kovo pri Metliki (vasi Božakovo, Želebe, Rakovecl (232 podpisov); slov. duhovščina kočevske dekanije se pridružuje s celim srcem jugoslovanski deklaraciji v svojem in v imenu vseh Slovencev te dekanije. kakor tudi v imenu vseh Slovencev, ki prebivajo med kočevskimi Nemci; županstvo na S i n o d o 1 a h pri Senožečah; obč. urad Čatež; možje in fantie iz vasi Sk^oflje in Z a v r h e k: občina Naklo na Krasu (95 podpisov): dekleta in žene župnije Sv. Trojica pri Cirknici.
S Primorskeea: Možie in fantje, žene in dekleta iz S u ž i d a pri Kobaridu (168 podpisov): žene in dekleta, možie in mladeniči občine S v i • n o (10l' podpisa): člani gospodarskega posojilnega in obrtnega društva v B a z o v i c i pri Trstu; občina Li vek; slovenski beerunci iz Goriškega stanujoči v fari Sv. L o r e n c a v Slov. Gor. okrai Ptui; ekspozitura Borut krai Pazina (121 podpisov): možie in mladeniči, žene in dekleta občine Sela in B a t u j e (338 podpisov); županstvo občine Solkan pri Gorici: žene in dekleta v \ e 1. D o 1 u na Krasa p. Komen (129 podpisov): možje in fantje žene in dekleta v Šebreljah na Goriškem (358 podpisov): besrutici iz občin Mirna. Bilje. Renče in Vrtojba sedaj v L o i d e s t a 1 u.
vesti.
== Odprava prekega soda na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Na
ukaz vojaškega poveljništva št. 221 z dne 6. t. m. se odpravlja 15. maja t. I. radi zločinov upora, ubega. zapeljevanja ali pomoči pri kršenju vojaških službenih dolžnosti, vstaje in plenjenja proglašeni preki sod. Ta odprava pa ne zajeva razglasa naredbe z dne 6. aprila 1917 glede prekega soda, veljavnega pri armadi na bojišča.
= Vzroki odstopa bivšega notranjega ministra Toggenburga. »Česky Dennik« v Plznii poroča, da je bil vzrok odstopa Toggenburga ta. da je nemškonacijonalna stranka zahtevala od njega, da odstrani liuhlianskega župana dr. Tavčarja. Grof Toggenburg pa ni hotel ustreči tej želji z ozirom na imuniteto in avtonomijo. Dr. Seidler pa se je nasprotno iziavil, da je pripravljen to storiti. Iz konflikta, ki je iz tega nastal, je moral grof Toggenburg izvajati kon-sek vence.
= Ministrstvo za ljudsko zdravje. Dunaj. 10. avgusta. Državni zakonik in »\Viener Ztg.« priobčujeta danes razglas skupnega ministrstva od 8. t. m. glede ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravje. Razglas določa pričetek poslovanja novega ministrstva z 10. avgustom. S tem preneha uradovanje drugih ministrstev glede vseh panog, ki pripadajo temu novemu ministrstvu. »VViener Ztg.« prijavlja obenem tudi imenovanje osobja za novo ministrstvo.
= Okrožno sodišče v Trutnovem. Z Dunaja poročajo: Pripravlja se poslopje za novo nemško okrožno sodišče na Češkem v Trutnovu. Včeraj je imel občinski svet v Trutnovem ?ejo, na kateri je sklenil, da se vzame v najem večji hotel, ki se da jurtičnemu ministrstvu na razpolago proti primerni naiem-nini. Hotel se je začel že adantirati za okrožno sodnijo. Adaptacije bodo v šestih tednih gotove. Razven tega se bo rabilo 32 stanovanj za sodno osobje. Vsega skupaj pride v Trutnov 42 oseb. Ker ni dovoli stanovanj, bode justično ministrstvo zgradilo veliko stavbo za sodne uradnike in uslužbence.
= Poslanec Mastalka odložil mandat. Praga. 9. avgusta. Med onimi redkimi češkimi oportunističnimi poslanci, ki še vedno verujejo v možnost mirnega sporazuma s sedanjim Dunajem in so si osnovali za propagando svo.uh načrtov lastno glasilo »Češka Svoboda«, se nahaja tudi bivši pristaš mladočeške stranke Henrik Mastalka. Ta skoz in skoz vladni mož si seveda ni upal vstopiti v novo, odločno narodno stranko češke državnopravne demokracije. To oa ie vzbudilo veliko nevoljo v vsem njegovem volilnem okraju Jičinu in mnogobrojni shodi zadnjega časa so ga po vrsti pozivali, naj se pridruži češkim narodnim poslancem ali pa naj izvaja konsekvence in odloži mandat. In v današnji številki »Češke Svobode« rriobčuje Mastalka res odnrto pismo svojim volilcem, v katerem naznanja, da se ne more pridružiti državnopravni demokraciji, nač pa da izvaia konsekvence iz izrečenih mu nezaupnic in da odlaga svoj državnozborski mandat. Obvestil je o tem že predsednika poslanske zbornice dr. Grossa in ministrskega predsednika barona Hussareka. Slednjemu je obenem sporočil, da odlaga tudi svoie mu nedavno podeljeno odlikovanje, red železne krone, v znak protesta proti Čehom sovražnemu vladnemu kurzu. zlasti pa v protest proti ne-postavni ustanovitvi trutnovskega okrožnega sodišča.
= Dr. Hochenburger — umrl. Včeraj zjutraj je umrl v Gradcu bivši pravosodni minister dr. pl. Hochenburger, star 70 let. Hochenburger je bil skozi sedem let pravosodni minister v kabinetih Bienerth, Gautsch. Sturgkh in se je posebno pri Čehih in Jugoslovani!, žalostno proslavil s svojim zagrizenim germaniziranjem. Med nami Hochenburger ni nikdar užival prav nobenih simpatij, nasprotno se mu imamo zahvaliti za nešteto nazadnjaških ukazov in za tlačenje in zasužnjevanje neodvisnega sodstva ter posebej še slovenskih sodnikov. Nemškonacijonalni duh. ki ga je zanesel v sodišča, njegovo nasilje
kot minister, sploh vsa njegova nemškonacijonalna svojstva, ki jih je s tako vnemo izigraval zlasti proti Slovencem in Čehom, so poskrbela, da ga bomo ohranili trajno v najslabšem spominu.
»Front«, ki jo izdaje armadno poveljstvo nadvojvode Jožeta, ki je poveljeval napadu na Mon-tello, poroča o zadnji ofenzivi v dolgem opisu cele bitke takole: »Čeravno je bilo vse do najmanjše posame?nosti skrbno pripravljeno, so izvedeli celo udeleženi poveljniki za čas n a -pada šele zadnji večer. Zdi se, da je naš bobneči ogenj povzročil na italijanski strani velik strah in zmešnjavo. Niti ena baterija ni odgovorila. Z uro v roki čakamo. Tri in pet minut ... dolgo zategneno bučanje nad našimi glavami, potem zatohel udar na gorski steni, potem drugi, tretji, še eden ... Sami »slepi streli«, reče nekdo za mano. »Dobro znamenje.« Nekatere baterije so se dozdevno od prvega strahu že streznile, ker sedaj začenjajo italijanske granate vedno pogoiteje sem padati; toda ta negotovi ogenj, brez cilja, je najboljši dokaz, kako malo poznajo nasprotniki postojanke naših baterij.« Poročilo opisuje aato prve napade naših čet na Montello. »Sovražnik je bil iznenađen; kar tresli so se mladi fantje. Mirno so spali v pod-kopih, ko je začela nanje padati železna toča peklenskega bobnečega ognja; vse je bilo zmešano, oficirji se niso videli, višje vodstvo je odpovedalo, telefonske žice so bile pretrgane od granat in vsled tega z zadnjimi črtami ni bilo zveze in vsaka bojna črta je čisto osamljena čakala nase navezana na svojo usodo.« »Prve tri črte glavnih laških postojank so naši zavzeli, dne 17. prodrli do železniške črte Nervesa-Volpago, ne da bi se bil mogel sovražnik le za trenotek ustaviti. Na višje povelj'
so morali naši tu obstati, da počakajo, da se pripravljena te/ka artiljerija more spraviti čez Pi-avo. To pa ni bilo tako lahko. Ker je na pogorju deževalo, kakor bi se bil utrgal oblak, je sicer deroča Piava tako narasla, da ie nepol dovršene pon-tonske mostove na treh prehodnih krajih odnesla. Skoro istočasno so južno od Nervese in v okolici Arcade in Spre-siano stoječe daleč noseče italijanske baterije na naše od sovražnih letalcev ves čas opazovane prehode umerile in njihove težke granate so dan in noč, od minute do minute z matematično natančnostjo udarjale v pontonske mostove, ki smo jih že tri dni sem že šestkrat iznova začeli. Tako ]e bilo do-važanje municije (streliva), oskrbovanje z živili in obvezami tako otežkočeno, da so tam na Montellu naprej pomaknjene čete že čisto osmaliene držale zasedene postojanke in so morale z lačnimi želodci, z obupno malo municiie 2krat, 3krat na dan ponavljajoče se hude protinapade laške infanterije odbijati« — »Tako so bili prisiljeni, da so v noči od 22. na 23. in od 23. na 24. v dveh oddelkih umaknili čete nazaj čez Plavo.«
= »Venkov« o iTszf. Pred nekaj dnevi je pisal * Venkov« o Tiszi: Ako v Berolinu mislijo, da je Tisza zastopnik berolinske politike, se ljuto varajo, kakor se varajo oni. ki mislijo, da je Tisza dunajski lakaj. Res je, da igra dvojno vlogo, ali njegov cilj je madžarsko-turška zveza, izpopolnjena z Bolgarsko in Poljsko. Torej nekak panturcizem pod madžarskim vodstvom*. Varšava-Carigrad-Batum s središčem v Budimpešti, Tisza pa kot imperator, to je njegov cilj.
= Italija za zvezo narodov. Misel za zvezo narodov se je pričela širiti tudi V Italiji. V eni zadnjih številk »Nouve Antologije« piše senator Ponti o povsem novem preustroju narodov, ki mora temeljiti na zvezi narodov. Še tekom vojne bi se morala pričeti ta organizacija narodov z raznih stranu
= Poljaki na Francoskem. »Nowa Reforma« izve iz Švice: Bivši, brigadir neke poljske legije na strani centralnih držav, polkovnik Haller, je dospel v Pariz. Haller se je z delom zaupanih mu čet prebil skozi nemške črte ter je prišel v Rusijo in od tam na Francosko. Haller nastopa v Parizu kot eden izmed oficijalnih zastopnikov Poljakov.
= Ruskega carja so boljševika pokopali na neposvečenem delu pokopališča, kjer se pokopujejo zločinci in samomorilci. Kasneje pa je ljudstvo truplo izkopalo ter ga pokopalo z vilikimi svečanostmi in pri udeležbi tisočere množice na posvečenem delu pokopališča.
= Turška mošeja. Iz Londona poročajo, da se je položil za zgradbo velike turške mošeje v Jeruzalemu prvi kamen. Angleška vlada je po svojem zastopništvu prisostvovala.
=tx Odklonitev potnih listov angleškim narodnim delavskim odbornikom. London, 9. avgusta. (Reuter.) Delavska zveza poroča: Vlada iziavlja, da se ji ne zdi priporočljivo, da bi zastopnikom narodnih delavskih odborov izročila potne liste, da bi šli v Švico in se tam sešli s Troelstrom in drugimi, ker da so ti poslednji prispeli skozi sovražne države.
= Češko-slovaška narodna liga v Ameriki. »Times« poroča, da se je 1,150.000 ameriških Čehov tako organiziralo, da morejo ponuditi pomoč Čeho-slovakom. ki se bore v Sibiriji, da bi mogli nadaljevati svojo akcijo v prilog entente. Ta organizacija nosi ime »Češko-slovaška narodna liga«. Komiteju pripada tudi več uglednih Amerikancev. Prvi cilj te narodne lige je, da nabere milijon dolarjev za nabavo zdravilnega materijala za ranjene Čehoslovake. Liga hoče propagirati ideje Čehoslovakov sploh in njihov pokret, posebno pa njihovo nostopanje v Sibiriji.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru. L avgusta.
>Alldeutsch ist kaiser« treuk Naši vsenemški krogi so si izmislili novo frazo: >Alldeutsch ist kai-sertreu<. Značilno je, da se skuša to frazo spraviti zlasti med mladino in sicer v prvi vrsti med šolsko, kier učinkuje žal naravnost škodljivo. Kai govori, nemška deca seveda ne razume v teh letih, ve pa, da s tem izziva. In škodoželjno se ti smejejo vsenemški vpokoieni in osiveli postopači, ce vidijo in slišijo, da te ie zajela taka so-larska tolpa ... To ie najnoveiši način, kako se vzgaja nemška mladina v ljubezni do — Prusiie in Hohenzollern-/ev. Kult teh dveh ie bil že doslej vzorno uveden po vseh mestnih deških in dekliških šolah. S pomočjo definicije >alldeutsch< v mladini umevnem slo-eu. pa se nai ta kult še poglobi, kajti
j s- tu v nienO dovzeino im&O vcepi :i\i politični nazor, ki ie danes le instinktiven, ki pa ostane v duši v narodnem oziru kot moto do one dobe, Kp -tane iz dečka mož. >Alldeutsch ist kai-sertreuc. Da, toda z avstrijskim patn-jotizmora nima ničesar opraviti.
Kako si p r e d s t a v 11 a i o bodočo Avstrijo. Vsenemci že pridno urejajo bodočo Avstrijo. Po njJh£: vem načrtu bode takrat, kadar bo 1 K v Avstriji in v Nemčiji vredna samo se 20 v. vpeljana marka. Na to 6e bode vpelialo popolno skupno gospodarstvo, državne meje bodo padle. Nemčija in Avstrija pa se bodete strnili tako v eno državnost z vsemi avstrijskimi nar rodi. Nenemški narodi bodo morali kratkomalo gobec držati in parirati, storiti to. kar jim bode mater Gennani-ja diktirala; >če dež ne poide« . . .
Vremenska izprememba. Dne 6. t. m. ie pričelo zopet deževati in 1'žtije naprej. Dež ie prinesel to pot nepričakovano vremensko izpremembo, velik hlad. ki se ie razvil v pravcar ti oktoberski mraz. Škoda na poljih je seveda velika. Žito ie malo kje že pospravljeno: sadie pri takem vremenu le počasi dozoreva, uničena pa bo vinska letina, ki bo dala samo kislico, kot ne še kmalu kdaj.
Nepobolišliiva ie naša >Marburger Ztg.< Angleški klic ^zdržite !< je tudi njej parola, da zopet poskuša za vojno odrevenele živce Mariborčanov poživeti. V dolgovezni klobar sariji navdušuje za vzdržanje >do častnega, zmagovitega« miru<, — ne pove pa, če bode mariborsko prebivalstvo, ki že lakote umira, imelo iutri kaj za pod zobe in za v želodec. >Marburger Ztg.< ie nepoboljšljiva. Gg. šefredakter Pa-ver. vicešef Jahn in figura grata vVi-schenvart se debelijo, kakor so se čez vojsko zredili vsi tisti gg, magistratni uradniki in dodelienci, ki za ljudstvo nima živil (čeravno so v prehranjevalnem uradu), za to pa za se tim več. Vi >Vzdržite!<; mi hočemo: >Mir!<
M i s t e r i j o z d o podjetje. Na Vetrinjski cesti se ie etabliral neki E. E.. ki se v nebrojno letakih izdaja za veletrgovca z živili. Ima pisarno, v nji pa sedi 7 deklet, ki nimajo prav nobenega drugega posla kot razpošiljati oferte. Fant ie star šele 22. let in ie pri vojakih. Išče druga ki mu obeta po 1000 K mesečno, a drug — kompanijo* — ne sme prav nič drugega kot v pisarni ves dan sedeti in markirati polnoletnega slamnatega moža za nepol-noletnega E. E„ ki podpisuje vso korespondenco, dasi bi to ne smel, ker se obrtna pravica glasi na s o dru ga > Trgovina* tudi nima prav nobenih zalog, ne tega ne onega Danes sedi fantu v pisarni neki vpokojeni uradnik, menda ne preposebnih duševnih zmožnosti. Tr-govstvo nai pazi: morda gre za kako >^viga - švagac vojno podjetje, ki lahko vsak čas skrahira Še enkrat: Pozor!
Vesti iz porckih lezi
Shod radi odškodnin  na GoriSko-Gradiščanskem. V Gradišču ob Soči se je vršil 1. t. m.   shod. ki se je bavil s potrebo zakona o odškodnini za razbita poslopja   in opustošena zemljišča, dalje, da bi država prevzela del hipo-teenih bremen in odškodovala stranke radi neobratovania in neobdelovanja. Voljeni odbor je izrazil željo, da nai bi se tudi za slovenski del Goriško - Gradiščanske osnoval sličen odbor, s katerim bi se postopalo skupno. Navzoč je bil na shodu tudi gospod dr. Jan iz Trsta ki piše k sklepu shoda nastopno: Odškodninski zakon, kakor ga ie zamislil omenjeni shod, ie težko izvedljiv in bi bil brez praktične vrednosti. Cenitev in povrnitev škode samo v denarju ie zgrešena že radi tega ker bi kurz vrednosti denarja od dneva cenitve do izplačila utegnil občutno pasti. Dalje ie treba pomisliti, da odškodnine znašajo milijarde in da bi taka množina in še papirnatega denarja pri tako pičlo razpoložljivem blagu   morala povzročiti nadaljnji in še občutneiši padec valute, s čimer bi odškodninska akcija postala tabula rasa. K vsemu temu bi pa bilo pri sedanjih vojnih   potrebščinah ne-možno uzakoniti tako obsežno postavo. Nemogoče bi bilo eventuelno postavo hitro praktično   uporabiti, ker   bi na eni strani cenitve obnovitveno akcijo silno zavlekle, na drugi pa ker bi bilo pri taki obsežnosti nemogoče vse popraviti in to ne niti tekom več let, kar se posebno iasno razvidi iz dosedanjih neuspehov države z raznimi stavbnimi akcijami in drugim. V teh razmerah bi kazalo opustošeno obnavljati edino le v etapah po ekonomičnih zahtevah neodložljive potrebe in še vse potom države same z njenimi delavskimi silami in njenimi   materijalnimi sredstvi. V prvo etapo bi prišlo n. pr. popravljanje streh razrušenih poslopii. s čimer bi se ohranili zidovi pred nadaljnim razpadom Druga etapa bi   bila preskrbitev poliskega orodja nabava živine, tretja pozidavanje itd., vse po načrtu, da so preprečijo nadaljnje večje škode in da se vsai v mejah možnosti prične z obdelovanjem in obratovanjem ter se nadaljuje vse z vedno obsežnejšim izpopolnjevanjem. Etapne postave državne restavracije bi se lažie uzakonile radi njih evidentno neodložljive potrebe in znanih minimalnih zahtevkov in bi se tudi res moglo nekaj eiekttvoega n&~
praviti, ker ima sedai edino le država v rokah sirovine in blago, in če ga nima ga edino le ona more rekvirirati drugod, in ker ima nadalie edino le ona na razpolago delavske sile, bodisi v svojih zbiralnih voiaskih tabori bodisi v ietnikih. S temi delavskim; močmi bi pa mogla država razoolagati za gornje namene i po demobilizacir, ker se bo le-ta morala vršiti v več mesecih in v etapah. Da sodelujejo i slovenski oškodovanci pri preddelih uzakonitve zgoraj omenjenih postav in da si pribore iz niih svoi hasek, ie pa treba da se i od slovenske strani osnuje odbor, ki bo delal vzporedno in skupno z italijanskim in ki bi špecijel-no varoval interese naših Hudi.
Naknadna podpora in Italijani. Goriški Slovenec nam piše: V begunskem odseku je bil sprejet Bugattov predlog, po katerem dobe politične oblasti nova navodila z obširno interpretacijo § 9., tako. da n. pr. tudi begunci iz Gorice končno dobč naknadno begunsko podporo do 500 K. Smejali smo se, ko smo videli, kako sramežljivo ie priceplial dr. Bugatto za Jugoslovanskim klubom in Osrednjim odborom potem, ko je bilo to pereče vprašan ie že rešeno in ie že nekaj sto rodbin iz Gorice dobilo naknadno podporo. Čitatelji slov. listov poznajo iz dopisov Osrednjega odbora potek zakulisnega boja. ki sc je vršil med Jugoslovanskim klubom in Osrednjim odborom na eni ter notranjim in finančnim ministrstvom na drugi strani. Končno ie naša pravična stvar /magala. Ker se ie vršil v tem oziru boj v glavnem za Gorico, je seveda marsikomu padlo v oči. da sta se za te begunce potezala edino le Jugoslovanski klub in Osrednji odbor. Od laske strani smo vedno čitali v >Eco< in >Lavoratoru<: edino le razburljivo vesti, da naknadne podpore ne bo. Zdaj pa ko ie vsa reč srečno končana ie sramežljivo pricaoljal dr. Bugatto. ki se hoče šopiriti s tujim perjem. Verujemo, da ga mora ,a stvar zelo jeziti. Jugoslovanski poslanci so se borili za Gorico, dočim sta se Faidutti in Bugatto skrivala za visokorodna krila in nista za ljudstvo nič storila.
Državni poslanec Fon   bo IS t. m.
in naslednje dni v Gorici.
vne vesti.
— Slovanski gostje v Ljubljani. 16.
t. m. pričakujemo preko 30 najodličnej-ših političnih in kulturnih zastopnikov češkega poljskega in srbohrvatskega naroda. Da se vse potrebno ukrene, se je včeraj osnoval poseben >o d b o r za sprejem slovanskih gostov v Ljubljani«. V izjemnih slučajih bo odbor rudi željam domačih srostov (članom >Nar. sveta in jugoslov. kluba«) po možnosti rad ustrezal. Naslov: Odbor za sprejem slov. gostov v Ljubljani — Katoliška tiskarna oziroma JDS. Narodni dom I. nadstropje. 7        * ' 1
— Odlikovan ie bil na italijanskem gorskem bojišču vojaški šofer Živšek Eduard z Bleda na Gorenjskem s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda radi hrabrega ponašanja med vožnjo z avtomobilom, v katerem je imel generalne štabne častnike ter peljal z istimi med najsilnejšim ognjem, sovražnih, težkih, dalekosežnih topov svojo pot nemeneč se za cestne nevarne vijuge in prepade ob ce-ri.
— Odlikovanje. Franc Bezlaj. c. kr. sodni uradnik v Litiji, sedaj eeto-vodja pri 7. lovskem bataljonu ie že četrtič odlikovan. Nahaja se na bojnem polju že 4 leta in zaslužil si je Karlov križec, dvojno bronasto in sedaj pri zadnjih bojih še malo srebrno kolajno.
— Dr. Boris Zarnik je imenovan — kakor smo že poročali — za rednega profesorja nove medicinske fakultete na zagrebškem vseučilišču. Dr. Zarnik je bil dosedaj redni profesor zoologije na vseučilišču v Carigradu in objednem ravnatelj carigraiskega zoološkega zavoda Povodom odhoda iz turške državne službe ga ie sultan odlikoval z Med-židije — redom III. vrste. Dr. Zarni je predaval svoi čas večkrat v Ljubljani jn Gorici in priobčeval svoje spise v >Vedi< in publikacijah goriške Socialne Matice. Razveseljivo' ie. da se bo mogel odlični jugoslovanski znanstvenik udejstvovati sedaj stalno med svojimi rojaki.
— Iz iustične službe. Deželnosodni svetnik v Ljubljani dr. Herman N e u -b e r g e r je imenovan za prvega državnega pravdnika
— Iz ljudskošolske službe. Za su-plentinjo v Tržišču je nameščena Alojzija M o d i c, Erna Turek je imenovana za provizorično učiteljico v Čatežu, suplentinja Justina Hiti za provizorično učiteljico pri Sv. Jakobu ob Savi, Elvira F r i e s za suplentinjo v Belipeči.
— Zakladu za podporo žrtvam političnih persekucii so darovali: mag. pharm. Ivo Tončic. Deuts^h - Gabel 20 kron, upravništvo >Slov. Naroda< zbirka 5 K; Berlec Fran, orožniški straž-moister v p.. Kandiia (2. dar) 1 K 10 v: Sajovic Valentin, trgovec v Ljubljani, nabral v veseli družbi 160 K. — Iskrena hvala zavednim ^ darovalcem; žal. da ste tako redko sejani! Potrebujemo nujno novih gmotnih sredstev, osobito tudi obleke, perila in obutve. — Oblačila se naj pošiljajo na tajništvo JDS. >Narodni dom Ix, denarni prispevki pa na dr. Viktorja Sušnika odvetniškega kandidata v Ljubljani.
— Pevskemu društvu »Slavec« ie v rdečem salonu >žabješkega guvernerja« bivši navdušeni pevec, trgovec g. K. Lindtner daroval 100 K kot dvakratno ustanovnino, enkratno ustanov-nino 50 K pa neimenovan uradnik iz trnovskega okraja
— Italijanski glas o aprovizaeij-skem postopanju kranjske vlade. Tržaški »Lavoratore« prinaša iz Ljubljane dopis, ki pravi: ^ Zadeva glede 30 vagonov krompirja iz Kranjske za Trst je napravila gotovo slab vtisk v Trstu, ampak tudi v Ljubljani, kajti gotovo je. da se bodo ljubljanski konsumentje čudili, kako da se posreči aproviz.«\ciiski komisiji v Trstu doseči dovoljenje za izvoz 30 vagonov krompirja iz Kranjske, dočim bodo Ljubljančani šele sedal dobivali 3 kg za osebo. Kranjska ie
bogata krompirja irl ga ima tudi za izvoz. Ali famozne cene s strani vlade t Lani ie dobila Ljubljana komai polovico množine, ki iei je pritikala kaiti ob času razdelitve se je reklo, da te bilo treba 400 vagonov >po3oditi« armadi. Okolnost, da ie bila cena krompirja nižja od one za repo, ie provzročila, da so kmetje dali repo ljudem, krompir pa prašičem. Ako se leto3 ne stori pravočasno potrebnih korakov, se bo zeod'b isto. Kranjska vlada ne dovoli sedaj izvoza v Trst, dovolila ga bo pa kam drugam. Kamor s krompirjem, tako ie z drugimi rečmi. Aprovizacijska komisija ne more kmetom plačati več nego določene cene, radi tega pa kmetje prodajajo svoje pridelke rajši navijalcera cen. Vlada določa cene ali nima moči, da bi dosegla ravnanje po teh cenah. Isto je z mesom. V Ljubljani se dobi dvakrat na teden meso: 10 dek za osebo. Kar ostane, gre po drugih potih po navitih cenah. (Daije zaplenjeno v >L.<)
— Krompir. Ker se novejši čas mnogokrat dogaja da posamezni kmetovalci ne da bi upoštevali odredbe ministrstva za prehrano, prodaiajo po visoki ceni raznim vojaškim kuhinjam, kakor tudi drusrim vojaškim formacijam večje množine krompirja, opozarjamo tem potom, da ie vsaka taka prodaja od strani kmetovalcev strogo kazniva ter se bodo vsi oni, ki jih pri taki prodaji zalotijo, občutno kaznovani. Pravico do nakupa krompirja ima edino le Zavod za promet z žitom ob času vojne, oziroma od niega nastavljeni komisijonurji.
— Zavarovalni oddelek c. kr. av-strij kega vojaškega zaklada za vdove in sirote (pogodbena družba: c. kr. živ-ljensko - zavarovalna družba avstrijski Feniks na Dunaju) je izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vr-to izjav odličnih osebnosti o pomenu podavanja vojnih posojil in vojnoposo-
jilnih zavarovani. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogobrojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj eden milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih ie dosedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron Nadalie se ie doslei sklenilo mnogo nad 500.000 vojnih zavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podnisov vojnega posojila. Skupno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno milijardo kron. Tudi potom vojnoposojilnih zavarovanj ie bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer da padejo njihovi reditelji v vojni. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjeni v knjižici, ie razvidno, da se zavarovanje izvršuje v uprav socijalnem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presegajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlaeri vojnoposojilnih zavarovanj presegli znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila c. kr. poštno - hra-nilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj, kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša S polnim podpisanim oziroma zavarovanim zneskom skupni uspeh vojnega posojila. Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnonoso-jilnem zavarovan in daieio in predlojre sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1. II. nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomliu. Kamniku. Kočevju. Krškem. Litiji. Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr), Logatcu. Postojni. Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki.
— Glasbena Matica. Pevce moš. zbora »Glasbene Matice« in »Ljubljanskega Zvona« u'judno prosimo, da se udeleže sestanka dne 1 2. t. m . ki se vrši v pevski dvorani Giasb Matice ob 8. uri zvečer in ne v »Narodnem domu«. Pridite vsi gotovo, je zelo nujno in važno. Odbor.
— Umrla je v Lučah na Spodnjem Štajerskem gospa Jerica pusto-, slemškova rojena Jančeva, soproga ondotnega poštaria in mati našega urednika g. Rasta Pustoslemška. Pogreb je bil danes dopoldne v Lučah. Bodi blagi slovenski gospe, ki je svoje otroke vzgojila v pravem narodnem duhu. ohranjen liub spomin, ostalim pa najiskreneiše sožalje.
— Umrla je 7. t. m. v Ljubljani vdova častnika srospa Liudmila Jesche-naerer, roj. Liilsdorf v 92. letu s=tnro Njen oče. Peter Liilsdorf je bil ljubljanski meščan, posestnik in tehnični ravnatelj nekdanje sladkorne tovarne v Ljubljani.
— Spodnja Šiška. Ciril - Metodov sestanek pretečeno nedeljo je bil prav povoljno obiskan, vendar se je volitev odbora preložila na poznejši čas. Pri tej priliki se mora pohvalno omeniti prijazno sodelovanje damskega odbora zlasti gospodične, ki so z uprav občudovanja vredno vstrajnostjo razpečava-le cvetke, sadje, narodni kolek itd. Vsem srčna hvala!
— Modna trgovina Josipina Pod-krajšek bo zaprta do 30. avgusta t. 1.
Umrl je danes zjutraj na svojem posestvu v Vižmarjih posestnik Franc Koman v visoki starosti 85 let. Pokojni je bil obče priljubljen in spoštovan ter vrl naroden človek. V njem izgubi naša simpatična pisateljica Manica Romanova svojega očeta N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
Umrl ie v četrtek v Radečah pri Zidanem mostu c kr. deželnosodni svetnik Anton R osina v 58. letu svoje dobe. N. v m. p.!
Požar. Na Poljanah pri St. Vidu ie pogorel kozolec Lovra Ferjančiča. Zgorela ie obilo žita in mrve. Škode ie okoli 14.000 K.  Požar ie provzročila
baje vojaška raketa. Gasit ie prihitelo takoj gasilno društvo iz St. Vida.
Z Gorenjskega. Prav iz srca ste Vi pisali v številki od torka o >sramo-ti Kranjske dežele«. Vsi stanovi, od najvišjega do najnižjega so razmeram primerno plačani in imajo draginiske doklade. samo učitelji smo tako nesrečni, da moramo životariti ob tistih plačah, kakor pred vojsko. Mladeniči z 18. leti zaslužijo danes več kakor učiteli z 20. službenimi leti. Šivilje imajo po 3 do 4 K na dan in hrano, učitelj pa 4 do 5 K brez hrane. Kako nai oreživi sebe in svojo družino pri taki drairinii? Ako bi živeli samo od aprovizacije, bi morali prvi teden po razdelitvi umreti, kajti vprašamo: koliko časa zaleže l moke? Žito kupovati ie predraeo Krompir je pod zaporo, s čim naj se torej preživimo? Z nahrbtnikom okro* prosjačiti pri dobrih liudeh, to je sicer sramotno, ali v današnjih razmerah potrebno, ako hočemo obraniti sebe in svojo družino. Kdo je teh raimer kriv? Gospodje iz deželnega dvorca se izgovarjajo, da nimajo denarja za nas. Kam so zapravili tisti denar, ki ie bil za nas namenjen, ne povedo Imajo era za druge Špekulacije, kakor za deželno pristavo na Robežu. kjer mečejo denar proč, nam pa se drobtin ne privoščijo, oni nimajo srca za nas Državni prispevek ie dovoljen, kdai ga pa bomo dobili, Bog ve. Imajo preveč zamotanih računov zaradi nas, da bi komu 1 vin. preveč ne dali, če prav nas imajo že desetkrat preštete. Pregovor sicer nravi: Dvakrat da. kdor hitro da. ali ta pregovor je danes ob veljavo. Sami so siti in se poznajo lakote, z^tto nas puste stradati. Pa vso se na svetu maščuje in tudi ta brezbrižnost za učitelja se >>o prej ali sloj.
V Mali Pristavi pri St. Petru na Notranjskem bila je dne 3. t. m. dopoldne na paši ukradena osem let stara krava težka prilično 500 kg in vredna 6000 K. Krava bilu je pšenične barve z belimi lisami ter bi se imela še v tem mesecu oteliti. Tatvine sumljiv je neki moški, ki je dotični dan gnal v smeri od št Petra proti Primorski meji se drugo kravo in imel obešeno čez brbr vrečo za kruh, kakor jih po navadi nosijo vojaki. Verjetno je, da ie tot odpeljal kravo čez deželno mejo na Primorsko in jo tam prodal. Kdor bi o tatvini kaj vedel, naj javi to najbližnji orožniški postaji.
Cesarska slavnost v Mariboru, ki jo priredi ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 18. avgusta 1918, Dramatično društvo, bo po vseobčem zanimanju, ki vlada povsod zanjo, prava ljudska slavnost. Slovenskega človeka naj je to kmet. uradnik ali delavec, teži ta strašni vojni čas zlasti letos v posebni meri. Zato porabi vsakdo z veseljem vsako priliko, ki mu nudi malo razvedrila. In za razvedrilo bo poskrbelo Dramatično društvo v polni meri: Godba, petje, srečolov, šaljiva pošta harmonike v kleti za mladino: vse to bo pomagalo pregnati za nekaj ur oblake skrbi. Preskrbljeno bo letos tudi z zadostno množino hladnega piva. Skrb za mize in stole je prevzel lotos odbor Dramatičnega društva sam.
Iz Maribora nam poročajo: Skandal z zaplenjeno množino bučnoga olja ivrdke Krajne v Račjem pri Mariboru postaja vedno večii. Da reši olje kon-zumu mestnega prebivalstva, je okrajno glavarstvo vso množino. 25 q zaseglo. To zasego pa ie zopet razveljavilo prehranjevalno ministrstvo, češ, olje se rabi v tehnične svrhe, kot mazilo za stroje, kolesa itd. čim se je zaznalo za to odločno, so se vršile takoj intervencije od večih strani, toda kakor se zdi, niso čisto nič zalegle, kajti minister Paul je odgovoril tako skrivnostno, da človek mora res verjeti >Marburg. Ztg.«. da stoji ministrstvo za prehrano pod popolnim pritiskom vojaške uprave. Paul tudi nekaj govori >o splošni razdelitvi na celo deželo, kar danes ne bi bilo umestno, ker bi povzročilo veliko zmedo in nered, mariborska občina Da bi ne imela nikake-ga haška.«
_ Svoj ne-
uspeh glede podelitve koncesije za gostilno >Zum Lamm« Slovencu g. Golecu, skušajo Nemci sedaj s tem oblažiti, da so raznesli govorico. Goleč ie prodal gostilno neki hotelirski iz Murzzu-schlsga ali Brucka o. M. (natanko sami ne vedo od kod.) Vse skupaj je seveda popolnoma izmišljeno in naj bi le zadrego zakrilo in mimogrede na obrt vplivalo. Pa tudi to ne bode šlo! — V Dravi ie našel nek ribič 2 meseca staro dete kroge zelo razburja — Z g. pl. Hre-za detomor.
Spor »Društva hrvatskih književnikov« fDHK) i  intendantom  kr. zemaljskog kazališta,   g. pl. Hreljanovi tem, ie nekam čudna afera ki prizade te kroge zelo razburja — S g. pl. Hre ljanovičem je imel tudi nas tisk dovo opravka pred kratkim, ko ie gostoval hrv. opera v Trstu. Pozneje se ie p. izkazalo, da oni hudi očitki niso bil.
utemeljeni v onem obsegu, kar nas za vse udeležene faktori« prav veseli. Zato pa dobiva spor intendanta s književniki ostreje forme. Po nekih kritikah, nastalih glede zadržanja intendantove-ga v odboru za Prerado vi če vo proslavo, ie poslal intendant Društvu H. K. dopis, v katerem pravi, da mu je vse-jedno, kai književniki o njem mislilo To je nekoliko vojaška gesta (— intendant je umirovljen višji častnik, menda polkovnik —), pa so književniki bri-skirani. Sedaj je DHK soglasno zaključilo, da zahteva popolnega zadoščenja; dokler mu ga pa intendant ne da, tako dolgo mu ne stavi nijeden kjiževnik na razpolaganje ne dramskih del ali kompozicij, niti ne napiše referata ali kritike. Književnike podpirajo skoraj vsi zagrebški listi, ter 90 redakcije le-te listov sklenile, da odslej ne prineso o gledališču nijedne vesti, niti napovedi predstave itd: Agramer Tagblatt. Glas SHS, Hrvatska Država Hrv. Njiva. Hrv. Prosveta Hrvatska. Ilustrovani list. Novosti. Ilustrovane Novosti. Jutranji Ji^t, Književni Jug. Savremenik, Ženski s\ et. Novine. Male Novine, Sudsl. Rundscbau. Pravda in Obzor. — Odslej bodo torej imeli gledališke vo-Bti le še službene Nar. Novine in koali-cijouaško glasilo »Brv. Riieč« (intendant je v njenem odboru in kot poslanec član koalicije). — Intendant je ia poslal društvu neki dopis, toda govori se, da njegova vsebina še ni zadostna, da bi knjižniki pokopali vojno sekiro in popušili s svoiim nasprotnikom mirovni kalumet bukovega listja. Toda
— bliža se sezona in tudi igralci nočejo, da bi jiii skorai vos tisk le zamolče-v&L Zate upamo, da ta afera ne bo trajala, kakor svetovna vojna. — Da se ie to zgodilo pred 1. 1914. — joj, koliko krika!
Moč filma. >Neue Freie Presse« piše, da je nekdo, ki je na Dunaju prisostvoval prvi predstavi filma: »Konrada Hartla živlien-ka usoda« takoi daroval 20.000 K za slepe vojake. Ta pretresljivi, globoko učinkujoči film predstavlja iutri v nedeljo in v ponedeljek >Kino Central« v deželnem gledališču.
— Danes predstavlja >Kino Central« prekrasni igrokaz: »Razburkani valovi«-.
Kino Ideal. Spored za danes soboto, 10. avgusta: »Nema priča«. Senzaci-ionelen doživljaj slavnega detektiva Kellv Browna v 5 delih. Sestavil Harrv Piel. Poleg tega še veseloigra v 1 deja-niu »Uporni soprog« ter krasen naravni posnetek »Karneval na jugu«. Ta spored se predvaja do ponedeljka ter mladini ni pristopen. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob %9. na vrtu. Sodeluje izvrstna godba na lok. Kino Ideal.
Cesarjeve kipe po 40 in 60 cm visoke priporoča trgovina Dobrič v Ljubljani. Več pove inserat.
Izgubila se ie denarnica s srednjo svoto denarja in nekaterimi papirji od Wolfove ulice skozi Zvezdo do Igriške ulice v sredo zvečer. Kdor je našel, naj odda Pred igriščem št. 3.
Izgubila se ie v četrtek grahasta kokoš na Jakobovem nabrežju. Kdor jo ima se prosi, da naznani na Sv. Jakoba trgu 6., II. nadstropje.
Našla se je ročna torbica s srednjo svoto denarja pred hišo št. 2. na Bregu. Dobi se v isti hiši prvo nadstropje.
Aprovizacija.
f Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 9. avgusta 1918. Proračun ubožne akcije izkazuje velik primanjkljaj, katerega ne krije dosedanja vladna podpora. Aprovizačni odsek sklene, da se zvišajo cene pri prodaji živil za ubožno akcijo, sosebno za mast, katere mestna aprovizacija ne more več oddajati kilogram po 10 kron, — Peku Pircu se vrne koncesija za peko kruha, — Moke ima mestna aprovizacija v zalogi še za dva dni. Ni še nobenega upanja, da bi se dvignil dovoz moke in z njim zvišala množina kruha. Prihodnji teden se razdeli na izkaznice na osebo po lA kg fižola, ajdove moke in kaše. Pri razdelitvi ajdove moke se bodo upoštevali tisti okraji, ki ajdove moke že delj časa niso prejeli. Sklene se, zahtevati za novo sezono več vagonov moke, ker sedanji mesečni kontingent 30 vagonov ne zadostuj'e potrebi občine ljubljanske, zlasti ker je v njem vštet tudi fižol. — Aprovizačni odsek sklene energičen protest proti povišanju cen kruhu, ki naj v Ljubljani že prihodnji teden stopi v veljavo. — Aprovizačni odsek razpravlja o postopanju branjevk na mestnih stojnicah, ki ne nudijo občinstvu nobenega sadja, odkar so prišle v veljavo maksimalne cene. Sklene se, da se branj evkam, ki tekom prihodnjega tedna ne bodo prodajale sadja, odvzame stojnice ter se jih odda strankam, ki bi hotele na njih prodajati sadje po maksimalnih cenah.
-f- Mast na rumene Izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo mast v ponedeljek dne 12. t. m. pri Mithleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. popoldne št. 1 do 70, od 2. do pol 3. št. 71 do 140, od pol 3. do 3. št. 141 do 210, od 3. do pol 4. št. 211 do 2S0, od pol 4. do 4. št 281 do 350, od 4. do pol 5. št. 351 do 420, od pol 5. do 5. št. 421 do 490, od 5. do pol 6. št 491 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti. Kilogram stane 20 K. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za meso za avgust), nastavijenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne dobi nihče masti.
-f- Čebula za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo čebulo na nova zelena nakazila za krompir v ponedeljek dne 12. t. m. v telovadnici II. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št 201 do 400, od 10. do 11. št. 101 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. t. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 o 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do ^00, od pol 5. do 5. št. 1201 do konca, ranka dobi za vsako osebo 2 kg če-
bule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 K. vse druge stranke po 2 kroni.
-f- Čebula za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v torek dne 13. t meseca v H. deški šoli na Ledini (Ko-menskega ulica). Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. Št 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. št 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. št 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 K Čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 krono, vse druge stranke pa po 2 kroni.
4- Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir na nova zelena nakazila za krompir v ponedeljek dne 12. t. m pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9 dopoldne št 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300. od 10. do 11. št. 301 do 450, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 451 do 600, od pol 3. do pol 4. št. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. št. 751 do 900, od pol 5. do pol 6. št 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K.
t Revizija strank, ki prejemajo izkaznice za živila. Ker se je izselilo iz Ljubljane precejšnje število strank in dijakov, ne da bi jih stranke ali hišni gospodarji odglasili. se bo vršila v kratkem revizija vseh strank, ki so vpisane pri krušnih komisijah. Razven-tega se bodo izdale hišnemu gospodarju nove legitimacije za vse stranke, ki stanujejo v hiši.
-r- Gg. hišni gospodarji se opozarjajo na tozadevni razglas, ki se objavi v kratkem v tukajšnjih dnevnikih.
f Cene krnha. Govori se, da se bodo cene kruhu povišale šele v septembru po sklicanju državnega zbora. Namerava se tudi uvesti dvojno ceno za kruh, in sicer eno za premožne, drugo pa za revnejše sloje._
Bazne stuarL
* Črne koze v Parizu. V Parizu so konstatirali več slučajev črnih koz.
* Promet zračne pošte med Dunajem In Budimpešto ie do nadaljnje odredbe ustavljen.
* Cena kuretnine v Budimpešti je poskočila od 10 na 20 K vsled brezmesnih dni.
* Dobro se je založil s tobakom. V
stanovanju visokošolca Dušana Saina v Pragi je našla policija in zaplenila zaboj 50 kg tobasa za cigarete, 50 zabojev po 50 škatelj cigaret 10 kg drugih cigaret 350 škatelj narejenih cigaret in 462 manjših zavojev tobaka.
* Lep ogrski župan. Upravni odbor poštanskoga komitata ie odstavil župana v Kiskunhalasu dr. Daniela Schillinga. ker se ie po preiskavi dokazalo, da ni niti jednega paragrafa občinskega zakona, katerega bi ne bil Schilling prekršil.
* Židovsko vseučilišče v Jeruzalemu. >Times« poroča, da se ie izvršilo pred nekaj dnevi svečano nolasranje temeljnega kamna za zgradbo židovskega vseučilišča na nekem hribu pri Jeruzalemu. Navzoč ie bil ansješki vrhovni poveljnik v Palestini.
* »Danes zaprto«. V Berolinu je bila na skrivnosten način umorjena krčmarica Messeršmidt. Morilec je pro-rezal GOletni ženi vrat in je potem pobral ves denar. Da bi ga nikdo ne motil, je razobesil na vrata napis >Danes zaprto«. Radi tega je bil umor razkrit šele čez dva dni.
* Volna In rekvizicije. Iz Temešvara poročajo, da je soproga kmeta Dominika Baverja, katere mož se nahaja Že dolgo časa v ruskem vjetništvu. zabodla svoja dva otroka, potem je ustrelila ruskega vjet-nika, ki je delal na njeni kmetiji in končno se je obesila. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da Je vse to storila,-ker vojna predolgo traja in ker je preveč rekvizicij.
* L'tesnitev tramvajskega prometa. Z Dunaja nam poročajo, da se bode promet z 19. t. m. znatno uteenil. Vsled pomanjkanja vozov, posebno motorjev in drugih potrebščin, kakor tudi vsled pomanjkanja osobja, se ne more več vzdržati promet v sedanjem obsegu. Ni6 manj kakor 12 prog se bode opustilo, promet po drugih progah pa se bode znatno utesnil. Ze ob zvečer bo promet popolnoma ustavljen. Ob nedeljah in praznikih bodo vozili vozovi le po nekaterih progah. Vse intervencije pri ministrstvih in avdijenca dunajskega župana pri cesarju niso dosedaj pripomogle k odstranitvi obstoječih težkoč
• Ko |e Noe ladjo dovršil, potrka žena in prosi za sprejem. Kdo si? vpraša očak. Žena odgovori: Laž sem. Noe se je hotel iznebltj laži ter reče: Po gospodovi zapovedi smem od vsake vrste sprejeti dvoje, pojdi in poišči si sodruga. Lal ie odšla in Je srečala goljufa Reče mu: Sprejmi me na ladjo in jaz bom vse, kar bom pridobila, s teboj delila. Goljuf ji ni verjel, pa Je vendar šel ž njo. On si je mislil: Bode-mo videli, ako do tega pride, saj sem jaz močnejši. Ko Je laž prvo pridobila, zahteva njen sodrug svoj delež; laž osorno odgovori: jaz ti nisem ničesar obljubila. Goljuf Je laž napadel in Ji Je vse odvzel. Od tiste debe se to vsaki dan ponavlja. Sodruga si vedno nasprotujeta, vendar se ne moreta nikdar ločiti. To se posebno v senanii dobi neprenehoma ponavlja.
Gospodarstvo.
— Dunajska borza je začela reagirati na dogodke na zapadnem bojišču. Hausse. ki je dosegla začetkom tega iedna znatne uspehe, se ie izpremenila v depresijo. Včeraj ni bilo sicer nikake pristne derute. vendar razpoloženje je bilo jako medlo. Vodilni papirji so padli za 3 do 5 K, nadalje so nekoliko popustile delnice paroplovbnih družb in papirnic. Značilno ie za sedanjo situacijo, da so poskočile škodovke za 13 K. Borzijanci računajo torej, da bo-demo rabili še mnogo topov predno konča vojska. V poučenih krogih pričakujejo večjih izprememb v kratkem času. Budimpeščanska borza je na dogodke na zapadnem bojišču še bolj reagirala. Tam so kurzi mnogo bolj padii kakor na Dunaju.
— Na valutnem trgu so razmere na Dunaju večinoma neizpremenjene. Nizozemski goldinar notira 513*25 berlinska marka 165*80. romunski lev 110*50, bolgarski lev 126. Švedska krona SM? švicarski frank 250 50 in ruski rubelj (izza carjeve dobe) 177 K.
— Cene premoga se bodo. kakor poročajo iz Dunaja, v kratkem povišale in sicer tako, da bodo veljale za vse
sklepe od 1. avgusta t. 1. dalje.
— Blagovni  promet   z Romunijo
bode provizorično dostopen tudi za civilno blago od 17. avgusta t. 1. naprej. Glasom uradne objave   v Cernovicah
morajo dobiti eksporterji blaga transportno dovoljenje od tamošnjega prometnega urada. Porabljati se morajo mednarodni vozni listi. — Tudi civilne osebe in prtljage se bodo prevažale od 17. avgusta t. 1. naprej v Romunijo. \ ozni listki se morejo kuoiti samo do Itskanv ali do Burdujeni in od tam naprej na Romunsko.
— Cene živeža v Švici. Kakor je razvidno iz švicarskih listov, stane v Švici eno jajce. 0*35 frankov, 1 kg slanine 4'20 franka, 1 kg svinjskega mesa 6 frankov, 1 kg govedi ne 4 franke. 1 frank je bil pred vojno enak 95 vin. avstrijske veljave.
— Gospodarska pogodba med Nizozemsko in Nemčijo, ki so jo te dni sklenili, ima samo provizoričen značaj. Nemčija se ie obvezala ,da bo dobavljala premog tako. kakor do sedaj. Nizozemska bo dajala živila, in sicer mleko, mlečne izdelke, živino,
ribe itd. Množina tega. blaga še nI določena.
— Mezde kovinarskih delavcev. Z Dunaja poročajo, da so se kovinarski delavci na Dunaju zedinili z delodajalci glede mezd. Nova delodajalska pogodba stopi z 12. avgustom 1918 v veljavo. Najnižja mezda bo znašala 2 K 22 vin. na uro (vštevši vse draoinjske doklade), oziroma 2 K 42 vin. za akordne delavce. Razvente-ga morajo delodajalci plačati poročenim delavcem tedensko 9 K za ženo ter po 8 K za vsakega otroka pod 14. letom.
Darila.
Pri ženskih boleznih zlasti ob pre-snavlialnih letih > Franc Jožefova« grenčica hitro odstrani pritisk krvi y možgane, pljuča ali srce ter odpravi zanesljivo in na lahek način zagatenja v spodnjem telesu ter počasno prebavo.
Varnostni ključi -Viktoria« se dobivajo zopet v najrazličnejših tipih. Več v današnjem inseratu. vendar pa opozarjamo, da so cene veljavne samo do konca avgusta, ker ie nameravano povišanje cene. Ključi za omare se ne izdelujejo
Aprovizačuemu   zakladu za prehrano
ubožnih slojev je daroval neimenovan dobrotnik, kakor vsakomesečno, za Julii in avgust po 100 K. skupaj 200 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala podružnica za Stari trg - Lož čisti dobiček zabavnega večera dne 28. julija v znesku 1000 K. Vsa čast marili vi podružnici! — Slovenski tehniki na Dunaju so zbrali za Ciril - Metodovo družbo 100 K.
— Namesto venca na krsto Lav. Cvetniču je daroval gosp. Josip Bole z Reke 50 K.
— Hvala!
Za oslepele vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru darove: p Ivan Slabe, vodja boletnega urada v II. Bistrici 20 K; c. kr. okr. sodnija v Kostanjevici 110 K kot spravni prisoevek, c, kr. okr. sodnija v Črnomlju 30 K iz '2 sodnih poravnav; c. kr. okr. sodnija Vel. Lašče 20 K: c. kr. davčni urad v Škof ji Loki 132 K; c. kr. okr. sodnija v Višnji gori 20 K: občinski urad Radeče 5G K; pazniki deželne prisilne delavnice pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani 8 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne   3.   avgusta:   Matilda Backer,
elektrikova soproga. 67 let, Marije Terezije cesta 8.
Dne 4. avgusta: Alojzi! Lavtar, krojač, 24 let, Radeckega cesta 20. — Josipirta Lexander, vdova davčnega pristava, 72 let
Kolodvorska ulica 12.
Dne 7. avgusta: Ondula Jeschenagg, častnikova vdova, 91 let. Krakovski nasip 22. — Frančiška   KovačiČ,   hiralka, 46 let«
Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici:
Dne 31. julija: Helena Velkovrh", kro* jačeva vdova, 49 let.
Dne 4. avgusta: Marija Kmetic, slnž-< kinja. 56 let
Dne 5. avgusta: Josip Faror, dninar* 47 let.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Sorodnikom, prijateljem in znancem  naznanjamo, potrti globoke žalosti tužno vest, da je nas za vedno zapustila in
se preselila v boljše življene moja blaga žena, naša zlata mamica
mw Jerico PusfGslernšMaun,
rojena Jonieva.
Prah njen položimo v soboto 10. avgusta k večnemu počitku na domačem pokopališču.
V Lučah, dne" 8. avgusta 1918. 4099
Anton Pusto sle ni še k,
poštar,
Marica, hči, Rasto, Fran, sinova, Fanka, stnaha.
M mm ifl m
sorejme Solinska tovarna kavalh primesi v Ljubljani. 4111
Tesarje in mlzarjje
proti dobremu plačilu (za brano in stanovanje skrb! eno) spreime AlfTON 3TSINER, Ljubljana, Jeranova ulica št 11. 175
upim SO
za most in vino in vinske sesalke (pumpe) po najboliših cenah. Beorg Melzer, Wetzelsdorf   rl Gradcu.
lahka garnitura, obstoječa iz kanapeja, 4 stolic in 2 foteljev, vse v  najboljšem stanju,
——-se proda. Ra v notam
se proda tudi skoro novo iensko kolo. Poizve se pri Iv. T ravos, Dunajska cesta 9.« dvorišče levo. 4031
Sprejmem
Marija Roslna daje v svojem in v imenu svojih otrok Ernesta in Milene, kakor vseh drugih sorodnikov pretužno vest, da je njen preljubljeni soprog in najboljši oče, gospod
Anton
m pomet
d fer. deželnosodn! svetnik
v četrtek dne 8. avgusta ob 12. uri po dolgotrajni, mučni, s potrpežljivostjo p<enašani bolezni, previden s svetotajnosti v 58. letu svoje dobe mirno v Gospodu preminul.
Zemeljski ostanki preblagega pokoja.ka položili se bodo v nedeljo dne 11. avgusta ob o. uri popoldne po blagoslovlje-nju v hiši žalosti v Radečah št. 16, na pokopališču tam v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v pondeljek dne 12, avgusta ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Radečah.
Radeče pri Zidanem mostu, dne 9. avgusta 1918.
starejšo ali mlajšo, izurjeno moč, vojaščine prosto, hrana in stanovanje v h š'. — Ivan Ravnikar, Celje. 4019
*^9$T Sprejmeta se
l mm mlinarja
j In več mlinskih delavcev v trajno s'.užbo v valjčni mlin. Feliks Toman jun., Domžale. 4036
I««
Par odrosf. prašičkov
in motko kolo se proda. V. Otok, 33, Postojna. 4117
20-SO 1 so iščejo. — Pismene ponudbe na upravn.  »Sloven. Nareda^ pod; „olje 4118".
Proda se še malo rabljen ::
kovaški meh
v obliki cilindra. —  Izve se pri 4096
Maksu Pohlinu v Kamniku.
Omiška
z vrtom, stavbišče ali kaj podobnega ob morju se kupi v Istri, na Hrvatskem, v Dalmaciji ali na kakem otoku. Podrobne ponudbe pod: „X. T. 360" na anon-čno ekspedicijo — J. Rafael, Dunaj, Graben 28. 4113
Točna samostojna 78flk|
KUHARICA
se sprejme na graščino. Predstavi naj se med 11. <n 5 uri na Kongresnem trgu st. 14, il. nadstr. — 4059
Kupi se lahek
3990
za prevažanje zavitkov. P. Šib en k, izdelki „Ađrla", Gosposka ul. 16.
& «4
crvovrstna moč v knjigovodstvu in ko-respodenci, se spreime v večjo trgovino na deželi na Štajerskem. — Vsa eskrba v hiši, plača po dogovoru. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.« 3814
t
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri, nad vse ljubljeni oče, gospod
Franc K
danes 10. avgusta, ob 8. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 12. avgusta, ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti št. 33, na farno pokopališče Šentviško.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Vida. 4119
V Šent Vidu, 10. avgusta 1918.
Franc, Josip, Valentin, Feliks, Albin, sinovi. Ivanka, Manca, hčeri.
teivsio SLAT
(Oaiev vrelec)
priporoča v večji množini ali posamezne zaboje Franc Sitar, zaloga piva GČS3, L ubijana 7.      38 '3
Sprejmem t .kaj za trgovino z mešanim blagom v službo
• od 16 do 18 let staro. Predlože naj se pismene ponudbe z dobrimi spričevali do 15. t m V trgovini že izvežbane imajo prednost —Plača oo dogovoru 3 o ti dar Kastelic, Materi |a, Istre.
Spretne
UKORIČE
se takoj za trajno sprejmo - pri ■
KARLU HAMANNU. aeos
Ženitna ponudba.
Mladenič v starosti 24 let, vojaščine prost, veselega značaja, se želi v svrho cenitve seznaniti z gospico enako veselega značaja, neomadeževane preteklosti. Na imetje se ne ozira. Prosi se, ako je mogoče, za sliko, katera se gotovo vrne. — Tajnost zajamčena.— Dopisi pod šifro: vesela bodočnost 4114 na uprav. »Sloven. Naroda«. —
se sprejme v trajno delo „Modni salon*' Roži Fabčlč, Rimska c. 6.
2 leti starega pristnega Istrskega —
3z*a sa ^*I. 'n še čisto novo W% WSEm Sff SS puško za kroglo ■fesVa UlmU »Peterlongo's Mauserpursch-Buchsen« kal. 66 Velo. Vprašanja naj se pošljejo na upravn. »Sloven. Naroda« pod „iovec 4045".
ki pride prat vsak teden na dom. — Kupi se tudi dobro obranjena
banja lz lesa, kk0\z™«l
merna za pranje. — Ponudbe na Blei-weisovo cesto st. 27 (Vila Wettach), vrata st 4, pritličje. 4110
Prodaje se::
hisa
▼ Karlovcu na lepem prostoru, pripravna za vsako obrt — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda.« — 4115
Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih
IIZiUIIIL
Narodna knjigarna,
Prešernova ulica 7.
Za vse izraze sočutja in častno spremstvo k zadnjemu počitku svoje dobre soproge se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljuje
žalujoči soprog
MATIJA TERLEP.
4005
Tr žan med,
okoli 300 kg se proda- — Cena po dogovoru. — A. Tome, Škof, -ca na Dolenjskem. 4072
se takoi spreime. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 4061
Gostilniška koncesija::
za Lfnblfano se odda v nalem s 1.
jan. 1919. Naslov peve upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4005
Sprejme se tako] dobro izurjena
KOmiSTINJA
za trgovino z mešanim blagom na debelo. — Ponudbe na: „L!ub!faaa, postal predel 163." 4015
Stalno nameščen uradnik f sjp- lsčo
mesečno SOBO
ui IS. avgust. — Ponudbe na uprav.. »Slov. Naroda« pod „stalno 4006".
Kupim posestvu
blizu postaje 20 do 40 oralov (johov)g je lahko tudi posestvo z vodno 2 a ga ali z gostilno. — Naslov pove oprav. »Slovenskega Naroda«. 4065
V zamojo m v naj
iraofdD lokali ali nQa sUaflffiaL
Kupi se tudi hisa« pripravna za trg vino v Ljubljani. Ponudbe pod vina 4018" na uprav. »Sloven.
atrgo-j
Korespondent ali korespondentinja,
samostojna moč s prakso se s p
me. — Naslov pove uor. »SI. N.«
M m liliana.
PreSeraova ul, 9.
Trgovina s galanterijo,
spomini s !jub!jansKlenl slikami itd.
Priporoča povodom rojstnega doe umetno modelirane
CESARJEVE KIPE
40 cm in 60 cm visoke. 4081
BW Zmerne cene!
KIND CENIM v m. mm
Nedelja 11. In ponedeljek 12. avgusta.
Najbolj učinkujoči in najpretresljivejši film sedanjosti:
ob kateri se osolzi vsako oko. — V glavnih vlogah člana C kr. dvor. gledališča na Dunaju Marija Majaa — Waiier Hnber. — K prvim predstavam vsak dan ima pristop tudi mladina. —
Torek 13. avgusta "li?
Posebne predstave s
WT AHASVER II. del.
Velika tragedija ljubosumnosti. 4103 Samo en dan. W NI za mladino.
ede-zvečer.
Predstave se vrše v delavnikih ob4., »/26., 7. in 9. zvečer v n ljah in praznikih ob      1. dop., ob 3., i/*S., 6., ljm\ in 9. zv<
»Z4[3_e^_e>_»^
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica: K 20,000.000. *^ -ATm*-^ M\xml m Jl\il     mJI mL \ I\A daiapua« mš*wmm sr ml aaa aaa _
SPREJEMA: Vloga na kojltioa in jih obrestuje po čistih 4 70-
Vloge na tekočI la iiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega«
KUPUJE Df PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c kr. razredne loterije.
Dubrovnik Dunaj Kotor ■otkovlo
Centrala:
Trst.
Pođrniaice i
Opatija Spljot Šibenik Zadar
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Rezerve: okrog K 312,000.000—,
s Menice, devize, vrednostne papirje itd. teke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, i na blago, ležeče v javnih skladiščih. : Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon št. 257.
31
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD", dae 10. avgusta 1918.
181. štev.
Prodalo se
4 vrvi
po 40 m dolge, 5/4 močne, 280 kg teške. — Več pove: Valentin flragorc v Mangan. 4049
Trgovski pomočnik,
Izurjen v vseh strokah, is će slntbs
jr"kaW večji trgovini. Nastop takoj.— Ponudbe Mtrg. sotr. 22 4032" na
uprav. »Slov. Naroda«.
:: HARMONIKE::
popravlja   3*82 3947 |\ Vodišek, Spod. Šiška 156.
»<■ —
[kakor tudi druge zaplembi ne podvr-fene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po naj-iviSjih cenah. M. KANT, Kranj. 2693
oženjen, voja§čine prost, zmožen slo-m ven. in nemškega —. jezika v govoru in
pisavi, v govoru tudi laškega, zeli ■topiti v sluibo kot skladiščnik h 'kaki spedicijski tvrdki, lesni trgovini, ■ali drugemu podjetju. — Naslov pove •upravništvo »Sloven. Naroda".—4051
INVALID
'ABSOLVfNTINJA
jtrgovskega tečaia, zmožna slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, slovenske in nemške stenografije, ter spretna v strojepisju, Išče nlnibe v trgovini ali pisarni, gre tudi m deželo. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3992
S tremi sobami aH več, z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami, po pnožnosti v bližini pošte za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na urrav. 5§1. N« pod „suho in zračno 3857".
NT Spreime se
boljši hlapec
b konjem. — Vsa oskrba Naslov: upravltelisivo pokopališča pri St. Krtin t LJubljani. — 4070
Zamenjajo se lepe
PITANE RACE
za živila: moko ali mast — Kje, pove upravn. „Sloven. Naroda". 4052
|af Proda m lep "M
amerikanski pes,
zvest čuvaj in "spremljevalec — Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. — 4017
Kdor ima ob nenadni Izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pripadal, naj ponudi pod „ftOSTOHAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
obstoječe Iz enonadstropne hiše sposobno za vsako veletrgovino in gostilno velikega sadnega vrta, njiv, travnikov
in gozdov itd. se takoj proda. Na-
'slov pove uprav. »Slov. Nar.« — 3911
Zaradi bolezni odstopim
TRGOVINO
x mešanim blagom v Oorioi, v zelo prometni ulici ob cestni železnici. — Lokal je velik in pripraven za vsako trgovino, zaloga in oprava se lahko •prevzame. — Prijazne ponudbe pod šifro: »Bodočnost Slovenca 4047" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
:: Pravi čefoetni::
vose
kupnje na drobno in debelo in
prosi za povzorčene ponudbe tvrdka:
Ludvik Ungar, Trst
nliea Cartntia štev. 23. 3949 Za pisma: postal predal 117
Kupim vsako množino::
nI
po najvišji ceni. 4050 J. Lakančič, Idrija, Kranjsko.
Prazne vreče
vsake vrste In suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Praktlkantlnjn
I. ali n. letnika aa spreime. Ponudbe javiti lekarni v Sesani. 3987
■V Dobre ohranjen "VI
otroški voziček
se zamenja za otroško postelilco. Vpraša se pri g. O. Bizjak, Krakovski nasip št 4 II. 4030
Vsako množino rabljenih dobro ohranjenih, ranljivih,
od vina in žga-
sodov
nia v velikosti od 60-700 lit.
4040
ANICA TRAUN,P LJUBLJANA,
Bleiweisova cesta 20.
Za maski:
stari zamaški od steklenic, nezlomijeni.........................kg K 55.—
novi zamaški od steklenic, nezlomijeni.........................kg K 95 —
zamaški sa sode, šampanjski zamaški, vreče, plahte prevzamem po najboljših cenah po poštnem povzetju na svoje stroške. — Prejšnje vprašanje pri zgoraj določenih cenah ni potrebno. — Firma J. Reisner, veletrgovina i vrečami in samaskl, Oradec, Annenstrasse 28. — Teleloa
1458. — Posredovalci se dobro nagrade. 3662
250.000 do 300.000 K za nakup nemškega starorenomiranega podjetja v Gradcu proti dobrim obrestim in hipotekarnemu zavarovanju.
Ponudbe pod: „Slchera Kapifatsanlage L 1251 4106" na B^T SCienreiehs Annoncen-Ejcpeditiori Gradec.
Kupujem nove in stare "Vi
moške in damske, mehke, nepreluk-njano in ne moljasto blago v vsaki obliki vsaki množini 4020
ANTONIE JIR M U S. PRAGA I.,
Biiekova 8. psr Teleloa 9247.
pridni zbiralca!
G. Flux
•v- Gosposka nliea 4,
I. nadstropje, levo.
Oradno dovoljena, že 20 let •bstoiooa najstarejša ljubi j.
ppsredBvalsica stanovanj is stož^
hudobnost cenj. občinstva zopet v
središču mesta lafe nujno: več navadnih in boljših kakaric sa Lfablfano in zunaj, tudi k 1—2 osebama, za častniške kakl-n|ef hotele in rostavrant«, veo hišen pod dobrimi pogoji, hišnike za [mestno vilo, vec dahne sa vse Hd. jVe'č v pisarni. — Pri zunanjih vpra-
jaBMaBeMiMI
DPLATOV
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470
Sohlenschonerveririeb L. Braunstein, Dunaj I.
GHechengasse 7.,  Abtell. 8.
materijal.
Tvornica, obokana, krita s strešno opeko, se proda s stroji in transmisijami vred; tvornica bi se tudi lahko podrla, da se dobi opeka, kamen, železo, okna, vra+a itd. Ozira se samo na direktne reflektanie. Ponudbe pod Stavbni materijal 3930" na upravništvo »Slovenskega Naroda".
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
amčen uspeh.
ujne, lepe prsi
dobite ob rab! med.
3345
Br. ji Rixa kreme za prsi Š^SE£"EES£
uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd Poizkusna pusica K 5*—, velika pušica, zadostna za uspeh k '10—. Poštnina posebej  — Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Riz preparati, Dunaj XX., Laklerergasse 6 B.
Zaloge v LJubljani: drog. Kane In „Adrlja". Zaloge v Mariboru: lekar. Schutzengel, Mar. pom. In parf. Nolfran.
V Trstu: Parf. Andreuzil, Corso 5.
aro! Podgornik
odvetnik v Gorici
posluje zopet v ulici
Montecalvario št 9 A, I. nadstropje
(prej V. Usina, nasproti kavarni „Corso",
blizu plinarne).
4109
tt
VIKTORIA
zak. zavarovana varstvena zapora
tt
iti?
Sfetoni patent I   SeozarJonalDa Iznajdba!
Vsako vdrtje z nepravim ključem onemogočeno. — Sa da lakot In lahko pritrditi na vsako kljucalnlco. — Navodilo k vsakemu ključu zastonj. — Vkljub neprecenljivih prednosti čudovito ceno. 3468
Cena vsaki garnituri: -fjnaj
(z 2 ključema).........K 8.- s poŠto K 9 —
(z 2 ključema) ponikljano K 9.— s poŠto K 10.— Za omare, miznice i. t d. svetlo K 8.—. po poŠti K 9.— Pazite na znamko Nt savratajta ponaredka.
Razpošilja se samo proti vpošiljatvi denarja naprej. ——  »Stajo aa zastopniki! ——
JNOTT tvornica larantiili kllacalnic io uklepn
Za vrata Za vrata
nT Generalno zastopstvo i "anaj „Vlkiorla", Zaareb ML 29, Treskava al. 12 (Mrvaft-ako). Tetoton 20—20. _ Mestna prodaja Bazar £0*Jg,
lllea 20 in M. »raeker, Utoa 30.
Raznašalec,- ka
»Slovenskega Mar.11 za Št. Peterski okraj
se sprejme takoj.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORM". mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—.
= Dr. E. Flesdi's Kronen-Apotheke (Gyttr), Raib Ogrsko. =
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna Mpri zlatem [elenu",
Ljnbllana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko jjSIABAFORM"
Delavec,
vajen tudi sodarske obrti,  se sprejme takol.   — Ponudbe pod: ..Delavec scdnrske obrti va-
|en 4097" na upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
HaTISTIdrSTENICE
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 3, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Og^ko:
Lekarna „pri upanja" Apotheke »zur Hoffnung«, Pćcs 45, Ogrsko.
ff\   || a     Mm    i    v        • & •»
Odbrani (izločeni) konji.
Pri art. opremni postaji arm. viš. pov. (Art. Ausr. Stadt. d. AOK) v Ljubljani, artiljerijska vojaščnica v Ljubljani bo 14. in 16. avgusta 1918 ob 8. dop. licitacijska prodaja nekoliko izločenih konj. K dražbi se pripuste samo upravičeni lastniki od politične oblasti. 1. ustance izdane „Kupne legitimacije". Iz kupne legitimacije se mora razvideti število konj, ki jih je ponudnik upravičen kupiti. — Konjski trgovci in prekupovalci so od dražbe izključeni. Prevzemne cene in kolkovne pristojbine je poravnati takoj v gotovini. Natančnejši pogoji so pri art. opremni postaji razloženi na vpogled. 3904
Kupujem
NIČE
7/io lit. vinske, konjakove, šampanjske, dalje od mineralne vode 3/s do IVi Lt. od 5000 komadov naprej 4021
A. Kohn, Praga, Karlin, Kaizlova ulice 5. Iščejo se nakupovelnice.
Gonilni jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co, Gradec 14.
4089
LATILNICE
za pogon a sHo in z roko« dalja Čistilne mlatilnice najnovejše konstrukcije, čistilnika, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mlina za lito In sadje, gepelje, slamoraz-nlce, brsoparllnlka, kotle za žganje, brane In pluge ter razna druga poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobra kakovosti, ima vedno na salogl "WJ5
eaalS##S   zalega poljedelskih strojev
"• nifllf v Ljubljani, Martinova cesta št 2.
Dalje opozarjam na svoio veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ih mlinnii   pripravnih za vsako mletev. Dobra In najce-lOCnin iniinUV, nejša postrežba vsakemu zajamčena.
I
[. kr avslr.
za vdove in sirote,
zavarovalni oddelek,
(pogodbena družba: c. k. priv. življenska zavarovalnica
Avstrijski Feniks na Dunaju) ■ ■■
sprejema še nadalje
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša \sakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme
ali prejšnjih izdaj. 4035
Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila
pri deielnem zavarovalnem oddelka v Ljubi]ar-i, (Frančevo nabrežje l/II.), pri okrajnih zavarovalnih eddalkih v tnoamija. Kamnika, Kočevju, Kranln, Krakom, Litiji, LJubljani, (Frančevo nabrežje I/I.), Logatcu« Postojni, Badovliioi in Rndolfovem. in pri njih pooblaščenih zastopnikih.
Sarajomaja aa sprotni In zanesljivi akviziterjl.
1 1
1 1
1 1 e 1
1 1
Hiša v mestu
se kapi. — Ponudbe če mogoče z navedbo cene naj se pošljejo na uprav. »Slov. Naroda« pod: „M. T. 4105".
Redka prilika!!!
Moška obleka, nekaj moških zimskih plasćtv, damska toaleta (rna-tinee), comblnee in nekaj brisač km ceno proda. — Mestni trg St 25, vrata 2. 404)
Krojaškega pomočnika
ki je vajen velikega in malega dela, sprejme takoj 4101
J. N. Potočnik v Kamnika.
MT* 3šJe se
stanovanje in hrena
za eno alt dve petnajstletni učenki. — Prispeva se deloma tudi v naturaliiah. Ponudbe na Ltublf?na, poštni predal 165. 4U8
Houalkega pomočnika
in krepkega vajenca za kovaški obrt spreime tako' s hrano in stanovanjem Mihael Wei*a, kovaiki mol-ster v Linblisnl, Eon|uina ni. 13.
Knpngem umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem  pri  prodaii posestev.
ALBERT DERGANC, briveo
Frančiškanska  ulica 10. 1458
Mladenič
ki je dovršil trgovsko šolo, 2eli v svrho prakse sprejema na večje posestvo, kjer bi imel vpogled In delo v gospodarstvu. — Cenjene ponudbe pod: .,Bodoči ekonom 4060" na upravn. ^Slovenskega Naroda".
fflaf* Išče se
vzgojiteljica
na posestvo na deželi, ki bi poučevala dvoje otrok za prva ljudsko-šolska razreda. Ponudbe in vprašanja na upravo »Slov. Nar." pod Vzgojiteljica na deželo 4083.
POZOR!!!
Karamele, mente, bonbone ▼ dozah, Fandantkocke. mentol, monia bonbone, kolnmbla, priporoča na debelo 4063
O. D ar bo, Ljubljana,
mr Mestni trg št. 13.
lstotam se prodajo tudi prazni zaboji.
Prihranite si denar
ako knpite
barvo za obleko „Tekla"
Edina nepokvarjena pralna znamka. Nadrobno 60 vin. savltek. 6—7 zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne^cene na debelo. Svarimo pred ponaredbami z enako zvenečimi imeni    Zahtevajte samo znamko „Tekla". 4100 „COMMEltCIA", prodamo društvo za kem tehn. ootrebščine, Praga L, Vaclavak6 namesti 13. DSF"   Telefon 6187. "OSO
KDpimovsakomnožinotDdi
maniše pailiie za lastno rabo:
Šelak oraniDi......kg a K170.-
ielak iN........130.-
Salmiiak v kosih......„ 35.-
Žveplo čisfo........„„ A-
Smiigljevo platno 5f_ 1-6 list „ „ 160 „   „ Ji. 0000-0 „ „ „ 1-Stearii.........kgn M100.-
Jibir kem. f mit
Mmk l ffoavedufua ki
Srzajavni nesla'): M&t, MiinHi
nannsnnnnnnnnnnnBnsnBaaaaaasBaa**
57
K7
YU
UY
0606
338931
181. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 10. avgusta 191«.
Stran 7.
In
I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
nI
Delniška glavnica 10,000.000.- kron.
Stritarjeva ulica Stav. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijsko državna razredne loterije.
R.s.rvni fondi nad 2,000.000.. k
W" Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarifae dobave in dovoljuje
mr APROVIZACIJSKE KREDITE.
I I I
Prodajalka
želi premestiti službo.Izurjena
je v Šceceriji, manufakturi in trafiki. Na plačo se ne ozira. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskeea Naroda« pod „zvesta 3929««.
Za tri odrasle otroke Ssiem
ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. — Plača po dn^ovoru. — Nastop 1.  septembra.  V. Scagnetti,
stavbenik, Lfnblisna, Selenburgo va ulica o, L nadstropje. ~ 3894
Uec vagonov
iivega apna
Ima naprodai
Valentin UR8ANCIC, Ljubljana.
Oddajajo se samo celi vagoni.
Srbečica
hraste, izpuščaje, grinte in drage osne nadloge odpravi hitro in sigurno Par atol, domaće mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresn; prašek za varstvo občutljive kože. škattjica K o\—. Oboje se dobi proti > posiatvi zneska od Paraiol-Werke, Apotheker Clmsr, v Budimpešti, VII-24. Rozss utca 21.
f
Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj katalog s slikami ur. zlatnine, srebrnine, godb. ir.štr. itd.
JAN. KONRAD
c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Brliš) št. 1958. Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26, 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) goidin ali jeklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in višje. Za ure triletna garancija. Pošilja se po povzetju. Izmena dopustna ali j 651 denar nazaj.
vseh vrst za urade društva, trgovce "itd
K,
graver in izdelcva-telj kančnkovib
Stampiiij
UMA, DvorsKI trg štev. t
. Bati
Gorica -
Stolna nI. št. 2-4.
Ljubljana
stan trg mi ll
i delavnica
Molka Id
!ensKa Mesa
s staro petTTMiis.
Šli/Binl in pisalni stroji,
gramofoni«
Električne iepne svetilke. Na|bol2Se baterije.
Posebno nizka tona za preprodajalce.
Vseka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
medenom negovanja gradi].
Iskušen svet   pri   vpađlocti   in pcstsej-Izsnfa bujcost!. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Odrsko
Szhanssirasee 2. ocfd. 41.
«£vs    e 1CI
pripraven za temeljito čiščenje je
1
parfumirano, elegsntnj adjusrirano v kartonih s 30 komadi 1120.
franko, ako se pošl;e denar naprej 3675
l T JOSIP 6U(KSHTHr.?.gR S Co. OSIJEK. SLAVONIJA.
hv ležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevuleo korenin H m MlMal v 3 dnevih luz bolečin ods.rani bnr'a očes?, bradavic?, roženo koto.
Usneh jamčen. Cena 3K3 hn*ki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZABftRfft? odstrani „TIDES" pri najbolj trdo-*»iffk**~*Ji,^ vratnem zoboboiu, ko so odpovedala vsa sitjstva m pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 oušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duh:« Iz u5^ Snežncbele zobe Vam napravi zobni fluid , SIHI3". Takojšen učinek.  — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
r*<5"se#S «M3 ši se popolnoma iztrebijo SL. ^ s pecanju smrtio. Ce ni uspeha, der.ar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena' 4 K, 3 Skatljlce 9 K. — Stenice, uSi. bolhe, ščurke uniči radikalno z zalezo vred „TZiSEA".
prašek proti zarčesn zraven 2 K. — 3069
Ce; t 3 K, 3 kartoni 7 K,
KEMENV, Koške Ž8ass2) £»2stf2Sh 12 C 21 (Oejrsfcs).
In
(OSI. :»,)
E S
mli
10
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
[v35^sd stane K 24.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
i*-1aK Bšfanel, Dunaj 8^.9
Margaretenstrasse 27 t: Abt. 3». 17.
V«*   Proceskt zastonj. 1MJ
trgovci!!!
.Nadomestek zrnate kava« naibolie kakovosti lepo zavito v kartonih no '/*. in lfc kg nudim:
pri odjemu 50 kg.............po K 11.50 ~^^f
99 99 100 „ ,, 11.
u        n   300  „.............„  „ 10.50 _•
„     m iooo „.............„ „ 10,— "^9B
Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust. — Odpošilja za naprej poslani denar ali rroti akreditivu eksportna tvrdka:
Gjorgje Vuckovič, Zagreb,
Nikolićeva ulica
Odpošilja se sigurnim In stalnim nare žiteljem tudi s Isvoznlco v vse kraje Avstrije. 3769
Naročite teitro> dokler S?a*a zslesa.
Kavni nadomestek s sladkorjem „M!LKA", pravi ,,M IL K A** vanilinsisdkor, pralek se peko (Backpul-ver), toaletno milo, miio sa brivce, cej, kakes ter vse ostalo špecerijsko, koionijalno blago proti po-
iiljatvi 75 , zneska naprej, ostanek po povzetju.
Eksportna znamenita firma
Proizvodi »Milka" Zagreb.
Prostovoljna prodajo posestva.
Proda se prostovoljno na lenem in zdravem mestu, 4 klm. od LnJ-zinsbo ceste ležeče posestvo v velikosti 240 orMov. Od tega je 15 oralov njiv, S orslov vrta fn sadevn alis 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, ISO oralov Iste, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.003 kron. Bližja pojasnila daje Elijo 3ib?c ubč tajnik v NetretlCn pri Kariovcu,
Hrvaško. 1656
Po dolgoletnem raziskavaniu na polju negovanja lepote se je konečno posiečilo. najti novo metodo, po kateri be vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odsrranijo na Kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznani! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zasloni pojasnila. PiSite takoj na: L. Sec^er, Dnns]  50, Prodal 19.,
oddelek 33. 1129
bo samo
Maša korist
toda ne odlagajte! Zahtevajte takoj ponudbo na
2©c|o kaSijevo sol In 14°|o kajnit.
Poznejših naroČil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! — Pojasnila so Vam na razpolago! — Jamstvo
za kakovrst. 3969
S^F Vinko Vabi£9 veSetrSec^^S
Žalec, Spodnje Štajersko.
Za kritie streh nalboljša, odbrana
STRESNA OPEKA
navadna (Biberschwans) In zarezana strelna (Strangfalz) lastnega isdelka se dobive v a izvrstni kakovosti In vsaki koUUni pri :: 3307
FROHLICH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov K&RLCVAC. Izvoz In odprava dovoljene z dolenjsko železnico.
X X X X X X X X X X X
ti..*
X X X X X X X X X X X X
Častite spomin
padlih junakov!
h i| ^ma i se še najde rodbina, v kateri bi ne pogrešali H I/U enega ali več članov, kateri je na polju slave, za S{ I > jj cesarja in domovino pustil daleč v tuji deželi ■ ■ svoje Življenje. — Dasi ravno ti junaki v tem pomembnem času vso čast zaslužijo, jim vendar ne moremo njih groba z cvetlicami posuti in ne postaviti spomenika.
¥Qjtt@$po9fiinski kamen
naj bi bil spomin našim padlim junakom in naj bi s cvetlicami obsut zavzemal častno mesto v vsakem stanovanju kjer se po^ie^a le ena žrtev za domovino.
Spominski kamen je 34 cm visok iz umetnega kamna (ne iz m-tvca ali podobne snovi katera se zdrobi) izpopoljen je v umetniški izvedbi, okrašen s sliko padlega junaka in z zlatim poljubnim napisom.
Nizka cena K 55.- omoguči vsakemu, da si nabavi krasen spomin svojega brata, sina, očeta ali sorodnika.
Pri naročilu je eno sliko (fotografijo) in poljubni napis, kakor tud 8 kron predplačila oddati, ostanek se sprejme po povzetju.
Obrnite se z zaupanjem na edino zastopstvo za slovenske pokrajine Jo Urek, Ljnbljanav Mestni trg it. 13. — Vzorec je na razpolago. 404o
i
X X X
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Kupim
lepe suhe gobe
f'nrćke) po najvišji dnevni ceni. — Mintel Omahen, trgovec, višnja gora*
3907
?MP" Sprejme se
kuharica
ki je samostojna In Id opravlja vsa hiSna dela. — Plača po dogovoru. -* Nastop takoj ali pozneje. — Naslov: S. Scagsettl, stavbenik, Selenbnr-gova ulica it. 6, L nad str. — 3895
trčan med
kupuje v vsaki množini od čebelarjev. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo veletrgovini 3070
Pavel Šega ~M OraCoCi Oraibachgaise 30.
Nakup zelenjave.
Kupujem po tržnih cenah zelenjavo v večjih množinah kakor: 4078
ližol v stročju svež, grab v stro-čju svež, prvo zelfe« namizno rdečo peso, Sninačo, para-
diinfke po teti. — Zaboji na razpolago. — Ponudbe takoj na
Gustav Blažon,
Lidmanska nlica 25 — CELOVEC.
Priporočamo krasne
plašče, jopica, krila, kostume, nočno haljo, perilo, modna predme ;e, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Lfnbljana, Stari trg 9. Lastna hlSa.
2652 Fine
otroške oblekce
h in krstne oprave, n
4
JOS. ROJIM
modni atelje a gospode
= LJUBLJANA =
Franta Jožefa cesta 3.
Vojaškehuradniške
=UNIFORME=
po meri v najkrajšem {asu.
Kupujem zmadene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
tjubljassa, pod Crančo št. 3.
POZOR 1 Zaradi rpokUcaaJ. . tojasko alalbovan). |« lokal odprt samo sa prodajo blaga In ale.r ob dtla.niblh aaao od 9. do pol 1.
Delniika glavnica in rezervni fondi
K 103,000.000.—
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1917:
K 214,681.380-—.
i:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala »a Dunaju. — Ustanovljena 186*. iDial Haf O IID-Sr. Mil IKtl (l liil JSliraM OtlUli"). Ustanotljcna 1IH. — 33 polmhic
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij« n. pr.: Prevzemanje eenarnlli vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil r- Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 34 Ustinena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše Izvrševanje sortam nameti na vseh tuzemsldh in inozemskih mestih — Izplačevanje Icu-
Bonov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev 1'itin dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — OpravilUče c. kr. resr. lotarlfs Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vst žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko in Is Amerika
Brzojavka: Prometna banka Ljubljana. — Telefon ste v. 41
S
mm
73
Stanje vlog Je znašalo koncem meseca Jani]a 1918 B 279,050.534*19.
Podružnica v Ljubljani
Financiranje vojaških dobav.
Češka industrijalna banka
Glavnica S 50,000.000*—
Stritarjeva ulica št. 9.
• e
Kredite za oprouiznčne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečko c. kr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
mm
Klavir se Kupi fcurnua a. šiniiouic mMm
(tndi za iivils). — Pismene ponudbe pod 99št P/4071" na upr.  »SI. Nar.*
ffmff Uradnik išče "Kg
STANOVANJI
% kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali * blizini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Staao-vanfe" na poštni predal štev. 2, Ljubljana. 3415
Čudotvorno šilo
samo K 4*00 šiva (Stepal kakor Šivalni stroj. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi Šivankami in navodilom za en komad K 4.90, 3 komadi K 13*50. — Po povzetju rošilia M. Swoboda, Dunaj, III 2, Hiess-gasse 13-48. 2953
Proda se velika izbira
Gledališkim, dramatičnim in izobraževalnim društvom se nudi redka prilika za nakup prvovrstnih strokovno izdelanih vlasulj. — Posamezni karakterji se ne oddajajo, marveč le v skupinah. — Ponudbe na: E. Navinšek, gledališki brivec, Ljubljana. Isto-tam se sprejme za brivsko obrt vajenec, za damsko stroko vajenka. 4042
Framurlnl iesredstvo z* p<>-
ridllljliUI mlajenje las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado u trajno temno pobarva 1 steklenica s posl mi K 3*25
RydyoI
je rožnata veda. Ki živo pcrrMi bleda liti Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Naslov za naročila:
M »A Engsl - Drogerio,
Brno štev. 639, Moravsko.
ra. podgane, stenice. SnAi.
m
IV Izdelava in razpošiljanje presku ||"; šeno radikalno učinkujočih uni-i Čevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper podgane in misi K 5.— Proti sobarjem in ščurkom K 5.—. Tinktura zoper stenice K 2.— Posebno močna tinktura zoper stenice „Pre-▼asll" K 3 50. — Uničevalec moljev K 2.— Prašek zoper mrftes K 1J50 in 3 K. Razplhovalec k temu K 1.20. Tinktura zoper človeške uši K 1.50. za živinske nsi K 2—. :: Prašek zoper uši v obleki in periln K ;2.—. Tinktura zoper pasje bolhe K i 150. — Prašek proti perutninskim vsem K 2.— Tinktura zoper mrčes na drevju in zelenjadi (rastlinske škodljivce) K 3.—. Pošilja se po povzetju. — Zavod za uničevanje mrčesa M. Jilnber, Zagreb 15, Pe-trlnlaka ulica 3. 2479
1DAMSKAt
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se
dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 8«-, 12*-, 20'—, na Jeta trpežna K 28*— 36, najfinejša pa K 44.— ln K 50«— Porto 95 vinarjev. V varstvo Žensk izmivalni aparat 40*-, 45*- E. Po-Šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SI. Potokv Dunaj, VL Stiegengasse 15. 1199
LHF* E^gsirti trg 19 "^BB
naznanja cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5.
do 26. avgusta 3902
zaprta. "Iteii
■ BBiSSIBIBIBIBBISlSISin
PRIMARU
D= BOTTl^i
ne ordinira 4048 do 5. septembra t. L
i
Uglaievalec klavirjev
G. F. Jurasek
Ljubljana, Wolffova ul. 12. iW Edini ~W
S£::'""ta le domač Izdelek! to {e
, JtAIEOLLSi^
•—   Dcolva se vseh rrotSafalnah 1
repllno konjsko krmilo
obsega maSiobo, beljakovino in sladkor, popoln nadomestek za
Pri vojaštvu, rudnikih, mlinih, industrijskih podjetjih in pri večjih hlevih, gospodarskih zadrugah itd. itd. za slabo branjene aH tetko delajoče konje. — V vsaki množini ga oddaja
Podjetje za krepilno krmilo
-i „VIKTORIA" i I
SOT v LJubljani, Gradišče št. 10.
Zahtevajte poizkusni koli krmila od 10 kg naprej proti zaračunu. — £*33T Cena za kg samo K 2.20. ~99
===== Pri naroČitvi pošljite vreče. =============
Pismena vprašanja samo: LJubljana, postni predal 148
SW Prospekti zastonj. *"Wfl
3522
lin za žito.
Moj originalni ročni mlin sa sito z
masivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nlrai ploščami iz trjenega materijala in pri največji porabi skoro nepokonćljiv. Model 4 z ročico za mali obrat, teža 7 kg, S 120.-. Model 9 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg, K 160.—. Rezervne mlevne plo5če K 8.— par. Masivna lesena ali železna stojala s predalom S 80.— posebej. — Razpošilja se z Dunaja proti vposiljatvi K 20.— naprej, ostanek po
povzetju. a£3T Generalno zastopstvo
Nax Bobnel, Dunaj VI.. Margaretenstrasse 27, Abt P17
*53T Za preprodajalce« Tra
snstonj. 9075
4044
v*
v Ljubljani, Mestni trg 25
prevzema zavarovanje proti:
ognju, vlomu, ropu, tatvini.
Posredovanje za reklamacije in prodale
Odprto od 3*6 pop. vsak dan.
jT
"Modni salon
Priporočam
I Židovska ulica štev. 3. ^Dvorski trg 1, Ljubljana.
svilene klobuke in čepice |
najnovejših oblik §|
za dame in deklice I
Popravila se sprejemalo, p
Žalni klobuki vodno ? zaiogL I
li jesensko sezono
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v splošno zadovoljnost
Fin in največja parna barvana in kemična čistilnica
Tovarna: Poljanski nasip štev. k. Mrite: ŠeleBDoroova ul. stev. 3.
w Postna naročila se tolio inriojejo.
Ofjfi
je izvrstno »milo« za umivanje, ki Vam nadomesti vsako drago »toaletno milo«. Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof. dr. Darmstadterja in dr. Perla, se izvrstno peni, lepo di§i in bi ga ne smelo manjkati pri nobeni hiši. — Vojakom neutrpljivo! Izvrsten predmet za trgovce in gospodinje. — Elegantna škatli a s 30 kom. okusno opremljena K 30.—, 3 skatlje ■ St'^Op s skatelj K 130.— vse s poštnino vred po povzetju. Izpod ene škatlje se ne poSilja. — Vzorci se ne dajo. — 3915
„Export Wertheimer",
Zagreb, Marovska ulica 16.
H^HHZ (Dvoriščna zgradba). "
Zaprt poštni voz,
obit s Dločevino, 9 sedežev, kompletna angleška konjska oprava (s svitkl), stroj za koruzo ali lubje drobiti, je na prodaj Kie, pove upr. »Slov. Naroda«.
Knjigovodinja,
(če mogoče zmožna vseh treh iezikov) ie izurjena moč, se takof sprejme proti dobri plači. Pro^' se le pismeno obrniti na tvrdko F. Čuden, Prešernova ulica v Ljubi ani. Sprejme se tudi urarskl učenec. 4082
M razglednic
umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav EUenmen-ger, Dona t V., Scbdnbrunnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 38^7
Limone in :: malinov sok
I. kakovosti, umetno napravljeno« osiafeno s saharinom, izdatno in stanovitno, koncentrirano, finega vonja in okusa, razpošilja od 5 kg naprej kg za K 10 60 Adolf Tosek, Pr*ga, Eral|. Vinohrady it. 1274 17. 4012
majhna partija svilnatih Cink, »       » otroških čevljev (usnje) »       » dobrih platnenih vreč, nekaj moških zimskih snken), nekaj novih In rabljenih servljet ena tapiserije, nekaj rabljenih namiznih prtov. Pojasnila daje: zavarovalclčna pisarna Mestni trg 25 v ponedeljek 3—6 pop. 3923
Tovarna slamnatih Izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo:
različnih slamnatih.......šolnov
„ „     torbic (cekarjev)
„        „ predpražnikov
Itd. 981
Cerar Franjo, tovarnar,
L   Stob, pošta Domžale.
puli eno, 1 kg belega prima puha K 45.—, finega belega s puhom K 26.—, dtto II. vrsta S 17.—f siv puh S 26.—, sivo perje K 7.90; — nepuljeno belo za kg prve vrste K 10.—, B. vrste K 7.— razpošilja po povzetju 3916
Kinskeho tr. i.
in vse zdravilne rastline na debolo in drobno
kupuje
»9
HERBA
99
zadruga za uigoj I izkoristiva-nje ljekovitog bilja,  korjenja I plodina 3^64
Zagreb, JurišUeva ul. 18.
Ponudbe z vzorci in ceno.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice u LJubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
4V/.
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881.
2751
52
1256
31