Celje - skladišče
D-Per
III 19/1986
lllJUllULg,2
COBISS •
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozda Merx	Številka 2 — Leto VI — Februar 1986
Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehniku Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, CTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Delan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (06 J) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Z	\
Namesto nageljna ob dnevu žena
Praznovati pomeni delati, biti zadovoljen in spoštovan
»Odraščala sem med vojno. Bilo je zelo hudo. Odrasla sem v prvih letih po vojni. Zgodaj sem spoznala svet in življenje okrog sebe...«
Olga Spolenak. Delavka, žena, mati. Doma je bila iz Ponikve pri Grobelnem, kjer je obiskovala osnovno šolo. In ko bi si naj prislužila svoj kos kruha, sta starša odločila: s službo ne bo nič. Ostati bo morala še nekaj let doma, da bo v pomoč materi.
»V družini nas je bilo pet otrok. Tako sem morala potrpeti doma, na kmetiji. Spet so mi ostale samo sanje o službi, o last-
nem življenju. Z šestindvajsetimi leti sem se prvič zaposlila v kmetijski zadrugi Ponikve, kjer sem delala pri zamenjavi pšenice za moko. Nikdar ne bom pozabila, kako sem se razveselila svoje prve plače.«
Toda od svojega kraja in ljubezni do zemlje se kljub zaposlitvi ni mogla ločiti. Pot jo je nato vodila v tovarno posode EMO, kjer je bila delavka. Ob rojstvu sina je hotela biti čim bliže svojemu domu, zato se je zaposlila kot čistilka v osnovni šoli na Ponikvi. Tako ji je ostalo tudi več časa za svojega prvorojenca. Nekaj let kasneje se je zaposlila v delovni organizaciji Tkanina, temeljni organizaciji Veleprodaja, kjer je še danes.
»Včasih so bili zelo nizki osebni dohodki, toda vedno sem se dobro počutila v tem delovnem okolju, zato sem se odločila,da bi študirala ob delu in si pridobila ustrezen poklic. Vpisala sem se na trgovsko šolo in jo končala pred tremi leti. Bilo je izredno težko. Dopoldne služba, nato šola in šele ob 21.30 sem se z vlakom vračala domov na Ponikvo, kjer sta me v našem novem domu, ki smo si ga zgradili, čakala mož in sin. Ob sobotah in nedeljah pa sem ves svoj prosti čas posvetna delu na posestvu.
Moj hobi je bil in bo vedno delo doma na kmetiji.«
»Tudi 8. marec smo v našem delovnem okolju vedno praznovali delovno. Nismo si delili denarja, vedno smo ga poklanjali v druge namene. Vem, drugod so organizirali bankete, delili bogata darila, imeli veselice v tej ali oni najboljši restavraciji. Me smo dobile za ta praznik nagelj. To je bila pozornost, ki je vredna veliko več. Vsi smo preživeli. Toda danes vem, da je bilo tisto, kar smo in kako smo delali, dobro. Že meni je bilo mnogo bolje v življenju, kot je bilo moji materi. Današnji mladini, mladim materam je lažje, kot je bilo nam.
Vem, nikdar več mi ne bo tako dobro, kot mi je bilo ta zadnja leta. Ne samo meni. Vsem. Toda nikdar ne bom tudi tako razočarana, kot sem bila ta leta. Izginevalo je tovarištvo, zanemarjali smo delo, vsak je iskal vrzel, da bi se izmaknil poštenemu delu in se zrinil k manj dela in kljub temu večjemu zaslužku. Meni namreč pomeni praznovanje delo, ob njem sem zadovoljna in zaradi njega upam tudi — spoštovana. Toda vsega tega ne moreš stiščati v en sam dan. Živeti je treba leto in dan. Praznovanje tudi ni nagelj, ne dela prost dan in ne kuverta. Praznovanje pomeni življenje, ki smo ga živeli, ki ga pa žal naše matere’prej še niso mogle...«
V___________________________________________________________________J
Tovarna sladkorja v Ormožu
Izgubo bodo pokrivale proizvodne delovne organizacije

Pripravljeni na volitve
Zaradi zagotavljanja dolgoročne oskrbe s sladkorjem je bil tudi Merx sovlagatelj v gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu in tako je Merxov delež pri ormoškem sladkorju omejen na delež sovlaganja v višini od 12 do 13 odstotkov. Tako dobimo letno iz Ormoža od 800 do 900 ton sladkorja, odvisno od letine, ves preostali del, sozd Mera potrebuje za normalno oskrbo letno od 6000 ton do 7000 ton sladkorja, pa iz Hrvaške in Vojvodine. Med večje dobavitelje sladkorja sodijo vsekakor Belje, tovarne sladkorja Beli Manastir, Crvenka, Ormož in Zavod za rezerve SRS. V marketinškem sektorju sestavljene organizacije menijo, da letos ne bo večjih težav pri preskrbi s sladkorjem.
Tovarna sladkorja v Ormožu je tudi lani poslovala z izgubo. Ker smo podpisniki sporazuma in sovlagatelji, bi morala tudi naša sestavljena organizacija pokrivati izgubo v višini deleža sovlaganja, to sta delovni organizaciji Blagovni center in Dravinjski dom Slovenske Konjice. Dogovorili smo se, da bi ti dve članici, podpisnici sporazuma, pokrivali izgubo v Ormožu iz sredstev, ki jih združujemo v sklad skupnih rezerv SRS, vendar pa se je v okviru republike našla druga rešitev za pokrivanje izgube v tovarni sladkorja v Ormožu in sicer da bodo izgubo pokrivale samo sovlagateljice s področja proizvodnje, nikakor pa ne sovlagateljice s področja trgovine na drobno.
Vsem ženam čestitamo za njihov praznik — 8. marec
L
Izteka se štiriletna mandatna doba delegacij in delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
V temeljnih organizacijah združenega dela, enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih bomo marca volili člane delegacij za zbore družbeno političnih skupnosti (DPS) in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS).
In katere zbore imajo skupščine DPS?
Naj jih ne bo odveč še enkrat omeniti, prepričani smo namreč, da je med nami še vedno kdo, ki si ni zapomnil sestave skupščin.
Občinske skupščine imajo po tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Republiške skupščine imajo prav tako tri zbore: zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor.
Zvezna skupščina pa ima dva zbora: zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin.
Kolegijski poslovodni organ, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo Vestnika
Poslovna skupnost Hmezad-Merx
100 kmečkih žensk na morje
Tako kot vsako leto je tudi letos organiziran izlet 100 kmečkih žensk na morje pod pokroviteljstvom Poslovne skupnosti Hmezad-Mera. Naša sestavljena organizacija Mera bo prispevala 25 starih milijonov dinarjev.
O tem, kako je bilo na izletu, ali so kmečke žene vzele s seboj dovolj dobre volje ali ne, pa vam bomo poročali v naslednji izdaji Vestnika.
Opravičilo
Opravičujemo se vsem bralcem Vestnika Merx za neljubo pomoto, ki nam jo je zagodel tiskarski škrat v prejšnji številki Vestnika. 8. februar — slovenski kulturni praznik — nam je prestavil kar za en mesec, na 8. marec. Upamo, da bralci to niso vzeli kot zlonamerno. Kaj hočemo, kdor dela, pač tudi greši.
Uredništvo
Pred nami so nove naloge
Organiziranost gostinstva in turizma v naslednjem srednjeročnem obdobju v sozdu Merx
Kolegijski poslovodni organ sozda je pri opredeljevanju svojih stališč do razvojnih programov posameznih dejavnosti za srednjeročno obdobje za področje gostinstva in turizma ugotovil, da so bili v preteklem srednjeročnem obdobju doseženi pomembni rezultati v vseh oblikah te dejavnosti ter da na tej osnovi obstajajo realne podlage za še hitrejši razvoj." Zato je dal kolegijski poslovodni organ pobudo, da bi do leta 1990 oblikovali eno delovno organizacijo gostinstva in turizma v sozdu Mera, kajti hitrejši in kvalitetnejši razvoj na tem področju lahko dosežemo samo z organizacijsko in poslovno krepitvijo te dejavnosti. Seveda bi to nalogo izvajali po fazah in bi upoštevali specifični položaj zdraviliškega turizma.
Tako bi se v prvi fazi povezali
delovni organizaciji Gostinsko podjetje in Hoteli gostinstvo Celje, brez preoblikovanja njihovih temeljnih organizacij in tako bi se oblikovalo močnejše razvojno jedro, h kateremu bi se kasneje pridružile tudi ostale delovne organizacije te dejavnosti sestavljene organizacije, pa tudi zainteresirane gostinsko turistične delovne organizacije zunaj sozda.
O integraciji Gostinskega podjetja in delovne organizacije Hoteli gostinstvo, ki naj bi se predvidoma končala do julija, so že razpravljale vse družbenopolitične organizacije v vseh tozdih obeh delovnih organizacij, ki so podprle vse aktivnosti in dale »zeleno luč« za nadaljnje delo.
Delovna komisija, ki je bila imenovana za sprotno razčiščevanje vsebinskih vprašanj in za
vodenje vseh nadaljnjih aktivnosti, sestavljena pa je iz predstavnikov obeh delovnih okolij, je že pripravila pregled sedanjega stanja in predvidene rešitve v okviru skupne nove delovne organizacije.
Predlogi in stališča kolegijskega poslovodnega organa o organiziranosti gostinstva in turizma v sestavljeni organizaciji Mera za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 niso nova stvar, ampak slonijo na že znanih pobudah povezovanja gostinstva in turizma v regiji in širše, o katerih so tekle razprave v zadnjih letih, posebej pa še na sprejetih stališčih s posvetovanja, ki ga je sklical medobčinski svet ZK v letu 1984 ter na sprejetih sklepih predsedstva Občinskega komi: teja ZKS Celje z dne 9.10.1985.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so oblikovane dvodomno. To pomeni, da imajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor uporabnikov delegirajo delegate delovni ljudje in občani, v zbor izvajalcev pa delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti za uporabnike (vzgoja in izobraževanje, znanost, socialno varstvo, zdravstvo itd).
Kako številčni so posmezni zbori, določajo za občinske skupščine statuti oziroma posebni odloki," za republiške skupščine in zvezno skupščino pa to določa ustava.
Katere delegacije bomo volili v posameznem delovnem okolju in koliko članske bodo te delegacije, smo opredelili v statutu organizacije združenega dela.
Ker je voliti ustavna pravica in dolžnost slehernega delavca, ki ima volilno pravico, naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi uporabil svoje pravice in izpolnil svoje dolžnosti.
Sodelovali
pri
pokrivanju
izgub
Po osnovnem sporazumu o združevanju sredstev za investicijske naložbe je bila tudi naša sestavljena organizacija MERX sovlagateljica pri zidavi Hmezadove mlekarne v Arji vasi s 6,5 milijarde starih dinarjev. Takrat smo se s posebnim sporazumom opredelili, da bomo mlekarni zagotavljali določene količine mleka, ki naj bi ob koncu leta 1985 že znašale 19 milijonov li-. trov mleka. Tega v celoti nismo dosegli, prav tako pa tudi Hmezadova delovna organizacija Celjske mlekarne ni izpeljala programa pospeševanja mlečne proizvodnje, kot je bilo to dogovorjeno na poslovnem odboru za gradnjo mlekarne.
Ob podpisu sporazuma o sovlaganju smo se tudi opredelili, da bodo vse naše članicej trgovske in kmetijske delovne organizacije v okviru sozda, ob morebitni izgubi Hmezadove mlekarne, same odplačevale anuitete in obresti od danih združenih sredstev.
Ker je imela delovna organizacija lani izgubo je bil ta dogovor tudi izveden, poleg tega pa smo se preko Plansko poslovne skupnosti dogovorili, da bo sestavljena organizacija Mera poskušala še sodelovati pri pokrivanju izgube v višini od 3 do 4 milijarde, odvisno od tega, koliko bomo lahko znotraj sistema združili.
MERK
VESTNIK
Zagotavljanje nemotene preskrbe je pogojeno z združevanjem sredstev
FEBRUAR 1986
Dvanajstega decembra lani je bil v Somboru podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju; s podpisom samoupravnega sporazuma smo si zagotovili 1500 ton pšenice, 500 ton pšenične moke, 300 ton koruze, 350 ton olja in drugih prehrambenih proizvodov. Dobava pšenice, pšenične moke in koruze ni pogojena z združevanjem sredstev, temveč je ve-
zana na nakup proizvodov, opredeljenih po vrstah in količini za posamezno leto v blagovni listi, ki je sestavni del SaS.
Za prihodnje srednjeročno obdobje še nimamo zagotovljenih potrebnih količin pšenice, pšenične moke, koruze in sladkorja. Več SaS je ob koncu 1985. leta prenehalo veljati. Že dalj časa se pogovarjamo s posameznimi velikimi sistemi v SAP Voj-
Odobren kredit za nabavo materialnih gnojil
Sozd Merx je prejel 1 milijardo 788 milijonov starih dinarjev
Izvršilni odbor Zveze hranilno kreditne službe Slovenije je odobril od skupnih 60 milijard starih dinarjev našim kmetijskim delovnim organizacijam 1 milijardo 788 milijonov starih dinarjev za kreditiranje nabave mineralnih gnojil. Obresti za strogo namenski kredit so 6-odstotne, naše članice pa ga bodo morale vrniti do 7. aprila letos. Rok vračila se bo v skladu z možnostmi lahko tudi podaljšal.
In kako smo ta kredit razdelili med naše kmetijske delovne organizacije? Pri razdelitvi sta upoštevana dva kriterija — nabava umetnih gnojil v novembru in decembru lanskega leta — nabava v januarju letošnjega leta ter dispozicije za februar. Tako se naše članice po navedenih kriterijih prejele: Kmetijski kombinat Šentjur 33,4 odstotka, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 31 odstotkov, Kmetijska zadruga Celje 19,3 odstotka in Kmetijska zadruga Laško 16,3 odstotka.
V MPI stekla proizvodnja aglutena
Razvojna služba je MPI je izdelala preparat za fenilketonurike
Razvojna služba v Mlinsko-predelovalni industriji Celje je kot prva v Jugoslaviji izdelala preparat za fenilketonurike. Kdo so fenilketonuriki? To so ljudje s posebno boleznijo, ki imajo moteno presnovo aminokisline fenilanalina ali enostavneje povedano, to so ljudje, ki ne smejo uživati bejakovin.
S pravilno dieto je mogoče doseči, da pri teh bolnikih ne pride do okvare možganov. Ljudi s to boleznijo je sicer zelo malo, vendar so bili do sedaj bolniki odvisni od nakupa dragih preparatov v tujini.
. V razvojni službi MPI, kjer se med drugim ukvarjajo tudi s prehrano fenilketonurikov, so izdelali nadomestek za moko z
imenom AGLUTEN, ki ne vsebuje beljakovin.
V začetku februarja je proizvodnja aglutena stekla v temeljni organizaciji Mlin.
Kot je bilo že omenjeno, je agluten prvi tovrstni proizvod v državi in je nastal kot rezultat raziskovalnega dela v MPI. Agluten se lahko uporablja tudi pri celiakiji (preobčutljivost na gluken) in pri bolezenskih stanjih, kjer so beljakovine prepovedane.
Agluten je za zdaj mogoče dobiti prek društev za fenilketonurike.
Preparat je bil preizkušen na otroški univerzitetni kliniki v Ljubljani, kjer so ga strokovnjaki ugodno sprejeli.
Darinka Oset
Premajhen interes
Posebna delovna skupnost pravne pomoči
Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije je bil določen in posredovan v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah delovne skupnosti pravne pomoči sozda in združenih organizacij v sestavi sozda.
Razprave v nekaterih delovnih okoljih pa so pokazale, da so manjše delovne organizacije za ustanovitev take delovne skupnosti pravne pomoči, medtem ko večje delovne organizacije, ki imajo same organizirano takšno službo, ustanovitev delovne skupnosti pravne pomoči sicer podpirajo, vendar ne kot ustanovitelji, ampak bi kasneje uporabili nekatere usluge, predvsem zastopanje pred sodišči.
Iz pogovorov z ostalimi sestavljenimi organizacijami, ki imajo organizirano posebno delovno skupnost pravne pomoči, pa se je ugotovilo, daje vidik samofinan-ciranja te delovne skupnosti za-
nemarljiv in je pridobivanje dohodka v glavnem odvisno od svobodne menjave dela.
Na osnovi vseh teh stališč je kolegijski poslovodni organ ponovno proučil umestnost ustanovitve posebne delovne skupnosti pravne pomoči sozda in sklenil, da je za ustanovitev le te v delovnih organizacijah premajhno zanimanje, zato je tudi predlagal samoupravnim organom, da se samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah delovne skupnosti pravne pomoči umakne iz razprave oziroma postopka za njegov sprejem.
Istočasno pa je kolegijski poslovodni organ ponovno sprejel stališče, da se zasede obe sistemizirani delovni mesti v službi pravne pomoči v delovni skupnosti sozda, dosedaj je bilo namreč zasedeno samo eno delovno mesto, s tem da bi se en pravnik bolj posvetil pravnim zadevam interne banke sozda.
vodini in SR Hrvatski-Slavoniji in Baranji, da bi sklenili nove SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in si zagotovili manjkajoče količine osnovnih prehrambenih proizvdov:
—	5000 ton pšenice
—	4000 ton pšenične moke
—	4000 ton koruze
—	5000 ton sladkorja
Na poslovnem pogovoru s predstavniki SOUR PK »SOM-BOR« v Celju, 5. t. m., smo med ostalimi poslovnimi zadevami obravnavali tudi združevanje 30 milijonov dinarja za razširitev pridelave pšenice. Omenjena sredstva bo zagotovila Splošna banka Celje, LB in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbe osmih občin celjskega območja.
Ocenjujemo, da bo 30 milijonov dinarjev zadostovalo za ureditev namakalnega sistema na 200 do 250 ha obdelovalne zemlje. Celoten pridelek naslednjih 10 let bi pripadal nam, če upoštevamo povprečen hektarski donos 5 ton na ha, bomo s tem združevanjem zagotovili letno od 1000 do 1250 ton pšenice, kar predstavlja le 25 % od manjkajočih količin pšenice. Prva količina pšenice bi sledila iz roda 1987.
Kolegijski poslovodni organ si močno prizadeva, da bi zagotovil potrebna sredstva za sovlaganje v razširitev pridelovanja hrane. Le s sovlaganjem si bomo zagotovili dolgoročno nemoteno preskrbo z osnovnimi prehrambenimi in drugimi pomembnejšimi proizvodi vsakodnevne preskr-
^e'	Franc Patauer
Pogodba že podpisana
V marketing sektorju so že sklenili pogodbo s tovarno dušika v Rušah za letošnje leto, po kateri nam bodo iz Ruš na osnovi naših zahtev letos dobavili 2600 ton mineralnih gnojil.
Tečejo tudi sklenitve pogodb za zagotovitev zadostnih količin mineralnih gnojil še z INO Kutina, Agrotehnika Ljubljana in Hmezadovo Agrino.
Prodaja
somborškega sira
Trenutno se dogovarjamo s PK Sombor, ki je zainteresiran, da bi vložil svoj a sredstva v usposobitev treh maloprodajnih mest za specialno prodajo somborškega sira — celotne palete.
Temeljna organizacija Maloprodaja je v ta namen že določila tri prodajalne, v katerih naj bi na posebnih mestih prodajali som-borški sir. Te so prodajalna Soča, market Ljubljanska in blagovnica Nova vas.
Priključitev Reklame k Potrošniku
Dejavnosti za priključitev delovne organizacije Reklama v delovno organizacijo Potrošnik kot temeljno organizacijo že tečejo, predvideni datum priključitve pa je julij.
Tako je delavski svet delovne organizacije Potrošnik na svoji zadnji seji že sprejel pobudo in imenoval skupno komisijo za izdelavo elaborata o upravičenosti pripojitve delovne organizacije Reklama k delovni organizaciji Potrošnik. Prav tako pa so v Reklami potrdili na organu upravljanja del skupne komisije iz svojega delovnega okolja.
Novosti...
Sektor za kadre in splošne zadeve
V javni razpravi je predlog sprememb samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Bistvene novosti, ki jih spremembe prinašajo in pomenijo dograjevanje sistema štipendiranja so: dvig cenzusa, večkratne medletne valorizacije glede na rast osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v trimesečju, skrb za nadarjene, podiplomsko izobraževanje, regresiranje prehrane, razlike pri višini kadrovskih štipendij glede na kraj šolanja, izenačitev prispevka staršev pri štipendijah iz združenih sredstev, bolj dodelana merila za solidarnostno prelivanje sredstev, vključitev zasebnega sektorja in spremembe v samoupravni organiziranosti na ravni republike. Razprave o štipendijskem sporazumu morajo biti končane ao 15. marca, zato v svojih okoljih pohitite z obravnavo sporazuma.
Vse delovne organizacije opozarjamo na izpeljavo sklepa koordinacijskega odbora za splošne zadeve, da je treba oblikovati in objaviti skupni razpis štipendij v glasilu »VESTNIK«.
Sestala se bo komisija za podeljevanje priznanj in plaket sozda MERX, ki bo oblikovala predlog za razpis priznanj za leto 1986 in ga posredovala v potrditev sozdovemu delavskemu svetu. Komisija bo obravnavala tudi predloge kandidatov — delavcev sozda za državna oblikovanja.
V javni razpravi je tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji (izšel je kot priloga Delavske enotnosti). Opozarjamo vse delavce v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, da se odgovorno lotijo obravnavanja tega osnutka in oblikujejo svoja stališča.
Na naslednji seji koordinacijskega odbora sindikata bodo pripravili izhodišča za izplačevanje regresa za letni dopust in za topli obrok delavcev med delom ter pripravili izhodišča za spremembo vsebine samoupravnih splošnih aktov s področja preventivnega zdravstvenega varstva (spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu).
Vprašanja nadaljnjega razvoja
Kolegijski poslovodni organ je skupaj z interno banko in vodstvi tistih delovnih organizacij, za katere so ocenili, da bi lahko poslovno leto končale z izgubo, pripravil interne ukrepe za zagotovitev pozitivnega finančnega rezultata in program aktivnosti za združevanje rezervnih sredstev za tiste temeljne organizacije, ki bi kljub vsemu poslovno leto zaključile z negativnim rezultatom.
Končala se je akcija zbiranja sredstev celjskega gospodarstva za gradnjo Merxove industrijske pekarne, ki nam bo dala prve količine kruha že oktobra letos. Celjsko združeno delo je v te namene zbralo 10,5 milijarde starih dinarjev.
V	tem obdobju potekajo razgovori kolegijskega poslovodnega organa z vodstvi nekaterih delovnih organizacij o mnogih nadaljnjih usmeritvah razvoja teh delovnih okolij. Pogovore so opravili že v Mlinsko predelovalni industriji, Kmetijski zadrugi Celje in Zdravilišču Dobrna.
Aktivnosti v Interni banki
V	obravnavi je osnutek plana LB Celje za leto 1986.Ljubljanska banka Celje pokriva na področju tekočega poslovanja MERK skoraj 90 % potrebnih sredstev, zato so v interni banki izoblikovali nekatere pripombe, zlasti na področju naložb za tekoče poslovanje, kot tudi na področju količine sredstev za dolgoročne naložbe za kmetijstvo in trgovino.
31. januarja je bila seja odbora za koordinacijo zunanje trgovine in deviznega poslovanja, na kateri so predstavili celovito informacijo o novem deviznem zakonu in nalogah na področju izvoza ter možnostih uvoza za potrebe naših članic v letošnjem letu.
Četrtega februarja je bila seja kreditnega odbora interne banke, na kateri so navzoče seznanili s celovito informacijo o novem zakonu o bančnem in kreditnem sistemu. Kreditni odbor je tudi potrdil najete in odobrene kredite v interni banki za obdobje november—december 1985, razen tega pa je bila predstavljena informacija o povečanem koriščenju kratkoročnega kreditnega potenciala v interni banki in likvidnostni situaciji v interni banki v januarju.
Interna banka je poslala v javno obravnavo temelje in smeri razvoja interne banke za obdobje 1986—90 in osnutek gospodarskega načrta za leto 1986 s prošnjo, da članice k obema katoma oblikujejo pripombe do konca januarja. Do sedaj interna banka ni prejela bistvenih pripomb, vendar pa bo ne glede na to pred sejo organov upravljanja sklicala še kolegij računovodij, ki bo s strokovnimi stališči opredelil naloge, ki so zajete v obeh aktih.
Marketing sektor
Z Agrouniverzalom iz Kanjiže smo v skladu s samoupravnim sporazumom podpisali letno pogodbo za leto 1986, s katero smo bolj konkretno opredelili blagovno listo in vse ostale pogoje. V pripravi je tudi letna pogodba s PK Sombor. Za oba sistema je imenovana stalna delovna komisija, ki bo bdela nad izvajanjem sklenjenih pogodb.
Nekatere večje delovne organizacije in kombinati z območja Vojvodine so nam predlagali, da naj bi tudi naš sozd MERK sodeloval na mednarodnem kmetijsko proizvodnem sejmu v Novem Sadu, kljub temu, da smo na tem območju mnogo bolj znani kot kupci in manj kot prodajalci. Enkratno sodelovanje na sejmu v Novem Sadu bi nas stalo od 150 do 100 starih milijonov dinarjev.
Na področju ekonomskih odnosov s tujino je bila sprejeta nova zakonodaja z vrsto podzakonskih predpisov, ki vnašajo med uvozno izvozne posle dosti nereda zaradi njihove nejasnosti in nedorečenosti. Zato se pojavlja vprašanje, kdaj bo novi sistem zaživel in se normaliziral.
Kaj je novega v sektorju za ekonomiko in organizacijo?
Osnutek srednjeročnega plana sozda MERK za obdobje 1986—90 bo pripravil sektor za ekonomiko in organizacijo do 31. marca. Vse potrebne obrazce za izdelavo so poslali v delovne organizacije do konca januarja, rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev pa je 10. marec 1986.
Osnutek letnega plana sestavljene organizacije MERK za leto 1986 bo pripravil sektor za ekonomiko in organizacijo do 28. februarja. Posredovane obrazce morajo delovne organizacije vrniti izpolnjene do 20. februarja.
Skupni temelji delovnih organizacij in sozda za obdobje 1986—90 naj bi bili sprejeti v skladu s sklepom delavskega sveta sozda z referendumom do 28. 2. 1986. V tistih delovnih okoljih, kjer so že imeli referendum za sprejem skupnih temeljev delovnih organizacij, pa naj bi skupne temelje sozda sprejeli na prvem naslednjem referendumu.
Na osnovi pripomb koordinacijskih odborov plansko poslovne skupnosti« HMEZAD-MERX« k delovnemu gradivu o skupnih temeljih plana te skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje, bodo ustrezne strokovne službe obeh sistemov pripravile do 15. februarja že konkretni delovni osnutek.
MIERX
VESTNIK
STRAN 3 FEBRUAR 1986
11. kongres ZSS bo 21. in 22. marca v Ljubljani
Rajko Čižek, predsednik konference OOS DO Mlinsko predelovalna industrija, delegat na kongresu
— Kot dolgoletni sindikalni delavec ste letos izvoljeni za delegata na 11. kongresu ZSS. Kaj vam to pomeni?
ČIŽEK: Vsekakor je to zame priznanje za dolgoletno aktivno delo v sindikatu, ki ni bilo zaman. To delo se je odražalo tudi v našem delovnem okolju. To priznanje pa tudi pomeni, da se bodo aktivnosti še nadaljevale in da bomo tudi v prihodnje morali vložiti veliko naporov v naše delo. Seveda pa ugotavljamo, da posameznik ne more narediti dovolj, da mora biti aktiven tako predsednik osnovne organizacije, kot tudi ostali člani sindikata. Naj omenim tudi to, da je bila naša aktivnost pogojena s problemi, ki se v naši panogi pojavljajo že nekaj let in se v zadnjem času še stopnjujejo.
— S kakšnimi težavami ste se srečevali?
ČIŽEK: Velike napore smo vložili v delo sindikata tako v delovni organizaciji kot na ravni občinskega sveta ZS na področju dejavnosti živilsko predelovalne industrije. Aktivnost sindikata je bila pač pogojena z razmerami v naši dejavnosti in je zato zahtevala res nadpovprečno angažiranje subjektivnih sil. Ta aktivnost je bila nujna, če smo želeli kolikor toliko ublažiti nezadovoljstvo delavcev v naši delovni organizaciji, predvsem z vidika socialne varnosti. V stanju zaostrenih gospodarskih razmer, ki trajajo v MPI že precej časa in niso odraz naših skupnih prizadevanj, smo se neprestano borili za mesto oziroma vlogo v naši družbi, ki bi nam naj pripadala, a nam žal še ne.
Ves čas poudarjamo, da je le samoupravna pot tista, ki bi bila prava pri reševanju nakopičenih problemov v MPI. Predvsem zato, ker o tej poti le veliko govorimo, manj pa naredimo, smo delavci prikrajšani za pravico odločanja o načinu pridobivanja in razporejanja dohodka. To pa je tudi poglavitni vzrok, daje stanje delavcev MPI iz leta v leto slabše. Zato smo pri obravnavi kongresnega gradiva menili, da je premalo, oziroma ni dovolj natančno opredeljeno, kako bomo v bodoče reševali celotno problematiko agroživilstva. Menimo, da se mora vprašanje agroživilstva kot celote enkrat za vselej sistemsko rešiti, ne pa, da iz leta leto le sproti gasimo požare, saj vsi še predobro vemo, da takšne akcije ne rodijo sadu. Splošna ugotovitev, ki jo naš sindikat stalno ponavlja, je, da naši delavci niso v enakopravnem položaju z ostalimi. Tu mislimo na ekonomsko možnost pridobivanja dohodka. Ker je naša dejavnost pod restrikcijo cen, se dohodek ne pridobiva na podlagi tržnih zakonitosti, iz česar lahko sklepamo, da delavci ne moremo svobodno odločati o razporejanju dohodka. Le-ta pa je vendarle najpomembnejša osnova za socialno varnost delavcev. Istočasno pa ugotavljamo drugo skrajnost, da se cene skoraj vseh vhodnih materialov oziroma surovin prosto formirajo.
— Omenili ste socialno varnost in družbeni standard delavcev. Iz že povedanih ugotovitev ugotavljam, da nista na zavidljivi ravni.
ČIŽEK: Socialna varnost in družbeni standard sta pogojena z že omenjenimi ugotovitvami. Ker je dohodek pač takšen, kakršen je, je seveda tudi socialna varnost na bolj trhlih nogah. Kljub nadpovprečni produktivnosti naših delavcev v slovenskem merilu in podpovprečnimi materialnimi stroški, se vsako leto sprašujemo, kako naprej, saj bi na osnovi prej omenjenihdej-stev morali izkazovati boljše poslovne rezultate. Žal jih ne, ker
se tu krog zaključi in se začne vse ponovno odvijati — cene surovin, izdelkov itd. Tako smo iz dneva v dan priče poglabljanju socialnih razlik znotraj delavskega razreda in to predvsem tam, kjer niso odraz dela, ampak trenutne gospodarske politike.
— Kako pa občinski sindikalni svet ocenjuje razmere v agroživilstvu?
ČIŽEK: Občinskemu sindikalnemu svetu je treba dati priznanje. Bil je tisti, ki je znal prisluhniti težavam in nam pomagati pri reševanju problemov. Lahko rečemo, da nam je na Celjskem dal veljavo, kakršna nam pripada.
— Mislite, da bosta letošnja kongresa prinesla kakšne bistvene: spremembe?
ČIŽEK: Vse preveč sprejemamo deklarativne sklepe, vse preveč je reševanja problemov mimo delegatskega sistema in ne po samoupravni poti. Zato mislim, da bosta slovenski in jugoslovanski kongres prelomnica v delovanju in reševanju problemov v prihodnje.
Karmen Magyar
FANIKA ILIJAŠ je v Gostinskem podjetju v Celju zaposlena že deset let. Začela je kot natakarica, toda po nekaj letih službovanja je morala zaradi bolezni ta poklic zapustiti, zaposlila se je v Gostinskem podjetju in ob delu končala dveletno administrativno šolo. Ob prihodu v to delovno okolje je prevzela dolžnosti tajnice delovne organizacije, kar je še danes.
»Že takoj od začetka mojega službovanja sem opozarjala predvsem na pomen dobrega nagrajevanja delavcev,« pripoveduje FANIKA ILIJAŠ. »Ta sistem nagrajevanja delavcev v gostinstvu še danes ni ustrezno rešen. Moramo namreč vedeti, da so v gostinstvu zaposlene predvsem ženske, ki delajo v težkih delovnih pogojih. Njihovo delo je velikokrat tudi ponoči, mnoge se vozijo na delo iz drugih krajev, z delom žensk je povezano za zdaj še neustrezno rešeno vprašanje otroškega varstva. Prav zaradi tega je v naši dejavnosti izredno velika fluk-tuacija delovne sile, ko odhajajo naši kvalificirani delavci takoj po petih letih službovanja, to je obvezno, da jim ni treba vračati štipendije, v druge panoge, kjer imajo boljše delovne pogoje in višje osebne dohodke. Naj navedem samo en primer. Do desetih let delovne dobe nam odide več kot 50 odstotkov kvalificiranih delavcev-natakarjev.«
FANIKA ILIJAŠ je ena izmed delegatk, ki bodo celjske delavce zastopali na 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani. Zaenkrat še ni mogla povedati, kakšna bo tema njene razprave na kongresu. O tem se še dogovarjajo med OS ZSS Celje in sestavljeno organizacijo.
»Imam občutek, da strokovne službe sestavljene organizacije Merx niso kaj dosti pripravljene pomagati pripraviti razprave s področja gostinsko turistične dejavnosti. Na kongres ne grem samo zaradi sebe, ampakzato, da bom delegatom predočila problematiko, s katero se srečujemo v tej dejavnosti v naši sestavljeni organizaciji Merx.«
Ne*glede na to pa FANIKA ILIJAŠ pravi, da je veliko vprašanj, o Katerih delavci razmišljajo v tem trenutku. Večina jih je povezanih z vprašanjem osebnih dohodkov in življenjske ravni delavcev, ki pa ne bi smela prevladovati v razpravah na kongresu.
»Prva naloga kongresa bi morala biti,« zatrjuje Fanika Ilijaš, »da bi tokrat res temeljito spregovorili o vprašanjih pridobivanja in razporejanja dohodka. Kajti boljših osebnih dohodkov ne moremo zagotoviti, dokler ne bomo povečali dohodka. Sama pa bi na kongresu najraje razpravljala o problemu brezposel-
nosti, o tem, da mladi kljub izobrazbi nimajo dela, ker še vedno na nekaterih stolčkih sedijo ljudje, ki bi že zdavnaj morali iti v pokoj; da je še vedno preveč pogodbenega dela, da veliko premalo zahtevamo danes od mladih ljudi, ki imajo visoko izobrazbo in podobno. Skratka s poštenim delom bi moral sedaj vsakdo zaslužiti toliko, da bi normalno živel, ne pa da imamo vedno več socialnih problemov. To pa, da sem bila izbrana za delegatko na 11. kongresu sindikatov Slovenije, mi je priznanje za moje dosedanje osemletno sindikalno delo.«
Jana Mladenovič
Rajko Čižek
V celjski maloprodaji so za delegata za 11. kongres Zveze, sindikatov Slovenije predlagali FRANCA GODCA, vodjo sektorja, ki je v tem delovnem okolju že kar celih 25 let.
»Presenečen sem bil in nisem mogel verjeti, da sem prišel v tako ozek izbor in sem postal delegat republiškega sindikalnega kongresa.«
Sedaj, v času pred kongresom, se je Franc Godec še bolj poglobil v problematiko te dejavnosti, če le more, se udeleži raznih zborov delavcev, ki se pogovarjajo o kongresnih gradivih, tako da bi
na kongres odšel kar najbolj oborožen s številnimi podatki in problemi, s katerimi se delavci srečujejo pri vsakdanjem delu na svoji samoupravni poti.
»Pri nas, v našem okolju, je bilo vedno veliko problemov, od nerešenih stanovanjskih vprašanj, predvsem mladih družin, do nizkih osebnih dohodkov. Vedno smo imeli premalo denarja, da bi ugodili delavcem, ki bi se radi osamosvojili, zaživeli po svoje. Reševali smo od problema do problema. Tudi osebni dohodki so bili v naši dejavnosti izredno nizki, kar pa ne morem trditi za dobri dve leti nazaj, ko smo jih kolikor toliko popravili.
Fanika Ilijaš
V našem okolju niso nikoli mogle zaživeti samoupravne delovne skupine, ker so naše enote preveč razdrobljene, eno samoupravno delovno skupino pa je predstavljalo več trgovin. Kljub temu, da imamo pretežno žensko delovno silo, se z drugimi težavami nismo srečevali, razen da je bila v preteklosti zelo velika fluktuacija delovne sile, sedaj pa je skoraj ni.«
Franc Godec vedno rad dela z ljudmi, s svojim vestnim delom si je med svojimi delavci pridobil ugled in zaupanje. To potrjuje tudi dejstvo, da so tudi delavci vseskozi zaupali Francu Godcu
Pridobiti
čimveč dopisnikov
Vsebinska zasnova glasila je dobra
Na zadnjem pogovoru predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana s člani uredniškega odbora sozdovega glasila VESTNIK so se dogovorili za koncept obveščanja na ravni sozda (Vestnik in Poslovni in-
informacij v organizacijah združenega dela, jim svetovati in v tem srednjeročnem obdobju spraviti vse informacije delovnih organizacij v enotno obliko v skladu z našo grafično podobo.
Stalna naloga bo tudi razvi-
formator) ter v delovnih okoljih pri naših članicah.
Uvodoma je urednica glasila seznanila predsednika z vsebinsko zasnovo glasila za letošnje leto, pojasnila je politiko uredniškega odbora, s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem delu. Po zelo sproščenem pogovoru z vsemi člani uredniškega odbora so se dogovorili, da je vsebinska zasnova glasila dobra, vendar jo bo še treba dopolniti z nekaterimi stalnimi rubrikami, ki predvsem zanimajo delavce, istočasno pa tudi skrbeti, da glasilo ne bo izgubljalo kakovosti. Nujno bo več narediti za ustanavljanje internih
janje dopisniške mreže, pridobivanje čimvečjega števila dobrih dopisnikov z raznimi strokovnimi seminarji. V najkrajšem času bo moral uredniški odbor pripraviti tudi nov predlog honorarjev, ki so do sedaj bili izredno nizki.
Dogovorili so se tudi, da bodo člani uredniškega odbora dobili vse informacije za svoje prispevke pri vodjih kadrovsko splošnih služb ter da bi vsaka dva meseca na sejo uredniškega odbora povabili tudi predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ki bo vsem članom uredniškega odbora odgovarjal na vprašanja.
odgovorne naloge in funkcije.
»Na kongresu bi najraje razpravljal o trenutnem družbenoekonomskem položaju naše dejavnosti in o težavah, s katerimi se srečujem pri svojem vsakodnevnem delu. O tem, kako ne ustvarjamo dovolj dohodka za prenovo starih prodajaln, za specializacijo in podobno.«
Anton Matvos, delegat
XI. kongresa ZSS
Anton Matvos se je v TDO Merx zaposlil leta 1961 v skladišču Slovenj Gradec, v organizacijski enoti tozda Preskrba v de-
Franc Godec
lovni organizaciji Blagovni center. V času svoje zaposlitve je opravljal najrazličnejša dela — bil je blagovni knjigovodja, ko-misionar, kontrolor komisionov, pomočnik skladiščnika, etažni skladiščnik in sedaj je vodja xtaže. Delo ves čas opravlja prizadevno, vestno in odgovorno. Je član ZK in je izjemno samou-
pravno in družbenopolitično aktiven. Bil je delegat delavskega sveta, kjer je tvorno sodeloval in se zavzemal za uresničevanje interesov zaposlenih. Bil je vrsto let predsednik osnovne organizacije sindikata ter se zavzemal za urejene delovne in življenjske razmere zaposlenih, "za red in disciplino, za socialno varnost, aktivno pa se je vključeval tudi v delo sindikalne konference v delovni organizaciji, katere član je bil in je redno sodeloval z Občinskim svetom ZSS Slovenj Gradec. Za svojo učinkovitost je prejel tudi srebrni znak ZSS. Prav občinski svet ZSS Slovenj Gradec pa ga je izbral za delegata na XI.
Anton Matvos
kongresu ZSS. Bil je prijetno presenečen, saj mu ta izbor veliko pomeni. Teme razprave na kongresu še nima določene, rad pa bi spregovoril o težavah, ki spremljajo poslovanje trgovskih delovnih organizacij, da bi s tem soprispeval k nadaljnjemu razvoju.
Družbenopolitično in samoupravno delo v Blagovnem centru
V času priprav na kongrese Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine so uspešno zaključene skupščina OS ZSS, volilno-pro-gramska konferenca osnovnih organizacij ZK in volilno-pro-gramska seja OK ZSM. Izvoljena so nova vodstva in sprejete so programske usmeritve, ki bodo dopolnjene s sprejetimi kongresnimi sklepi. V tem času so bile organizirane tudi javne razprave o kongresnih gradivih, pa tudi o »Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«.
Istočasno so bile organizirane
K K Šentjur-K K Šmarje
Sredstva za pridelavo konzumnih jajc
Kmetijski kombinat Šentjur se dogovarja s Kmetijskim kombinatom Šmarje o organizaciji proizvodnje konzumnih jajc na njihovi kokošji farmi Hajnsko. Dosedanji program Kmetijskega kombinata Šmarje je obsegal proizvodnjo valilnih jajc, kar pa ni več dohodkovno in tržno zanimivo, zato bi naša članica vložila sredstva na tej farmi v proizvodnjo konzumnih jajc, v skladu z njihovim srednjeročnim programom. V planu za obdobje 1986—1990 namreč imajo gradnjo farme, tako da bi bila njihova zmogljivost pridelati 25 milijonov jajc. S tem prevzemom pa Kmetijskemu kombinatu Šentjur ne bi bilo treba graditi novih zmogljivosti in bi kljub temu izpolnili svoj začrtan srednjeročni program glede proizvodnje konzumnih jajc.
tudi javne razprave o planskih dokumentih delovne organizacije in sozda Merx za obdobje 1986— 1990, ki so usklajeni z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine in za katere, so delavski sveti že razpisali referendum za sprejem.
V	roku so bile uspešno organizirane in izvedene tudi vse temeljne kandidacijske konference in oblikovane kandidatne liste kandidatov za delegate delegacij za skupščino DPS in skupščine SIS, katerih volitve bodo 13. marca 1986. Prepričani srno, da smo izbrali prave, delovne in aktivne ljudi, ki bodo odgovorno zastopali interese vseh tistih, ki so jih predlagali. Na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc je bila izrečena tudi podpora možnim kandidatom za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občini, republiki in federaciji.
V	februarju so se sestale tudi vse komisije (kulturna, za šport in rekreacijo, za družbeni standard) ter sprejele svoje programske usmeritve in finančne plane za leto 1986.
Z. Zimšek
Komercialno-poslovna
politika
Plan EP v pripravi
V	tem mesecu poteka intenzivno usklajevanje komercialno poslovne politike sestavljene organizacije za letošnje leto na vseh ravneh, predvsem pa v blagovnem prometu prehrambene dejavnosti.
Istočasno se pripravlja program ekonomske propagande sozda.
Okrepčevalnica »Pod lipco«
Pred gostiščem Ojstrica posluje od lanskega septembra nov kiosk »Okrepčevalnica Pod lipco«.
V kiosku v poletni sezoni prodajajo sladoled, v preostalem času pa je okrepčevalnica, ki nudi mimoidočim — predvsem šolski mladini cenena jedila, razne sendviče, hot-dog, ocvrte krompirjeve rezine s klobaso, zavitke, krofe ter sok v tetrapaku.
GPC, tozd Ojstrica je postavila kiosk zaradi zahteve inšpek-
cijskih služb, ker ta ne dovoli prodaje sladoleda iz avtomata zunaj poslovnih prostorov. Ker pa je prodaja sladoleda na tej lokaciji zelo zanimiva, nismo mogli dovoliti, da bi zaradi zahteve inšpekcijskih služb ne pripravljali in prodajali sladoleda. Da pa bi obdobje, ko sladoleda ne moremo prodajati, racionalno izkoristili, smo pričeli s prodajo naštetih prigrizkov.
Ugotavljamo, da so se mladi na ta kiosk »Pod lipco« že dobro navadili in da so zadovoljni s ponudbo in s cenami. Fanika Ilijaš
RTC
Golte
Mozirje
DO RTC GOLTE MOZIRJE — SOZD MERX CELJE je predvidela že v letu 1983 v okviru sanacijskega programa povečan obisk na Golteh v vseh letnih časih.
V letu 1985 je bil podpisan DRUŽBENI DOGOVOR O DELOVANJU IN RAZVOJU
Seja KO za splošne zadeve
Skupni razpis štipendij in počitniških zmogljivosti
Dvajsetega februarja je bila četrta seja koordinacijskega odbora za splošne zadeve, na kateri so obravnavali predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju, osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v
Prodajna služba gostinstva in turizma naše sestavljene organizacije je za pusta organizirala v Motelu v Šentjurju prvo tradicionalno srečanje z masko za vse delavce Merxa. Tako smo letos prvič lahko bili priča zanimivim maskam na temo Merxa, žal pa jih je bilo bolj malo.
Na Merxovem Mask balu je pester program s humoristom in tekmovalnimi plesnimi pari z glasbo zapolnila skupina CMOK. Na koncu so bile pode-
Sloveniji, sklepe koordinacijskega odbora sindikata in se dogovorili za njihovo izpeljavo. Pogovarjali so se tudi o skupnem razpis štipendij na ravni sozda in o skupnem razpisu letnih počitniških zmogljivosti.
Več o sprejetih stališčih in sklepih pa bomo napisali v naslednji izdaji Vestnika.
ljene tudi nagrade najboljšim maskam na temo Merxa in vsem ostalim. Prvo nagrado je dobila maska Merxov VESTNIK, drugo novoustanovljena delovna organizacija Merxa Snaga in tretjo maska pod naslovom Blagovne rezerve (prašek AVA).
Prodajni službi gostinstva in turizma je kot organizatorju to prvo srečanje uspelo. Upamo lahko samo še, da bo takšnih in podobnih srečanj Merxovih delavcev v prihodnje še več.
RTC GOLTE, ustanovljen skupen organ občin Celje, Mozirje in Žalec kot družbeni svet, sklenjen samoupravni sporazum z občinskimi telesno-kulturnimi skupnostmi, samoupravnimi cestno-komunalnimi skupnostmi in skupnostjo za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena občine Celje ter tako zagotovljeni minimalni viri za obstoj tega rekreacijsko turističnega centra.
S 1. L 1985 je delovna organizacija RTC Golte Mozirje, s sedežem v Žekovcu, postala članica SOZD MERX Celje.
S temi in drugimi ukrepi so dani osnovni pogoji za normalno obratovanje, kar dokazuje poslovanje v 1. polletju 1985, ko je DO RTC GOLTE poslovala brez izgube. Vse to pa še ne pomeni, da se je izvlekla iz težav.
V zimski sezoni se bomo lotili:
—	poleg rednih remontnih del na žičniških napravah in teptalcih
—	temeljite obnove spodnje postaje sedežnice Medvedjak, kjer bo garažno mesto za dva teptalca,
—	kompletne obnove enega teptalca in običajnega čiščenja terenov — smučišč.
Konkretno sodelovanje med GTC KOPE in RTC GOLTE je v oblikovanju skupne sezonske karte KOPE—GOLTE.
Za zimsko sezono 1985-86 so že stekle priprave za čimbolj urejene medsebojne odnose:
—	med prevozniškimi podjetji, izvajalci gostinskih uslug in vzdrževanje ceste Mozirje—Že-kovec;
—	ureditev parkirnih prostorov, urejanje reda na smučiščih, okrepljeno reševalno službo, kar bomo uresničili skupaj s člani smučarskih in reševalnih organizacij ter organi javne varnosti.
Poseben delež bodo morala dati tudi smučarska društva in organizacije preko svojega članstva. Dvig varnostne kulture je stvar vseh obiskovalcev našega centra in ne samo delavcev, rediteljev, reševalcev in miličnikov!
Zato pozivamo vse organizatorje, obiskovalce, da se pridružijo našim prizadevanjem k boljši, popolnejši in kulturnejši ponudbi, h kateri prištevamo tudi večjo varnost na smučiščih, več reda in zato boljše počutje vseh obiskovalcev.
Svobodna menjava dela
Ker so že pripravljeni programi dela posameznih sektorjev delovne skupnosti sozda in finančni načrt te delovne skupnosti za letošnje leto, bo oboje v najkrajšem času poslano v razpravo vsem delovnim organizacijam, članicam sozda.
REZERVNI DELI - AVTOMOBILI - SERVISI
CELJE, LJUBLJANSKA 11
Tradicionalno srečanje
Merxov mask bal
MEFDC
vki>TKa\____________________FEBRUAR 1986
Predstavljamo vam...____________
Žare Frančeškin, novi direktor tozda Gostinstvo in turizem Celje
Žare Frančeškin, aktivni družbenopolitični delavec, do nedavnega vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo sestavljene organizacije Merx, je v eni svojih zadnjih odgovornih nalog (bil je vodja sanacijske skupine za odpravo izgube v temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Celje) ugotovil, da še tako dober sanacijski program ne da kaj dosti učinka, če je samo v predalu, zato se je na predlog kolegijskega poslovodnega organa odločil, da bo zapisane ukrepe poizkusil uresničiti v praksi, kot vodja te temeljne organizacije.
Tovariš Frančeškin, kakšne so bile ugotovitve sanacijske skupine in kako, da ste se tako na hitro odločili preusmeriti v dejavnost gostinstva?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Sanacijska skupina, ki sem jo vodil po nalogu kolegijskega poslovodnega organa sozda, je temeljito analizirala poslovanje temeljne organizacije ter v svoji analizi ugotovila nekatere pomanjkljivosti in rezerve v poslovanju posameznih enot. V vsebino sanacijskega programa smo zajeli vsa pomembnejša področja: kadre, tehnologijo poslovanja, finance, stroške, razvoj ipd. Večina predvidenih ukrepov ima kratkoročni značaj, nekaj jih bomo izpeljali v nekoliko daljšem času, razvojna vprašanja pa so izključno vezana na srednjeročno obdobje 1986—1990. Ko sem se na podlagi nekaterih praktičnih izkušenj in opredeljenih ukrepov sanacije v programu odločal za delo v novem okolju, odločitev je bila usklajena, zato je tudi bila hitra, sem se v celoti zavedal težkega družbenoekonomskega položaja naše širše družbene skupnosti in temeljne organizacije. Toda ne glede na to sem imel v sebi mnogo pozitivnih argumentov in hkrati velik izziv, da spremenim tisto, kar se spremeniti da, oziroma da skupaj z najožjimi sodelavci izpeljem program, ki vendarle nakazuje določeno perspektivo.«
Katerim ključnim problemom ste posvetili največ pozornosti?
ŽARE FRANČEŠKIN: »V ukrepih kratkoročnega značaja sem prvenstveno posvetil vso pozornost kadrovski politiki, zmanjšanju finančne zadolženosti, zalogam, doseganju boljših pribitkov v kuhinjah, večjemu nadzoru, izboljšanju produktivnosti dela, večji disciplini in boljšemu teamskemu delu. Z ukrepi daljšega značaja, ki so v fazi priprave in se nanašajo na delovni čas, posodabljanje informacijskega sistema, uvajanje določenih del na računalniško obdelavo, nagrajevanje po delu, obdelavo tržišča in pa specializacijo posameznih programov, prvenstveno pa so povezani z nagrajevanjem, želimo doseči kvalitetnejšo in boljšo ponudbo v naših objektih. S kakovostno ponudbo in realizacijo programa pričakujem tudi ustrezno boljše finančne rezultate, ki bodo omogočili realizacijo dolgoročnih ciljev, usmerjenih v razvoj in širjenje ustreznih zmogljivosti.
Kako so program sprejeli delavci?
ŽARE FRANČEŠKIN:	»Program smo
obravnavali v družbenopolitičnih organizacijah in na samoupravnih organih in lahko z zadovoljstvom ugotavljam, da so ga vsi dobro sprejeli. Mislim, da so ljudje znali izredno dobro oceniti in razumeti, kaj je za njih boljše danes in
jutri, ko pričakujemo še slabše pogoje gospodarjenja od današnjih. Krepitev moči, socialnega položaja slehernega zaposlenega in boljši osebni dohodki so naš skupni cilj, ki pa ne bo dosežen sam od sebe ali zaradi moje dobre volje, temveč s trdim delom nas vseh na vseh področjih dela in poslovanja. Sopotnikov, lenuhov in namišljeno bolnih ne potrebujemo in mislim, da jih bo kolektiv z ustreznim skupinskim in individualnim nagrajevanjem sam izločil iz svojega okolja.«
Kakšni so bili poslovni rezultati v devetih mesecih in v letu 1985 ter kakšni so izgledi letošnje leto?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Precejšnjo izgubo v lanskem polletju nam je uspelo že v devetih mesecih v celoti pokriti, medtem ko podatkov o zaključnem računu za leto 1985 še nimamo. Precejšnje povečanje osebnih dohodkov v zadnjih dveh mesecih leta 1985 (prek 30 odstotkov) bo precej vplivalo na končni rezultat, vendar menim, da izgube ne bo. V kolikor nam bo v celoti uspelo izvesti vse ukrepe, predvidene s sanacijskim programom še v prvih mesecih letošnjega leta in ob predpostavki, da bodo pogoji poslovanja in inflacijska gibanja podobna kot v lanskem letu, bodo poslovni rezultati zadovoljivi, nikakor pa ugodni. Kolikor pa bodo ocene vodilnih ekonomistov Jugoslavije uresničene, v kar osebno ne verjamem, bi rezultati gospodarjenja in poslovanja ob naših dodatnih naporih bili več kot ugodni.«
Kako učinkovite so posamezne poslovne enote pri ustvarjanju akumulativnosti?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Žal imamo v temeljni organizaciji premalo klasičnih enot, ki bi se ukvarjale samo s prodajo alkoholnih pijač, kar je danes najbolj donosno oziroma akumulativno. Razpolagamo pretežno z restavracijami in hoteli, ki v svoji strukturi nudijo pretežno hrano, ki ne ustvarja zadovoljivega pribitka, da bi ob pokritju stroškov in osebnih dohodkov še ustvarili ostanek. In ker je gostov, ki so pripravljeni konzumirati hrano, manj kot tistih, ki pijejo alkoholne pijače za šankom, smo vedno znova prisiljeni razmišljati o novih akcijah in načinih, ki privabljajo ljudi v naše lokale.«
Osebni dohodki v dejavnosti gostinstva nasploh so izredno nizki in na repu lestvice. Kakšna bo vaša politika delitve?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Agresivna, seveda pod pogojem, da je najprej treba ustvariti, potem pa deliti. V kolikor bodo ugodnejši rezultati sad večjih naporov, kvalitete in večje realizacije in ne le inflacije, ni razloga, da v politiki delitve osebnih dohodkov ne bi bili agresivni.«
Tovariš Frančeškin, bili ste na delovni skupnosti sozda, sedaj pa ste takorekoč v drugi vlogi. Kakšni so vaši občutki in odnos do skupnih ciljev sestavljene organizacije?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Ostali so takšni kot takrat, ko sem jih vedno znova zagovarjal. Diametralno nasprotnih ciljev ni in ne more biti, če vsi odgovorni tako želimo in hočemo. Sicer pa si s temine obremenjujem glave, več kot jasno je, da v situaciji, v kakršni smo, sami zase ne moremo preživeti ali ustvariti vseh razvojnih ciljev, ki jih terja od nas širša družbenopolitična skupnost. Celo več, želim, da bi uresničili zamisel in znotraj sestavljene organizacije organizirali eno močno delovno organizacijo gostinstva in turizma ter da bi tako prihranili veliko družbenega denarja, ki je danes skrit v mnogih slabih organizacijskih prijemih, v prekomerni administraciji, zalogah, neznanju in podobno.«
Kakšni so vaši načrti in ambicije v srednjeročnem obdobju 1986—1990?
ŽARE FRANČEŠKIN: »Imam mnogo ambicij, vendar se držim pregovora, ki pravi — z malimi, pa vendar hitrimi koraki se prav tako daleč pride. Približno tak bo tudi moj koncept dela. Verjamem v kolektiv, v njegovo prizadevanje za uresničitev vseh zastavljenih ciljev, zapisanih v planskih dokumentih, zato sem prepričan, da bodo podprte vse zdrave in poštene ambicije.«
MERK
VESTNIK
Zdravilišče Dobrna
Zdravje je bogastvo, zato storite nekaj zanj
Zaključuje se študija o nastanku in razvoju Zdravilišča Dobrna, ki je danes z zdravilno močjo svojega vrelca že dobro znano doma in po svetu. Sloves so razširili pacienti sami, potem ko so jim pomagala akratoterma ter organski in anorganski peloi-di. To pa ni vse. K dobremu počutju gostov v zdravilišču Dobrna nedvomno prispeva tudi srednjegoska gozdna klima in odlična lega, ki v vseh letnih časih nudita gostom široke možnosti za rekreacijo.
Prvi pisani dokument o zdravilnem vrelcu Zdravilišča Dobrna datira iz leta 1582, medtem ko se vrelec omenja že leta 1147. Zdraviliški dom je bil zgrajen leta 1620, seveda je bil kasneje, gradbeno obnovljen, depandansa Zagreb pa je bila zgrajena leta 1870. Prav tako je tudi park eden izmed najstarejših pri nas, saj so bili prvi drevoredi zasajeni že leta 1820, zato so vse zgradbe, kakor tudi sam park pod spomeniškim varstvom in vse to skupaj da Zdravilišču Dobrna še poseben pečat.
Danes je Zdravilišče Dobrna zelo priznano zdravilišče. Sem prihajajo ljudje, ki iščejo medicinske storitve, čeprav danes
zdravilišče ni več bolnišnica, ampak združuje kompleten turistični program od raznih kulturnih prireditev, do možnosti rekreacije, sprehodov v izredno bogato okolico, ki ohranja naravni videz.
V Zdravilišču Dobrna so znali prisluhniti tudi potrebi združenega dela po preventivnem zdravljanju. Tu gre predvsem za vrsto specialističnih preventivnih pregledov, to so preventivno obdobni pregledi. Ob teh preventivnih pregledih je vedno več tudi preventivnih oddihov, ko gostje izkoristijo delno medicinski program, delno pa rekreacijske objekte. V sklop preventivnega zdravljenja spada tudi medicinsko kozmetični program — shujševalna kura, lepotilna z antice-lulitno terapijo.
In kakšna je struktura gostov? Prek zdravniških konzilijev, to se pravi čistih napotnic za zdravljenje, je 40 odstotkov, 3,7 odstotka je napotnic za ambulantno zdravljenje, ko si gostje prenočišče plačajo sami, udeležencev NOB in vojaških invalidov je 2,8 odstotka in napotnic delovnih organizacij, to se pravi prek sindikata je 8,8 odstotka. Vseh skupaj uporabnikov družbenih sred-
stev je 55 odstotkov; ostalih 41 odstotkov so samoplačniki, od teh je 11 odstotkov tujcev in 30 odstotkov domačih gostov.
In kje je zdravilišče Dobrna po velikosti? V Sloveniji je takoj za Zdraviliščem Rogaška Slatina, torej na drugem mestu skupaj z Radenci in Čatežem. Naj navedemo samo nekaj podatkov za leto 1985. Zdravilišče Dobrna je v tem letu naredilo izreden skok pri nočninah, tako je imelo pri zavarovancih indeks 138, pri delovnih organizacijah je bil ta 121, torej za družbena sredstva v celoti 134, pri samoplačnikih pa 110. Nočnine so se pri inozemskih gostih povečale za indeks 176 odstotkov, pri domačih pa za indeks 118. Povprečno pa je v zdraviliščih Slovenije indeks nočnin 117, v Dobrni 122, povprečje Slovenije pri inozemskih nočninah je indeks 154 in pri domačih 109. Iz navedenih indeksov je razvidno, daje Zdravilišče Dobrna v lanskem letu imelo nadpovprečno izkoriščenost vseh zmogljivosti, saj je bilo zdravilišče lani povprečno 85-odstotno zasedeno, v Sloveniji pa je to povprečje 74-odstotno. Povprečno je v Dobrni bivalo dnevno 423 gostov, od tega skupaj 45 tujcev, v Sloveniji pa je' dnevno bivalo 4400 gostov. Vseh postelj v slovenskih zdraviliščih je 5930, v sami Dobrni pa jih je 500 ali 9 odstotkov vseh slovenskih zmogljivosti.
Iz prikazanih indeksov se da razbrati, da ima Zdravilišče Dobrna prav zaradi dobrih medicinskih storitev relativno visok delež takoimenovanih »čistih« napotnic, na drugi strani pa tudi zaradi ostalega kompletnega programa, ki ga nudi gostom, to je gostinsko turistični, rekreativni, prireditveni in podobno.
Vse bolj pa se v Zdravilišču Dobrna razvija tudi inozemski program, ki danes že daje prve rezultate trdega večletnega dela.
Zanimanje je čedalje večje in včasih že naletijo na težave; tuji gostje jih velikokrat najdejo nepripravljene, ko ne morejo ponuditi tistega, kar so prikazali na tržišču. Za 1. 1986 pričakujejo 50-odstotno povečanje obiska tujih gostov, predvsem iz Bavarske, poleg že standardnih Fincev. Sedaj obdelujejo tržišče prek skupnosti naravnih zdravilišč na Švedskem, v Norveški, Holandiji, Angliji in na Bližnjem vzhodu, predvsem v Izraelu in Kuvajtu. Vse bolj pa se tudi pojavljajo individualni gostje iz Avstrije in tudi iz Italije.
V Zdravilišču Dobrna se dostikrat znajdejo v težki situaciji, ko se pojavijo pred določenimi inozemskimi partnerji, ki iščejo vezano ponudbo, žal pa so glede tega znotraj regije zelo slabo organizirani.
Hotel Dobrna je danes edini objekt, ki ustreza tudi inozemskim gostom, vendar pa je kar prevelikokrat prezaseden, zato trpi kakovost. V Dobrni so se zato odločili, da bodo vse moči usmerili v usposodobitev ostalih zmogljivosti, v razvoj medicinske rehabilitacije in na drugi strani v kompletno preventivno zdravljenje in oddih, ki bi se naj razvijala v saniranih starih objektih.
Zdravilišče Dobrna tudi zelo čuti prepočasno razvijanje samega kraja, kajti turizem ni dejavnost, ki bi jo lahko lokalizirali v objekt, ampak v prostor in ima širša družba veliko premalo posluha, » tem pa tudi delovne organizacije, ki živijo v tem kraju, za hitrejše razvijanje zmogljivosti v preskrbi, servisno-usluž-nostni dejavnosti, komunali, v razvijanju kulturnih dediščin. Ne zavedajo se, da bi lahko od tega povečanega priliva tunstov, predvsem inozemskih, lahko imeli vsi koristi. Tako pa kraj ostaja cokla za razvoj zdravilišča.
Oddih v zdravilišču je pravi oddih
Ponudba
ugodnih aranžmajev
od 1. februarja do 1. aprila 1986
v objektu	7 dni din	10 dni din	14 dni din	21 dni din
ZDRAVILIŠKI DOM	18.300	24.800	33.500	48.500
depandansa Beograd	16.900	22.900	30.800	44.500
HOTEL DOBRNA — v manjši	26.700	36,500	49.500	71.900
dvoposteljni sobi	24.200	33.000	44.700	64.900
V ceno je vključeno: polni penzioni za eno osebo v dvoposteljni sobi, en zdravniški pregled, kopanje v termalni vodi, turistična taksa in prijava.
Doplačilo za namestitev v enoposteljni sobi:
—	v Zdraviliškem domu in depandansi: 300 din dnevno
—	v hotelu Dobrna: 400 din dnevno UPOKOJENCEM odobravamo v Zdraviliškem domu in
depandansi 5% popusta.
Gostom je na voljo medicinsko vodena specialna ponudba: programi zdravljenja po indikacijah (sodobni terapevtski postopki),
kozmetične kure (anticelulitna terapija s celutronom), akupunktura, farmakoakupunktura, shujševalne kure, programirani aktivni oddih, rehabilitacija športnikov...
Indikacije:
ginekološke bolezni, vnetne revmatske bolezni, degenerativni in izvensklepni revmatizem, stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu, nevrološke bolezni. Naravna zdravilna sredstva:
zdravilna voda iz skupine akratohiperterm (36,5°C), anorganski in organski peloidi ter srednjegorska gozdna klima.
Ponudbo dopolnjuje tudi raznovrstno kulturno in zabavno življenje.
Zdravje je imetje, zato storite nekaj zase.
Naš naslov: Zdravilišče Dobrna, 63204 Dobrna telefon: (063) 778 000 telegram: Zdravilišče Dobrna telex? 33817 dobrna yu
REKREACIJA
—	tenis
—	trim steza
—	badminton
—	namizni tenis
—	mini tenis
—	rusko kegljišče
—	kolesarjenje
—	športno strelišče
—	jahanje
—	jadranje na Šmartinskem jezeru
—	planinarjenje (Paški Kozjak)
—	smučanje (Dobrna, Golte, Rogla)
ZABAVA
—	vsak teden organiziramo družabne večere za goste
—	v letni sezoni tedensko piknik
—	2x tedensko ples v narodni restavraciji
—	videoteka
—	osrednja letna prireditev NOČ POD KOSTANJI v mesecu juliju in kresovanje (junij)
KULTURA
— tedensko organiziramo kulturne prireditve v veliki dvorani Zdraviliškega doma (250 sedežev) kot so:
folklorni nastopi nastopi, pevskih zborov nastopi dramskih skupin
v sezoni pa je vsak dan promenadni koncert. EX TEMPORE
IZLETI
Šempeter v Savinjski dolini (Rimska nekropola, jama Pekel)
Mozirje (Savinjski gaj, naravni in tehnografski park)
Logarska dolina (naša najlepša gorska dolina) Rogaška Slatina (Zdravilišče za bolezni želodca in prebavil)
Kumrovec (rojstni kraj Maršala Tita)
Ptuj (vinska cesta)
Izlete organizira zdravilišče v popoldanskem
času.
ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
Zelo uspešno zdravimo: ginekološke, ortopedske, revmatične in nevrološke bolezni, različna posttravmatska in psihonevrotična stanja.
Medicinsko-terapevtski del:
—	medicinski center:
zdravniki specialisti-fiziatri, ginekologi, internisti, ortoped, laboratorij
—	balneoterapija:
kabine s termalno vodo (36,5 C) smrečne kopeli
kabine za blatne in močvirne obloge
kabine za blatne in močvirne kopeli
kabine za podvodno masažo
galvanske kopeli
Hubbardova kad
Hauffove — izmenične kopeli
Kneippovi polivi
biserne kopeli
solne kopeli
Štanger kopeli
hidrogimnastika
—	fizioterapija:
individualna asistirana in skupinska razgibavanja
—	elektroterapija:
modularni tokovi (jonomodulator, diadinator, sonomat z galvanomatom, galvanizacija, jontofo-reza z zdravili elektrostatusi elektrostimulacije
—	fototerapija:
IV, solux, IR, Dina-diaterm ali toplotna masaža kratkovalovna diatermija — UKV, mikroval, termomatik in mikroterm
—	ekstenzijska terapija — troo-track, exoma-tik, Lumbex, Glison
—	ergometrija — dinavit
—	vaskularna terapija — vaskulator
—	manuelna in vibracijska masaža
—	dva pokrita bazena s termalno vodo 34C
—	v hotelu (12x 18m)
—	v zdr. domu (8x9 m)
—	savna
—	trim kabinet z najmodernejšo trim napravo (12 vrst vaj)
—	solarij-
—	medicinska kozmetična nega.-
MIERX VIESTNIIC
FEBRUAR 1986
Več narediti za množičnost
Organizirati Merxove ekipe za nekaj najbolj priljubljenih disciplin
Zaradi bolj načrtnega dela v športu in rekreaciji'v letu 1986 v sestavljeni organizaciji je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban povabil na pogovor komisijo za šport in rekreacijo sozda. Dogovorili so se, da je prva naloga te komisije, da bi še naprej razvijala množičnost, zato bo motala poskrbeti za to, da bo v letošnjem letu čim več tekmovanj, v katera se bo vključilo kar največ naših delavcev. V nadaljevanju so se dogovorili, da bi morali na ravni sozda poleg že tradicionalnih polet-
nih in zimskih iger organizirati še nekaj takšnih tradicionalnih tekmovanj za veliki pokal Merxa. Del tega je že vključeno v program komisije za šport in rekreacijo za letošnje leto (objavljen v zadnji številki Vestnika), drugi del pa bi moral vključevati tudi celjska športna društva, katerih pokrovitelj je sozd Merx. Zato bi morala komisija v najkrajšem času pripraviti predlog, kako se vključiti v ta društva (Kolesarski klub, Smučarski klub, Konjeniški klub) in seveda kar najbolj neposredno vplivati
na njihovo delovanje.
Tudi ideje, da bi se iz Merxo-vih najboljših športnikov organizirale Merxove ekipe za nekaj najbolj priljubljenih in razširjenih panog, so člani komisije sprejeli z navdušenjem, še posebno ker je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban obljubil, da bodo poskušali najti sredstva na ravni sozda za opremo teh ekip, saj bodo predstavljale našo sestavljeno organizacijo na raznih tekmovanjih s sorodnimi sozdi v Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji.
Novinarji Jugoslavije na Kopah
V	nedeljo ! 6. februarja je bila v Grmovškovem domu na Kopah svečana otvoritev srečanja jugoslovanskih novinarjev, katerega generalni pokrovitelj je naša sestavljena organizacija.
Za vse novinarje tega srečanja je sozd Merx dva dni kasneje pripravil tudi novinarsko konferenco, v okviru katere je bila tudi degustacija proizvodov delovnih organizacij sestavljene organizacije in proizvodov nekaterih Merxovlh večjih poslovnih partnerjev.
V	družabnem srečanju, ki je bilo po konferenci, je bilo tudi žrebanje nagrad za vse udeležence tega srečanja.
Srečanje
upokojencev
PSO AVTO CELJE — CELJE ima 38 upokojenih delavcev. Vsako leto pripravimo srečanje z njimi in takšno srečanje je bilo tudi letos decembra pri Majolki v Celju. Udeležilo se ga je kar 26 bivših delavcev, kar je največ v zadnjih letih. Ob tej priložnosti so jim bili podarjeni darilni boni, stenski koledar ter novoletno voščilo pa so prejeli po pošti.
Ob obujanju spominov se je. popoldan hitro prevesil v večer in tako so tisti najoddaljenejši že pričeli misliti na vrnitev domov. ■ Razšli so se z željo, da se tudi prihodnje leto vidijo ter s prijetnim občutkom, da se delovna organizacija vsako leto spomni nanje.
Alenka Škapin
Zahvala tozdu Pekarne in slaščičarne Celje
Tozd Pekarne in slaščičarne Celje je za dokončanje dializnega oddelka v Trbovljah prispevala 31.000 din. Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje je poslal zahvalo z naslednjo vsebino: V imenu bolnikov se vam zahvaljujemo za denarna sredstva za dokončanje dializnega oddelka v Trbovljah. Občinski revirji smo dokazali, da smo še vedno pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Z vašimi prispevki bomo olajšali vsakdanje življenje našim bolnikom.
Predsednik gradbenega odbora Boris Malovrh
Predsednik MZ ZSS revirskih občin FRANJO KRSNIK
DELAVSKA UNIVERZA
CELJE
Cankarjeva 1
Osnovna
šola za odrasle
Vpisujemo od L do 8. razreda.
—	v enem šolskem letu udeleženci končajo dva razreda
—	pouk je v popoldanskem času, za tiste, ki delajo v izmeni, pa dopoldne oz. popoldne
—	udeleženci obiskujejo pouk ali pa opravljajo le izpite
—	k vpisu prinesite zadnje šolsko spričevalo in rojstni list
—	IZOBRAŽEVANJE JE BREZPLAČNO
Vpisujemo vsak dan od 7. do 15. ure, razen v soboto. V ponedeljek, torek in sredo pa od 7. do 16.30.
Sejem mode v Ljubljani
Letos, kot tudi vsako leto doslej, je bil Sejem mode zelo pester in zanimiv. Razstavljalo je 450 razstavljalcev iz vse Jugoslavije, ki so se trudili prikazati modo, ki jo predpisuje modni svet.
V modelih in kakovosti še vedno vodijo slovenski proizvajalci konfekcije, pletenin in me-traže in še to tisti, ki so na vrhu mode že nekaj let. Podeljenih je bilo pet »zmajev«:
»ALMIRI« iz Radovljice za" pleteno kolekcijo v stiliziranih afriških vzorcih in v živih barvah;
»TRIGLAVU« iz Kranja za žensko kolekcijo v sivo-črni kombinaciji, trodelnih in dvodelnih kompletov;
»MURI« iz Murske Sobote za moško kolekcijo;
»JUTRANJKI« iz Sevnice za otroško kolekcijo iz svetlečih se materialov v srebrni barvi v več delih, ki jih je možno kombinirati med seboj;
»BETI« iz Metlike za oblačila za prosti čas v živih in širokih krojih.
Med izdelovalci metražnega blaga so bili nagrajeni oblikovalci »Tekstilindusa« iz Kranja za vrsto modnih blag za poletne obleke. Nikakor ne smemo prezreti ostalih vodilnih proizvajalcev: gameljske »Rašice« in njene res lepe kolekcije v sivo Črnih fantazijskih vzorcih, »Kroja« iz Škofje Loke s plašči in kostimi, »Novoteksa« iz Novega mesta, »Laboda« iz Novega mesta, »Gorenjskih oblačil« s kvalitetnimi ženskimi oblekami.
»Lisce« iz Sevnice s kopalkami ter »Pletenine« s kolekcijo za prosti čas.
Moda za prihodnjo jesen in zimo je še vedno široka in ohlapna, ne razlikuje se bistveno od letošnje. Krila so dolga, skoraj do gležnja, z gubami. Novost so ozka in oprijeta krila, ki imajo v višini kolen vstavke z ozkimi za-likanimi gubami. Jope so dolge, zadaj daljše, sprednji vogali so zaokroženi, ovratnik oz. fazone so velike in segajo do pasu. Rokavi so še vedno široki in ramena podložena.
Materiali so svetleči, enobarvni v živih barvah, vzorci so veliki rožasti in fantazijski, prisoten je tudi karo, posebno pri moških oblekah.
Roža Vahčič
Iz pravne prakse
Izraba letnega dopusta v dveh organizacijah
Delavec A. Ž. sprašuje:
V	organizaciji, v kateri sem bil prej v delovnem razmerju, sem izrabil le del letnega dopusta. Ali lahko v organizaciji, v kateri sem sklenil novo delovno razmerje, izrabim ves dopust ali le preostali del letnega dopusta?
ODGO VOR:
Dolžina letnega dopusta se določa v posameznem koledarskem letu, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 92. člena Zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da tisti, ki je sklenil delovno razmerje v drugi delovni organizaciji in ki je v prejšnji organizaciji izrabil del dopusta, v novi organizaciji lahko izrabi letni dopust tako, da se upošteva že izrabljeni dopust v prejšnji organizaciji, kar velja tudi za vas.
V	zvezi s tem 95. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da delavec lahko izrabi del letnega dopusta v eni, del v drugi organizaciji. V organizaciji, v kateri je delavec sklenil delovno razmerje, je treba dolžino (preostalega dela) letnega dopusta določiti tako, da se na podlagi njenih samoupravnih splošnih aktov določi njegova dolžina, od tega pa odštejejo dnevi že izrabljenega dopusta v prejšnji delovni organizaciji.
Valorizacija nadomestila OD med porodniškim dopustom
Vprašanje: Ali se delavki, ki nastopi porodniški dopust v mesecu februarju 1985. leta, osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za toliko odstotkov, kolikor so se povečali povprečni osebni dohodki v mesecu januarju 1985. leta? Če se osnova za nadomestilo poveča, zakaj Zavod SR Slovenije za statistiko ne objavlja podatkov po posameznih mesecih, saj je le tako mogoče izračunavati nadomestilo osebnega dohodka.
Odgovor: Po 20. a členu samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta se osnova za nadomestilo osebnega dohodka (osebni dohodek, dosežen v minulem letu) poveča z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu. do meseca pred začetkom izrabe pravice do porodniškega dopusta. To določilo velja tudi za delavko, ki nastopi porodniški dopust v mesecu februarju, čeprav takrat, ko je nastopila porodniški dopust, podatkov ni bilo na voljo. Zavoljo zapoznelih objav »poročila o stopnji rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije«, upravičenec do nadomestila osebnega dohodka ni prikrajšan. Opravijo se poračuni, vse dokler traja pravica do porodniškega dopusta.
Valorizacije v vsakem posamičnem primeru ni mogoče opraviti, kajti v veljavi je načelo, da nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal.
Podatki o rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov bodo pri še tako mogočnem računal'
niškem sistemu zaostajali, najprej je potrebno zbrati podatke, nato sledi obdelava, temu šele sledi objava poročila. (H. R.) pp 17-87. 19. september
Bistvene novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je v decembru lani sprejela dopolnitve statuta (Ur. 1. SRS št. 40-83). Predlog sprememb in dopolnitev vsebuje dve bistveni novosti in sicer: OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA ZA DELO PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA V POKOJNINSKO OSNOVO ter SPREMEMBO PRI OBRAČUNU NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA DELOVNIM INVALIDOM III. KATEGORIJE INVALIDNOSTI.
Novi statut naj bi spremenil dosedanji položaj tako, da bo delavcem, ki delajo prek polnega delovnega časa, osebni dohodek za ta del v celoti, brez preračuna na povprečni znesek (kot do sedaj), upoštevan pri izračunu pokojninske osnove. Gre za tisto delo prek polnega delovnega časa, ki ga je delavec dolžan opravljati po zakonu, zato je treba upoštevati značaj tega dela, ki mora biti tak, kot ga določa 81. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 24-83). Če bo šlo za delo prek polnega delovnega časa zunaj zakonske obveznosti (82. in 83. člen navedenega zakona), pa bo ostal izračun pokojninske osnove enak kot doslej.
Druga bistvena sprememba se nanaša na odmero nadomestila osebnega dohodka zaradi dela na drugem ustreznem delu, na katerem delovni invalid dosega manjši osebni dohodek. Po spremembah statuta delovni invalid ne bo prizadet, če bo presegal normalne delovne rezultate, saj se mu bo nadomestilo zvišalo v razmerju, za kolikor bo v skladu s samoupravnim splošnim aktom prejemal višji osebni dohodek od normalnega oziroma od tistega, ki ga delavec dosega pri izpolnjevanju normalnih delovnih rezultatov (do sedaj je bilo nadomestilo odvisno zgolj od razlike med osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu pod pogojem, da na takem delu dosega normalne delovne rezultate. Do sedaj je bilo nadomestilo možno znižati, če delavec ni dosegel normalnih delovnih rezultatov, ni pa ga bilo mogoče zvišati za višje delovne rezultate od normalnih.
Obe novosti v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bosta vplivali na pravice delavcev-zavarovancev le pod pogojem, če bodo delavci samoupravno uredili primere, ko je delavec dolžan delati prek polnega delovnega časa v skladu z navedenim določilom Zakona o delovnih razmerjih oziroma če bodo samoupravno regulirali ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev tako, da bo nagrajevanje po delu stimulativno tudi za tistega delovnega invalida, ki sicer ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. V nasprotnem primeru pa teh novosti delavci kot zavarovanci ne bodo mogli koristiti.
STRAN 7
MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1986
Tori za ameriško tržišče
Toriji prek oceana
Motorčke prilagoditi ameriškim zahtevam
Kar so nekateri pričakovali, seje uresničilo: v mnogih državah so se začeli zelo zanimati za zložljivi motor tori, ki ga z več kooperanti izdeluje Avtotehnika v sestavi sestavljene organi-
ZA AMERIKO AS
Podobno kot Zastavin jugo je tudi tori, namenjen ameriškemu tržišču, dobil dodatno oznako. Z oznako TR 1 AS sta odpotovala v ZDA že prva naša motorčka. Upamo lahko le, da jima bo sledilo še veliko teh malih vozil.
(fk)
zacije Merc Celje. Ta motor Tonija Riflja iz Gornjega grada si je pridobil veliko privržencev, zanj pa je še poraslo zanimanje, ko so mu dodali še povsem novo »obleko«. Pa tudi za novo različico cross je zanimanje veliko.
Prvi trije toriji so že popotovali tudi na tuje: dva v Združene države Amerike in eden na Kubo. Seveda pa sta prva dva motorčka, prodana v ZDA, le predhodnica bodočega izvoza.
»Ob posredovanju ljubljanskega Intertradea imamo naročilo za izvoz dva tisoč teh motorčkov,« nam je povedal Jože Horvatič, vodja sektorja kooperacije pri Avtotehniki. »Proizvodnjo za Ameriko smo že tudi prilagodili temu tržišču, dogovoriti se moramo le še o ceni.«
Poleg Američanov se za nove torije precej
Tori cross
zanimajo tudi Italijani in že zdaj bi jih lahko nato tržišče prodali 600. Prav tako pa še raziskujejo nekatera druga tržišča.
Toriji v nov[obliki so se te dni pojavili v naših prodajalnah. Že na prvi pogled se od prvih razlikujejo po plastičnih lepotnih dopolnilih, je pa tudi skoraj 50 izboljšav na sestavljivem motorju. Kot pravijo pri Avtotehniki, se domačim kupcem kljub obetavnemu izvozu ni treba bati, da bi ostali brez teh motorčkov — proizvedli jih bodo toliko, da jih bo dovolj tako za domače kupce kot tudi za prodajo na tuje.
Že prihodnji mesec pa bo naprodaj tudi tori-cross: motorček, ki bo zapolnil vrzel med tekmovalnimi motorji.
Franc Kramer
SPOŠTOVANI POTROŠNIK!
Ob nakupu najmočnejšega piva na svetu KRPAN s 30% ekstrakta v osnovni sladici, vam ponujamo nekaj različnih receptov, ki vam bodo v pomoč pri iskanju sebi najprijetnejšega okusa in zadovoljstva ob pitju piva KRPAN.
I. Po sestavi recepture svetovno znane barmanke tov. Tončke Juričev, šefa bara HOTEL »SLON« Ljubljana:
COCKTAIL »MONACO«
0,051 Brandy domači, Fructal Ajdovščina, Alko Ljubljana 0,051 sok limone I rumenjak I /5 tekoči sladkor
dopolniti s pivom KRPAN HP Pivovarne Laško — dekoracija
COCKTAIL »LAŠKO SPECIAL«
0,051 Stock brandy 84, Badel Vinoprodukt Zagreb
0,051 Vodka Apostolska, Dana Mirna 0,051 Apricot brandy, Maraska Zadar dopolniti s pivom KRPAN H P Pivovarne Laško — dekoracija
COCKTAIL »KRPAN«
0,051 Cassis Ribezov sadni liker, Tališ Maribor 0,051 Brandy domači, Fructal Ajdovščina, Alko Ljubljana
1/10 Oranžni sirup, Maraska Zadar dopolniti s pivom KRPAN HP Pivovarne Laško — dekoracija
Cocktail serviramo v tankih kozarcih 0,3 litra.
2. COCKTAIL »GRAJSKI KRPAN« pripravljen po ideji barmana gost. lokala »Grad Tabor« Laško:
0,031 Stock brandy 0,051 Schvveppes 0,051 Zlata Radgonska penina sok limone led
dopolniti s pivom KRPAN
3. COCKTAIL »BA«
pripravljen po ideji lastnika gost. lokala Bistro Aškerc, Laško:
0,051 peneče vino MILI O N 0,051 sok limone
dopolnitev s pivom KRPAN
Vse cocktaile priporočamo primerno ohlajene na temperaturo 7 do 8 stopinj Celzija.
4.Pivo KRPAN kot desertno pivo Serviramo ga v konjak kozarcu 2 del, ohlajen na temperaturo
7 do 8 stopinj Celzija z dodatkom rezine limone in kocke ledu.
POIZKUSITE, NE BO VAM ŽAL!
Vas pozdravlja
HP Pivovarna Laško
MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE
Naši novi proizvodi
Potrošniku želimo predstaviti najnovejše proizvode, ki jih je razvojno tehnološka služba razvila pod delovnim naslovom: »Zdrava hrana«. V bistvu sta to dve novi vrsti keksov, ki pa se razlikujejo po svojih organoleptičnih lastnostih od ostalih podobnih proizvodov.
— Keksi s kalčki
Poleg osnovnih sestavin za izdelavo keksov so dodani tudi razni dodatki, ki izboljšajo okus ali pa povečajo vrednost. Eden takih zelo priljubljenih dodatkov so orehi, zlasti kot dodatek konditorskim izdelkom v Jugoslaviji. Vendar pa orehi povzročajo nekaterim motnje v prebavi (zgaga, žolčni napadi). Praženi pšenični kalčki pa imajo zelo soroden okus, biološko pa so celo kvalitetnejši od orehov, saj vsebujejo več beljakovin in vitaminov in so laže prebavljivi. Tako so
keksi s kalčki proizvod, ki ima dobre organoleptične karakteristike, so lahko prebavljivi, z manj kalorijami, pa bogati z beljakovinami in vitamini.
— Šport keks
je pripravljen iz izključno rastlinskih surovin. Osnovnim surovinam — moki, rastlinski maščobi in sladkorjem so dodani sojina moka in pšenični kalčki. Tako pripravljeni keksi vsebujejo 100 % več beljakovin od običajnih ter imajo zelo ugodno sestavo aminokislin, vsebujejo manj maščob in ogljikovih hidratov.
S svojo biološko visoko vrednostjo so izredno lahko prebavljivi ter tako predstavljajo odličen obrok hrane športnikom, rekreativcem in rekonvalescentom. Zaradi svojih bioloških vrednosti pa je izdelek namenjen tudi otrokom in starejšim osebam.
Najmočnejše pivo na svetu
Ob 160-letnici praznovanja pivarske tradicije v Laškem smo svojim zvestim potrošnikom pripravili posebno presenečenje -najmočnejše pivo na svetu KRPAN 30%.
Na združenju pivovarn Zahodne Nemčije smo izvedeli, da pivovarna Kulmbacher vari pivo z 28 % ekstrakta v osnovni sladici in ga prodaja kot najmočnejše pivo na svetu. V Pivovarni Laško pa smo uspeli z lastnim znanjem in po izvirni tehnologiji proizvesti pivo še z 2% več ekstrakta v osnovni sladici.
• Ime KRPAN simbolizira moč hmeljnega izdelka, ki vsebuje 30 % ekstrakta v osnovni sladici in kar okoli 10% alkohola. Trajnost KRPANA je najmanj 5 mesecev. Najmočnejše pivo na svetu smo proizvedli iz samih naravnih surovin, prvovrstnega slada aromatičnega hmelja sovinjskega Goldinga in karamelnega slada, ki mu dajejo specifično jantarno barvo, specifičen vonj in aromatično zaokrožen okus. KRPANA smo pripravili po posebno vodeni tehnologiji, ki zahteva pet do šestmesečno zorenje zaradi obogatitve z ogljikovim dioksidom, pri zelo nizkih temperaturah in ki daje pivu posebne lastnosti in svojstven karakter, ki ni značilen za nobeno drugo pivo.
Zaradi visoke vsebnosti alkohola je KRPAN desertno pivo, ki ga serviramo v konjak kozarcih pri temperaturi 7 do 8C, z dodatkom rezine limone in kocke ledu. Primeren je tudi za mešanje z drugimi pijačami, zato ga priporočamo gostin-
skim delavcem, da vključijo KRPANA pri pripravi koktajlov.
Za olajšanje truda, kako bi potrošnik našel v koktajlu sebi najprimernejši okus, smo se potrudili že mi in pripravili nekaj zanimivih receptov mešanic. Le-te bomo v obliki tiskanih receptov predstavili potrošniškemu trgu v različnih predstavitvah. Grenke snovi, eterična olja hmelja, ogljikova kislina in sestavine, ki se ustvarjajo pri vrenju KRPANA, dajejo slabotnim
in bolnim moč, delujejo na živčevje pomirjujoče in blagodejno vplivajo na delovanje prebavil.
Zato našega in vašega KRPANA priporočamo, da ga pijete v zmernih količinah večkrat na dan, predvsem pred in po jedi, saj boste šele tako spoznali mik najmočnejšega piva na svetu.
Priporočamo se ter kličemo: »Na zdravje!«
MERK
VESTNIK
Šport in rekreacija med delavci
Seminar za organizatorje športne rekreacije
Strokovni svet za športno rekreacijo pri Zvezi telesnokultur-nih organizacij Celje je v Čate-ških toplicah za organizatorje športne rekreacije v delovnih organizacijah pripravil poseben seminar. Udeležilo se ga je 52 športnih referentov iz 28 delovnih organizacij, to je tistih, ki se aktivno vključujejo v program športne rekreacije. Uvodoma je navzoče pozdravil strokovni tajnik ZTKO Celje Bogdan Povalej, spregovoril o namenu seminarja, nato pa v nadaljevanju analiziral rezultate, dosežene v letu 1985, na področju sindikalnih športnih iger, občinskih prvenstev in množičnih tekmovanj. Ugotovljeno je, da se aktivno vključuje čedalje več delovnih organizacij, ki sodelujejo z ženskimi, članskimi ekipami in z ekipami starejših članov, v vseh disciplinah in kategorijah. Najbolj množično je vsekakor tekmovanje v malem nogometu, sledijo pa odbojka, košarka, kegljanje, to še zlasti v zadnjih letih, ko je Celje v Zavodu ŠRC Golovec pridobilo desetstezno kegljišče. Po več letih uspešnosti na TRIM akcijah ugotavljajo, da ni več tiste množičnosti, zato so udeleženci menili, da je treba uvesti nove, zanimivejše oblike. Tako je bila dana pobuda, da za celjsko
Vodoravno: PLOTUN, AKT, OPATIJA, REPARATURA, SERENADA, EVORA, ERATOSTEN, ROD, SELAN, KAS, PARADA, LA, TRON, IS, OLE, ALERGEN, RK, TA-STATURA, RAISA, AU-MONT, RAPANUI, LEC, NSU, IRMA, ITISON, REA, EEROSAARINEN, NOMENJ,
občino organizirajo akcijo »kerl-cev«, ki bi se pomerili v hoji, teku, plavanju, kolesarjenju in smučarskih tekih, po zgledu akcije RTV> Ljubljana »kaveljci in korenine«, t V razpravi je bila programska terminska usmeritev za leto 1986 ter spremembe in dopolnitve pravilnika o tekmovanju na sindikalnih športnih igrah, občinskih prvenstvih in v množičnosti. Navzoči so s svojimi pobudami, mnenji in predlogi soprispevali, da bi se izboljšala organizacija športa in rekreacije in sodniška organizacija. Izmenjava medsebojnih izkušenj pri organizaciji internih srečanj je osnova za še
KNAP, NIAGARA, SEKTA Izžrebani reševalci:
L nagrada: 1.000,00 dinarjev: Ivanka VOLAVŠEK, Cigaletova 4, 63000 Celje
2.	nagrada: 700,00 dinarjev: Vlasta PEPELNJAK, Cigaletova 4, 63000 Celje
3.	nagrada 500 dinarjev: Rezi ŠKOBRNE, Rimska 4a, 63270
večjo aktivnost na tem področju.
Predstavnik TERM ČATEŽ je v svoji besedi predstavil celoten kompleks ter program, ki zajema tako zdravljenje, kot programirani aktivni odmor, šolo hujšanja, pa tudi letovanje, saj je organizirano tudi kampiranje. Na voljo so zunanji in notranji bazeni, savna, solarij, trim dvorana, trimska steza in 7-stezno kegljišče. Za namestitev so na voljo hotel Terme, hotel Zdraviliški dom in bungalovi. Ob zaključku seminarja so se najbolj vneti pomerili v kegljanju, drugi pa so odšli v bazen na plavanje. Rečemo lahko, da so bili udele-
Laško
4.	nagrada:	300 dinarjev:
Marjan OJSTERŠEK, Okrogar-jeva 5, 63000 Celje.
RAZPIS ZA NAGRADNO KRIŽANKO:
1.	nagrada: 1000 dinarjev
2.	nagrada: 700 dinarjev
3.	nagrada: 500 dinarjev
4.	nagrada: 300 dinarjev
ženci seminarja zadovoljni in da je seminar v celoti uspel. Naloga organizatorjev pa je, da dogovorjene naloge aktivno organizirajo v svojih delovnih okoljih.
Ob koncu bi rada poudarila, da so med udeleženci bili tudi delavci članic sozda MERK, iz MPI, DS, SS, BC, TEKO, kar pomeni, da se bodo morda tudi te delovne organizacije vključile aktivno v posamezna tekmovanja.
Zdenka Zimšek
Ste že slišali
Clay in rokohitrstvo
Ali ste že slišali, da se nekdanji boksarski prvak Casius Clay že nekaj let ukvarja z rokohitrskimi Ukanami. Britansko društvo čarovnikov ga je uvrstilo med svoje častne člane, vendar le za kratek čas, ker je Casius prekršil eno izmed glavnih pravil — med neko televizijsko oddajo je gledalcem odkril in pojasnil več zahtevnih ukan, ki jih poklicni rokohitrci ne bi izdali za noben denar.
Najbolj
dolgočasna
glasba
Za najbolj dolgočasno glasbo vseh časov velja skladba Vexations francoskega skladatelja Eriča Sa-tieja. V osemnajstih urah in štiridesetih minutah se 180 not ponovi kar osemstoštiridesetkrat.
Rastlina štirih barv
V Mehiki raste rastlina, katere cvetovi spreminjajo barvo nekajkrat v štiriindvajsetih urah. Ob zori so beli, potem postanejo rožnati, okoli poldneva so temno rdeči, na večer vijoličasti, ko pa se znoči — so spet beli. Zanimivo je, da ti kameleonski cvetovi dišijo le, ko so beli.
Tečaja smučanja
Osnovna smučarska sekcija mladih smučarjev začetnikov Merx je na Golovcu organizi- je bila razdeljena na tri pod-rala dva enotedčhska smučar-	skupine, od tistih, ki so prvič
ska tečaja za vse delavce se- stopili na sneg s smučkami pa stavljene organizacije Merx do tistih, ki so se že peljali na in njihove družinske člane. Za smučkah, torej po stopnji člane te smučarske sekcije je znanja, bil tečaj brezplačen, za vse V drugem tečaju, ki je bil ostale pa je bila cena mini- organiziran za starejše člane malna, dosegljiva vsem de- kolektiva, sta bili dve skupini, lavcem.	začetna in nadaljevalna.
V prvem tečaju so se smu- Tečaje so vodili učitelji čarskih veščin učili otroci, stari Zveze učiteljev, vaditeljev in od 4 do 12 let. Skupina 28 trenerjev smučanja.
Rešitev nagradne križanke št. 1
NAGRADNA KRIŽANKA
STRAN 8
FEBRUAR 1986
Letni zbor planinske sekcije
Člani planinske sekcije »Avto Celje« smo se 13. decembra zbrali pri »Majolki« na letnem zboru, kjer smo pregledali delo v letošnjem letu in sprejeli plan pohodov za leto 1986.
V letu 1985 je bilo v planinsko sekcijo včlanjenih 93 planincev iz Avto Celja in drugih delovnih organizacij sozda Merx. Planinska sekcija je uspešno organizirala pohode na Arihovo peč v Avstrijo, Donačko goro, Begunjščico, Triglav in na Menino planino. Pohodov se je skupaj udeležilo 172 planincev. Največja udeležba pa je bila na pohodu na Triglav.
Za leto 1986 je bil sprejet naslednji plan pohodov:
marec — tradicionalni pohod na Arihovo peč (1016m)
april — pohod na Svetino (805 m) in Resevno (628 m) maj — pohod na Kum (1219m)
junij — pohod na Čaven (1190m)
avgust — pohod na Maglič (2386m)
september — pohod na Storžič (2132m) oktober — po gričih Slovenskih goric.
Po končanem zboru je odbor planinske sekcije pripravil družabno srečanje, ki ga je prijetno popestril moški pevski zbor Avto Celje.
Danilo Lesjak
Tekmovanje v streljanju z zračno puško
v DO Avto Celje
V počastitev praznika 29. novembra je strelska družina Avto Celje organizirala v okviru sindikata SOZD MERK, dne 9. 12. 1985 tekmovanje za vse članice v ekipnem streljanju z zračno puško. Udeležba je bila sicer skromna, rezultati pa so bili dobri. Med ekipami je bil vrstni red naslednji:
1.	Avto Celje — Celje
2.	Blagovni center
3.	Reklama
Med posamezniki pa so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Željko Lamut, Blagovni center
2.	Zofija Voler, Avto Celje
3.	Marjan Tratnik, Avto Celje
4.	Branko Senica, Blagovni center
5.	Jože Šantelj, Avto Celje,
Ekipe, kot posamezniki, so
dobili priznanja za svoje dosežene rezultate. Delovna organizacija Avto Celje t— Celje, kot pokrovitelj, pa je podelila posameznikom spominska darila.
Želimi si, da bi bila v bodoče udeležba večja, da bi tudi na tem področju dosegli večje spoznavanje v okviru SOZD MERK.
Predsednik S D Avto Celje Stane Leskovšek


	UPEPELJE- VALNICA	MESTO NA GORENJSKEM, SEDEŽ »ALMIRE«	MESTO V JUŽNI TURČIJI	DEL PRISTANIŠČA	RIMSKA 4	DUŠA UMRLEGA PRI SLOVANIH	SOKRATOV TOŽNIK	SESTAVIL: R. NOČ	ELEMENT IZ SKUPINE LANTANIDOV (Ho)	PAS PRI KIMONU	EVROPSKI VELETOK	PIANIST BERTON- CELJ	m	POTISNA SILA PRI NAPRAVAH NA REAKCIJSKI POGON	ONDREJ NEPELA	NEVARNO OBOLENJE	DETE	ŠPANSKI ŠKRGETEC	IGRALKA NIELSEN
MESTO V HRVAŠKEM ZAGORJU								ČEŠKI PESNIK (JOSEF) NEKD. PORT. POSEST V INDIJI					OHCET						
SLOV. SKLADATELJ IN ZBOROVODJA									--				STAROGR. KIPAR SMUČI						
NIZOZEM MESTO, ZNANO PO SIRU					GOSLAČ NAPRAVA ZA REŠEV. V GORAH										PODELITEV IMENA ANTI- KVITETA				
ENOČLENIK V MATEMATIKI						TOVARNA V MARIBORU				SODOBNO OROŽJE	NAJVIŠJI VRH Pl-RENEJEV (PIC)	OCET NAPAD, SKUŠNJAVA, POREDNOST				ČEŠKO MOŠ. IME ŠPANSKO ŽEN. IME			
HRIB PRI BEOGRADU S TV STOLPOM						GLASBENIK SOSS	PODPORNIK PESNIKOV ;	VEDA O IRANSKEM JEZIKU IN KNJIŽ. OBRI											NASILJE
TINE LOGAR			MUSLIM. MOŠ. IME	DRUGI NAJVEČJI INDIJSKI EP									MONGOLSKI POGLAVAR PISATELJ KOVAČIČ				NIKOLA TESLA		
				PAPIRNATA KAPA													CENT		
OKREPITEV, OJAČENJE -(				•					GORA V KARAVANKAH					ERIKA					
VRSTA PUŠKE									SESTAVINA ZEM. PLINA					ANTIČ. IME DONAVE			>.		
									ANDREJ KOKOT					EDO MIHEVC					
KRAVICE, TELIČKE						STAROGR. ZEMLJE- MEREC										POPEVKAR PESTNER			
SPELEO- LOG					■	FRNIKOLA					ČAS BREZ SVETLOBE	-				KATRAN