St. 69. V Maribora, vtorek tf>. junija. V. tečaj. lo72. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za Četrt leta 3 gold.. 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oedristopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- alt večkrat tiska. Vsakokrat s junija 1872. Zakaj sem Ti, prijatelj, iz ogerskih planjav začel dopisarjevati, ne vem; a gotovo da ako bi se zadnjokrat prenaglil ne bil s tem lehkomišljc-nim poslom, bi denes ne črekaril. Variatio de-lectat: torej naprej proti Kečkcmctu ! Ogri so „viteški narod" in jaz se jim menda tudi kmalu asimiliram in vrlo „vitešk" postanem: saj jaham kljuse, kateremu se potaka po suhih žilah nekoliko kapljic žlahuc krvi Don Quixotove kobile. Tukaj se dobro živi in vrlo jaha: cxtra Hungariam nou est vita, et si est vita, non est ita. Kdor je prvi to izgovoril, je gotovo bil kakšen meltošagoš ali plebanuš, ker te vrste ljudje vedo, zakaj je človek na svetu: namreč, da jć in pije, da visoko politikuje in globoko psuje, da ljubi in poljubuje, da spi in debeluje. Eto vam cilj in konec našega življenja. Vsa čast in slava mag-varskim mčltosagoso,r kakor živijo: na njihovih mizah, tudi na daljnih" p ustali še razkošnemu Pa- rižani! nič ne pomaujkuje, in njihovega gostoljubja bi se tudi stari slovenski Kadegost veselil. Da, gostoljubje je lepa čednost, a da jc draga, tega se tudi lehko vsakdo prepriča. Moralisti, ne zamerite mi, ako se predrznem reči, da veliko gostoljubje, pri katerem si bodi narodu, je znak njegove še jako nizke kulture. Dolj ko se kultura povišuje, bolj se gostoljubje ponižuje. Lehko je biti človeku gostoljubnemu, dokler naj odličnejšemu gostu s kosom kruha, kakoršnega si bodi, zadovoljno postreči more ali k večjemu za veliko pogostijo še kakšno ovco zadrgne in mu jo brž ua kakšnem drogu osmodi in speče, in mu za postelj kup slame odkaže: — pa celo drugače se gostoljubje čuti, kadar je treba gostom na odlično pokriti mizi z dvanajsterimi izbranimi jedili postreči in še pri vsakteri mojsterske kritike o kuharski umetnosti poslušati, za pijačo šampanjca, tokajea in kolikor je več dragocenih kapljic na izbor predstaviti, za pojedli d še meseca maja iu junija z okusnim sadjem prejšnje jeseui postreči, za stanovanje po p&rižki ugodnosti pripravljene sobe imeti: — sijajno je takšno gostoljubje. in Šutljivo; — kdor bi se čudil, da po njem gospodar gostoljub z gosti vred svoj dom zapusti in se na-nj več ne vrne, ker drugi gost mu ga je zavzel. ki ga pa na gostovanje ne povabi. Sicer pa jc še gostoljubje med magvarskim plemstvom veliko in srčno prijazno; vendar po razmerah praktično: ena rodbina pridruži se za nekoliko dni ali tednov k drugi jej sorodni, in tako 8e gosti v veliki družini zdaj tukaj, zdaj tam: po redu pri vseh bogatejših strijcih in teti-cah. Povsod se mnogo poje in popije in tako prva svrha človeškega življenja vrlo izvršuje. Da se poleg visoko in široko politikuje . to se ve da je narodu magyarskeniu prisojena lastnost; Mag-yar jc že rojen politik. Magvaroszag je pravi svet, vse drugo so partes adncxae ali ohaos. Vendar kaj zato V Mag-yar ne politikuje slabo: on je v magvaroszagu sam svoj gospodar, iu kdo bi mu to za zlo jemal? — Vsakdo uaj za svojo korist, za svojo čast in slavo tako gospodari, kakor najbolje zna in more. Magvar gospodari, ker gospodariti zna in premore: naravno , da tudi tako dolgo vladal bode , dokler si zato sposobnost ohrani in dokler bode takošnih narodov, ki se mu prepuščajo kakor njegove različne črede po puštah. Opazovaje po Magyarskem neniagvarske narode nikakor bi jih Dopisi. Iz l.i lm ril i |<*. 16. junija. [Izv. dop.] Cul sem že davno. da namerava p. g. Dobrila, poreški vladika, izdati novo slavensko mašno knjigo. Ako je to res, ne bi bilo dobro, da bi mi svećenici nabiranjem denarja v to svrbo pomogli vrlo potrebnej knjigi na svetlo? — Ako to ni res — učinimo, dolžnost je naša, da hode : kajti do-sedajni „ščavet" je tako uepopolcu in jezik tak, da večkrat človek ne ve, bi-li se smijal ali klel rmolitve bravši". — "Neki župnik, sicer narodnjak ali „po malo, po malo"', pusti učitelju na ljubo, da se peva sedaj pri maši samo še ^čtenje" in re-vadjelje" slavenski, ostalo pa latinski. Gospođine, to se pravi po naški: Po malo , po malo v — blato! — Kastavski dekan g. Vlaeli je rekel: da je vsaj on zaslužil onih judeževih trideset. Debeli ali gladni siromaoek je prosil ter si vžgal na čelo srebernjak v večno znamenje, da ni niti Petrov niti Pavlov — nego.....Kazun tega gospoda z rudečim z a vratnikom je prosil še drogi ali vest ga tako peče da sam sebe bedaka imenuje in ker hoče prošnjo nazaj zahtevati, ga ne bodem še imenoval« Kadar za druge izvem, ako je še kilo , I>dcin poročal, da jih svet spozna in dostojno spoštuje!? Tz IMniiBj.il 15. junija. |Izv. dop.] Morebiti je bil dr. Habietinck med udi bivšega ministarstva Hohenwartovega oni mož, proti kateremu so dunajski ustavoverni listi najmanj ščuvali. In res uzroka nij bilo za te junake v pačeuji javnega mnenja, pisati proti njemu, kajti svoboda tiska je pod njim kot pravosodnim ministrom bila tolika, kakor pod nobenim luiuisterstvom naše „koušti-tucijonalne" dobe izvzemši k večjemu Belkredija, iu zunaj svoje stroke nij dr. Habietinck stopal posebno na površje. Ako so pa tukajšnji ekspoziti Bismarkovi Habictiuka ob času njegovega ministrovanja pri miru pustili, mislijo sedaj, daje treba zamujeno nadomestiti. Imel bi postati bivši pravosodni minister podpredsednik dunajske višje deželne sodnije. Glavni organ pruske ščuvarske d rti li ali na Duuaji „N. Fr. Presse" piše o tem, da se je dru. Habictineku pri odstopu od ininisterstva visoka sodniška služba obljubila in da on torej sedaj prosi za mesto podpredsednika višje deželne sodnije. Dalje pa pravi judovski organ, da nima dr. Habietinck nobene zasluge pokazati, ki bi mu dala pravico do te službe kakor tovarištvo s Hohen-vvartoni. Ne bodeni se spuščal v polemiko s časopisom , katerega pertidnost je že tudi berlinskim novinam presilna, nego navajam proti „N. Fr. Presse" samo sodbo profesorskega kolegija dunajske univerze, ki za ono učno stolico, katero je Habietinck zasedal, predno je minister postal, nij vedelo boljšega učenjaka vladi nasvetovati ko zopet Ilabietiueka. Tu je govoril kompetenten forum in dal omenjenemu poštenjaku častno spričevalo tudi kot pravosloveu, in to je gotovo stvar, ki daje pravico do visoke sodniške službe. Velik gaudium dela „liberalnim" listom prepir med organom kardinala Uanseherja „Volks freundoni" in organom linškega škofa Kudigierja, „Linzer Volksblatt". Zadnji list je kardinalu Rau-seherju očital, da „meži nasproti cerkvi sovražnemu delovanju". Na to je „Volksfreund" odgovoril, da se tako govorjenje organu škofa v Lineu ne spodobi, kar je imelo za nasledek, da je škof Rudigier sam izrekel . da mu „včasi" pisava „I>. V." nij po volji itd.' Od strani je ta dvallista pa gledal rVaterland" in jih nekaj zasolil svojemu nasprotniku ne samo v idržavopravnem ob-ziru, nego tudi v postopanji glede cerkve v razmeri k Bedanjemu ministerstvn — „Volksfrcundu". Iz tega prepira se samo vidi, kako malo deluje Slovanom iz dna srca sovražni kardinal Rauschcr v soglasji z avstrijskimi katoličani. Čudno je res, da se ta ecrkveni dostojanstvenik samo nem.ško-centralistični politiki na ljubo stavi v. protislovje z mnogimi udi avstrijskega episkopata , kar mu pa sicer douaša pohvalo v listih kakor je „N. Fr. Pr.", ki pravi, da kard. Itauseher nasproti državni oblasti ,,zmernost in razumnost" kaže. Ne vem. koliko Vaših jbraloev pozna Alojzija Antona, zato povem pred vsem, da je ta mož pridigar ali „župnik" tukajšnjih ,,starokatoličanov". ,,Pater Alois Anton", kakor se imenuje, je lansko jesen imel dve pridigi v tukajšnji ,,starokatolikoni" prepuščeni Salvatorski kapeli in je v njih napadal način, kako katoliška cerkev mrtve med svetnike prišteva, in cerkveni nauk o čistem spočetji. Zarad teh dveh pridig je bil Alojzij Anton tožen in sodniki so njegovo pridigovunje spoznali kot tako, ki „žali eno prestavno priznano cerkev, iu so „župnika" obsodili na 14 dni ječo. Politični razgled. Državni zbor hode v najbližnjih dnevih zaprt« Poljski poslano! BO zato stavili po (Jroeholskem interpelacijo na iniuisterstvo, ali se ono glede Galicije drži onega programa, katerega je obznauil zadnji prestolni govor. Iz razlogov, katere je Grocbolski navedel za svojo interpelacijo, se vidi, da hočejo Poljaki izvedeti odločno , kaj vlada o njih tirjatvah misli in na drugi strani se obrazloževanju interpelacije pozna, da bi poljski poslanci neradi šli popoluoma s praznimi rokami z Dunaja. Zraven tega pa ustavni odbor vodno še posvetuje in premišljuje poljsko resolucijo. Poljski časopisi spoznajo, da z gališko poravnavo ne bode nič in težko bode odgovor na interpelacijo (Jrocliolskega pomiril deželo. — Kazen nekaterih železniških predlogov za Češko je državni zbor dovolil brez debate povišanje stro š-kov cesarskega dvora za en miljon. P o t o v a n j e n a š e g a o e s a r j a v H e r-1 i u rabijo ustavoverni listi kot batino proti Slovanom in posebno proti Čehom in ,,N. Fr. Pr." pravi, da bode pohod cesarja Franca Jožefa v Berlinu dal Čehom prijazni. Nemcem neprijazni agitaciji smrtni udarec. Tako daleč smo, da smejo o f i o i j o z ne novine — in „N. Fr. Presse" je bila za ofticijozne od ministra IJngerja v gosposki zbornici proglašena — reči, da vladar neče miru s svojinu deželami. Cesarski namestnik na Češkem, glasoviti b a-r o n K o I 1 c r je dobil veliki križ Leopoldovega reda. Cesarsko lastnoročno pismo mu to odlikovanje podeljuje za požrtvovalno delovanje o po-vodnji in izvrstno službovanje sploh". Komentar k temu je nepotreben. Dr. Habietinck, bivši pravosodni minister, daje organu ministra Ungcija „N. Fr. Presse" gradivo za uvoden članek, v katerem je rečeno, da so sodniki bili vedno varuhi ustave, da je torej »predrznost", ako dr. Habietinck, ki se je s llohcmvartom ,,zarotil" proti ustavi, hoče postati podpredsednik dunajske višje deželne sodnije (glej dopis iz Dunaja). Takih reči smo pri navedenem listu navajeni, a novo je, da „N. Fr. Presse" državni zbor opominja, naj postavi Habictiuka v obsodui stan. Poprej nijsnio imeli dveh tretjiu v državnem zboru, torej nij sin o mogli bivšega ininisterstva tožiti — pravi članek, ki jako po llcrbstu diši — ; sedaj ste dve tretjini naši, torej tožimo!" Nam se mora to smešno zdeti. Ista-voverci si bodo pač dvakrat in trikrat premislili tožiti bivše iniuisterstvo; oni vedo zakaj. rWiciicr Ztg." objavlja nekoliko nuredeh, ki zapovedujejo in uredujejo zopet r a z v o j n i č e n j e \ treh pplkov in enega bataljona v vojaški j granici. Grofa Andrašija strah postaje, da od poslednje nemško - francoske vojne sem, vsi veljavni francoski časniki dosledno zanimajo se s Slovani in slovanskimi vprašanje. Zato je Magjar dal napisati v svojem oiicijoznem listu ..Meinorial diploniatique" članek proti Slovanom pod našlo- : vom „Narodna plemena Slovanov". Tu se prav z magjarskim fokošem tolče po naši preteklosti iu bodočnosti. Papež Pij IX. je dopolnil D>. t. m. petindvajseto leto svojega vladanja. Bil je namreč Ki. junija 1S4<> za papeža izvoljen. Vsi listi se pečajo s tem dogodkom in vsak za svoje namere rabi prorokovanjc: ,,Non videbis annos Petri", Znano je, da je sedanji papež prvi za sv. Petrom, ki že petindvajset let na stolu Kristusovega namestnika na zemlji sedi. Pretrpel jo Pius IX. v bolje po/načevati ne mogel, nego da jih slovansko, nemško in rumunsko čredo imenujem, katera se tukaj pase, tukaj striže, dere iu speča, iu magvar-sko polje gnoji, da element magvarski bolje rasti more. Res dobrega mu gnoja. Ncbrižno mu je poslužna slovanska ovčja pohlevnost, za vse po-strežna nemška kameleonska značajnost, iu osorno poslušna romunska nevednost. Dober gnoj je duša dobremu gospodarstvu; slovansko-neniško-roniunsko narodni gnoj je tudi duša magvaronskoinu plodu : iu kakor je v novejši dobi gospodarstvo na žitnem polji inagyarskcm se eminentno zboljšalo in se še vedno zboljšuje, takšen napredek je tudi glede uarodne setve in narodne rasti. Okrajiue, po katerih se ravno pomičem , je prava narodna olla podrida, Slovaui, Magyari in Nemci so vse pisano pomešani. Pa to je samo pisana Jožcfova suknja, katero Magyar oblečeno nosi, katera eno telo pokriva in greje, pod streho magyarskcga klobuka. Slovan govori iu politikuje magyarski, Nemec, sramovaje se svojega švabskega imena, prekrsti se v patrijotičnem navdušenji: Hiutermcier postal je Hatfaly t. j. Magyar v superlativu, otroci njegovi švabski več ne govorijo, to bi jim bilo sramotno , dasiravno mati njihova magvarskega nič kaj ne ume. Takošncga gnoja se ve da je Mag-var vesel, ker njegovo lastno pleme bi brez njega le malo rodilo, njegovi štiri milijoni bi se ne bili pomnožili, tako pa si je po svojem umetnem gnojenju v enem deceniji dva milijona n trdih Magvarov" prigojil. To je prav dobra manipulacija, naj bi jo tedaj tudi Slovani posnemali. Slovansko ženstvo je tukaj še naj bolj trdo-glavno, to se neče in ne more nikakor naučiti magvarskega jezika, dasiravno ga moški sploh govorijo. Da se je tukaj po slovanskih vaseh, ki so tu pa tam med Magyarskimi raztrošeue, še slovanski govor ohranil, so temu edino ženske krive, katere doma vedno le slovanski govorijo, in kadar drugod z Magyari posle imajo, le toliko magvarijo, kolikor besedi jim je neobhodno potrebno. Slovenci, t. j. Slovaki, so tukaj marljivi iu naj boljši delavci, pa Slovanstvo vendar gine in sicer najbolj, kar se tu pa tam raztrošenih Scrbov tiče: lenost jih obči prostituciji predava in mori. Pri teh razmerah se vendar glavni faktor modernega življenja, volcumui Jud pozabiti ne sme. Judje so vselej na vrhuncu in na krmilu onih idej , katere svet proraičejo; njihova politika je svetska, t. j. praktična za celi svet. Judje se vzvišujejo kosmopolitsko nad vse malenkosti drugih narodov in posaniesnih držav. Glavni cilj in konec vsemuJudstvu je denar. „Denar — gospodar", je večna resnica, katere nič ne ovrže: kdor ima denar, ima moč, ima vlado, ima pravico. — Trgovina in obrtnija je naj večja denarna moč sedaj-nega časa. Orijent bode zapadu v last pal, pa ne bode ga le vojaška sila in politika podvrgla , temu či trgovec in obrtnik si ga bode prisvojil, Naj-izvrstnejšt in edino odločni akt avstrijsko-ogerske politike v novejšem času je bil gotovo ta, da je dobila v svoje roke orijentalskc železnice, urne pote do Carigrada. Avstrijsko - Ogerska dobila bode orijent v svojo oblast, ako bode zahtevam primerno obrtnijo in trgovino svojo razvijala: av-strijsko-ogerski trgovci iu obrtniki bodo v orijentu najmočnejši in najuninejši generali in dobri pio nirji njihovi celo omazaui bllnkcljudi iz naše države. Orijcntalsko vprašanje je denarno vprašanje in kulturni vozel. Kot takšnega smatra ga sedajua ogerska politika in v tem smislu namerava ga rešiti. Po skrajni moči se toraj trudi vladajoče Magyarstvo ohraniti ona sredstva, katera bi mu še v bodočuosti obranila in pomnožila vlado na orijentu: dobro gospodarstvo in izvedeuost je parola, ali za bodoči veliki Magyaroszag ali za bodočo Slovansko državo. času svojega vladanja mnogo od mnogih strani, pa vedno je krepko branil ono, kar je kot pravo spoznal. N a S p a n s k e m je palo ministerstvo Serranovo in stopilo je na njegovo mesto Zorilla. voditelj radikalne stranke. K a r 1 i s t i začenjajo nov punt in da je Serrano padel, temu je bil posebno ta uzrok, da je po svetu trobil, da BO Kar-listi popolnoma pobiti, med tem ko se kažejo vnovič v strahoviti moči. 11. t. m. so slavili na Ruskem dvestoletni rojstni dan Petra Velikega. Razne stvari. * (Iz Litije) nam pišejo o izletu „Sokola" in popisujejo krasne slavoloke na koncu savskega mosta, pred Koblarjevo, Zagorčevo hišo. pred Šmartnim in na sredi šmartenske vasi. Dalje govori dopis o lepem petji „Sokolcev" v cerkvi in o navdušenji vsega prebivalstva okolo Litije in Smartna. Ker smo glavne stvari o „Sokolovom" izletu že poročali, priobčujenio samo še to, da je ljube/njivi Se ho n vvette i . kije pred nekolikimi mescei z jokom v očeh se moral iz Celja v Litijo kot okrajni glavar preseliti, naročil si v pomoč litijskim žandarjem še dva iz Zagorja. Toda ker nijso bili turnerji nego „Sokolci" v Litiji, nij bilo ne za domače ne za zagorske žandar je nobenega posla. * (Mariborska Čitalnica) je napravila zadnjo nedeljo krasno besedo v korist češkim poplavi jeneem. Bila je res beseda, ki nas spominja najboljših časov naših čitalnic. Vse točke v programu so vrlo zadovoljile obilo zbranemu občinstvu, med katerim je bil lep venec zastopnic krasnega speda. Zabavo je začel Češki koral livvali Čcchove", od mladih grl vrlo pet. Po tem je govoril gospod prof. Majciger o ,,vplivu Čehov na razvitek slovenskega jezikoslovja in na slovenski pravopis". Slišali smo doklamovati dve pesmi. Gospodična Kani .lung je društvo razveselila s petjem dveh pesmic („Strunam" in -Ha goro"), pri katerih jo je gospodičina Licbctrautova spremljala na glasoviru, na katerem je potem sama z veliko pohvalo dve picei igrala. Največjo pohvalo pa je društvo naklonilo gospodu, ki je pel solo s spremljanjem glasovira „Kje dom je moj" in posebno ko je oni gospod dokončal petje Preširnovc pesmi nNezakonska mati", tedaj ploskanje dolgo nij utihniti hotelo. Ako dijakom, ki so petje zborov prevzeli, tudi svoje priznanje izrečemo, storimo samo svojo dolžnost, kajti reči se mora, da so težke pesniotvore kakor je Jenkov ,,Na moru" jako dobro prednašali in v obče pokazali se pridne pevoe. Za nesrečnike na Češkem je čitalnica z vstopnino nabrala 'A2 gold. 70 kr., kateri znesek se bode takoj na dotično mesto odposlal. Naj druge čitalnice posnemajo izgled svoje sestre v Mariboru. ,: (Iz Celovca) se nam piše: Za brate Čehe, kateri so po strašnoj povodnji toliko škode imeli, so tudi koroški Slovenci po mogočosti svoj dar v pomoč prinesli. Nekateri dobrosrčni gospodje so se prijeli nabiranja darov, in so vse vkup zua-nemn iskrenemu domorodcu B. C. Rossbachcrju, trgovcu v Celovcu, poslali, kateri je denes znesek od 131 gld. 11 kr. poslal uredništvu „Politike" v Prago. * (Iz Razdrtega.) Naša „narodna podua-• noska čitalnica" se bode 2!). dne t. in. popoldne ob 4. uri slovesno odprla. K tej slovesnosti uljudno se vabijo vsi čestiti rodoljubje. Odbor. * (Iz G o r i c c) nekaj čujemo o težke in porodu novega časopisa „Glas". Več, kadar moremo zanesljivo porosati. * (Odbor slovenskega pisateljskega društva) je imel 15. t. m. sejo v Ljubljani. O sklepih tam storjenih poročamo prihodnjič. * (Biskup Strosmajer) pride to dni v kopel na Slatino. * (Iz Pulja) se nam poroča: Razprtije med fcihonstvom iu pomorstvom so v našem mestu na videz potihnile, pa na tihem ste vedno delali ena stranka proti drugi . kar se je pokazalo pri ravnokar dovršenih volitvah za mestni zastop, pri katerih je pomorstvo tretji del mestnega zastopa s poštenimi, značajnimi možmi zasedlo, kateri so večjidel Slovani in ne nosilci nemške kulture v Istro" in ki bodo skrbeli edino za občni blagor, ne za namere katere stranke. — Leto imamo tukaj letos nenavadno. Dosdaj je skoraj vedno deževalo in sploh je tako hladno, da se še zdaj v sredi junija ne moremo kopat hoditi, med tem ko smo prejšnja leta že v maju kopeli v morji rabili. Žalibože. da tu nij potrebnih kopališč. Pulj , ki šteje 26.000 prebivalcev, ima samo eno — in to še vojaško — kopališče. V interesu zdravja je nujno potreba več kopališč. * (Železnica iz Ljubljane v Karlovce.) Trgovsko mi nisterstvo je zaukazalo vojaško - tehnično revizijo od gospodov dr. Costa in grof Arz projektirane in že trasirane železnice iz Ljubljane v Karlovce s stranskima črtama iz Vrčiča v Kočevje in s Tančjega Vrha v Ogulin. (Srbsko narodno gospodarstvo) Vrlo napreduje. Prva srbska banka kaže to leto 12"/,, dobička. V Belgrađn ustanavljajo „Beogradski kreditni zavod", h kateremu je mnogo kapitalistov že pristopilo. V obče se vidi, da Srbija vse moči napenjaj da kmalu stopi v vsakem obziru v vrsto prvih kulturnih držav. * (Kranjski in tržaški deželni odbor) Sta se zunaj sodnije poravnala zarad tirjatve Trsta, naj mu kranjska dežela plača velik znesek najdeniških stroškov. Dotični dogovori so se vršili v Trstu, kjer je kranjski deželni odbor zastopal dr. Costa. * (O dekliški šoli v Celji) piše nek „meščan iz Celja" v ,,Tagespnst". da dekleta v njej ne morejo posebno napredovati, ker ima štiri razredna šola samo dve učiteljici, katerim pod uče vanjo tolikih otrok prosilcu trud dela iu kot poseben uzrok, da šola ne zadostuje popolnoma željam starišev, navaja „meščan iz Celja" tudi to, da v prvi razred mnogo deklet iz okolice prihaja, ki n c m š k e g a j e z i k a n e z u a j o in se ga stoprv v šoli učiti motajo. Torej počasi vendar tudi Celjani spoznavajo, da napredek v šoli nij mogoč, ako se otroci v materinem jeziku ne podučujejo. ■"(Doneski) podpiralncj zalogi slovanskih dijakov v Gradei. Rodoljub, kateri neče biti imenovan 1 gld. k glavnici. — Letni doneski: Gosp. dr. Sajovic v Ljubljani 5 gld., g. ltVger, doktorand inodrosl. 1 gld., g. Sinionič. modrosl. 1 gld., g. Mohor, zdravu. 60 kr., g. Giusti , pravnik 1 gl., g. Hubad, modrosl. 1 gld., g. TurkuS. modrosl, 1 gld., g. Kocuvan, zdravu. 1 gld., g. Dere. zdravu. 1 gld., g. Purgaj, modrosl. i gld., g. JelusiČ, pravu. 1 gld., g. Danilov, pravu. 1 gld.. g. Spor-čič, pravu. 1 gld. — Vkup: k glavnici HM) gld. Doneskov 1(5 gld. • >() kr. V imenu dijakov se zahvaljuje oskrbovalni odbor in naznanja ob enem, da je gotovina vložena v štirski eskoniptni banki. Odbor. * (K r a n j s k o v r t n a r s t v o d r u š t v o) jo imelo I 1. t. m. svoj občni zbor, v katerem je bilo med drugim skleneno, da pošlje društvo na SVOJe stroške enega ali več ncpreiuožnih prijateljev vrtnarstva na dunajsko svetovno razstavo, na kateri bode društvo grozdje in drugo sadje razstavilo. V tem občnem zboru je bil tudi voljen nov odbor. Za predsednika je bil voljen Dežnimi, med odborniki čitamo tudi ime dr. Razlag. Društvo bi po umnem delovanji moglo mnogo koristiti. * (Na Češkem) so leta 1871 zborno sodnije prve stopinje imele manj vlog od poprejšuega leta in sicer v državljanskih zadevah za !K);>71 v kazenskih zadevah pa pri končnih obravnavan za 71; — okrajne sodnije pa v d r-ž a v 1 j a n s k i h zadevali za 50.259, pri preiskovalnih sodnijah za 58 vlog in pri preiskavah zavoljo hudodelstev in pregreškov za 221). — Omenjeno pomanjšanje opravil se pripisuje rastočemu blagostanju, po množenj u denarnih iu upnih zavo- dov, pri katerih delavnosti je po gostem izključeno sodnijsko posredovanje in enojnemu kantnemu redu, vsled kteiega je manj pravd pri vgotovljevanji napovedanih terjatev. Glede na pomanjšanje k a-ženskih reči pa se pripisuje dobri vspelt pomnoženi pravni varnosti na deželi, ložejemu iu izdatnišcinu zaslužku nižjih vrst ljudstva pri delanji železnic in pri obrtni jskih podvzetjib. na dalje vednemu p o m n oženju hranilnic in u ž i t-nih društev, kakor tudi hitremu in na tanko nadzorovanemu kazenskemu ravnanju. Pravnik slov." * (D r. K e e s b a c h e r) je imenovan za kranjskega deželno-zdravniškega. svetovalca. To čast mn jo minister naklonil za njegovo nenišku-taronje. Tujčeva peta. :t:-+B la7Ut10"žnam tiskar r Ljubljani je na smrt zbolel. t: (Bivši minister J i reče k) je prišel ll. t. ni. iz Dunaja v Planino (Montpreis) na Štajerskem v poslih zarad otrok umrlega knjigotržea na Dunaji Gorišeka, katerim je oskrbnik. Gorise-kovi imajo blizu trga Planine velika posestva, katera hoče gosp. Jircček kot oskrbnik oglodati. * (Dunajski „V a ter lan d") od zadnje nehote v svojem političnem razgledu prinaša član-ček, naiuešeu iz laži iu pertidijc in končan s pozivom na križavski boj proti ,.Slov. Nar." Da tem gospodom dobro volje ne manjka kar se tiče uničenje našega lista, to vemo že pet let. Ali — moči nij. * (Pred celjsko porotno s o d n i j o) bode 8. julija končna obravnava zarad tožbe znanega govornika na nekdanjih ,,verfassungstagih" dr. Juga in njegove gospodinje proti gospodu dekanu v št. Lenartu J. Tuteku. Dr. Jug in njegova gospodinja, katera je po poročilu „Tagespostc", iz katere smo to posneli, žena nekega uradnika, se čutita žaljena na svoji časti po nekem ,,poslanem" gospoda dekana Tuteka v ,,Marb. Ztg." od l L avgusta 1H71, in sta si izbrala za zastopnika dr. Kosjeka v Gradcu, gosp. dekan Tutek pa bode imel zagovornika v osobi dr. Ipavica v Mariboru. -•♦= (K e v i h t a in toča) je prišla 10. t. ni. Brez ljutomerski kraj in pokončala večji del pridelkov. !* (Velika povode nj na T ta 1 i j a n s k c ni) posebno v Ferrari, je kakor na Ccskcm, tudi tam veliko družinam vse imetje odnesla in mnogo ljudij je zgubilo živenje. Kakor na Avstrijskem za Češko, se tudi na italijanskem pobirajo milodari za nesrečneže. Sploh so letos povodnji na dnevnem redu. :,: (Muhe širijo o s e p n i c e.) Kemik prof. Kletzinskv na Dunaji je v zadnjem času natanko opazoval ljudi, ki imajo ono bolezen, katerej pravimo koze ali osepnice in našel , da posebno muhe k takim ljudem . ki imajo koze, tiščijo. Kletzinskv je nalovil precej muh v neko posodo. ki je bila z glicerinom napoliiena in ko je potem glicerin kemično preiskoval, našel je v njem snovi, ki sc samo pri ljudeh, ki koze imajo, nahajajo. Iz tega se razvidi, da muhe nijso samo sitne, temno* da lahko tudi prav nevarne postanejo. * (S k o d a vsi e d o g n j a) jo po vladnem izkazu leta 1870 v Avstriji znašala 1 1 iniljoiiov. Zavarovalnine so vsi pogoielci vkup dobili ."J1/., milj. gld. Poslopij je ono leto pogorelo 8934; med temi je bilo zavarovanih 4207 . torej še polovica ne.. Čiste škode so pogoreloi v Avstriji l. 1870 — po prejšnjih številkah — imeli nad 7 mil jonov. * (KI zavatin de Tricste) se kliče nov italijanski v tržaškem idiomu pisan šaljiv list, v katerem nijsmo druzega „witza" našli kot tega, da ga ureduje g. Martelaucc, bivši urednik ,,.Jurja s pušo", ,,Slovenske zarje", ,,1'etelinčka" iu potem kot mrtvo dete rojenega novega ,,.Jurja s pušo." „Botc a tudi quei obe le merita" bode dajal „Za-vatin" g. Martelančev, kakor se čita v programu „Bote" tuti Slovencem , kateri nočejo kupavati g. Martelančevih neslanih burk. Tako na priliko obdeluje „Zavatin" g. Gorupa v prvi svoji številki, ker je knpil samo (!) 5 iztisov omenjenih burk. — Politični del in ilustracije ,,Zavatinau po „pogrete rihtc'" iz starega „.Jurja I pušo", tako na priliko ,,L'Austria mal goveruada'\ kar kaže, daje g. Martelanec dober literaričen okonom. Da pa Slovenci poznajo svoje ljudi, svoje rodoljube, to je zdaj sijajno dokazal g, Martelanec. Mi mu voščimo prav dober vspoh pri novem podvzetji in želimo, da odslej ostane na novem polji svoje literarne delavnosti, ker Slovenci smo že siti enodnevnih mušic. S trebuhom za kruhom. "Soča." * (V pravdi zarad ^vstaje-* . o kateri smo zadnjič poročali, je bilo izmed «>2 toženih kmetov 59 obsojenih. Vsi so vložili priziv. Natančneje poročilo bodemo za prihodnji list dobili. * (nL i g a v Alzaciji".) Tako se imenuje društvo, kateremu ste provinciji Alzacija in Lotaringija dali „oblast , v njih imena ljubiti in preklinjati". Ta liga je poslala praškim doktorjem in vseuČiliščnim slušateljem zahvalno pismo za protest proti udeleženju rektorja praške univerze dr. Horlerja pri slovesnem otvorenji štras-burške univerze. * (Ko 16)r a) je nastopila po ruskih mestih okolo Črnega morja * (Papežev dar.) Kakor za poškodovane po i/.bului Vezuva (8000 frankov) in za poplav-ljence na Češkem (fiOOO gl.), tako čitamo, da je papež daroval tudi za nesrečnike, kateri so bili po nekaterih rekah na Italijanskem, ki so tudi pokrajine, po katerih teko, poplavile, 10.000 lir, t. j. v našem denarji okolo oOOO goldinarjev. ♦(Papež Pij IX. in številka 1 !♦. Nek salzhurški list piše: Pius IX. je rojen leta 17!>2. Posamezne cifre te številke sešteto dajo 15». Duhoven je postal leta 181Đ posamezne cifre te številke dajo 19. Za papeža izvoljen je bil leta lS4o\ katere številke cifre znašajo tudi 15*. Kaj pa bode leta ln7,'J, katerega poedine cifre tudi 19 štejejo V * (Drzen morilec.) V ponedeljek o poludne napade kmet Ivan Črnič, 28 let star, oženjen in oče štirih otrok in Kupe pri Mirnem na goriškem trgu Travniku svojega gospodarja gosp. Ani žl. Stabila in mu zabode velik nož najprej skoz hi bet do srca, potem v glavo; ko pa jc nesrečni g. Stabilc v prodajaluico gosp. Nardini-ja ubežal, skoči morilec za njim in ga tam šc fikrat rani; užc prva raua je bila smrtna in ko je ranjki v prodajalnieo dospel, se jc bil užc mrtev zgrudil na tla in mrtvemu je živinski morilec še Gkrat nož zasadil, tako da ga je strašno razmcsaril. Vse to se je godilo v nekterih trenutkih. Kakor se sliši , sc je morilec maščeval nad svojim gospodarjem, ker ga jc zarad zanikernosti zapodil se svoje zemlje in ker mu je zarad dolga hotel prodati še neko njivo, ki je bila njegova, morilčeva, lastnina in ker mu je pustil rubiti nekolik o premakljivega blaga in živeža. Žalosten dogodek je presunil vse kroge v Gorici , posebno ker je bil g. žl. Stabile občno poznana oseba. Morilec jo v pesteh gosposke in kakor sc sliši, ga njegovo hudodelstvo nič kaj ne pečo, ampak pravi, da si je sam poiskal pravice, ker je nij mogel dobiti drugod. „Soča". Za nesrečnike na Češkem je dalje „Slovenskomu Narodu" došlo: gld. kr. Prcncsek iz št. <>H „Slov. Naroda" . . 246 55 Gosp. Jan. Murnik v Kamniku ... 5 — Skupaj . . 251 55 katere smo poslali po g. Skrejšovskemu češkemu polnočnemu odboru. Poslano« Občna hipotekama zavarovalna banka na Dunaji jc izročila zastop za Maribor in okolico lastniku postrežniškega zavoda, gospodu Antonu Hoiniggu. Ta banka ima temeljni kapital v znesku štirih miljonov in prejema pred vsem povračevanje izgub na hipotekah, poroštvo za točno plačevanje intabnliranih tirjatev in obresti do 70 percentov zemljiščne in hišne vrednosti. Namen te banke je torej pomagati v žalostnih hipotekarnih razmerah. Št. 6238. |{a/o;l « M. (H~ Na deželni sadjerejski in vinogradniški šoli pri Mariboru se ima mesto drugega učitelja za od 1. marca 187.5 začenši z letno plačo od tri sto goldinarjev, prostim stanovanjem in kurjavo in letnim pavšalom od dve sto goldinarjev za hrano napolniti. — Prosilci naj svoje prošnje s prilogami, ki dokazujejo zmožnost podučevanja v ljudskih šolah, znanje elementov praktične geometrije, poljemer-stva. niveliranja, navadnega risanja situacij in planov, in znanje slovenskega jezika do 31. julija 1*72 Staj. deželnemu odboru izroče. Gradec, 31. maja 1872. Od štajerskega deželnega odbora. — r. s« —' — E J? S ■■> pa OD /. 11 M "C ~ 2 |1 > o "s a nI »IS I »a sc čisti in zdravi ohranijo Zobje in zobno ftieso /a tu jc ilohra «iii«ltlin i?,iua maitt ben .-limmrT t-utjer aan| fiilbot lid), ba bie b mMnna riu' ■ btv VdiuMiritrii Vufr. UncutbobrlA filv Bpltiilor, Schilon, Aom ter, Wnk ta't n, Woliuz.itum« r, ovi: • itfb Balona, i ek 'JUUIdpiiu- i ; vui i>MIi i ik( tbv uit lil; .i .i|.i:>U. u' U« nt i.' lin|ii'. ■,c i/.'tii'unb b. t a d) ct iv Tb.n tann. 1 «3tUcf (oftet 1 fl. »i t ne »Uafibt i e-i ceftion« l'aifum 50 tt. OJemiflenb (Ur fiiniU.imalj Z um Scbutze der Person linb tur iirti.M h.-if br« (v-irt iitlinnit fl uiti i.cii.ib n t:",.' einc gule ctibib; ajunfl'-rD.iHe \ i beii(> n | biefe(< finb bie nturcrbi:r» r n Iitfauchcui Rvolvet mit i bti bcittf.žp nt, t-i ; v II r ••»,•.11:119 unb fKlOfltllCn vait en, «i| uilifl, I bat) mjii in eiiut Dfinntl ' ib.' mbite : it» -n . ob i 1» n tann; tu ift b.» Nun plai ultra v. n UBalfen. t 2tflđ 7 'imaimeter fl IS mo^ottonen fl I,— i m » - fl i5 ,. „ fl, • ..so l „ 't „ fl. 17 „ „ H.4.- TftKolicn-Pl loluu, in : oin.iflc.rl, 1 i l.:,t ilaii'ii 1. 3 , feppclUu-i.i fl '.'4". I.eben«retter (cber Todt>obl&tT<*r nt* nattnt), ©lefcl von St|ctmui jtarbeltete n'tru. nieut tfl l'ir <£elb|ttuTibcii IgilM bvi nngtifffn ol« fi« befte fBa'fe iu einf eble i. ba man nint bie ionu berfe.s-en rini groft Sienetft Mllflbtii fann, nb Ift bie <}a<;oit bei art, bafi (Ii .trberman i bei itn'i laiduinr. tiir iebeu Wfin'di«n uu>lilllnili.|. o riiiibiicii ■'■on ben b- -itni m i, i iben tSaiacitdten ift 3 feftgefleUt, bal ber o>alvani4>niu<* nvultbatia, tu milni b R i'nte lltan'1 etn ivu r . 'i ,.b Vln-aabc činel &l-ni.'tircu 1'ar frr Vir,lc# irurbenffiiiflcr. n.. c in i-tet «*..•'..• an( H unib angtfcctigl mit tet .luioge tinti tUtico.tnaWiibt , iHbeuuu- iiub 9terte i» leiben, .Sittern, H riob :c. vi m (chbcr aiaitet Hifiitiiifl f oftet :-1p- »n Ir. unb iv ib arUli(((rfcitl tcbtcuiann |u tragen eun foblen. Luftpolster, jn embfeb'tn alleii iHe f nten, \o au* fflt nirttbcifafl^^-iibe, unb unb biele tuteb ibre Clafli« litat, tce « nr f nb ŠttN eneugt metben 'ann, ais €id nb icbtofpi iftcr in br viJme unUber. ttefflia); c .. ,n>Bcr 'J'oriu.i ift tf( bafj man biefe SMRtt itn f.eiiri n Utaim untetbiinfteii fanti, irnti man bie rud b>.. .-.u I mi, 1 ; ntf fl. 3 bio 4. Ein Sietr der Wisaenachaft Daa neae Athem Pika rvatlv nelfttJ bei fofort itbcn Ubcintduinbein fltbcin. «on »a# immtt t>e tilb.enb, beuimmt unb mit einem angencbni »i'blt^iienben Hroma tetivecbfe t, ift onem nt bei nceti aten 9tieter age |u bj m Siir iNautcr befmbert tu emvjvbien. l gtoic (a|a)t fainmt «nto.ifuna :>o fr. Eine Wo hI t bat tmitb* an icbem €auglint auCgett'Jt b: rd) bie ^vtbeffcrung ter neu raicntnten 2-" sbu en« ftlaiii"', man fann i br lei.bt t a i tib Iti« nune eiit:-cbteii (»Iti nt agt) £>a« llinb faun II acnb, aufr>a)t obet fcibit im ea>Iafe bie j a'-runa ct« baiien anb |roat m btrfelben Ji;ei|c. al« roeun cS doii ".'utterbnei )ui1iefjen wnt c, iidmlia) i bne iebe Mnnte nuna. Vlut WUttct ronntn ben tDrttt) birfer gl auf. Xte| • Jnftrum nt fLQt« gtwi| in : -111,01 V'""'1' ft!»:.-n. i i tu* 9 il. Ein interessanter Federhalter. VI« J c. -iKa; en etfratt »tre, mi ni- t ,t .n Ii in 5 c&reibcn cbc* onb re :J.e mlin inlbeBriid) ma.v«. fltft t*iilbert »od)et v.-tbeffei te no.b bcbeuteub bie .Ibee, unb crt>ielt fili b e'e ge bie e k- ©iu* BO Wa(oieonbot «, ba e« lift ade ' CSrivartuii.ien beni Srocđe entfitoiben bat. Tiefei i (; fn t«.i: e Ifl an« feiutm vib li.bi i ie ni ren :.uin. ta cr t.be maim (ii emvfebleu, btteubei« fi {(ir i, . , u te. Uie-iint- ,oom. t. irf«, Ivture i, r atl e , K. 1 ■-' lu.f foftet II 1, 1 "J" iivenb ',a.-.■leo.uebeni bicjii 15 fr. Havanna-Bouquet. fiir 't tint >i> fr. litartt. namlitb bie bidiifle vill.trre ta u in eine nbie •. av..n i.i bura) tat tiavan o.'j'o.Muet rcittc.i fe t mctbeu. Ditfe nam iteu uitboittitt Cn it.i.i eni toirb an« bet -JDiitu'1 mi, ?toube .-• r e.Veu iceiiinbiid)en %a a'. 'I geiro.intil, u b m i. tira re ." -e tbt nt a mit berleibcn roirb ber (Setueb be* orbndreu Ja bar« .m ,i n unb ,e ,n ba« feine Ulroma bernu« jV-viOjii ie i banannt v.-r i e ett. Čine i>lafd)e, g .ni.V" 1 fUt M O .'i|,ifli,„. fl. 1. MediziniBche Theerseife, genannt bie fDtnbctfeife, aftrobate« unb ficbere« •JJintel .u e;i ,e e'..tut t.in'b.f .'liiiilib'aa ,. (Sr-(t nt ni an G)clb, vi t f.-.iruii! an Seit. Um ^ ft. »"t.-nn« materiaf faun man cii.cn balben ?ag bu u-l 1 ; e« v it aut bab-.r ba« a netn iin C fen, um ren eini'iteaenben €tafjl )u b i.en. i ic \yo\m bielet Vi ttviftii* ifl bemrt, baft t.< febr leirtu ju banb« b-ben iit u*io tann bab t d) in bentfc ben ,J,titnum alt mit e< cm aero6bnUa>en Vilgelcifen ba« i or-ftlte gele ft t met en. 1 etu* fauint :'f e t foflet b.m« fl. |.*0. Peraiachea Haarf arbemittel, teobuteb aitg' n ,'li.f lub gtauet ^ *.u* i.i.b '-"elu-b 11 aun orei fibioat) gtfUtbt loeiben fann j CfcrMti iugteia) .ie natUtl dje .vtii.b*' ^eUu, unfcbablicb. 1 liarton fantmt '.Intu, nun,! > li- Zahnperlen!! Utiftreitifi ifl et, ban bie jliutet frb-jn in ibret iattfttn .tiueub buteb ba« Habuen i - tn.-i • \ n e t'ibe i Tiai antr nm bcfle -JUvittc ta e i.-n -uit. bic .ti-roi ten ,-ia'jir. cu n, ivci.b.- ben Ainbcrn t a« ,S'bu*u beiart etieicb ein, t a u fle i.btrei ji. « t j t e .labnt tf.-atten tUti« einet i.'.n.u 'jO It. Pulver ^epen FusfSBchweisB. i ie(c« bcfeitigt bat laftiar Sebirif. 11 bet ,.ii" unb ten baburrb i-r^int n i'brbft 1 n.m.; n, i* -. u (Strun). '1'ii'niiii a 1 nti bie bubun.t. 1 .b -it) 1 I famint Hln.i-e.-u.i.i, ,1 n.1,1 nt Rt JJior.nte, .," tr. M tgen-Tropien. butvb toe'dje ac "fifag.-niibcl. foioie )f, -IVP*.'*« tlt- 1111. -J< iba 1111 « ii.|'ce, r rM'tc.i ...n, St.H.ili ' :C. tc. fofott oau.rub beboben »ttSat, mit garan> t.»tein tttfolge. 1 ,ni.iiti:nl 'JI ircuii,) Ji It Einzige Hilfe nir 't i'iii'fU-1 c r t -,V *(;e ; mi bnrb bie MtHMt jtrampfaber irtlmrie fann biefeet ia)re*Iirbe Uebei ,1.111, ■ e *iici met ben. vitn <£ttuiii*pf « * r rt foftet ft. i.iO 3. Herkuleo-EfiBenz lieft Cr •• I ' -"ii t bie Jtraft 11 ti t 5 .ae Miaft. ben «-aai! o t , 10 nt- 1 ie ^laaricui'ttl ju b leben unb iu flarfen, ctcbiiiretl 1 ab t fibon na.b >m erfteu ct 1 t a .ifce i .i,* .;1. .-".ille 1 t r {)a.ite, bei.tgt fet.tei -U voibanbencn iitjup.in unb terbiubeit biten t.eu.ni' ui'.a. i iiIj.m jainuit Jiini-e fuun -so tt. Praktisch und billig1. ,^uin SDaiibetncrfen cbtr SBorbtttcTtl ein ganje-J febt bu * 'b t» m i* .'i., 1 .i'.i't ftmtnl -. .n 1 te*. Watuit. t Sitfctn unb eine illafrbe cb nnf tt Ulart-t nte unb iltat'ierDr fel, allefl juj.imin u tu tinta U:>*.te 1 .vi ,, toflet blot 7S fr. illlte alleiu foftet ao tt. Neueste Zaubernadel-Biichse. Cine ne tt Ma'tU'iietfe, nefiint mit 50 frinen fot-ttiteit cu\liia>en t^^ibobruabeln unb unt einet !0 ttiibtun.i, bnfj man tete genntnlajte SRatei nad) Vliiuimertt \um '^.tieiu fomtneu lai e 1 fann. -.it u*nb babura) 1 •< Utoflen i-crbttt,*t unb tfl« ©udjcu tn>ot:. l SJilibl*-' 4:. fr. Fliegen-Aether filt Himmet. ItUtben, ©alsn« feT,«aiigeiiebmtieaj«nb unb tottet biiinti '/« Ctunbe bit flto«te JJitnge i>lieatn aut. l til«fibe '«■• 17uo SBorfletjtnbe *ctifet fuib fUt bie oflerretdji|d)e ^ouarcftie elnziff und alloln iti ber gcfertiflten 3lieberIoge ju baben. A. FRIEDMANN in WIEN, prntcrllrnfic Hlr. 26. Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tinkar: F. iS kaza in drugi.