4 AmmcAH m ovum tenevi m lanouagc onl? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 15, 19G6 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGi STEV. TJtlV — VOL. LXIV Nov položaj NATO iV Parizu se je začelo posvetovanje zunanjiih in voinih ministrov Članic NATO o novem položaju te obrambne organizacije. PARIZ, Fr. — Včeraj so se zbrali tu zunanji in obrambni (vojni) ministri držav članic NATO na svoje redno jesensko posvetovanje. To je zadnje v Parizu, ker se bo glavni stan NATO preselil v Belgijo, kamor se je preselilo tudi vrhovno poveljstvo vojaških sil NATO, ko mu je Francija odpovedala gostoljubje. NATO ima še vedno važno nalogo v obrambi svobodnega sveta posebej svobodne Evrope, četudi se je napetost med Vzhodom in Zahodom v Evropi precej unesla in trenutno nihče ne računa na resno vojno nevarnost v tem delu sveta. Obrambna organizacija je kljub temu potrebna, ker s svojim obstojem in trdnostjo varuje mir. Ta je trden, dokler sovražnik ne more upati na uspeh napada, mir pa je takoj v nevarnosti, če morebitni .napadalec upa, da bo v Vojni uspel. Zunanji in obrambni ministri 14 držav, članic NATO, bodo pretresli novi politični in vojaški položaj v Evropi. Spremembo je na eni strani povzročil izstop Francije iz NATO in njena nova politika do vzhodne Evrope, na drugi strani pa sile, ki so začele razkrajati enotnost komunističnega bloka vzhodne Evrope pod vodstvom Sovjetske zveze. Pod vtisom popuščanja mednarodne napetosti v Evropi in vojaških potreb Združenih držav v Aziji govore že dalj časa o možnosti delnega umika a-hieriških oboroženih sil iz Evrope. Taki načrti so posebno boleči ?-a Zahodno Nemčijo, ki se ne čuti posebno varno v neposredni Soseščini komunističnega bloka, s katerim nima urejenim odnosov. Tudi Angleži bi radi umak-hili vsaj del Renske armade, če he celo vso, domov. Vsa ta vprašanja in stališče nove nemške tdade bodo ministri pretresli, čredno bodo jutri odpotovali do-hiov. Novi grobovi Jernej Ogrinc Jernej Ogrinc, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen na Blokah v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1903. Star je bil 86 let in vdovec po 1. 1913 umrli ženi Frances, roj. Telich, oče Frances Ogrinc, Johna in pok. Franka, dvakrat: stari oče in enkrat praoče, brat pok. Johna, pok. Thomasa, pok. Jakoba, pok. Mathewa in pok. Agnes. Zadnjih 21 let je bil v pokoju, preje pa je bil nad 40: let zaposlen pri American Steel & Wire Co. Bil je član društva Ložka dolina. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15 zjutraj v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mildred Kochar Sinoči je umrla v St. Vincent Charity bolnici Mildred Kochar z 19417 Chickasaw Avenue. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Moskva ni zadovoljna Mrs. J. F. Kennedy hose s finskimi soriialkfi “k*111 iz,!aP ltnPs6 s nnaimi socijausn llDeafh of a presil!eiir Oblasti v Cincinnatiju P. Laskeyja še drže CINCINNATI, O. — Posteal Laskey, 29 let stari tovarniški delavec, je bil preteklo soboto °bsojen za pol leta v prisilno glavnico, ker je napadel neko žensko. Oblasti so ga začele su-hiiti, da bi utegnil imeti kako ^Vezo z zadavitvijo 6 starejših ■^nsk, prav posebno pa je padel Ilahj sum, da je zabodel 31 let s^aro Miss Bowman 14. avgusta ktos. Dognali so, da je odšel z u-hiorjeno iz gostilne kot voznik ^klicanega taksija. Zapuščeno v°zilo, ki so ga našli blizu tru-umorjene, je imelo številko' ^8, s katero je Laskey vozil, ko bil zaposlen kot voznik taksi-^a- Oblasti so napovedale, da ga odo skoro obtožile umora Miss J} . owman. Med tem ga drže v tega pa še niso storile. M bremenski prerok pravi: Delna zjasnitev, najvišja tem- Peratura 40. Mm v Venezueli oživeli CARACAS, Venez. — Od zadnjih predsedniških volitev, ki so jih hoteli rdeči preprečiti, pa do zadnjega časa so bila komunistična nasilja sorazmerno redka in vse je kazalo, da bo vlada predsednika Raula Leoni-ja, ki je sledila Betancourtovi, počasi v deželi utrdila red in mir. Pred par tedni so rdeči o-živeli in znova začeli z nasilji in sabotažami. Tako so zažgali neko veleblagovnico v Caracasu, ki je bila v lasti neke družbe iz Združenih držav, vrgli so bombe v dva supermarketa, streljali na razstavo Trgovinskega oddelka ZDA in na policijo. To je prisililo vlado, da je nastopila odločnejše. Oklicala je delno obsedno stanje in ukinila ustavne pravice, da bosta vojska in policija lahko z vsemi sredstvi začela goniti rdeče, ki jih podpira Castro s Kube. Včeraj je vojaštvo na povabi-bilo rektorja univerze izvedlo preiskavo univerzitetnega področja v Caracasu* ki so ga rdeči uporabljali kot oporišče za svoja nasilja. . , ... Najdaljši jekleni lok? Pionir televizije LEXINGTON, Ky. — Jekleni LONDON, Vel. Brit. — Nace- j most pri Clevelandu, Ky., se lo televizije je odkril Poljak:dviga 250 čevljev nad gladino (reke in je dolg 1,736 čevljev. Niso ji všeč dobri odnosi, ki jih ti vzdržujejo s socialističnimi strankami na Zahodu, pa pri tem kažejo premalo naklonjenosti Finski Komunistični partiji. MOSKVA, ZSSR. — Pri parlamentarnih volitvah v marcu so dobili finski socijalisti 55 mandatov od skupnih 200. Postali so najmočnejša stranka in s tem tudi steber nove vladne: koalicije. Njihov predsednik Passio je imel sitnosti pri sestavljanju vlade, ne morda doma, ampak v Moskvi. Moskva misli namreč, da ima pravico, da za kulisami soodloča pri se. stavi vsake nove finske vlade. Finski socijalisti že dolgo niso v Moskvi dobro zapisani, vendar se je Passiu posrečilo pridobiti simpatije v Kremlju. Vsi so mislili, da je s tem ponehala napetost med finsko socijalistično stranko in Kremljem. Pa ni tako. Finski socijalisti so imeli v novembru svoj kongres, šele sedaj jih je pa moskovska Pravda začela hudo kritizirati. Očita jim, da preveč vlečejo z drugimi evropskimi soci-jalističnimi strankami, posebno z nemško in angleško, dočim zanemarjajo “prijateljske stike” s finskimi komunisti. Svetuje jim, naj usmerijo svojo politiko tako, da bodo zadovoljni finski komunisti in da evropski sociiali-sti ne bodo videli v njih zaveznikov, ampak nevtralce. Vse te svoje grehe po moskovskem mnenju lahko popravijo s primernim programom za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo 1. 1968. Dokler pa tega ne bodo storili, ni Kremlj pripravljen, da kaj verjame njihovim izjavam, da hočejo biti v najboljših odnosih z ruskim sosedom. Še ni dolgo od tega, odkar so bili finski socijalisti gostje v Moskvi, nakar je Kremlj poslal tovariša Suslova na obisk v Helsinki. Takrat je bilo politično nebo čisto vedro, sedaj se je pa močno pooblačilo, pa v Helsinkih ne vedo, zakaj. Paul Nipkow leta 1883. NEW YORK, N.Y. — Mrs. John F. Kennedy je poslala Harper & Row in časopisu Look sodno obvestilo, da bo poskusila ustaviti izdajo knjige o smrti svojega moža “Death of a President”, ki jo it spisal William Manchester. Delo naj bi bi lo pisano preveč osebno in bi lahko povzročilo zelo negativno sodbo o predsedniku L. B. John sonu. Mrs. J. F. Kennedy je sama izbrala W. Manchester] a za pisanje tega dela, da bi “preprečila netočnosti in senzacionalizem”. Sedaj je z njegovim delom nezadovoljna, ker da je vnesel vanj preveč njenih osebnih spominov. Nekaj stvari je pisatelj na zahtevo pokojnikove vdove že popravil, odklanja pa nadalj-ne spremembe in .zato svojega dela ni dal nikomur od Kenne-dyjeve rodbine na vpogled. Trdijo, da je v knjigi, ki bo predvidoma izšla v prihodnjem aprilu, več mest, ki postavljajo predsednika Johnsona v neprijetno luč, ko v času tako tragične smrti predsednika J. F. Ken. nedyja ni pokazal primerne obzirnosti do njegove žene. Sodijo, da bo knjiga še povečala hladnost, ki vlada med rodbino pokoj nega predsednika J. F. Kennedyja in predsednika L. B. Johnsona. Angfleške Čip« ostale v Nemčiji še 6 mesecev LONDON, Ang. — Strokovnjaki bi bili morali najti do Novega leta skupen načrt za financiranje NATO čet v Nemčiji. Nemška vladna kriza je delo strokovnjakov zavrla. Zato je angleška vlada sklenila, da bo pustila dve angleški diviziji v Nemčiji še šest mesecev. Stroški za vzdrževanje dveh divizij bodo znašali okoli $100 milijonov, na , Nemčijo odpade po zadnjem sporazumu okoli $44 miljionov. Ostanek krije Anglija. Da ne bo pri tem prizadeta njena plačilna bilanca, bo Amerika kupila od nje nekaj orožja za $35 milijonov. Tako se glasi začasen sporazum. Amerika, Anglija in Nemčija pa upajo, da bodo do srede prihodnjega leta postavile nov sporazum na trajnejšo osnovo. JOHNSON PRIPRAVLJEN GOVORITI 0 PREMIRJU Združene države so se pripravljene razgovarjati o daljšem premirju v Vietnamu, kot ga je predložil sen. Mansfield, če je nasprotna stran za tako pot. WASHINGTON, D. C. — Predsednikov tiskovni tajnik Bill D. Moyers je včeraj dejal časnikarjem, da je predsednik ZDA L. B. Johnson pripravljen začeti razgovore o podaljšanju premirja, ki je bilo objavljeno za Božič, za Novo leto in za budistično Novo leto v začetku februarja, če so na to pripravljeni tudi nasprotniki. Predlog za povezavo treh kratkih premirij v enega samega, ki naj bi trajalo od Božiča pa do preko budističnega Novega leta v februarju. je stavil vodnik demokratske večine v senatu Mansfield. Po njegovem bi tako podaljšano premirje nudilo možnost za proučitev vseh možnosti in izgledov za končanje vojskovanja v Vietnamu. —..1--------------- Komunistična stran v Viet-1 predlog ni naletel na ugoden od- > Iz Clevelanda j in okolice ! namu je sama objavila, da bo ustavila vsako bojevanje za 48 ur tako za Božič kot za Novo leto, če bodo to storili tudi nasprotniki. Združene države in Južni Vietnam ter ostali zavezniki so to sprejeli in nato še predložili 43-urno premirje za budistično novo leto 8. februarja. Doslej rdeči na to še niso nič odgovorili. Med tem je sv. oče Pavel VI. pozval obe vojujoči se strani v Vietnamu, naj premirje podaljšata in preiščeta možnosti za končanje vojne. Podoben poziv je dal glavni tajnik ZN U Tant, včeraj pa še vodnik grške pravoslavne cerkve v Ameriki nad-ško.Oakuh.. ki fo-tc flni vrnil z obiska v Vietnamu. Ameriški vojaški krogi daljšemu premirju niso naklonjeni, ker po sedanjih skušnjah ne verjamejo, da bi se ga rdeči dejansko držali. Združene države so za premirje, toda hočejo, da obe strani v času njegovega trajanja dejansko zamrzneta položaj na bojiščih, pa ustavita tudi vsako povečavanje svoje vojaške moči v Južnem Vietnamu. Angleški denar preide na decimalni sistem LONDON, Ang. — Angleška vlada je sporočilo parlamentu, da bo Anglija do L 1971 postavila svoj denar in svoje račune na decimalni sistem; pri tem bo pa ohranila stara imena: funt, šiling in penije. O obliki novih kovancev se je pa že začela živahna debata, kajti vladen Jugoslavija zeli zopet kupiti žito in olje v Ameriki CLEVELAND, O. — Pravzaprav je to že stara stvar. Beograjska vlada je že davno izrazila željo po novih nakupih pšenice, jedilnih olj in pavole. Take nakupe dela vsako leto, zato se nad to željo ni nihče razburjal. Od takrat pa, ko je bila ta želja sporočena naši administraciji, do danes se je pa marsikaj spremenilo, kar postavlja jugoslovansko željo v čudno luč. Cele mesece se jugoslovanski režim baha, da j c imel letos rekordno žetev. Koruze je pridelal nad 8 milijonov ton, pšenice nad 4.6 milijone itd. Hrane je torej dosti. Kar se tiče koruze, pa gre glas po Jugoslaviji, da bo postala izvozni predmet. Tudi oljaric je dežela letos pridelala več kot navadno. Pa ostanimo le pri pšenici. Ako znaša pridelek res 4.6 milijonov, potem to pomeni nad 250 kilogramov po glavi, kar je za prehrano več kot dovolj. Pa vendar Beograd sili v pogajanja, če prav razumemo na pol uradno vest iž državnega tajni- med državnim tajništvom in štva. Kaj naj tiči za tem? Potre-1 Beogradom o prodaji p0l milijo- ba po prehrani gotovo ne. Morda potreba po rezervah, kar bi bilo do neke meje razumljivo. Morda pa tiči pravi razlog zunaj prehrane v — plačilnih pogojih! Jugoslavija bi verjetno rada kupila pšenico in jo tudi nekaj dražje plačala, ako bi jo dobila na dolgoletni kredit po nizki obrestni meri. To je že večkrat naredila. Seveda so bili takrat časi v Ameriki drugačni. Takrat je naša dežela plavala v pšenici, ni vedela, kam naj gre z njo. Zato jo je prodajala po izredno ugodnih plačilnih pogojih v znamenju znanih gesel “Hrana za mir”, “Boj proti lakoti” itd. Danes je položaj drugačen. Pšenice nam primanjkuje^ jo imamo komaj zadosti za lastno rabo, za stan-darne zaloge in za res prave prijatelje in ne za politične in gospodarske pustolovce. Zato .razumemo kongresnika Findley j a, da se razburja nad pogajanji na ton pšenice. Kdo •— razen par diplomatov — še smatra Jugoslavijo za prijateljico naše dežele? če hoče Tito kupiti naše blago po normalnih cenah in normalnih pogojih, naj plača in odpelje. Da bi pa naša federacija še dajala ugodne plačilne pogoje in prevzemala jamstvo, da bo Tito plačal svoje dolgove, ki izvirajo iz take kupčije, to gre pa že predaleč! Predsednik Johnson menda hudo zameri predsednici indijske vlade Mrs. Indiri Gandhi, da je privolila v sestanek z Naserjem in Titom ravno takrat, ko je bil on v Manili. Ali je bilo res treba Indiji ravno takrat grmeti proti ameriški politiki v Vietnamu? Če je Johnson slabe volje z Mrs. Gandhi, mora biti nezadovoljen tudi s Titom, ako je dosleden. Ako ne da Indiji pšenice, zakaj naj bi jo dajal Jugoslaviji, ko je nimamo preveč. Sicer pa mora Johnson dobro \edeti, kako malo “nevtralna” je Jugoslavija napram Ameriki. Poročil, kako ostro kritizira jugoslovanska uradna javnost njegovo politiko, mu gotovo ne manjka. Saj se je zadnje čase spozabil Titov režim tako daleč, da je po svojih “kulturnikih” v Ljubljani in morda še kje dru. god ustanavljal “posebna društva” v podporo znanemu Rus-sellovemu sodišču, ki naj predsednika osebno obtoži in seveda tudi obsodi. Kolikor nam je znano, se ni nobena druga komunistična država spustila tako globoko pod standard mednarodne olike. Če bo Amerika podpirala Jugoslavijo takrat, ko ima Jugoslavija rekordno letino, in takrat, ko se jugoslovanski kulturniki trudijo, da bi sodelovali pri osebnem blatenju ameriškega predsednika, potem res ne vemo, kje naj bo meja “preračunanemu tveganju”. Ali ni dosti, da smo vrgli par bilijonov dolarjev skozi okno? mev v gospodarskih, posebno pa v bančnih krogih. Zato bo pa prehod na nov sistem trajal kar celih 5 let. mmfmiTmM “POLITIČEN TEDEN” MOSKVA, ZSSR. — Začetkom tedna se je sestal na svojo redno zasedanje glavni odbor ruske Komunistične partije, ki šteje 330 članov, torej mali parlament. Ima pa v resnici pomen pravega parlamenta, kajti njegova naloga je, da odobri vse, kar bo koncem tedna “sklenil” Vrhovni sovjet, ki velja formalno za parlament. Glavni odbor je najprvo odobril poročilo politbiroja, potem je obravnaval proračun in gospodarski plan za prihodnje leto. Na vrsto pride tudi nekaj sprememb v partijskem vodstvu, morda tudi v vladi. Govorijo, da bo maršal Malinovski šel v pokoj. Vrhovni sovjet bi moral obravnavati tudi novo petletko, kar bi bil moral storiti že spomladi. Pa so zadevo odložili, ker si strokovnjaki še niso na jasnem, kako daleč naj dežela dobi tržne cene, dočim ima sedaj le uradne. Gospodarski voditelji se tudi še niso sporazumeli, kako daleč naj seže dekoncentracija gospodarstva. Tudi naše ječe ne smejo več poznati segregacije W A S H I NGTON, D.C. — V nekaterih naših južnih državah je že prešlo v tradicijo, ponekod celo uzakonjeno, da morajo biti tudi jetniki ločeni po polti. Sedaj je pa federalno sodišče v Montgommeryju, Ala., razsodilo, da tisti zakon v državi Alabama, ki odreja segregacijo, ne odgovarja duhu naše ustave. Predmet bo gotovo gnan do najvišjega federalnega sodišča v Washingtonu, kajti sodni odlok zahteva, da mora v alabamskih ječah prenehati vsaka segregacija tekom šestih mesecev. Javnost se radi sodnega odloka do sedaj ni razburjala. Amerika hoče vrniti Severnemu Vietnamu del ujetnikov WASHINGTON, D.C. — Naši diplomati premišljujejo, ali ne bi kazalo, da naše čete v Vietnamu vrnejo severno-vietnam-ski vladi 17 ujetnikov, ki so jih ujeli v neki mali morski bitki in ki so vsi bolni ali pa ranjeni. Diplomatje upajo, da bo vlada v Hanoiu ravno tako vrnila tiste ameriške ujetnike, ki so bolni ali ranjeni. Izročanje ujetnikov naj bi opravil Mednarodni Rdeči križ, ki je z njim naša administracija že v pogovoru o tem načrtu. Letna seja— Nocoj ob 7.30 ima Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slov. domu na Holmes Avenue svojo letno sejo. Po seji bo na razpolago prigrizek. Gospodinjski klub na Jutro-vem ima letno sejo v nedeljo ob dveh popoldne v navadnih prostorih na Prince Avenue. Tajnica opozarja na “booby prize”. Društvo Naš Dom št. 50 SDZ ima letno sejo v nedeljo, 18. decembra, ob 1.30 popoldne. Tajnica bo pobirala asesment že ob eni. Po seji bodo postregli z okrepčili. Vsi vabljeni! Društvo Slovenski dom št. 6 j SDZ ima jutri, v petek, sejo v j navadnih prostorih in ob navad-Jr.em času. Po seji bo božičnica. iVse članstvo vabljeno! ! Seja— 1 Društvo Dvor Baraga št. 1317 j Katoliških borštnarjev ima jutri ! zvečer ob 8. uri redno sejo. — (Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. V bolnici— Mrs. Mary Novak z 19600 Lake Shore Blvd. je že dalj časa v Euclid Glenville bolnici zaradi poškodb, ki jih je dobila pri padcu še pretekli mesec. Tam bo verjetno morala ostati še dalj časa. Obiski so dovoljeni! Želimo ji naglega okrevanja. Bralniki naprodaj— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj najnovejše MAYTAG pralnike. — Več v oglasu! Gcldwater za Nixona NEW YORK, N.Y. — Bivši republikanski kandidat B. Gold-water je dejal tu časnikarjem, da bi bil najboljši republikanski kandidat proti Johnsonu 1. 1968 Richard Nixon. Glede Romney-ja je dejal, da se še ni odločil, o Reaganu pa ne ve, kake načrte ima za leto 1968. Pripomnil je, da mu bo odsvetoval, da bi se poganjal za r e p u b likanskega predsedniškega kandidata v tem letu. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik Bill D. Moyers je včeraj razkril, da bo s koncem janurja zapustil Belo hišo in postal izdajatelj lista Newsday na Long Island, N.Y. V Beli hiši ga bo kot tiskovni tajnik nasledil 39 let stari George Christian. SAIGON, J. Viet. — Rdeči trdijo, da so ameriška letala včeraj ponovno bombardirala dele Hanoia, med drugim naj bi zadela celo poslopje nekega poslaništva v enem izmed predmestij. Pri napadih naj bi bilo izgubljenih 8 ameriških letal. Ameriško poročilo govori o velikem in uspešnem letalskem napadu na dve važni prometni križišči na robu Hanoia in priznava izgubo 5 letal. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v Južnem Vietnamu v boju 83 ameriških vojakov, 559 je bilo ranjenih, 7 pa je pogrešanih. DETROIT, Mich. — Henry Ford je včeraj izjavil, da utegnejo zvezni predpisi o varnosti avtomobilov povzročiti avtomobilski industriji toliko težav, da bo morala produkcijo nekaterih avtomobilov vsaj začasno ustaviti. iluEmSUi t4Mipa«| 61X7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and Internationa^ Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NARO CNINaT^ ?.e Združent: iiržave: $16.00 na. leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ mesec« V f Karyulo in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: S16.0-3 per year; $3.G0 for 6 months; $5.00 for 3 months L an ad a and Foreign Countries: $18.00 jr^r year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 03 No. 241 Thurs., Dec. 15, 1966 Ob 25-letnici lista ‘Svobodna Slovenija’ Koncem preteklega meseca je minilo 25 let, odkar je izšla prva številka lista “Svobodna Slovenija” v od Italijanov zasedeni Ljubljani kot glasnik slovenske neuklonjivo- sti in odločnosti v boju za slovensko svobodo. * Jeseni 1941 je preživljala Slovenija težke čase. Na Notranjskem, v Ljubljani in na Dolenjskem so gospodovali Italijani, na Gorenjskem in Štajerskem Nemci, v Slovenski Krajini pa Madžari. Vsi so bili strahovito oblastni in nasilni. Nemci so uničili slovenske šole, knjižnice in vse drugo, kar je dišalo po slovenstvu in slovenski kulturi. Madžari v tem pogledu niso bili dosti boljši, četudi so počasi začeli sami čutiti oholo nemško oblastnost. Lahi so prišli v Ljubljano prihuljeno in obljubljali Slovencem samoupravo in vso kulturno svobodo. Ker je bila nemška zasedba Slovenije tako surovo nasilna in uničujoče sovražna vsemu slovenskemu, so nekateri v delu Slovenije pod laško zasedbo videli v Lahih manjše zlo in se odločili za sodelovanje z njimi, da “rešijo, kar se rešiti da”. Ko je ljubljanski župan dr. Jure Adlešič odklonil prisego laškemu kralju, so ga Italijani odstavili in poslali v internacijo v Italijo. Njegovo mesto je prevzel general Leon Rupnik, najvišji slovenski oficir v Jugoslaviji. Ob začetku okupacije je bil slovenski narod enoten v svojem odporu proti tujcem. Narodno zavednejši in odločnejši so se povezali v Slovenski, Narodni in Sokolski legij, kasneje v Mihajlovičevi “Jugoslovanski vojski v domovini” za nastop proti tujemu sovražniku, kakor hitro bo na-stopil za to pDmeren trenutek. Ko je bila v vojno potegnjena Sovjetska zveza, so komunisti s svojimi podporniki začeli “osvobodilno vojno” in revolucijo. Vedeli so, da bo to narod stalo vehkanske žrtve, toda vrgli so one iz lastnih vrst, ki so temu nasprotovali, in začeli z vso vnemo revolucionarni boj. Njegov cilj ni bila toliko slabitev nemških in laških vojaških sil, kot ustvaritev razmer in sredstev, ki naj bi pomagale Komunistični partiji v Jugoslaviji do oblasti. Komunistom je uspelo potegniti za seboj del naroda, ki ni spoznal, kaj se skriva za njihovo “osvobodilno borbo”, drugi so to zavračali. Revolucija je postopno prodirala v vse dele Slovenije. Laške in nemške okupatorske vojaške sile niso bile sposobne odkriti in razbiti komunistično revolucionarno mrežo, delno pa jim tudi ni bilo do tega, ker jim je bilo čisto prav, da so se Slovenci pobijalr sami med seboj. Ko je sila prikipela do vrha in slovenski ljudje, ki so spoznali cilje “Osvobodilne fronte” ter odklanjali sodelovanje z njo, niso imeli nikjer nobenega zavetja pred rdečim nasiljem, so zgrabili sami za orožje, da branijo svoj dom in svoje življenje. Boj na dve strani je bil nemogoč. Ker tuja zasedbena vojaška sila ni ogrožala neposredno njihovega življenja in ker so bili prepričani, da bo ta ob koncu vojne itak morala iz Slovenije, so se sporazumeli z njo, da bi imeli varen hrbet v boju s komunističnimi revolucionarji, ki so se skrivali pod “Osvobodilno fronto”. Vaške straže so bile dejansko le pomožna domača policijska sila za vzdrževanje varnosti in miru. Njihova ustanovitev je bila kljub temu “Osvobodilni fronti” nad vse ljuba, saj je mogla tako pri zaveznikih in tudi doma narodne sile, ki niso marale z njo, označiti za “kolaboraterje s sovražnikom”. Spretni propagandi “Osvobodilne fronte”, ki je uživala podporo komunistov in vseh drugih levičarjev tako pri zasedbenih silah kot v taboru zahodnih zaveznikov, je postopno uspelo zadnje prepričati, da je “Osvobodillna fronta” njihova edina zaveznica, vse ostalo v Sloveniji pa da sodeluje z okupatorjem. Ko se je Italija 8. septembra 1943 predala, so zavezniki naročili Lahom, naj predajajo orožje ‘ Narodno-osvobodilni vojski” in ne Mihajlovičevi “Jugoslovanski vojski v domovini”, četudi je bil ta vojni minister v uradni kraljevi jugoslovanski vladi. To je bil tistim, ki so imeli odprte oči, dovoljšen znak za bodoče. “Narodno-osvobodilna vojska” je postala z orožjem, ki so ga ji izročile laške vojaške enote, močnejša in nevarnejša. Do laškega zloma je razpolagala kvečjemu s 3,000 borci, sedaj pa se je z mobilizacijo začasno skoraj podeseterila. Z laško podporo se ji je posrečilo uničiti dober del narodnih vojaških sil in večji del Ljubljanske pokrajine je bil izročen rdečim osvoboditeljem na milost in nemilost. Da bi se rešili iz te zagate, je bilo na predlog gen. L. Rupnika ustanovljeno Slovensko domobranstvo. Titovci so ga seveda takoj označili pri zaveznikih kot “nacistično pomožno vojsko” in vsi napori slovenskih zastopnikov v svobodnem svetu, da bi mu ta pečat izbrisali, so bili zastonj. V tem sta se Eden in Molotov na konferenci v Moskvi v pozni jeseni 1943 domenila, da bodo vse “vojaške enote, ki sodelujejo z okupatorjem”, vrnjene ob koncu vojne \ njihove domovine. Ta sklep je prineslo časopisje in ga je bilo mogoče čitati v Ljubljani. Prenekateri ga je bral s težkim srcem v strahu za bodočnost. Tedaj je bila dejansko že odločena usoda Slovenskega domobranstva, ko to še ni niti dobro oživelo. Ko se je Titu posrečilo doseči priznanje položaja zaveznika in je poleti 1944 Puričevo kraljevo vlado zamenjal Šubašič, je bila pot h končnemu priznanju Titove vlade odprta. V novembru 1944 je bil osvobojen Beograd in Šuba-šič-Titova vlada se je preselila tja. V marcu 1945 je kralj Peter II. Titovo vlado uradno priznal in izročil pravice krone v roke regentstva v Beogradu. Komunistična oblast je bila s tem v Jugoslaviji uradno priznana za edino zakonito. Sloveniji so vsilili rdečo diktaturo, še predno se je rešila hitlerjanskega nasilja. ❖ Skozi ves ta zmedeni vojskin čas je bila “Svobodna Slovenija” vztrajen zagovornik in branik slovenske svobode, budila in utrjevala je duh slovenske narodne zavesti, svarila pred sodelovanjem s slovenskimi narodnimi sovražniki, pa istočasno jasno kazala na cilje komunistične “Osvobodilne fronte”. Ko je prišla Slovenija pod komunistično diktaturo, je “Svobodna Slovenija” odšla z njenimi nasprotniki iz domovine in nadaljuje sedaj svoje delo v Argentini. K njeni 25-letniQi ji čestitamo in želimo, da bi bil cilj njenih naporov — svobodna Slovenija čim prej dosežen. BESEDA IZ NARODA ¥sa šikaška naselbina psi nesreč® Marjanca Lavriša SO. CHICAGO, 111. — V petek, 2. decembra, se je kot blisk raznesla novica med Slovence v Chicago: Tovorni avto je na vogalu cest Damen in Cermak podrl 9-letno Marjanco Lavriša in jo smrtno ranil. Po poldan-skem odmoru se je deklica vračala v šolo sv. Štefana. Sicer so ranjeno odpeljali v bolnico, pa 50 jo pripeljali tja mrtvo. Pokojna je bila tudi učenka slovenske Slomškove šole. Bila je orvi otrok v družini Viktorja Lavriša in Frančiške, roj. Sta-aovnik. Starša sta oba horjulska domačina. Marjanca je zapustila še štiri svoje bratce, bila je edi-na deklica med otroki. Pokojna je bila ljubezniv otrok tretjega "azreda. Imela je veliko veselje ;n zmožnosti za odrske prireditve in se je ravno pripravljala, da bo nastopila v glavni vlogi za Miklavževo prireditev Slovenske lige. Njen zveneč glas je u-■ihnil, usta so se zaprla, imamo pa njen. glas ohranjen na magnetofonskem traku. Tri tedne pred smrtjo je namreč deklami-ra3.a za veliko Slomškovo prireditev v Chicagu. Povedala je Slomškovo ljubko pesmico “Tri najlepše rožice”. Tri rožice v našem naj vrtu cveto; je gavtroža prva veselja, naj vselej opleta nam našo glavo, pravična naj spolni se želja. Tri rožice v našem naj vrta cveto: nedolžnosti lilija druga, lepota to našega srca naj bo: da vest nam kaj hudega ne žuga. Tri rožice v našem naj vrtu cveto: zelen rožmarin pa je tretja; na grobu naj našem zasajena bo, želena od veka do veka. Ko je Slovenska Slomškova šola v ponedeljek zvečer jemala slovo od Marjance v dvorani pogrebnega zavoda Žefranovega, se je Marjanca, ležeča med rožicami, poslovila od vseh pričujo- čih s to deklamacijo. Nobeno oko ni ostalo suho. Obljubili smo, da bomo spomladi posadili na njen grob slovenski rožmarin. Pogrebna slovesnost se je vršila v torek, 6. decembra, ravno na god otroškega svetnika Miklavža. V cerkvi sv. Štefana je bila slovesna maša, ki jo je o-pravil štefanski župnik p. Tomaž Hoge OFM. Po maši je imel duhovito pridigo o roži, ki je jo Bog sam presadil iz zemeljskega vrta v nebeško gredico. Kako ganljivo in prisrčno je bilo, ko so belo oblečene deklice, letošnje prvoobhajanke, pripeljale pred oltar rakev, kjer je ležala letošnja prvoobhajanka Lavriševa Marjanca. Bele deklice so rakev tudi odpeljale do glavnih cerkvenih vrat. Solze so obilno vrele: seveda od veselja, ker je bil odnesen nedolžen otro^- s te zemlje in je bil uvrščen med nebeščane in je v nebesih pomnožil število angelov; vrele so tudi solze žalosti, ker smo se morali začasno ločiti od sladkega upanja dobrih staršev, veselja stare mame in starega ata in drobnih bratcev: mrzel sever je potegnil preko nežne rožice in jutranja rosa je oledenela. Ob tej priliki smo vedeli, da ne moremo nič boljšega storiti, kakor vdati se v voljo božjo v prepričanju: Kar Bog stori, vse prav stori! Solze si bomo obrisali in se potolažili radi Boga. Bog je otroka dal, Bog ga je vzel. Mi smo ga ljubili, Bog pa še bolj. Božja last smo vsi. Zdaj smo lahko vsi prepričani, da je otrok na pravem mestu, na Srcu božjem, saj je umrl na prvi petek, ko je prejel sv. obhajilo! Ta misel nam žalost spreminja v veselje. Pa tudi misel, da se bomo zepet videli, ko nam bo Marjanca deklamirala nebeške pesmi. Potolažili se bomo radi otroka: Dete ni umrlo! Kot večerno sonce je zašlo, da zjutraj vzide še lepše. Res, božji vrtnar je presadil lepo lilijo, vzel jo je izmed trnja tega sveta, da bo v raju še lepše cvetela in duhtela. Marjanca je zdaj tam, kjer je veselje brez žalosti, kjer je zdravje brez bolezni in življenje brez smrti. Naša Marjanca uživa zdaj vse dobrote, ki si jih moremo misliti in predstavljati, kar privoščimo ji vse to. In teh dobrot nikoli ne more izgubiti; nobeni nesreči, nobeni svetni zapeljivosti ne bo nikdar več izpostavljena. Popolnoma na varnem je. Naj nas tolaži Slomškova pesem, ki jo je zapel ob grobu nedolžnega otroka: Blagor duši, ki nedolžna zapustila je td svet, ker jo večni Oče ljubi, hoče jo pri sebi imet. Kakor lepo, čisto lilijo Bog nedolžnost preseli, vzel jo je le s te doline, v svetem raju zdaj cveti. Tam vročina več ne peče, ne prebiva tamkaj mraz, ni trpljenja, zdihovanja, le vesel in kratek čas. V svetem raju se sprehaja, nam naproti se smeji, svoje roke nam podaja, samo k sebi nas želi. Le srce si ohladimo, naj oko se razjasni, eno samo le prosimo, da bi še mi tak srečni bili. Družinama Lavriša in Stanovnik naše sožalje, ali pa naše čestitke, ker ste dali nebesom angela — Marjanco. P. Odilo OFM. -----——i»---- Pismo iz i@w ¥©rka Brooklyn, N.Y. — Pošiljam Vam naročnino za novo naročnico in se obenem zahvaljujem za redno pošiljanje Ameriške Domovine, tudi poleti na deželo. V imenu mater se toplo zahvalim obema učiteljicama Slovenske šole, gdč. Cirili Saksida in gdč. Tončki Burgar, ki sta se trudili in pripravljali, da je prišel sv. Miklavž med nas. Zelo lepo, da sta dali Slovenski šoli veselje z bogatimi knjigami in darili. Tako otroci vse bolj radi hodijo na Osmo, tudi zato, ker se učijo razne igre, petje in ročnega dela. S Slovensko šolo tudi cerkev malo bolj privlači naše družine. Nadvse dobra je misel Društva Najsv. Imena, da bomo imeli v nedeljo, 18. decembra, duhovno obnovo, ki jo bo vodil rev. dr. F. Blatnik. Naj bi bili navzoči vsi, družine z vsemi o-troci. Naj naši otroci slišijo, kar smo poslušali mi v svoji mladosti. To bo lepa priprava za Božič in primeren zaključek zlatega jubileja fare sv. Cirila na Osmi. Vsem pri uredništvu in upravi Ameriške Domovine, pa tudi vsem ostalim znancem in prijateljem želi vesele'-božične praznike in srečno novo leto družina Klesinova ----—o-------— Opredli! Slovercd šl F SOZ CLEVELAND, O. — Članstvo društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ je tem potom prijazno vabljeno, da se polnoštevilno u-deleži letne seje v nedeljo, 18. decembra. Seja se bo pričela ob devetih dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 3, staro poslopje. Na dnevni red bo predloženih več važnih zadev v korist našega društva in Slov. Dobrodelne Zveze. Važna točka bo volitev uradnikov za prihodnje leto. Zelo važno in potrebno je, da ste na tej letni seji navzoči. Po seji bo kakor ponavadi malo prigrizka in tudi iskreče se kapljice ne bo manjkalo. Torej, ne pozabite letne seje! Frank Štefe, preds. ------o----- Še nekaj o iiklavžemi “živ-žavu” na “Osmi” NEW YORK, N.Y. — V prvem poročilu o našem miklavževanju sem se razpisal ob stvareh, ki so presegale okvir prihoda Miklavža na “Osmo”, ampak so zato posegle na nadaljno življenje naše narodne skupnosti v New Yorku. Ob koncu sem zategadelj obljubil še govoriti o tem miklavževanju, ker je bilo preprosto, toda lepo, po otrokih še doživeto, kot treba; nam starejšim pa je odkrilo marsikaj. Ko sem ostal v ozadju napolnjene dvorane in poslušal ves ta “živ-živ-živ-žav”, sem se vprašal: Kaj jih je v dvorano privedlo? O, fara je vabila poslala. V časopisih so nekaj brali, sem menil. “Hm, Tone, to ne bo držalo,” sem si dejal. “Kolikokrat fara to napravi, pa ne pridejo. Tu bo pač nekaj skritega, nevidna sila jih je povezala,” se mi razmišljanje odvija. In zares, nevidna sila vere v bajni svet je mnoge otroke vodila 4. decembra na Osmo, druge mlajše je vodilo oživljeno občutje te vere, starejše pa nas je vodila sla po opazovanju življenja v otroškem svetu. Ob vhodu v cerkveno dvorano sem opazoval iskreče, radosti — včasih pa preplašenosti — polne oči. V teh odsevih oči ni bilo nič drugega kot radost videti Miklavža in angelčke, pa strah, kaj bo napravil parkelj ... Mala Jelka Mejač, ki je prav iz Washingtona prišla in se pri starih starših zadržala, da sreča slovenskega Miklavža na ‘Osmi’, se je tresla ko šiba na vodi ob vstopu v dvorano. Zrla je najprej. Imel sem vtis, da bi se najraje nekam skrila. Ko sem jo nagovarjal, kakor je drugače zgovorna, tokrat ni imela besede. Po Miklavževem odhodu sem se ji približal, ko sem opazil, kako drhteče stiska k prsim neko zavito darilce in kako lica žare, znamenje krvnega udara preslanega strahu in še zmeraj utripajočega veselje vanje, pa sem jo pobaral: “Ha, Jelka, ti si se pa tako bala!” “O ne, nič se nisem bala,” mi je odgovorilo štiriletno otroče. “Ne taji, bala si se, bala si se parkeljna ... Kaj misliš, kam je pa zdaj šel?” “V pekel,” odvrne zdaj brez strahu mala Jelka. “In Miklavž?” “V nebesa,” mi vsa v ihti odgovarja. “Pa ti je kaj prinesel?” “Je.” “Kajne, si ga prosila za punčko, in si kaj molila?” “Mh.” “Pa kaj si molila?” “Mh.” Stari ata vmes poseže in pravi: “Povej gospodu tisto “Angel varuh .. .” Jelka molči in nekaj po jezičku v ustih premetava, sramežljivo me pogleda, se obrne k staremu očetu in s težavo pove: “Imam liziko, ne morem .. .” * V ospredju dvorane vidim Frankija Juvana, ki hodi v drugi razred angleške šole in prvo leto v slovensko šolo na ‘Osmo’, kako je ves zavzet z odpiranjem. Kar drgetal je. Opazujoč ga čez čas nagovorim: No, Frankie, za kaj si pa ti Miklavža prosil?” “Za igrače,” mi odvrne. “Pa ti že v šolo hodiš, kajne? V kateri razred?” “Second grade,” mi pravi. “Slišal sem, da hodiš tudi v slovensko šolo. Kako dolgo že?” “Prvo leto,” pravi v vzkliku, ko je zagledal namizni biljard, ki ga je ravnokar iz papirja odmotal. “Pa, Frankie, greš rad v slovensko šolo?” “Ja, rad.” “Zakaj pa greš rad v slovensko šolo?” “Da se z drugimi igram,” mi z igračo v roki odgovarja. * Po teh dveh razgovorih sem spoznal, da mi otroška iskrenost ta večer lahko odkrije še marsikaj. In prav na nasprotni strani dvorane sem zagledal 11-letnega Babnikovega Janezka, stopim k njemu in povprašam: “Kaj je pa tebi Miklavž prinesel?” “Igrače,” mi odgovori. “Pa si prosil zanje, ali si si želel dobiti jih?” “Želel sem,” mi lepo odgovori. Seveda njegove igrače, vodeče v praktičnost, so bile drugačne od Franki jevih. Ker sem vedel, da že dalj časa hodi v slovensko šolo, sem mu dejal: “Pa, Janez, ti hodiš v slovensko šolo. Ali rad hodiš?” “Hodim, in to zelo rad,” mi odvrne. “In zakaj tako rad hodiš v slovensko šolo?” ga naprej povprašam. “Zato, da se bolje naučim slovensko brat in pisat,” mi vprav razumno odgovori. “To je lepo in tudi prav. Priden bodi,” mu pravim, potrepljaj oč ga po rami. V zdaj lepo predelani kleti, ki bo od 10. decembra služila tudi kot društveni prostor SAVE in urad uredništva za njene “ODMEVE”, sem naletel na 12-let--nega Petra Jenka, učenca slovenske šole in zvezdnika našega šolskomladinskega odra. Letos ga je učiteljica Saksidova določila za enega izmed parkelj čkov. Ker sem poprej z malo Jelko govoril, se mi je zahotelo vedeti, kako Peter letos dojema miklav-ževanje, ko je bil on sam član Miklavževega spremstva. Primem ga za rami in mu rečem: “Peter, zanima me, ker si bil letos v parkeljčka oblečen, kdaj si bil bolj srečen, danes, ko si sodeloval, ali takrat — v letih, ko si ga tudi ti pričakoval?” Pa me Peter s svojimi temnimi očmi pogleda in malce glavico povesi in pravi: “Takrat, ko sem ga pričakoval.” “Hvala ti, Peter,” pravim in mu kot razumnemu fantiču povem, zakaj sem ga spraševal. e Otroci nam sami rešujejo preprosto življenjska in narodna vprašanja. Če vzamete Jelkino otroško izpoved in Petrovo pričevanje, najdemo globinsko o-zadje povezave vere in sreče! Ko se zamislimo v Frankijevo in Janezkovo izpoved o slovenski šoli na tujih tleh, pridemo do odkritja, da z navajanjem otroka do nečesa se v njem vzbudi sprva prijetnost okolja, družbe in igre, sčasoma pa pride k temu tisto, kar zasledujemo, razumsko spoznanje po potrebnosti in koristnosti trdnejšega znanja slovenskega jezika. “Vadba dela mojstra,” je dejal modrec. Vsaka vadba pa zahteva vztrajnost. Vsled tega ne smertio popustiti v začetih naporih za slovensko šolo, pa č e še tako skromno v New Yorku. Ves ta “živ-žav”, zbran na zadnjem miklavževanju, nam dopoveduje, da je še dovolj živega materijala zanjo. In če pomislim še na vse, ki jih ni bilo, pbtem je prepričanje še trdneje. Od staršev pa je vse odvisno. Otrok je pripravljen in voljan, ker je še mlado drevo, kateremu lahko doma zaželjeno smer rasti. Vsled tega sem bil vesel videti Bernardka-Petra Puca, ki je na dan 7. meseca svojega življenja prišel Miklavža gledat! Ne, v zibelki so ga prinesli. In če bodo njegovi starši — kot naj bi tudi drugi — v teh naporih vztrajali, bb naš rod, doma in v zajemstvu, živel, rastel in se samega sebe zavedal. To so pa tisti napori, ki se —' v primerjavi z nameni dosega' nja — izplačajo, ker v njih je svet ukaz: “Ne, kar mora, kar more, to človek storiti je dolžan!” Tone Osovnik ------o----- Prinesene bolezni V prihodnje bodo zdravniki pri pregledih prav gotovo čedalje pogosteje vpraševali bolnike, kjer so bili zadnje čase, ali so se vrnili z daljšega potovanja P° tujini ipd. V dobi množičnih letalskih zvez z daljnimi deželami se neredko zgodi, da potnik, ki se vrne v domači kraj, prinese bolezen, ki je tam zelo redka ali pa je sicer sploh ni. Tako lahko prinesejo “daljni dopustniki’^ v domačo, severno-ameriško ^e^e' lo malarijo, infekcijo tropski glivic in celo spalno bolezen. ------o———— Naj bo mladim, ki niso doi1 vljali onih strašnih dni in onim-ki morda dvomijo, čc je bila na ša borba upravičena, skromna vizija v pretekle dni. Hirscheg ger v Zborniku Svobodne 3 o venije 1966 v svojem član n “Resnica o naši borbi,” ki 3 slika iz revolucije na Slovel skem; Zbornik je dobiti Pr*‘ ga KAS, P.G. Box 32, Brookly -N.Y. 11227, v Slovenki Pisar ^ 618 Manning Ave. Toronto, Dn ■ Canada in v Slovenski ’ Baragov Dom, 6304 St. Ave., Cleveland, Ohio 44l0o. L Tu f" ^ wtf t?"y yir if Issaed F,t®S3| Tkaniftf for th® Jsjfeatefjj in Wlscoadba 1 Tedenska prSIog* za. Slovane« v Wiaconainn ' fins $ s & a a 6 8-8.5 B aimnri* THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All (jcmmiraicsaons to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica K. Stast, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel, Mitchell 5-437* innnnnnnnnnnnnnnrirvv Njihova utemeljitev je imela nepričakovan uspeh. Vatikanska kongregacija za verski pouk je dala dovoljenje in utemeljila svoj sklep z izjavo, da je nevesta izjavila, da veruje, da je hostija telo Kristusovo, kar gre daleč preko prezbiterij anske veroizpovedi, in da je izrednega pomena tudi nevestino zaupanje v sv. očeta. O vsem tem je poročal vatikanski radio in dodal, da svet ne sme misliti, da bi taki slučaji u-tegnili postati praksa v katoliški cerkvi. , , c« Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! M ilvoauški zapiski MILWAUKEE, Wis. — Letošnja Miklavževa nedelja je bila v znamenju ledu. Kamor si pogledal, povsod je bil sam led. Ceste so bile tako spolzke, da si se drčal iz enega konca ceste do drugega, seveda, če si bil toliko nespameten, da si šel ven. Po-niilovali smo tiste, ki so morali ali pa so upali, da ne bo tako hu-'lo. gele, ko so ceste posuli s solin in peskom, je bilo malo boljše. Ljudje so večinoma ostali do-naa. Ceste so bile skoraj prazne. Prav na ta dan pa je imelo slovensko društvo Triglav svoje niiklavževanje. Gospod France kozina, ki se dobro pozna z Miklavžem, je rekel, da je Miklavž obljubil, da bo na to nedeljo prišel in bo prišel. In tako se je Udi zgodilo. Tudi angeli in parkelj ni so bili zraven. Kjer je Miklavž, tam so tudi oni. Le obiskovalcev, ki navadno radi pridejo pogledat Miklavža, je bilo bolj malo. Ljudje rad pridejo gledat Miklavža, ker je znan po s^oji dobroti. Otroke nagradi, ^e le more. Poklical je tudi žup-Uka fare sv. Janeza, le župnika U bilo. Vreme mu je skazilo na-Ut priti pogledat Miklavža. Vendar je Miklavž v svoji dobroti Udi zanj pustil lep dar. Dar je Uišel župniku v roke po drugi Poti in ko ga je prejel, je rekel: Miklavžu za to prisrčna hvala! m Božičnice so v Ameriki nekaj navadnega. Skoraj vsa podrtja in organizacije jih imajo. 'Pu je božičnica isto, kot je bil Pri nas Miklavž. Otroci se zelo Vselijo teh božičnic, zakaj San-u Claus ali po naše Miklavž jim Prinese darila. Razlika v obeh Uožeh je ta, da prvi nastopa kot skof, drugi pa kot dobrodušen starec z lepo belo brado in rdečo °bleko. Oba pa delata isto: ob- UAŠI58 se Vaše ctH ! ako rabite očala— j obrnite se z zaupanjem j ] ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPflSSL GO. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis. m— - darujeta otroke. Vitezi in gospe društva Baraga so imeli tako božičnico zadnjo soboto. Ta božičnica je vedno nekaj posebnega. Ne samo, da sv. Miklavž prinese darove, ampak otroci nastopajo pred sv. Miklavžem, ki potem najboljše tri počasti s posebnimi nagradami. Gospod Edwin Kiel, ki je predstavljal sv. Miklavža, je vlogo rešil odlično. Kako tudi ne! Saj ima postavo za to, kakor nalašč. * ' > -L i 4 s?. Letošnji s e s t a n k i različnih društev, tako KSKJ ali Sloge in drugih, imajo velik pomen. Društvo sv. Janeza, ki šteje okrog 300 članov, se zelo zanima za dvorano sv. Janeza, ki je sedaj naprodaj in jo želi kupiti ter jo napraviti za Slovenski dom. Ker ima društvo sv. Janeza premajhno kupno moč, se obrača na vsa društva z željo, da sporočijo svoje misli. Če se dogovore, bodo skušali dvorano kupiti. Bilo bi velikega pomena, če bi Slovenci imeli skupni dom, kar so bile do sedaj samo sanje. Kakor slišim, je poleg dvorane, ki je bila zgrajena pred 14 leti, še precej drugega sveta, ki bi bil vključen v nakup. Tisti svet bi lahko porabili za parkiranje, kar je za vsako javno zgradbo dandanes velikega pomena. Prvi odzivi na pismo so zelo povoljni. Kakšna bo končna odločitev, nam bo pa pokazala bodočnost. V prav lepem številu je Društvo mož pri Sv. Janezu pristopilo k sv. obhajilu. Sicdr je to v pravilih društva, da člani prejmejo vsaj enkrat na mesec sv. obhajilo, vendar je bilo v tem mesecu to nekaj izrednega. Tega sv. obhajila so se prvikrat u-deležili zastopniki novega dela fare, kar je vso slovesnost še povečalo. Pri sestanku so člani mladinskega odseka pri fari (C.Y.O.) priredili božičnico. Nastop mladine je napravil zelo u-goden vtis. Mladino je pripravila Miss Ivanka Modic, profesorica na gimnaziji. Ima velik u-metniški duh in vse, kar pripravi, je užitek poslušati ali gledati. Na sporedu so bile sledeče točke: 1. božična pesem, ki jo je zaigral na harmoniki John Men-cak; 2. slovenska božična pesem, ki sta jo zapeli Betty in Barbara Modic; 3. prizorček: hromi deček Amahl in obisk Treh modrih; 4. božični evangelij, ki so ga prebrala dekleta. Nekaj skrivnostnega se dotakne človeškega srca, ko vidi voljo in pripravljenost dati nekaj skupnosti, ob čemer se vsi počutimo boljše. Že sam postaneš navdušen ob navdušenju drugih. * Zadnja nedelja, dne 11. decembra, je bila nedelja obljube dostojnosti. Verniki so bili na-prošeni, da obljubijo, da se bodo borili za dostojnost v književnosti in filmih, kakor sploh v javnem življenju. Duhovniki so razložili velik pomen te obljube. Le ob odločnem nastopu vseh prizadetih bo mogoče zavreti poplavo nemoralnosti po časopisju, knjigah, revijah in filmih. Tu se posebej pokaže znan izrek: V slogi je moč! Enoten nastop vseh bo prinesel zaželjen uspeh, * • .... r U- v< .. > - Slovenska radio ura, ki jo vodita Marijan Zovič ‘ -in Vladimir Kralj in ki oddaja,vsako nedeljo od .9-10 dopoldne na 103.7 valovni dolžini na WTOS-.FM, Wauwatosa, Wis., bo tudi letos prinesla poseben božični, program v besedi in pesmi.’Postaj a bo ta program prenašala na sam Sveti večer od 7-8. Bo to že četrta taka božična oddaja. Ta program je tako izbran, da ga je vredno poslušati. Človeka postavi božično razpoloženje tudi, če ne bi hotel. Poslušanje tega programa toplo priporočamo. * Slovenec Marijan Zovic je dosegel veliko priznanje. Za svoje zvesto opravljanje službe je dobil posebno pismeno pohvalo od svoje kompanije,-.kjer dela. Za nagrado je dobil dva tedna plačanih počitnic v Cape Kennedy, Florida. Z ženo se bosta podala tja v mesecu februarju. Čast, komur čast! Slovenec je bil vedno znan po svoji pridnosti in vestnosti. Priznanje pa je treba dati tudi kompaniji, ki kljub suhim številkam prizna tudi srce. Našemu rojaku k njegovemu u-spehu iz srca čestitamo! * D. C. Firmin, direktor veteranske bolnice Wood, Wis., naznanja, da je tam stalna potreba po zdravnikih, zaščitnih sestrah, sestrah obiskovalkah in drugih. Veteranska bolnica je bila nedavno dograjena. Je izmed najbolj moderno urejenih bolnic. Vsakdo se lahko prijavi brez razlike. Kdor se zanima za državno službo, naj se obrne na Chief, Personnel Division, Veterans Administration Center, So. 50th St. and West National Ave., Wood, Wis. Telehone: 384-2000, ext. 2507. Prijave sprejemajo vsak čas. ska nima v izobilju. Mora ga vladi v Hanoiu dobavljati Rusija. Dalje so potrebni izvežbani pilot je, pa tudi teh nimajo vietnamski komunisti na pretek. Poročila pravijo, da se severno-vietnamski piloti pridno vežba-jo, v pomoč so jim ruski inštruktorji. Končno je za letala treba imeti letališča. Za tako število (200) jih pa v Severnem Vietnamu ni. Tu pomaga rdeča Kitajska, ki daje vietnamskim letalom svoja pribežališča. Tako vietnamski lovci rabijo domača letališča le kot odskočno desko, stalno se pa nahajajo na kitajski strani, kjer so varni pred ameriškimi bombami. Vsekakor naše vojno letalstvo pričakuje, da bo imelo več o-pravka z rdečimi vojnimi letali. Do sedaj je le redkokdaj prišlo do pravih bojev v zraku. ------o----- Protestantinji dovoljeno obhajilo v katoliški cerkvi RIM, It. — Pisatelj Fortunato Pasqualino je sklenil, da se bo Delo za moške § ženske poročil v Assisiju z ameriško prezbiterij anko Barbaro Olsen. Oba sta želela, da pri poroki gresta k sv. obhajilu. Sta napisala pismo na sv. očeta in mu razložila svojo željo in jo seveda tudi po svoje utemeljila. Zenske dobijo delo HELP WANTED—FEMALE Delo za ženske Iščemo ženske, ki so pripravljene čistit. Dobra plača. Zglasite se pri tajniku Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave. EN 1-5115. (242) NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČ M0DIL MEAT MARKET 610 East 200. Str. KE 1-7447 PREKAJENO MESO. — KUPITE NAŠE ODLIČNE DOMAČE KLOBASE VSEH VRST, SVEŽE IN DOMAČE ZELJE IN REPO. — Naročila po telefonu! Odprto vsak dan od 8. do 6. zvečer, v ponedeljek zaprto. FLORJAN IN MARY KONČAR-lastnika Delo za moške ali ženske Redno delo pri pakiranju kave, 5 dni v tednu. LaTOURAINE COFFEE CO. 2165 Lakeside A ve. (242) Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za 4 otroke in za lahko hišno delo. Stanovanje v hiši. Parma okolica. Kličite 524-3865. (243) Must read and write Women. 30 to 45 years ola. Commissary work in food preparation. Prefer one with some knowledge of the Slavic languages. 3 shifts and cafeteria, hourly rate. Personal interview ONLY. Kissel Catering Company 5100 St. Clair (242) MALI OGLASI Pri E. 185 St. Čista, dobro zgrajena zidana hiša, 3 spalnice, v celoti podkletena, dvojna garaža. $22.900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (242) MACHINISTS THE CLEVEURS PNEUMATI8 Tsoi Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. Machinists TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRGTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS MILLS T0RRET LATHES Hiša naprodaj Lepa enodružinska hiša, v izvrstnem stanju‘ je naprodaj v neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite HE 1-4495. (242) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje z vročo vodo in kurjavo za samo $40.00 mesečno. Zglasite se na 1334 E. 55 St. in vprašajte za Ed Koporc. (x) V najem Moškemu se odda opremljena soba in kuhinja na E. 52 St. Kličite UT 1-9672. —(242) There’s a lot more Merry Christmas in electric appliance gifts! Electric appliance giving offers you so many ways to say Merry Christmas! It’s the easy, convenient way to shop, because you’ll find scores of exciting electrical gifts from which to choose at your appliance dealer or department store. Plan this year to give the best — an electrical gift! Wisconsin electric power company Carsl Memorials Kraška kamnoseška oferl EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Ed. IV I-ZZiD V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, Zgoraj, na E. 60 blizu St. Clair Ave., za 1 ali 2 odrasla. Poceni. 391-3895. —(242) Moskva poslala novih IGO MIO hkl v Hanoi? CLEVELAND, O. — Je že prišlo kar v navado, da se vsaka a-larmantna novica rodi v Saigo-nu. Komentar zanjo pa napišejo v Washigtonu, ako se jim zdi potrebno. Tako nam ravno sedaj poročajo iz Saigona, da je Ru-isija dobavila severnovietnamski | vladi novih 100 MIG lovcev, med njimi nekaj takih, ki so res sodobni. Washington te novice noče potrditi, pač pa ne taji, da ima vlada v Hanoiu že od preje okoli 100 ruskih vojnih letal, seveda samo lovce, ker z bombniki ne bi mogla proti ameriškim oboroženim silam ničesar opraviti. Dvesto lovcev je pa že kar čedno število, ki more z njim računati ameriško vojno letalstvo. Seveda pa število lovcev samo še ne pomeni vsega. Za lovce je treba imeti primerno pogonsko sredstvo, ki ga Kitaj- GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES ilLUNG MACHINES RADIAL DRILLS numerigal controlled machines DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-170« za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (241) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA JSRN BOSE L L ki je umrl 15. decembra 1963. Bog Ti večni pokoj daj in večna luč Ti sveti naj! V miru zdaj počivaj in sveti raj uživaj! Žalujoči: MARY - soproga JOHN - sin MARY, ROSE, MILLY - hčere Cleveland, 15. decembra 1966 Bombažne pletene dvodelne obleke od Wally $14 Ravno krojene dvo-delne obleke iz bombažne pletenine, spojene z acetatom, da se ne mečkajo. V novih sezonskih oražne, modre ali zelene barve v potiskanih vzorcih. 12-20, 14M>-22%. Dom in mesto odd. May’s 3. nadstropje v mestu, v podružnicah. Naročite po pošti ali telefonu CH 1-3070 od 8:30 dalje — še danes. The May Co., Cleveland, Ohio 44114 Prosim pošljite mi Wally dvodelno obleko za $14 vel ..... barva ...... 2. barva ... Name Address City . Charge □ Cash □ C.O.D. □ Dept. 121-12-15 Add 3% Sales Tax if in Ohio Purchases over 3.01 will be delivered FREE within a 75-mile radius of Cleveland. Purchases of 3.01 or less, and C.O.D.’s include 35(j handling and delivery charge. Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA Povest Prevel France Bevk ' SIAN'S SHOE STORE, t! jjj 6107 St. Clair Ave. J,- Kot poseben priboljšek se | dobe še EAGLE STAMPS. »!: Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da Hio boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga ob' vestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika-__________ KUPON ________________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov; Ime ............................-........................................ cesta ................................................................... mesto in država ......................................................... Za to darilo pošiljam znesek $....... Moje ime je ............................................................. Moj naslov je ........................................................... mesto in država ......................................................... Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Ana Novak ki je v Gospodu zaspala in odšla v večno življenje dne 15. decembra 19S0. Zdaj rešena si vseh skrbi, a duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga naj rajsko srečno uživa. Žalujoči: hči ZOFI SELIŠKAR z družino sin. JOHN vnuki in vnukinje Cleveland, O., 15. decembra 1966 V LAV 'V. NOVA ŠTUDENTOVSKA MODA — Na nekaterih kampusih visokih šol na Vzhodu dežele postajajo moderne majice s fiziološkimi slikami, kot jih vidimo zgoraj.