VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov g P. b. b. LETNIK XXXViii CELOVEC, PETEK, 1. JULiJ 1983 ŠTEV. 26 (2129) ITALIJA: Hud p oraz krščanskih demokratov Še naprej težaven položaj pri sestavi vlade Položaj v Italiji tudi po volitvah nič manj težaven. Osnovna značilnost nedeljskih predčasnih voli-t^v za senat in za poslansko zbornico je občutni poraz krščanskode-"lokratske stranke, medtem ko socialisti, ki so volitve sprožili z izsto-Pom jz vladne koalicije, niso dosegi pričakovanega porasta. Sicer je socialistični voditelj Craxi okrepil svoj položaj znotraj dosedanje pet-strankarske koalicije, posebno še Papram krščanskim demokratom, vendar pa ne dovolj, da bi lahko dominiral naslednjo vlado. Druga Značilnost nedeljskih volitev pa je brez dvoma veliko število protestnih glasov. Skupno število vseh vo-{iicev, ..nevidna stranka", kot jo 'jnenujejo v Italiji, ki ali niso sploh sii volit ali pa so oddali neveljavne 'n bele glasovnice, znaša skoraj eno četrtino vseh volilnih upravičencev. Zmagovalci volitev pa so poleg socialistov (PSI) tudi še manjše stranke, liberalci, republikanci in neofašisti v senatu, v poslanski zbornici pa še socialdemokrati in proletarski demokrati. V politično odločilni poslanski zbornici bo razdelitev sedežev poslej naslednja (v oklepaju rezultati iz leta 1979): Krščanski demokrati 225 (262) od skupno 630 sedežev ali 32,9°/. (38,3°/.); KPt 198 (201) ali 29,9°/. (30,4°/.); socialisti 73 (62) ali 11,4 °/o (9,8 °/.); republikanci M (16) ah 5,1°/. (3,0°/.); socialdemokrati 23 (20) ali 4,1 °/. (3,8°/.); liberalci 16 (9) ali 2,9°/. (1,9°/.); neofašisti 42 (30) ali 6,8°/. (5,3°/.); ostali sedeži odpadejo na radikalce, proletarske demokrate in druge manjše stranke. Furlanija: Siovenci so se uveljaviti pri deželnih volitvah . Poleg parlamentarnih volitev, kjer ^ od Slovencev na Tržaškem bila Ponovno izvoljena v senat na listi senatorka Jelka Gerbec, so bile v Furlaniji-Julijski krajini tudi s deželne volitve. Tudi pri deželah volitvah so se pokazali podobni /endi kot pri parlamentarnih. Krčanski demokrati so od 26 deželnih poslancev zgubili tri, KPI je °hraniia svojih 14, medtem ko so Socialist; dva pridobili in jih imajo ^aj sedem. Tudi republikanci so Pridobili dva poslanca in jih imajo ,.*aj tri. Svoje mandate so ohranili 'beraici (1), furlansko gibanje (2), Proletarski demokrati (1) in tržaški o^onomisti (4), neofašisti pa so ^ega pridobili (3). Svojega poslanca je ohranila tu-' Slovenska skupnost, ki je svoj alež glasov povečala od 1,1 °/. na %. $e naprej jo bo zastopal rago Štoka. Na listi KPI sta bila v .^elni parlament izvoljena Boris ,/ra v Trstu in Ivan Bratina v Gobci. ^ Gorici so poleg tega bile še L.yajinske volitve, na katerih so '' izvoljeni trije slovenski kandi- dati, in sicer na listah komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti. Na vseh listah so se slovenski kandidati uveljavili, pa čeprav niso bili izvoljeni. Posebno razveseljivo je to za beneško Slovenijo, kjer so Slovenci kandidirali na listah komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti (Satvatore Venosi). Zaskrbljiva je le okrepitev neo-fašistov, ki so v zadnjih tednih preplaviti slovenske vasi z neverjetno nacionalistično in nasilno propagando. Tudi v Furlaniji bodo podobne težave, vendar računajo, da bodo zopet sestavili petstrankarsko koalicijo, tako imenovano „pentaparti-to". Izid volitev je za vse demoskope bil presenetljiv, ker si niso pričakovali večjih premikov. Največji poraz demokristjanov od leta 1953 pa zdaj prvič odpira možnost, da bi vlado sestavili brez krščanskih demokratov. Vendar pa je kljub težavnemu položaju bolj verjetno, da bo spet prišlo do petstrankarske koalicije med krščanskimi demokrati, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci, pri čemer sta najobetavnejša kandidata socialist Craxi in republikanec Spadolini. Udeležbo druge največje stranke, ki je kljub pičlim izgubam pridobila na teži v primerjavi s krščanskimi demokrati, komunistične partije, pa v Italiji nimajo za verjetno. Južna Tirolska: SVP zgubila poslanca Na Južnem Tirolskem so bile volitve v znaku nastopa tiste „Wahl-verband der Sudtiroler", grupacije, s katero je šel na \ciitve Sudtiroler Heimatbund, ki se vehementno zavzema za samoodločbo in za priključitev Južne Tirolske k Avstriji. Na račun te liste, ki je dobita 12 tisoč glasov (5 °/o), daleč premalo za mandat, je Sudtiroler Volkspartei zgubila svojega četrtega poslanca v poslanski zbornici. V senatu je SVP ohranila svoje tri sedeže. Vendar je opaziti na Južnem Tirolskem premik na desno. Tega ne dokazuje samo nastop WdS, temveč tudi dejstvo, da je zaradi premajhnega števila preferenčnih glasov zgubil svoj poslanski sedež delavski kandidat v SVP Hubert Frasnell, medtem ko sta se uveljavila nacionalca Hans Benedikter in Michl Ebner. PREBERITE Ta mladina zasluži lov dom str. 2 I*et tamburaških let v Železni Kapli str.3 ^Iladinska revija dokaži kaj znaš str. 4 "Ohcet v Ljubljani '83" str. 5 srečanje slovenskih športnikov str. 8 Zvem komikih partizanov — Področni odbor Piiberk Slovensko prosvetno druitvo .Edinost" v Piiberku Zveza slovenske mladine — Krajevno združenje Pliberk Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Pliberk OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABIMO NA 4. spominski pohod na Komelj „Po poteh Domnove čete" KI BO V NEDELJO, DNE 17. JULIJA 19B3 Zbiraliiče je od 8.30 do 9.00 ure pri lovariiu Janku Apovniku na Borovju itev. 37 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob ---------- testi, ki vozi iz Pliberka proti državni meji — Holmec, 7 km pred mejo na razpotju Šmarjela — gostilna Koz. Odhod od Apovnika bo ob 9.00 uri preko Grabelj in Beliaka do zpomenika padlim partizanom na Komeljnu, kamor bomo prizpeli ob 13.00 uri. Tam bo kratka zpomin-zka zvečanozt, potem pa partizan-zki miting. Za malico in pijačo bo pozkrbljeno. Pot pohoda je dolga 7 km v eno zmer. Za vse tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi bolezni ali ztarozti, je zbirno mezto pri zpomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujali zpomine na težke čaze na!e narodnoozvo-bodilne borbe in ze zpominjali vzeh tiztih, ki zo v tem težkem čazu trpeli in dali svoja življenja za na!o zvobodo. Na zpominzki pohod vabimo vze. posebno Je na! mladi rod, da ze bo !e bolj zeznanil z na!o zlavno preteklozt)o. POHOD tN SPOMINSKA SLOVESNOST BOSTA OB VSAKEM VREMENU! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja v nedeljo 3. julija 1983 POPOLDAN KANTAVTORJEV ob 14.30 uri v Kulturnem domu NA RADIŠAH. S kitaro in glasom bodo nastopili kantavtorji s Primorske Rino Chinese, s Koroške pa Marinka Lugarič, IvoTulin Magda Koren in Sergij Štoka sestri Velik. Mladi galsbeni ustvarjalci z lastno besedo in z lastno melodijo govorijo o čutenju in vprašanjih sodobnega sveta. (Glej tudi članek na 3. strani). Nove oblike mlade kulture bodo predstavile tudi tri koroške vo-kalno-inštrumentalne skupine: JADAGANI, Zmeda in Šok. V Kulturnem domu na Radišah vas vabimo tudi na ogled razstave ..LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI (1975-1982) Trojni predlog za nadzornika Na seji koordinacijskega odbora sta se Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v sredo dogovorita za trojni predlog za razpisano mesto okrajnega šolskega nadzornika za dvojezično šolstvo. Listo treh kandidatov, izmed katerih naj bi eden po predlogu osrednjih slovenskih organizacij nasledil umrlega Rudija Vouka, sta organizaciji posredovali pristojnim mestom in hkrati izrazili svoje pričakovanje, da bo njun predlog tudi upoštevan, saj gre za personalno odločitev, ki direktno prizadeva življenje manjšine. Odločitev mimo prizadete manjšine bi bila nič dobrega obetajoč precedenčen primer, ki ga po drugi svetovni vojni še ni bilo. + „Nočemo vsi/jenega nadzornika za dvojezično šo/stvo", smo zapisa/i v zadnji števi/ki, poten! ko nas je dosege/ g/as, da je po strankarski /iniji najmočnejše stranke v deže/i menda že do/očeno, kdo ko zasede/ razpisano mesto okrajnega šo/skega nadzornika za manjšinsko šo/stvo. Danes, nekaj dni pred jorma/no od-/očitvijo, /akko to ugotovitev samo ponovimo. Pri persona/ni od/očitvi, ki tako živo zadeva izokraževanje v našem materinem jezika, ki vsako od/o-čanje mimo narodne skapnosti pomeni/o še več kot kad in aroganten ajront proti manjšini. Stvar ima širše dimenzije, kot se na prvi pog/ed zdi. Ne gre samo za za-sedko praznega mesta, gre tadi za po-stav/janje kretnic za naprej. Kakor jik najvišji deže/ni kretničarji postav/jajo zdaj, so /akko samo korak v s/epo a/ico, korak v nada/jnjo destrakcijo dvojezičnega šo/stva in korak naprej pri izrinjanja narodne skapnosti ok rok. Ok takem razvoja dogodkov se seveda samo vsi/jaje vprašanje.* Kakšen je ta dia/og z manjšino, če konec koncev od/oča tisti, ki ima moč?P. W. Ali dobimo dekretirano zgodovino? zl/; komo doki/i dekretirano deže/-no zgodovino? Sk/ep deže/nega zkora, da se izde/a dokamentacija o dogajanja na Koroškem po /eta /9-D, navaja na pritrdi/en odgovor na to vprašanje. Sp/ok če zvemo, da naj ki se ta dokamentacija, ki jo nekateri imenajejo tadi „ke/o knjigo", sestav-/ja/a pod vodstvom deže/nega arkiva, sode/ova/i pa na; ki direkcija deže/nega arada, astavni odde/ek deže/ne v/a-de ter — na zadnjem mesta — zgodovinarji ce/ovške aniverze. Dodaten indici; je krez dvoma tadi povod tega sk/epa in trenatek. Povod je namreč nedavno ametno astvarjeno razkarjenje nad te/evizijskim ji/mom „Vasokmeji". /n zakaj tako razkarjenje v krogik po/itikov, ki je vredno kakega kei-matdiensta? Menda ne, ker ki ki/ PV-ji/m nemškonaciona/na propaganda/ Ne, ker je s ji/mskimi sredstvi poska-ša/ ponazoriti dogajanja pred dokrimi desetimi /eti. Dražno zagnani krik ko-roškik ve/mož od deže/nega g/avarja in njegovik konkarentov do g/avnik arednikov naj ki prevpi/ s/ako vest, prav po rokokitrsko pa naj ki po-streg/i sveta še z /epo jrizirano arad-no verzijo dogodkov na Koroškem. Dekretirana aradna zgodovina, ki jo poznamo iz tota/itarnik sistemov. Kajti kaj naj ki ki/o dragega, če gredo deže/ni ve/možje dokazovat razne ..zgodovinske poneverke", če gredo dokazovat, kako imajo koroški S/ovenci najko/je arejen po/ožaj od vsek evropskik manjšin? Kdo me ko prepriča/, da ce/otna zadeva ne ko nada/jnji protis/ovenski „Mackwerk", takorekoč „Gegen-Mackwerk", ko pa vendar nikče — kot že ničko/ikokrat — ne mis/i na to, da ki k de/a pritegni/ tadi s/ovenskokoroške zgodovinarje? Kaj torej kočejo dokazati? Ce naj sk/epamo iz pisanja socia/i-stičnega g/asi/a v sredo, potem kveč-jema to, da je vsa Koroška, poseke/ pa starši, razkarjena in razkačena, da ko/j ne gre. Nad pokajšanjem v šo/i ce/ovški. Kjer si je neka ačite/jica privošči/a za koroške razmere smrtno nevarno ravnanje.* svojim ačencem je pokaza/a trenatno najko/j osovraženi ji/m „Vas ok meji". „3kanda/ krez primere", piše socia/istično g/asi/o. „Manipa/ation . . . Gesckicktsja/-sckang ... Vorja//. . . verkoten . . . kmporang", kriči, zl/i je ok tem res še potreken Kaj der Heimat, a/i stranke res še potrekajejo keimatdienst? p. Ta mladina zasluži nov dijaški dom Slovenski dijaki se veseiijo na boljše možnosti, ki jim jih bo nudil novi dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu, zato vabijo vse tiste fante in tista dekleta, ki še nimajo ustreznega domskega mesta, da se jim jeseni pridružijo. To je bila vsebina pesmi, ki jo je zapeia dijakinja Corneiija Kropivnik na zaključni prireditvi dijakov dijaškega doma pred števiinimi starši. V skromno odmerjenem prostem času so dijaki in dijakinje v zadnjih 14 dneh pripravili zanimiv kulturni program, ki daje pogled tudi v iz-venšolske zadeve in v vprašanja s katerimi se doraščajoča mladina bavi. Pri tem so jim pomagali ob strani vzgojitelji Meda Kavčič, Eda Velik, Matevž VVieser, Berta Murn in Jože Blajs. Dijaki so prepričani, da bo jeseni v novih prostorih takšno delovanje še bolj uspevalo. Praktično vsi dijaki so nastopiti na zaključni domski prireditvi. Prva skupina dijakov, ki jo vidimo na sliki, je v recitalni obliki obdelala probleme in razmišljevanja dora-ščajoče mladine, mladine, ki z nezaupanjem opazuje svet odraslih in ki razburjeno in vneto spremlja do-raščanje samega sebe in razvoj svoje okolice. Svetu odraslih očitajo, da dela drugače, kot govori, sprašujejo pa tudi po bodočnosti sveta, ki je poln vojn, prepira in sovraštva. Ljubezen in iskanje pravega lepega prijateljstva med dekletom in fantom je bila druga važna tema, s katero se je nastopajoča mladina bavila. Svoje želje pa je mladina strnila v naslednjem stavku: „Svo-bodno hočemo živeti v svobodnem svetu!" S prizorom iz Cankarjevega „Hlapca Jerneja" so se dijaki ba-viti z vprašanjem ali bo gospodar vedno gospodar in hlapec vedno hlapec. Iskanje pravice v nesocialnih razmerah jih je prav tako pritegnilo kot razmišljanje o ..pravih starših", ki so ga na glas skupinsko uprizorili najmlajši šolarji. Zelo zabaven je bil dialog dveh dijakinj v marpurškem dialektu, ki nas je v marsičem spominja) na pristno koroško slovensko-nemško jezikovno mešanico. Se bolj pa so se dijaki in starši smejali ob „koz-lovski sodbi", v kateri so modri Šajdarji pod vodstvom sodnika Za-ropotaja obsodili kozla na deset udarcev po njegovi senci, ker je skušal jesti zelje za sosedovim plotom. S Slomškovimi besedami so dijaki opozarjali na pomen materine- Miadina gieda kritično v svet ga jezika, ki ga .nikoli ne bi prodali za tujo obleko', s pevsko-in-strumentalnimi nastopi pa je bi) zaključni spored končan. Jeseni bo otvoritev novega doma Direktorica doma, Ančka Kokot, je ob zaključku opozorila, da zahteva danes družba vedno več od doraščajočega človeka in da ima tudi mladina vedno manj prostega časa. Zato je takšno kulturno delovanje mladine, ki je nastalo v utesnjenih prostorskih razmerah, res hvale vredno. Hkrati pa je povabila vse starše in znance na javno otvoritev novega dijaškega doma, ki bo jeseni nekaj dni pred začetkom šolskega leta. To bo pomemben dogodek, ki bo pomagal dostojno slaviti 75. obletnico ustanovitve Slovenskega šolskega društva, ki je graditelj tega doma. Razstava iikovnih dei dijakov Po zaključni prireditvi so si starši lahko ogledali tudi zanimivo razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili gojenci doma pod strokovnim vodstvom v petih večernih sestankih. Vzgojiteljica Berta Muren, ki je delala s to skupino otrok, je bila navdušena nad ustvarjalnostjo mladine. Ob tej priliki pa so javnosti predstavili tudi lepo oblikovan mladinski list dijaškega doma SŠD z imenom ..Prepih", v katerem je na pobudo vzgojitelja mag. Jožeta Blajsa sodelovalo z raznimi prispevki 19 dijakov in dijakinj. Po zaključni prireditvi se je miadina zabavata in piesaia, starši pa so izrabiti čas za oseben stik z vzgojitetji. V ozadju stike tikovne razstave. ,,Za drugačno Južno Tirolsko" čestitke Vidi Tomšič Znani južnotirotski atpinist Reinhotd Messner se ne počuti dobro v okoreiih razmerah na Južnem Tirotskem. Zato je skupno z Atexan-drom Langerjem, bivšim dežeinozborskim posiancem v Boznu, organizirat potitičen kotokvij pod nastovom „Za drugačno Južno Tirolsko", ki je bii od 24. do 26. junija 1983 v Boznu. Osnovna stalnica. tridnevne razprave je bito vprašanje, kako v togih družbenopolitičnih razmerah v deželi najti drugačne obtike sožitja, ki ga ne bi doiočato strogo razmejevanje med tremi narodnostnimi skupnostmi v dežeti in ki ga ne bi dominira! nemški element v svoji najbolj konservativni varianti. V tem položaju se La-dinci kot najmanjša in najbolj ogrožena skupnost bolj in bolj čutijo potisnjene med dva mlinska kamna, Ita- ustavi apokalipso? Adriano Sofri iz Firenc pa se je ukvarjal z etičnimi pobudami za politično angažirane. Po-dijska diskusija o drugačni Južni Tirolski je zaokrožila kolokvij. Tako so se tudi na Južnem Tirolskem začeli soočati z novimi političnimi pojavi, ki jih poznamo z imeni Zeleni ali alternativci. Vendar se je tudi na kolokviju videlo, da nikakor ni na dnevnem redu ustanovitev nove Slovenski revolucionarki Vidi Tomšič je te dni čestitala ob sedemdesetem rojstnem dnevu tudi Zveza slovenskih organizacij. Vida Tomšič se je pred 50 leti vključila kot študentka v revolucionarno gibanje in šteje danes med vidne družbenopolitične delavke Slovenije in Jugoslavije. Trenutno je članica sveta federacije, predsednica republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose in redna profesorica na pravni fakulteti v Ljubljani. Ob njenem življenjskem jubileju so poudarili njeno ustvarjalnost na teoretičnem in praktičnem uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in pri oblikovanju izvirnega nedogmatičnega lijani s svoje strani pa bolj in bolj po- stranke zelenega kova, temveč da gre marksističnega sklada. Poudarili so stajajo manjšina z vsemi negativnimi za prebijanje okostenelih in okorelih spremnimi pojavi. političnih in družbenih front ter za Politični kolokvij naj bi tako od- iskanje izhodov iz konservativnega pr! nova obzorja in predoci! ^druge političnega in etničnega monolitizma, ki gre na račun drugih političnih in možnosti političnega delovanja, hkrati pa tudi poskusil sondirati teren za politično združitev gibanj izven etabli-ranih strank, ki jim nemškonacionalni etnocentrizem predstavlja nevaren razvoj. Prireditelja sta povabila referente iz Rima, Frankfurta, Firenc in Bremna. Matthias Abram je analiziral okorelo politično, družbeno in etnično stanje v deželi in ugotovil poslabšanje medetničnih odnosov, ki izvira predvsem iz irealnega strahu pred pomešanjem z italijansko družbo. Meje Južne Tirolske sta prebila Thomas Schmid iz Frankfurta in Rudolf Bah-ro iz Bremna, ki sta referirata prvi o levičarjih, zelenih in konservativcih, drugi pa o vprašanju Kdo lahko za- narodnostnih skupnosti. tudi njeno vlogo kot borke za žensko enakopravnost. Vidi Tomšič je med drugim čestital tudi predsednik predsedstva SFRJ Mika Spiljak ter predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Gradiščanski Hrvati želijo gimnazijo Ze 450 let živijo Hrvati na Gradiščanskem, s številnimi proslavami bodo obhajali ta jubilej. Toda Gradiščanski Hrvati se ob letošnjem zaključku šolskega leta spet enkrat spra šola bi podpirala tudi solidarnost med Hrvati južne, srednje in severne Gradiščanske, nedvomno pa bi se s takšno šolo povečale tudi možnosti za uspešnejše delovanje na kulturnem polju. V šujejo kdaj bodo dobili svojo lastno omenjenem članku pozdravljajo dej- hrvaško gimnazijo. „Hrvatske novi-ne" pišejo, da se dijaki še naprej izgubljajo v mestih in da bi lastna gimnazija in dijaški dom, ki bi družil vse hrvaške dijake, veliko pripomogla k razvoju hrvaške inteligence. Takšna stvo, da bo začela letos delovati na Madžarskem hrvaško-srbska gimnazija, navajajo pa tudi slovensko gimnazijo, ki s skoraj 600 maturanti ogromno prispeva k razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 0^7 /ŽV772% ,, o/? 773f/7"; Histerične reakcije koroških politikov silijo k premišljanju! Harald Irnberger je po izidu zadnjih voiitev ocenit, da bosta v Avstriji imeti širokogrudnost in svoboda sedaj svoje mesto te še na kut-turno-potitičnem področju. Histerične reakcije koroških potitikov na fitm „Vas ob meji" nas opozarjajo, da za Koroško — ktjub „tednom srečanja" in ktjub gtedatiškim „spektrom" — ta ugotovitev ne vetja po-potnoma. Stranke skušajo uvesti cenzuro četo na kutturnem področju. To so opaziti predvsem tudi izven Koroške. Že v zadnjih številkah Slovenskega vestnika smo objavljali reakcije, ki se obračajo proti poskusu treh koroških deželnozborskih strank zoževati svobodno izražanje mnenja. Diskusija o flimu pa se še nadaljuje. Heimatdienst pobira podpise, kako? To lahko preberete v prispevku našega bralca fo. Tudi pred- sednik socialistične mladine K°* roške je v zvezi s podpisno akcijo protestiral. Z ostro resolucijo proti reakcijam koroških strank je nastopilo ..Interesno združenje av-strijskih avtorjev", z velikim zanimanjem pa smo brali tudi članek Theo Schaferja v zadnjem H0RZU' ki ga spodaj v celoti objavljamo. ^ Deželni zbor nima pravice cenzurirati! ..interesno združenje avstrijskih ugotavljajo avtorji, da zakonodajna avtorjev" v svoji resoluciji, ki so jo telesa (npr. koroški deželni zbor) podpisali Gerhard Ruiss, Johannes prihaja v nasprotje s členom 17 av-A. Vyoral in Heinz Lunzer, protesti- strijske ustave, ki zagotavlja svobo-ra proti obsojanju in kriminalizira- do umetnosti. Po mnenju teh av-nju vsebine, produkcije in razširje- strijskih avtorjev koroški deželo' vanja umetnin. To je po mnenju zbor ni gremij, ki si lahko lasti pra* podpisnikov resolucije napravil ko- vico do absolutnih kriterijev ph roški deželni zbor s svojo resolu- ocenjevanju umetnosti, umetniške cijo proti filmu „Vas ob meji". Zato kakovosti ali historične resnice. ) Abwehrkampf in Karnten Es braust ein Ruf wie Donner-hall: Unser wunderschones Karnt-nerland ist wieder einmal bedroht! Der Friede ist gefahrdet. Der Ruf des Landes ist geschadigt. Dies alles behaupten nicht etwa einige schvvarmerische VVirrkopfe, dies steht in einer einstimmig be-schlossenen Resolution des Karnt-ner Landtages. Was — um Gottes VVillen — ist geschehen? Der dreiteilige TV-Film ,Das Dorf an der Grenze' wurde ausgestrahlt. Das Publikum in Karnten durfte den Film eher gelassen zur Kenntnis genommen haben. Sonst hatten mehr als nur 16 em-porte Seher beim Studio Karnten angerufen. Nurdie Politiker aller Lager vereinigten sich und brullten auf, als stunde der Untergang des Karntner Abendlandes bevor. Man kann sicherlich liber die Oualitat des Filmes streiten. Mir hat er nicht nur gefallen, mich ha* er beeindruckt, bewegt und ergfif' fen. Viele Passagen waren fur mich echter, dichter, sprechender als die zu Recht gepriesene .Alpensaga - VVoruber man sicherlich nich streiten kann, ist die Oualitat des Politiker-Aufruhrs. Der herzige Ha'* der verstieg sich sogar zu Scha-denersatzforderungen. Es darf 9^' lacht werden. Mon solite auch am FuB der rawanken die Kirche im Dorf sen und einnen TV-Film nicht h" dem Hunnensturm verwechseln. Obrigens: Bisher war auch 'C der Meinung, das Slowenen-P^ blem in Karnten sei so gut wie 9^ lost. Jetzt bin ich nicht mehr so s' cher. Aber nicht der FernsehfH hat mich umgestimmt. Die hysta sche Reaktion der Politiker ha mich nachdenklich gemacht. (Theo Schafer, „HORZU", Nr. KHD izrablja „Teden srečanja" Heimatdienst si je izbral prav mi- ba ljudi siliti kot vole, da podp'^ nuli ,.Teden srečanja" v Celovcu, da je ob robu ali na repu prireditev zbiral podpise proti filmu „Vas ob meji". Tako je bilo tudi v torek (21. 6.) na Novem trgu blizu zmaja in šotora s knjigami. Zanimivo je, da so se m im. mau vtm-.-- . KHD-jevski aktivisti bali diskusije, eno dejstvo kaže njihovo pohtjf . ..............................................................1% („man mualš den Leiten jo zuareo wie Ochsen"), ker so tako neinfofjP rani. Na vprašanje, ali je film je odgovorila: „Ne, izklopila s aparat!" Podpisali so tudi še mf/ drugi, ki filma nit niso videli! ivm^-jtv3n.i