Št. 40.
V Gorici, v pondeljek due 13. maja 1907.
Letnik IX.
Llmja vsak torek in soboto ob
0 n i j redpoldne. Akopadena ta <lm>va
praznik izide dan prej ob 6. zvoöer. Staue
po pnšti pn>je;n:i!i ali v Gorici na dorn
j>o4iljan c.Hloli'iiiu i.0 K, polletno 5 K in
ietrtlfdiio 2'50 K. ProHajasevGorici v to-
bukarn.'in Schwär/, v Šolskih iilicah.
.'»llersitz v .vimiskih ulicah in Lo-
b a n na Verdijevein  lekaliSSu po 8 vin.
enuTp a
Ulilljii
Uredni&tvo in upravništvo  bo
nahajata   v   «Narodni   tiskarni»,
ulica Vetturiui h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredniätvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
>Goricec. Oglasi se raäunijo po pctit-
vratah in Bicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöap.
Tiska „flarodna tiskarna44 (odgov. L. Lukežič).
Pozor volilci!
j
J}ne 14. maja vsi na voiišče!               [
Glasovnice ne pokažite nasprotnikom! i
Nihče nlma ocl Vas kaj  takega  zah- :
tevati I
Liberalnim agitatorjem pokažite vrata.
Imena kandidatov pišiie razločno in
natančno, ker jih sicer komisija lahko zavrže.
Vsak glas ima svojo veljavo!
Volivci tolminskega, cerkljanskega, bov-
Skega, kobariškega in kanalskega sod. okraja
zapišite na glasovnico natančno tako-le:      {
i
Dr. Mon Sregorčič, ;
profesor bogosiovja v Gorici.
Volilci iz goriške  okolice   zapišite  na ¦
glasovnico natančno tako-le:                          j
Josip Fon,         |
soclni tajnik v Gorici.
Volivci iz sežanskega, komenskega in
ajdovskega okraja zapišite na glasovnico na-
tančno tako-le:
Dr. Pefer Laharnar,
deželne vlade svetnik v Černovicah.
Pazife na vsako črko 1                           j
Ne zaupajte liberalcem I
Dne 14. maja vsi na volišče                j
za naše kandidate!
možje in fantjel — Neustrašeno iz-
vršite svojo volivno dolžnost v cast svojo
in naše stranke in v korist našega ljudstva.
LJpamo, da Vam prihodnjič lahko spo-
ročamo o veseli zmagi! V to pomozi Bog
in sreča junaška!
še nekoliko časa okoli sebe brcal, a spo-
razumljenja med pravimi goriškimi rodoljubi
ne bo mogel dolgo zavirati.
Volilci!   Proč z zdražbarji,   pogumno
v boj za „Slogo" in slogol
Pogumno v bo] za
„Slogo" in slogo.
Gabšček je izstrelil iz svojega papir-
natega revolverja proti dr. A. Gregorčiču
zadnjo patrono. Njegova sobotna „Soča"
pravi namreč, da bi ljudstvo z izvolitvijo
Gregorčiča odobrilo nov deželnozborski red,
ki bi bil potem gotovo potrjen. Ali si je
mogoče misliti veqega farbanja in gršega
slepljenja volilcev, kakor je ta trditev?
Ravno nasprotno je res! Saj je dr. Gre-
gorčič kandidat društva „Sloga" in to društvo
je poslalo na pristojna mesta protest proti
novemu volilnemu redu! Kdor torej glasuje
za „Sloginega" kandidata Gregoreica, pro-
testuje s tem indirektno tudi proti novemu
deželnozborskemu redu. „Soča" je tudi raz-
krila, da je naperjen ves volilni boj prav-
zaprav le proti Gregoreiču. Seveda, če pade
voditelj katoliško narodne stranke, potem bo
nadzdražbar Gabršček v deželi neomejen
diktator. Posledice tega prevrata bi bile go-
tovo žalostne na verskem, narodnem in gos-
podarskem polju.
Zgodovina našega domačega prepira v
zadnjih dvajsetih letih nas uči, da v deželi
ne bo poprej mim, dokler ne potisnemo go-
riškega nadzdražbarja popolnoma v ozadje
ter ga tako storimo neškodljivega. Ta človek
nam pripoveduje sam, da je prišlo leta 1889.
v njegovem življenju že do tretjega požara,
to je, da je trebalo le njegovega prsta, da
je požar, ki je tlel pod pepelom, zagorel z
največjim plamenom. Četrtikrat je zazvnel
prepir I. 1899 in vsled tega traja bratomorni
boj do današnjega dne.
Kdor si torej želi konca domačega
prepira, grdega zmerjänja in pohujšanja,
naj jutri voli „Slogine" kandidate, ki so iz-
javili na raznih volilnih shodih, da hočejo
konec napraviti bratomornemu boju na
Goriškem.
Popolna zmaga „Sloginih" kandida-
tov bo pričetek miru in složnega delovanja
med goriškimi Slovenci. Gabršček bo sicer
Volilni bo].
Sijajen voliven shod v Kanalu.
Nedeljski volivni shod, ki se je vršil
v prostrani veži dekanijske hiše takoj po
veliki maši je pokazal jasno, da ljudstvo v
kanalskem okraju stoji v ogromni večini na
katoliško-narodni strani. Predsednikom shoda
je bil izvoljen gorenjevaški podžupan g.
Rogač. Nad 500 mož-volivcev je pazno po-
slušalo izvajanja govornikov. Prvi govornik je
opisal dosedanje delovanje „Slogine" stranke,
taknil se je užitnine ter v kratkih in jeder-
natili besedah pojasnil volivcem protiljudsko
delovanje liberalcev in vprašanju užitnine.
Označil je nato liberalno stranko kot proti-
ljudsko, protikmečko in protiversko, vsled
česar nobeden pošten volivec taki stranki ne
more dati svojega glasu. (Klici: Mi ga že
ne damo). Na koncu je govornik razvil gos-
podarski program „Slogine" stranke. Odo-
bravanje je sledilo govornikovim besedam.
— Nato je nastopil kandidat dr. Gregorčič.
(Burno ploskanje in navdušeni živijo-klici.)
Omenjal je divjo gonjo, katero so
proti njemu upeljali goriški agitatorji.
Lažejo in zavijajo resnico, da begajo
ljudstvo, ki naj odda svoj glas, komur
hoče, samo govorniku ne. „Moje delo-
vanje je čisto in nesebieno, kar pa se
od vseh mojih preganjalcev ne more
trditi." Konečno je govornik povdarjal,
da hoče na programu, ki ga je razvil
predgovornik delati z drugimi krščan-
skinii poslanci za blagor našega ljudstva.
(Viharni živijo-klici na dr. Gregorčiča.)
Dr Dermastia je pozivljal volivee, naj
praznujejo 14. maj kot praznik ter naj
oddajo svoj glas „Sloginemu" kandidatu
dr. Gregorčiču. Z živijo-klici na dr. Gre-
gorčiča so zapustili volivei zborovalni
prostor.
Lep voliven shod v Ročinju.
V nedeljo ob 2. popoldne se je
\ršil v Ročinju voliven shod, ki je bil
8ij8jna manifestaeija za dr. Grfgorčiča.
Nad 300 vGlivcev iz Ričinja in bližnjih
krajev je čakaJo na hvojfga kand d*ta
ob cesti in so volivei zagledali voz, v
katerem Be je pripeljal kandidat, tedaj
EO se dvignili klobuki in krepki živijo
klici so odmevali. Vrli ročinjski fantje so
okrasili z zelenjem in zastavami. Pred-
sednikom shoda je bil izvoljen vrli ro-
Činjski žnpan I p a v i c, ki je v iinenu
z orovalcev pozdravil dr. GregorčiČa.
(Viharni živijo-klici) Nhto je dobil be-
eedo dr. Dermastia. O:rtal je proti ljadsko
n proti kmetsko delovanje narodno-na-
predne etranke, katcra je tako slaba, da
se jo ßramuje kandidat sam, vsled česar
taki stranki ne more dati nikdo svojrga
glasu. Govornik omenja doaedanjega de-
lovanja „Slogine" stranke, omenja mej
drngim nžitnino, s katero je dobila
država, dežela in občine maraikaj tisoče?,
ki so se jstekali popreje v žepe bogatih
zaknpnikov in za katere je delala na-
rodna-napredna-liberalna straaka.
Govornik pojasni gospodarski pro-
gram „Slogine" stranke. Odobravanje je
sledilo govornikovim izvajanjem. Pred-
sednik da besedo dr. Gregorčiču, ki je
bil viharno pozdravljen. Stopam pred vaa
kot kandidat. Kakošno je moje delovaujo
vi dobro poznate, (kliei : Vemo smo vam
hvaležni), Ako bodem izvoljen, hočem
delati za blagor našrga Ijndstva, združen
z drngimi krščanskimi poslanci. Govornik
omenja divjo gonjo, ki so jo uprizorili
proti njemu liberalci. Vse, kar navajajo
je zavijanje resnice ali pa naravnost laž.
(Klici: Sramota takim Jjudem).
Ko je kcnečno pozivljal dr. D<?r-
maetia volivee naj oddajo svoj glas kan-
didata dr. Gregorčičn, odmevali so po
zborovališčn krepki živijo-klici. Cast zbo-
rovalcem posebno pa vrlim roöinjskim
Ian torn.
Javni volilni shod v Zapotoku.
Cast. g. vikarij Anton Gerbec je
sklical včeraj javni volilni shod, kateri
se je vršil kmala po blagoslovu. Shod
otvori g. vikarij in povdarja, da na tem
shodu bode imel priliko vsakdo izraziti
svoje mnenje.
Na to dobi besedo delavec Spa-
capan, kateri govori o važnosti drž.
zbor. volitev, ter pojasnjuje kedo je de-
lal. Dokazal je da, liberalci in njih gla-
silo „Soča" delajo za razporoko id svo-
bodno šolo, "dalje kakö blatijo po njih
glasilu zaslnžne može zlasti voditelja
naše kat. »tränke velezaslažnega moža
g. Dr. Gregorčiča. Slednjič pozivlja
navzoče naj vsi brez izjeme oddajo svoje
glasove za kand. „Siogine" stranke dr.
A. Gregorčič.
Na to govori g. vikarij in pojasnjuje
zasloga tega moža, katere si je pridubil
zlästi na šolskem polju in na tem, da
je vlada zagolovila gradnjo dveh cest v
tej občini. Nadalje govori o užitnini in
priporoča kandidata.
Na to dobi besedo delavec Vak, ki
v živi in reski besedi naslika liberalce
kot pijavke. Govornik navaja več izge-
dov kaki kratitelji ljudske svobode so
liberalci kako so isti ruvali proti volivni
reformi i. t. d.
Slednjič pozivlja navzoče, naj od-
dajo svoje glasove kand. kat.-narodne
stranke, liberalce pa naj pometejo na dan
volitev tja kamor prav za prav spadajo
namreč med smeti.
Na to sklicatelj shoda pozivlja nav-
zoče, naj se brez strahu javijo kedor bi
imel kaj za agovarjati, bodi si proti
kandidatu oziroma govornikom. Ker se
nihče ne oglasi k besedi, da kandidaturo
na glaaovtmje, katera je bila ob navdu-
šenlh živijo-klicih sprejeta.
Slednjič pozove navzoče naj dvig-
nejo roke vsi tisti volilci kateri so za
dr. Gruntarja, glasovala sta 2 volilca in
sicer: Blažič Aad. pri Marijinem Gelju
in Miha Zalinšček iz Zeljina. Na to g.
vikarij zaključi lep shod, katerega se je
vdeležilo nad 150 volilcev.
Lep shod v Sebreljah.
V  nedeljo   po   maši   se   je   vrŠil lep
shod v Šebreljah.   Prišlo   je nad 200 mož,
ki so se soglasno izjavili   za   kandidata dr.
Gregorčiča. Predsedoval je sfibdu č. g.
Ž. Mihael   K r a g e 1 j. Govoril   je    urednik
K r e m ž a r,   ki je pojasnil, za kaj zaveden
kmet,    in    odločen    katoličan   ne sme dati
glasu liberalni stranki. Nato je obširno razvil
kmečki program   katoliške   narodne stranke,
ki so ga zborovalci   z  zanimanjem in odo-
bravanjem poslušali. Ko je govoril   še c. g.
zupnik in gosp. Rejc, ki   je označil,   koliko
zaslug   ima za Šebrelje  dr. Gregorčič ki je
častni občan šebreljski, je bil zaključen lepi
shod. Možje so vsi vneti za svojega kandi-
data. Z živijo klici na dr. Gregorčiča so se
razšli po dveurnem zborovanju.
Shod v Prvačini.
V   Prvačini se je v nedeljo ob   11.
uri predp.   zbralo v zgornjih prostorih g.
Vinka Gregoričeve hišo nad 200 volilcev
pritržencev treh strank   liberalne,   naše
in agrarne.  Predsedoval   je   z   nekakim
ponosom in varujoč   popolno   nepristra-
nost g. požtar Grpgorič, kateri je nagla-
šal različnost polit. mnenja prvaških vo-
lilcev. A naj bo voljen  kdor koli, to naj
si dobro zapomni izvoljenec,   da  so   ga
izvclili kmetje.
G. Kla\žar se je bavil z agrarno
stranko, dokazovaje, da je sicer lepo,
da so kmetje ponosni na svoj stan, a
da v sedanjem položaju nikakor ne kaže
širiti razpora in glasovati za kandidata,
agrarne strankr.
GoHp. kandidat Fon je jasno in
razločno razvil svoj program in občin-
stvo ga je prav pazno poslnšalo. Videlo
se je, da je ce!ö v nasprotnikih vzbudil
živo simpatijo za se. Po izidu shoda so-
dimo, da dobi g. Fon tudi v liberalni
Prvačini znamenito število glasov. Ob-
našanje ubčinstva je bilo vredno zrelih
mož.
Krasen shod v Renčah.
Včeraj se je vršil v Renčah lep
shod na katerem se je predstavil voliv-
cem naš kandidat Josip F o n. Shod je
z navdušenjem sprejel Fonovo kandida-
turo. Shoda se je vdeležilo do 250 vo-
lilcev \l Renč in okolice.
Krasen shod v Dornbergu.
Volilni „Slogin" shod včeraj jako si-
jajno vspel. Nad 400 volilcev navzočih. Vsi
navdušeni za „Sloginega" kandidata. Pred-
sednikom je bil izvoljen veleposestnik g.
Josip Mrevlje, ki otvori shod in podeli be-
sedo g. Klavžarju, ki spominja na one case
ko je vladala sloga med vsemi goriškimi
Slovenci, ki so vneto in navdušeno delovali
vsi za blagor naroda proti narodnim nas-
protnikom. Kako žalosten pojav je pa dan-
danes, ko je nesloga in prepir na vseh
straneh. In ta prepir skuša še povekšati
tretja tako imenovana agrarna stranke, gosp.
kandidat Fon, pa je razvijal „Slogin" pro-
gram po katerem hoče vestno in vstra^no
delovati, ako bo izvoljen. Za kandidata so
bili vsi navzoči, med katerimi je bilo tudi
nekaj naprednjakov, jako vneti ter so odu-
ševljeno zatrjevali, da hočejo 14. t. m. priti
vsi na volišče in za njega svoje glasove
oddati. Z gromovitim živio na kandidata je
impozanten shod zaključen.
Gabršček v št. Andrežu.
Včeraj je Drejc poskušal svojo srečo
v Št. Andrežu, o katerem je že večkrat pi-
sal v „Soči", da je najbolj zavedna občina
v goriški okoli ci. Shod se je vršil v dvora-
ni g. Petra Lutmana. Zbralo se je do 300
ljudij. Že pri volitvi predsednika se je po-
kazalo, da ima Drejc malo pristašev ter da
se bodo na shodu doigravale burne scene.
Nazi so zahtevali, naj predseduje domači g.
župan Lutman, a Gabrščeku to ni Šlo v
želodec in je vedno silil s svojim Lojzetom
Brajnikovim, ki je obljub 1, da da besedo
vsakemu, kdor jo bo vprašal. Naši so na
to odjenjali.
Prvi je govoril A. GabrŠček, a ne o
kandidatu Michele Gabrielli, ampak o dr.
Gregorčiču, kateremu edinemu se ima za-
hvaliti ta nehvaležni sinko, da je postal kar
eel baron takorekoč iz berača. Mihota na
shodu ni bilo, ker se je zbal in jo je lepo
pobrisal na varnejši kraj. Gabršček je torej
blatil dr. Gregorciča, premleval stare fraze,
ki so bile že stokrat ovržene. Tolkel je po
ograji odra, da bi vzbudil kaj odobravanja.
A to nehvaležno občinstvo je ostalo tiho
kot grob, ker je vedelo, da ima pred seboj
farbarja vseh farbarjev. Niti besedice odo-
bravanja. Naposled so ga naši pozvali, naj
govori o Mihotu, saj dr. Gregorčiča volijo
v hribih. Ker Drejc tega ni hotel storiti, mu
nekdo rece : „Dovolj farbanja g. GabrŠček".
To je bil začetek. Zdaj pa se je vrstila
bunka na bunko na Drejcova rebra, ki so
grozno učinkovale. Ko je govoril o užitnini,
mu je nekdo zabrusil: „Koliko ste prejel°od
Gorupa?" Drejc je bil kar iz sebe. Potem :
„Kdo se je Gorupu poklonil ? Kaj je dr.
Tuma v deželnem zboru izjavil?" itd. Na
vrhunec pa je ogorčenje prikipelo, ko je
ljudstvo zahtevalo, naj farbar neha in naj
se da beseda nekemu našemu pristašu. A
tega Gabršček ni hotel slišati. Zbal se je
žehtanja. Večina je vpila, naj neha. Burnih
prizorov, ki so Gabrščeka mrcvarili, ni manj-
kalo. Stal je kot na obtoženec pred občin-
stvom ta „mogočni" general brez armade.
Ko je konečno na zahtevo občinstva nehal,
zaorilo je po dvoran : Živio Fon! Popolno-
ma obnemogel je bil general.
Zdaj pa dobi besedo Lukežič ml.
iz Sovodenj. Nazi so ga pozdravili, liberalci
so pa zagnali tak huronski krik, da so bili
vsi iz_ sebe. Vse je vpilo. Med huronskimi
klici Živio Fon je bilo vsega konec.
NajlepŠi prizor pa se je doigral po
shodu na dvorišču. Ubogi Drejc tako so ga
obdelali, da si bo zapomnil, kdaj je sklical
javni shod v Št. Andrežu.
Shod Mine v Sovodnjah
v soboto se je slabo obnesel. Udeležba
j majhna, do 70 oseb, polovica nevolilcev. Go-
• voril je Miha Se precej mirno, kar sta pa vse
' pokvarila žel. poduradnik Pertot in dr. Jane.
.' Farji jih v želodcu tiščijo. Miha v Sovod-
njah ne bo imel skoro nič.
„Ljudska volja" v Dol. Vrtojbi.
Slednjič, ko je ia „ljudska volja"
v frakili obliodila vso okolico, se je na-
menila tudi med nas. Ta stranka, katere
voditelji dobro vedo in to tudi prizna-
vajo, da za kmeta niso nič delali (Ga-
bršček v Št. Petru), se drzne toiej priti
tudi po samem geueralu tudi k nam
slepit volivce in snubit agrarce za Ga-
briellija. Dragi Vrtojbčani, je-li mogoče,
da bo stranka, ki ima v svoji sredini
trgovce, gospodarje in sploh kapitalistc,
delala za kmeta in delavca?! Absolutno
ne! Toda k stvari! — V nedeljo, 12.
maja pop. je bil napovedan liberalni
shod v prostore g, A. Humarja. Okolo
4. ure se pripeljeta v kočiji gospod ge-
neral in njegov adjutant Fajgel. No, vo-
livcev ni bilo ravno malo, okoli 200 po
številu. Gabršček si je že zadovoljno mel
roke, a veseije je bilo prezgodnje. Pri
volitvi predsednika je prišlo med li-
beralci in agrarci do razpora. Kobariški
Drejc je zahteval, naj shodu predseduje
g. D. Maraž, agrarci pa, naj predseduje
župan g. Fr. pi. Locatelli. Liberalci
so se pričeli na vse mogoče načine zvi-
vati, češ, da je shod sklican le za so-
mišljenike in general je pozivljal agrarce,
naj bodo mirni Agrarci so tedaj pozvali
vse svoje somišljenike, naj zapuste zbo-
rovalni prostor te „edino prave ljudske"
strake ter naj gredo na javni shod, ka-
terega sklicujejo h g. E. Savniku. Med
velikim vrvenjem je skoro vse odšlo na
shod agrarcev, na katerem je govoril g.
Mermolja. Na tern shodu je bilo voliv-
cev okolo 150, Gabrščeka pa je poslu-
šalo le nekaj nad 70 takih, kateri iinajo
volivno pravico, a še med temi je bilo
nekaj takih, ki so ostali tarn le iz rado-
vednosti, a Mihota Gabrielli ne bodo
volili. Kaj je general poslušalcem vse
povedal, je na kratko povedano: divjal
je proti klerikalcem in duhovščini sploh,
a postavljal v deseta nebesa nar.-napr.,
kot edino pravo „ljudsko stranko". Glavui
predmet njegovega govora je bil g. dr.
Anton Gregorčič. To je vse. Reorganizi-
rana napredna, katero iijen oče tako vi-
soko postavlja, ni nič drugega, nego
stranka odvetnikov, trgovcev (!), gospo-
darjev in kapitalistov sploh. Kako je
mogoče, da bode taka stranka skrbela
po svojih poslancih v drž. zboru za
kmeta in delavca 1 Da bi liberalci torej
delali za ljudstvo je nemogoče, ker mora
vstreči le glavnim faktorjcm svoje stranke.
Junak Gabršček očita rad velezaslužnemu
gospodu dr. Antonu Gregorčiču zvezo
z Lahi, kar pa je čisto navadna Gabršče-
kova laž. Večjega narodnjaka in rodo-
ljuba se sploh na Goriškem ne dobi kot
je dr. Gregorčič. Liberalni stranki pa
moramo očitati, da so se ravno nje glavni
organi na deželi v osebah trgovcev (!)
družili z goriškimi Lahi, tr-
govci ala Bombig, da so našemu
kmetu mnogo škodovali. Tako je in nič
drugače, česar so sarni polni, to očitajo
drugim. — Pri celem shodu ni bilo no-
benega aplavdiranja. Volivci so poslušali,
a tega Gabrščekovega Irazarstva niso
razumeli. Proti koncu je priporočal ge-
neral kandidaturo Mihota. Nekaj agrar-
cev je zaklicalo „živio Štrekelj", slišalo
se je tudi „živio Fon". Le tu pa tarn se
je čulo ime v Vrtojbi neznanega Gabri-
jelčiča. Shod „ljudske volje" je bil tako
zaključen.
Agrarci.
so imeli včeraj več ahodov po naäi oko-
lici. Tako izvemo, da so imeli nekje v
Brdih v Št. Andreža in v Solkanu. V
Št. Andreža se je zbralo äe precej Ijndi.
Poslašalci so govore odobravali, a volili
bodo Fona, ker stranka ni še organi-
zirana da je bila nstanovljena äe-le
zadnji hip, torej tik pred volltvami.
Sijajni shod na Cesti.
V  nedeljo popoladne se je vršil na
Cesti sijajni volivni shod, na katerem je
bilo 500—600   volivcev.   Predsedoval je
shodu g. žnpnik Kodre.   Govoril jo dr.
Laharnar,    viharno   pozdravljen,    in
župnik Rosec. Kandidatara  je bila so-
glasno in z nepopisnim navduäenjem spre-
jeta. Shod je pokazal, da   na Vipavskem
zmaga Laharnar z velikansko večino.
Shod v Kobdilju.
V  nedeljo dne  12. t. m. je sklicala
^Sloga" shod v  Kobdilj   v gostilno gosp.
Mahniča. Nabralo se je do 150 naših
volivcev. Znnaj   na   dvorišča pa je raz-
sajala snrova   narodno-napredna drahal,
ki pa ni bila po veliki večini iz Štanjela,
ampak od vseh  vetrov   nalašč   zato po-
klicana,   kar   moramo 7   obrambo časti
štanjelske občine posebno povdarjati. Na-
ši somišljeniki so se prepričali lnhko na
laatne oči, kake Ijndi vzgaja narodno-na-
predna stranka. Poätenjaki so se zgražali
nad njimi. Našo dvorano so oblegali na
vseh straneh, razbijali okna, kričall in
tulili, da je bilo grozno.
Kljub vsemu rogoviljenju in neza-
slišanema nasilstva se jim ni posrečilo,
da bi onemogočili shod. Krepki možje
so so postavili na vrata in so odbili kruti
napad na shod.
Zborovanje je otvoril v imona „Slo-
ge" č. g. dr.Andrej Pavlica, ki je po-
zdrazil navzoče. Rekel je, da se je prav
prisrčno razveselil, ko je prišel v vas in
videl na nekem razdrtem in na pol po-
sntem zidn plakat: Naš kandidat je Aloj-
zij Štrekelj, dočim je videl plakat, ki
je naznanjal kandidata dr. Petra Lahar-
narja na trdnem ziia. Razdr-ti in na
pol posati zid je pcdoba starega in že
umirajočega liberalizma, dočim je lepo
trdno zidovje podoba vedno sveže in
čvrste katoliško-narodne stranke, (Barno
odobravanje). Za predsednika shodn je
bil izvoljen soglasno g. žapan vitez F a-
biani, ki je priporočil vsem ndeležen-
cem mir in složnost.
Potem dobi spet be»edo č. g. dr.
Andrej Pavlica, ki v eno uro traja-
jočem govora razlaga katoliško - narodni
program, ki ga je sprejel g. kandidat dr.
Peter Laharnar. Liberalci so v državnem
zboru glasovali proti sploSni in enaki
volivni pravici, zdaj pa iščejo glasov pri
ljadstvu, katerema niso hoteli dati vo-
livne pravice 1 Pred sestimi ieti so libe-
ralci po celi deželi apiii: Živio Tarn a,
zdaj pa upijejo: Živio Š tre ke 1 j. Kakor
je ime Tarn popolnoma atihailo, tako bo
brez dvojbe še prej utihnilo ime Alojzij
Strekelj! Dalje omeni govornik, da
so liberalci v zadnjih šestih letih se svo-
jim neprevidnim ravnanjem in dobičko-
lovstvom oškodovali pri nžitnini našo
deželo va milijone. Taka stranka, ki je
tako osleparila našo deželo, v kateri b;-
va po večini kmoöKO ljadatvo, ui vre-
dna nobenega zaapanja. Dalje se je do-
takoil govornik raznih uatanov in del, ki
so jih izvršili poslanci naše stranke v
prid kmečkenm  in delavskemu   ljudstva.
Povdarjal je tudi katoliški program,
ki ne dopuača razporoke, katero je
Kriötas jasno prepovedal in ne dopasča
svobodobne sole, ki ne pozna ni Boga ni
križa ni krätanwkega nanka 1 Kaj je
svobodna sola nam kaže dovolj jasno
Francija, v kateri je zdaj nad 338.000
otrok brez verske vzgoje. Naäi liberalci
se delajo zdaj sicer pobožne in pravijo,
da niso še sklepali o ločJjivosti sv. za-
kona. Toda prav v tern kažejo svoje
brezverstvo, ker hocejo äe-le sklepati in
odločevati o stvari, katero je Knatus
jasno prepovedal. Tndi glede avobodne
sole ge ne upajo našemu IjudsUu po-
vedati svojih nam eno v, toda delovanje
liberalcev v dragih deželah glede svo-
bodne dokaznje, da hočejo irneti tudi oni
brezversko solo. Svoj govor je zaključil
s tern, da je pozval zborovalce, da naj
bodo trdni in zavedni in naj oddajo dne
14. t. m. svoje glasove dr. Petra Lahar-
narja, deželne vlade svetniku. (Gromo-
viti živio-klici.)
Med govorom [dr. Andreja Pavlica
se je neprenehoma oglašalo par na-
prednih barab, ki bo se preklatili iz oko-
lice, da bi motile govornike. Govornik
jih je svaril in jim zagotavljal, da dobe
prav gotovo na konca besedo. Pomagalo
ni nič. Lahko bi jih naznaniii v smisla
postave pristojni oblasLi, nočemo pa tega
storiti iz usmiljenja Kakor se nam je
zagotovljalo, niso lega niti vredni. Na
koncu govora pa se niso oglasili k besedi.
Predsednik vitez Fabiani je zakljucil
zborovanje med navdaäenim in gromo-
vitimi živio-klici na dr. Petra Laharnarja.
Le ^kakih pet do osem vdeležencev je
upilo : Živio Štrekelj.
Po zborovanju smo se prijateljski
pogovarjali tudi z nasprotniki, ki so so-
glasno potrdili, da je bilo divjanje ne-
katerih barab, ki so prišli iz bližnjih
vasi, reB vse obsodbe vredno in v ve-
liko Bremoto narodne-napredne etranke,
ki jih je tako n&ačila.
Kandidat, ki ga bodo  volili vsi po-
šteni  možje   in   mladeniči v Štaojela in
Kobdilju je:
Dr. Peter Laharnar I
Shod na Preserjih.
Včerajšnji shod naše stranke na
Preserjih nad Rihenbergu se je raz-
vil v sijajno narodno slavnost. Nad 300
mož — aamih volivcev je tu taborovalo
na dvorišču Vidmarjeve krčme, od koder
se odpira krasen razgled na rihenberško
in vipavsko stran. Predsedoval je g. žu-
pan Pavlica — govorili pa bo imenitno
vsi trije govorniki: Dr. Brecelj, Klavžar
in preč. g. župnik Štrancr ter izvabili
zbranim zborovalcem gromovito pritrje-
vanje.
Dr. Laharnarjeva kandidatura je
bila soglasno in navduäeno sprejeta. Po
končanem zborov§üju je bila jako ži-
vahna prosta zabava.
Liberalci pa so imeli spodej v vasi
shodek, na katerem je nastopil kot za-
stopnik stranke dr. Dereani. Malo jih je
bilo, a bili so tern bolj glasni in so pri-
stno zalivali svojo liberalno setev.
Darovi.
Za Gregorčičev sporn enik:
Dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodi pristav
v, Kamniku 4 K; Avg. Skočir, župnik dež.
bolnice v Gradcu 10 K; Ivan Hutter, vero-
naučni profesor v Celovcu 25 K; Ferd. Roš
v Hrastniku 5 K; Štefan Rojnik, računski
revident v Gradcu 4 K; Peter Erjavec,
župnik v Trbovljah 5 K; Alojzij Schrey, c.
kr. višji poštar na Jesenicah 2 K; dr. Josip
Bade, c. kr. notar v Kozjem 10 K; Ivan
Reščič, kaplan v Bovcu 3 K.
Novice.
Cenjeniin zaupuikom! — Uljudno
prosimo, da na dan volitve takoj,
ncmudoma naziianite izid volitev
brzojavnim potom našemu uredni-
štvu. Kjer pa to ni mogoče pa na drug
hiter način. Presimo!
Volitve v Gorici. — Maogi me-
ačani niso dobili äe do danes legitimacije
in volivnega listka. Magistratni slage po-
stopajo nesramno zapisujoč na ?oli?ne
ÜBtke ime kandidala liberalne klike : d r.
Francesco Marani. Volivci, bodite
pazljivi I
—  Papirnatc bombe. — Liberalni
advokat dr. Franko, pravni zastopnik An-
dreja Uabrščeka, je že pred več dnevi pri-
povedoval, da v soboto pred vulitvami poči
v „Uoriški tiskarni" glavna bomba proti
dr. A. Gregorčiču. Raüovedni smo bili, kak-
šna bo tista zver, ki ima požreti A. Uabr- !
ščeku „očetu," dr. Frankotu pa „zasluznega
inoža." In kaj smo doživeli ? Navaden pam-
flet, kakorsnih je že mnogo izšlo iz nepo-
svečenega stroja „Goriške tiskarne", ponav-
ljajoč vse laži, obrekovaiija, katere sta pri-
našala proti katoliško-narodnemu kandidatu j
goriška liberalna lista zadnjih sedem let, s
polivko novih insinuaci., konbinacij in ha-
lucinacij razvnetih liberalnih niožgaiiuv.
Vsega je kriv dr. Gregorčič; tudi jcze
in srda liberalnih agitatorjev.
Ohladite si krv, liberalni agitatorji, da
bodete najprej sami verovuli, kar kvasitc;
potem še le zahtevajte, da vam bodo drugi
verovali. A da se sami v pest smejete, ko
piSete Gregorčičeve „grehe", od občinstva
pa zahtevate, da naj izbrühe vaše blodnje
veruje, je nekoliko preveč.
Povejte, ali niste oškodovali deželo v
korist zakupniku in drugi m za milijone s
svojim postopanjem glede užitnine ter de-
zcliiih davščin na pivo in žganine. O tern
govorite ; potem šele drznite se metati ka-
menje na moža, kateremu no segate do čle-
nov, kateremu niste vredni pogledati v obraz.
Bomba se je razpočila ter osmodila
nje, ki so po skrpucali; doseči pa ne more
njega, kateremu je bila namenjena. Javno
mnenje jo je že ubsodilo kot pretvaro in
laž. Zastonj razsajate, ker ljudstvo vam ne
veruje. Zgubili ste vero na Boga in vero pri
ljudstvu. Prvo vas ne teži, a drugo vas
peče.
—   Popravljamo poročilo   o   čer-
niškem shodu v zadnji  ätevilki,   da   go-
vornik ni osebno  prav   nikoga   napadel
in da ni izrazil niti slične misli: „robate-
ga in neolikanega Štreklja, ki   bi   «e   v
takih slučajih ne znal prav obnašati, na
pa bi zaničljivo vrgü po stopnicah."
Popravek. — Dopis v „Gorici" od
7. maja 1907 „Četrti maj v Cerknem" je
resničen le toliko, da sem o priiiki procesije
sv. Florijana pozval na trgu nekaj niladih
fantov okoli 14 let, naj se odkrijejo toda
ne vem, ali so bili drugi ali cerkljanski.
Gospodu dopisniku priporočam, da resnično
poroča.                   Anton S o k, kaplan.
V obrambo. — Opozorjen od ne-
koga, da sem v „Soci", sem poiskal talist,
in res, v ,,Soči" z dne 8. maja 1907, kar
mrgoli osebnih napadov na mojo osebo.
Sumniči se me, da jaz pišem dopise v
„Gorico" pod imenom „Ževc". Izjavljam
da to ni res, da bi jaz pisal v „Gorico",
ker mi ne dostaja časa za to. (Potrjujemo
tudi mi, da ni g. Bevk dopisnik. Ured.)
Daje mi vse polno naslovov poleg" mojega
poklica kot hranilnični uradnik tudi še or-
ganist, skladatelj itd. To so gotovo častni
naslovi, ki se jih dopisnik „Soče" ne more
prisvajati. — Sem pa res častna oseba jaz
v Cerknem, kar mi celo znani dopisnik
„Soče" priznava. — Iz ostalih njegovih
verzov — postal je tudi pesnik — pa klije
sama škodoželnost, tistaškodoželnost,
ki niu je že prirojena. Če tudi meni želi
O n le slabo in škodo, m u jaz p r i-
v o š č i m vse n a j b o 1 j Š e. Tak človek
meni ne sme časti vzeji, ker jo sam nima.
— Pravi mi tudi „kavarnar" ; o tern le to-
liko, da hvala Bogu, meni ni treba od ka-
varne živeti. Da mi pa pravi tudi „prvi
pribočni" č. gosp. dr. Knavsa, to si zopet
zopet štejem v posebno cast. — Čegav
pribočnik je pa dopisnik „Soče" ? — Toliko
v obrambo. Če bi se bil gospodič dopisnik
podpisal pod svoj „umotvor" v „Soči",
potem bi se še kaj „pomažavala" n. pr. o
Čitalnici; ker se pa skriva, zato bi bilo
zame nečastno na take dopise še odgovarjati.
Ce r k n o, dne  11. majo  1907.
G. Bevk.
Uro z verižico s kompasom je zgu-
bil nekdo na novi cesti od Bače do Sv.
Lucije in sicer 4. maja. Pošten najditelj naj
blagovoli uro izročiti preč. g. župniku pri
Luciji, kjer dobi primerno nagrado.
palica iz volovskih žil se je našla v
soboto zvecer po Mihovem shodu v So-
vodnjah. Kdor bi jo zgubil, naj se oglasi v
naši tiskarn'-
Naziianilo. — Vsled nezadostne
udeležbe se je moral občni zbor ženske
podružnice družbe sv. Cirila in Metodapre-
ložiti na sredo dne 15. majnika o peti uri
popoludne. Vršil se bode v prostorih „Slo-
venske Čitalnice"- Č. drušlvenice so napro-
šene   da se udeležč v obilnem Številu.
O d b o r.
Pozor!
Edino naš rojak v Goric1,   optikar
I. Primožic,
v ulci Vetturini St. 3
ma veliko zalogooptičnih izdelkov, kakor:
Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, ste-
kla iz kristala, v vseh štev Ikah. V zalogi
ima razne toplomere, daljnoglede, baro-
metre, mikroskope, vage za vino, za žga-
nje, za špirite, livele za zidarje, mizarje
po najnižji ceni.
IzvrŠLije vsakovrstne poprave in iste
dostavlja na dom.
zaloga švalnih strojev.
Gorica, Stolna ulica hi. St. 2.
Prodaja-
slroje tudi
na Icdcn
ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti.
Priporoča
se    slav.
občinstvu.
Ivan Bednarik
priporoöa svojo
a m
knjigoveznico
V Gorici
ulica Vetturini št   3.