naša komuna CLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Leto V. LJUBLJANA, APRILA 1965 ŠTEVILKA 4 Uspele volitve v občinsko skupščino Dpic 26. in 28. marca 1965 so bile Velitve v občinsko skupščino Ljub-^ana-Vič-Rudnik. Izredno široke in dolgotrajne priprave so v teh dneh rodile svoje plodove. Dejstvo, da je volilo v občinski zbor 92.20/0,1, v zbor delovnih skupnosti 92.30/0', v kmetijsko podskupino pa 96.4 o/o občanov, dokazuje visoko politično zavest naših ljudi, dobro organizacijo dela Ati uspešnost političnih predpriprav. Najugodnejše rezultate so dosegli v Velikih Laščali in okolici! in v Horjulu ter okolici. Volitve v občinsko skupščino so potekale v večini krajev nadvse sve- uacaili najslabši rezultati, ljudi, ki jih (nismo sicer nikoli) opazili na volišču. Na ta način so se seveda izboljšali tudi volilni) rezultati. Ponekod, zlasti v Trnovem, je bilo opaziti zadovoljstvo spričo kandidata, ki so ga ljudje postavili sami z velikim upanjem, da bo reševal kijihov najbolj pereč problem — otroško varstvo. udeležba na volitvah v občinsko skupščino ZA OBČINSKI ZBOR 92.2 o/0 ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 92.3 o/o ZA KMETIJSKO PODSKUPINO 96.4 o/0 Ing. Jahofčlč ostane predsednik občinske skupščine Na prci seji nove občinske skup-iainr Ljubljana-Vič-Kmlnik je bil za predsednika ponočno izvoljen dosedanji predsednik inž. SLAVKO JA-KOECIC. Ob ponovni izvolitvi mu Mtrmo čestitamo in želimo, da bi v tej mandatni dobi uresničil vse tiste kalogc, ki so mu jih zaupali občani h občinska skupščina. Edo Klanjšek odhaja Na prvi seji nove občinske skupščine je bil na lastno željo razrešen dolžnosti podpredsednika občinske •kupščtne T.juhljana-Vie-Riidnik dipl. ekonomist EDO KLANJŠEK. Občani sc mu iskreno zahvaljujemo za njegova prizadevanja v prid •brini. Na novem delovnem mestu ®»u želimo mnogo delovnih uspehov. Novi podpresednlh občinske skupščine Ing. Slavko Korbar Na prvi seji občinske skupščine je bil izvoljrjn za podpredsednika občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rud-nlk inž. SLAVKO KORBAR. Rojen je bil 30. junija 1932 v Goričici!, diplomiral je za inženirja gozdarstva. Kot družbeni delavec je sodeloval šestkrat v medinskih delovnih brigadah, lc:a 1947 je bil sprejet v SKOJ, leta 1948 v ZK, kasneje pa je deloval k:a univerzi v Zvezi študentov. Tik pred odhodom v JLA je bil sekretar ZK in predsednik SZDL v Preserju. Do leta 1963 je bil predsednik občinskega odbora SZDL Ljnbljai. a-Vič-Rudnik, nato pa do letošnjega aprila poslanec Ljudske skupščine SR Slovenije. Pri reševanju odgovornih nalog mu želimo na novem položaju mnogo delovnih uspehov. Izvoljeni v občinsko skupščino občina Ljubljana-vic-rudnik Poročilo občinske volilne *OMISIJE O IZIDU VOLITEV V OBČINSKO skupščino Občinska volilna komisija za vo-^,ve odbornikov občinske skupščine •bčfcie Ljubi juna-Vič-Itmlnik podaja podlagi 94. člena zakona o vo-®*v«h odbornikov občinskih in okraj-skupščin POROČILO * Hidu volitev odbornikov občinskega •bora skupščine občine Ljubljana-k-Rudnik, nadomestnih volitev od-••nikov občinskega zbora, o Izidu >0Ulev za zbor delovmih skupnosti in **odročij, ki morajo hiti enako zastopana v najvišjih organih. Vsako teh področij je dobilo v republiški in zvezni skupščini svoj zbor, sestavljen iz delegatov, ki so neposredno povezani z delovnim človekom, delovnim mestom in delovnim kolektivom. To so naslednji štirje samoupravni zbori: gospodarski, prosvetno-kulturni, Bocialno-zdravstveni in organizacijsko-politični. Vanje delegirajo samo delovni ljudje s teh področij. Vsi skupaj, ne glede na to, kje kdo dela, ali gre za delavca ali gospodinjo doma, pa delegiramo v splošni zbor, ki se imenuje v republiki republiški in v zvezi zvezni zbor. Vsi zbori so povezani med sel)oj. Volitve v občinsko skupščino so, kot vemo, neposredne. Tako tudi mora biti, kajti komuna je, kot smo že rekli, temeljna samoupravna druž-beno-politična skupnost, v kateri-delovni ljudje neposredno upravljajo svoje družbene zadeve. Skupščine drugih družbeno-i>olitičnili skupnosti — republike in zveze — so izpeljane naravnost iz občine in delovnih organizacij, so tedaj delegacije komun. Delegate (republiške in zvezne poslance) volijo občinske skupščine iz vrst kandidatov, ki jih izberejo Volivci na svojih zborih volivcev in člani delovnih skupnosti na zborih delovnih ljudi. Delegati za samoupravne zbore republiške in zvezne skupščine so s tem dokončno izvoljeni, medtem ko morajo potrditi Izvolitev poslancev za republiški in zvezni zbor še volivci na neposrednih volitvah. Cernu delamo razloček med volitvami poslancev za samoupravne in za splošne politične zbore? Preprosto si to lahko razložimo takole: zvezni in republiški zbor izpričujeta politično enotnost naše družbe in sta neposredno politično odgovorna vsem Turjak delovnih kolektivih — na zborih delovnih ljudi in na samih občinskih skupščinah, ki jih sestavljajo tudi zbori delovnih skupnosti. Tak način volitev in tako oblikovanje skupščin, čeprav sc zdi se tako zamotano, omogoča, da so vsa predstavniška telesa izpeljana iz občine in iz delovnih organizacij. S tako organizacijo skupščin pride vanjo več delovnih ljudi neposredno iz proiz-vodnje in družbenih služb, ali drugače, tako so nejMjsredno povezane z delovnim človekom, z njegovimi težnjami in interesi. To, da sc skupščine — republiška in zvezna — oblikujejo kot delegacije komun in delovnih kolektivov, omogoča naravno pretakanje interesov, teženj in zavesti delovnih ljudi od komune, kjer sc najlaže in najnc|>osredncjc usklajujejo posamezni in skupni interesi, in nato preko delegacij na raven republike in federacije. Tako postajajo delovni ljudje bistven či-nilclj ne le pri organiziranju, temveč tudi pri izvrševanju obla ti. Volitve v Velikih Laščah . V Velikih Laščah in okoliških vaseh so bile volitve. Volili smo odbornika v zlmr delovnih skujmo-sti občinske skupščine Vič-Iludnik, kjer je bila udeležba 98,5o/0. Podobno je bilo tudi v nedeljo, 28. marca, ko so kmetje volili svojega pred-stavnika za kmetijsko skupino na celem območju; na Robu in Turjaku pa se za splošni zbor. Nekatera volišča so bila od delovnih mest zelo oddaljena (za gozdne in prosvetne delavec, zlasti za slednje, ker so morali odhajati v Ljubljano). Priporočali bi, da bi v bodoče imeli nekaka premična volišča, kjer bi volilna komisija potovala ob določenih urah. Tako hi bilo matij stroškov in zamujenega časa. LOJZE SEVER GRADNJA NOVE PEKARNE NA VICU Ne smemo ostati brez kruha Sedantji proizvodni pogoji v katerih dela sedaj pckariia Center so nevzdržni. — Nova pekarna, ki bi baziia'a na klasičnem načinu peke bi zgradili na Vicu. — Proizvajala bi lahko 20 ton mlevskih proizvodov dnevno. — Ce ne bomo gradili, se lahko »najde Ljubljana brez zadostnih količin kruha. — Potrošnik raje je domač kruli, kot onega !z avtomatske peči. — Takoj je trcha zagotoviti zadostne kredite. Pred dvemi leti je delavski svet [lekarne Center izdelal študijo o potrebi [>o kruhu v Ljubljani. Pri tem so med drugim ugotovili, da želi naše mesto večjo izbiro in tudi boljšo kvaliteto kruha. Proizvodni pogoji, v katerih delajo sedanji obrati, pa sploh ne ustrezajo potrebam po takem kruhu. Ti so že več let na istem nivoju. Ker pa potrebe stalno naraščajo, je razumljivo, da je kvaliteta padla. Na območju Viča, obratujejo sedaj tri pekarne. Te v nobenem pogledu niti ne ustrezajo niti ne zadoščajo potrebam tržišča. Zato je delavski svet pekarne Center poslal občini Vič-Rudnik predlog in studijo o nujnosti takojšnje gradnje nove in sodobno urejene pekarne. Gradili bi jo na Viču in bi ustrezala vsem sa-nitarno-tehničnim predpisom. S tem so opustili misli, da bi rekonstruirali stare obrate, ki so tako in tako predvideni za rušenje. Hkrati so v kolektivu pričeli štediti. Pri tem so tako dosledni, da se odpovedujejo celo deležem od osebnih dohodkov. Zaradi vseh teh podatkov in zaradi dotrajanosti obstoječih objektov z nizko zmogljivostjo in nesodobno proizvodnjo z gradnjo nove pekarne ne bi smeli odlašati. Zdaj, ko bi morali z gradnjo pričeti, pa je nenadoma nastalo vprašanje kreditov. Kolektiv pekarne Center razpolaga z eno tretjino sredstev predračunske vrednosti gradnje (ta znaša 360 milijonov dinarjev). V kolikor problem gradnje nove pekarne ne bo v najkrajšem času rešen, se lahko zgodi, da se bo Ljubljana ponovno znašla pred problemom, kako mesto založiti z zadostnimi količinami kruha da o kvaliteti, ki je na zelo nizki ravni niti ne govorimo. Konkurenčno podjetje, ki peče za Ljubljano trdi, da so pekarniške zmogljivosti za |>otrcbe ljubljanskega tržišča dovolj velike. Upravičeno pa . se sprašujemo, če je to tudi [>opol-noma res. Ko nekateri govorijo, da sedanje kapacitete zadoščajo, naj navedemo samo eu podatek, ki smo ga dobili pri direktorju pekarne Center Martinu KNEZU, ki je med drugim ]h>-vedal, da sedanja proizvodnja te pekarne presega 25 do 30o/o zmogljivosti tehničnih kapacitet sedanjih objektov. Ze samo to dejstvo nam pove, da o kvaliteti kruha v Ljubljani ne moremo govoriti. Kolektiv se trudi, da bi potrošnika čimbolj zadovoljil, vendar je ob takšnih [togojih dela nemogoče doseči solidnejšo raven proizvodnje. Vsi dobro vemo, da preobremenjeni obrati ne morejo dajati niti kvalitete niti izbire, katero potrošnik po toliko letih čakanja upravičeno zahteva. 1’otrošnik si želi široke izbire kruhu in drugih mlevskih proizvodov. Nova pekama na Viču bo proizvajala 20 ton proizvodov dnevno. To pa je zagotovilo, da v bližnji prihodnosti v Ljubljani ne bi več razpravljali o količinski problematiki proizvodnje v naših [lekarnah niti o kvaliteti in izbiri proizvodov. Naj za ilustracijo navedemo •• nekatere [MMlatke, do katerih je prišla posebna skupina strokovnjakov pri ocenjevanju kruha v Ljubljani, ki je [lobirala vzorec kruha po ljubljanskih pekarnah. Kruh klasično [teke, na kateri bazira proizvodnja [lekarne Center, je dobil 17.5 točk od 30 možnih, kruh avtomatske pek« podjetja Žito, Ljubljana pa je dobil 27 točk. Pri ocenjevanju je nastala občutna ra/.lika v oceni, ki nikakor ni v prid kolektivu [lekarne Center. Zakaj je do takšne razlike v oceni glede kvalitete kruha prišlo, bi bilo prav zanimivo slišati s strokovna [dati, kajti |iotrošnik tako velik« razlike v kvaliteti ne oličuti. Nasprotno — v vsaki pekami lalik« opazimo, da je večje povpraševanj« po krulili klasične |ieke. Eden od dokazov, ki nam pove, da ima potrošnik raje kruh pečen na klasičoa način kot kruh, ki je prišel iz avtomatske peci, je naslednji: Neštetokrat lahko opazimo, da ljudje nuto-go raje kupujejo klasični kruh, ha je dobil pri ocenjevanju zelo nizka oceno, d očim so vrste pred kruhoaa iz avtomatske peke vedno kratke. Izdelara načrtov za novo [ickam« na Viču, ki lio bazirala na klasičnik parnih pečeh, gre h koncu. Skoraj vso notranjo opremo, razen malenkosti, lahko izdela domača industrija. Z vso nastalo problematiko okrog gradnje [lekarne je seznanjena tak« občinska skupščina Vič-Rudnik, kakor tudi ljubljanski Mestni svet, ki je [irav tako dolžan podpreti gradnjo tega prc[iotrcliiicga objekta. Hc« je, dn hi bile investicije, jiotrehito za gradnjo velike — prepričani pa smo lahko tudi v to, da se ImmIo vsa vložena sredstva temeljito in kinaks obrestovala. ANTON RAJGELJ O šoli za življenje V sistem Izobraževanja se vključujejo v ve dne večjem številu predavanja, ki so zajeta pod skupnim imenom Šola za življenje. Namenjena so mladini od petnajstega do osemnajstega leta starosti in dopolnjnjej« družbeno, etično in zdravstveno vzgojo. V teh skupinah predavanj s« podaja snov, ki ni v zadostni meri zajeta v rednih šoLskih programih, poznavanje te snovi pa je mlademu človeku kljub temu meolihodno potrebno. lako je ta tematika prirejena zlasti za mladino, ki po končani osnovni šoli nadaljuje z rednim šolanjem. Predvsem pa so šole za ilv-Ijenjc namenjene delavski in kmečki mladini, ki pn končani osnovni šoB 'nadaljuje z rednim šolanjem. V Tomišlju je volil tudi stoletnik Matevž Grum. V svojem življenju je bil kar trikrat v Ameriki, a ga je domotožje vedno prignalo nazaj v domovino. Kaj pravzaprav [Himeni Šola za življenje? Predavanja zajemajo do-lio, ko se dokončno oblikujeta človekov značaj in osebnost; ko prične človek iskati življenjskega tovariša. Tedaj sc oblikuje njegov svetovni in življenjski nazor. Mlad človek se je že ali pa sc Imi kmalu vključil v delo v proizvodnji. Morda se ravno v tej dobi človeškega življenja porodi največ vprašanj? Odgovore nanje dobimo v družinskem okolju le delno. Tudi sola nas ne more popolnoma zadovoljiti. Odgovore nam največkrat prinesejo šele življenjske izkušnje. Toda ali ni cena za odgovore, ki jih prinese življenje, včasih previsoka. Izkušnje se mnogokrat rodc iz spoznanj in tudi iz pretresov, ki lahko zajmste sled za vse življenje. Mnogokrat sc je namreč težko kitaj ti v svetu čustev, združiti osebne in skupne koristi, določiti odnos do dela in njegov pomen. Ni lahko presojati svet, v katerem živimo. Poklicni vzgojitelji, psihologi in družbeni delavci — ljudje, ki imajo izkušnje pri delu z mladino, odgovore v ciklusu predavanj Šole zn življenje na marsikatero od teh vprašanj. Ce predavanja niso podana suhoparno, temveč je snov posredo- Ivana z občutkom in z raztiimcvanjeitt za težave mladega človeka, tedaj najdejo predavatelji pri mladini re«' nično zelo hvaležno publiko. Kak« zavzeto slede mladi [Hislušalci »» primer prof. Demšarju. Njegova pr«' davanja so zelo priljubljena ravrto zaradi tega, ker so podana s posta' bom, ki občuti notranji utrip čta' veka. Podolia vzgojitelja zbledi pied podobo prijatelja, ki [Miila odgovor« na najintimnejša vprašanja elovešk«' ga življenja. Marsikatera od teh tem nas uJl ceniti lepoto in kulturne vrednot«; obvaruje nas, da ne postanemo p**' več enostranski; pomaga nam odkft' vati v čustvenem svetu čar in smi**^ življenja, ljubezen, delo, družbo, v«*» kar oblikuje podolio človeka in M-pomaga iskati jiot iz lastnih dvom®*' Končno imajo ta predavanja tinB namen, da vzbude ▼ mladem človek* ljubezen do dela, da opredelijo odn** med človekom in strojem. Ko prič«* človek ceniti svoje delo in ga vzljubi ter je z njim zadovoljen, tedaj j* zadovoljen tudi s samim seboj in * svojo okolico. Tedaj je žele dokooč** našel svoje mesto v družbi. R0RIŠ VIŠN0VBC 1 L Ali mora biti najslabše res najboljše za naše otroke? V TRNOVEM JE TREBA ZGRADITI OTROŠKO VARSTVENO USTANOVO T prejšnji številki Naše komune smo priobčili obširen članek o stanju in problematiki otroškega var-•tra ▼ občini Vič-Rudnik. —■ Pri) \arstveaio vzgojnih ustanovah, ki so djnevno v neposrednem stiku s problematiko otroškega varstva, pa smo dobili še 'nekaj podatkov, ki še mnogo bolj nazorno ilustrirajo porazno ■tanje te naše družbene službe, zlasti v Trnovem. Ze najosnovnejši [>odatki, ki jili ■avaj a pisec članka Najboljše za otroke še vedno ni dobro, nam pri-kaaujejo nevzdržno stanje v otroškem varstvu v naši občini. V premislek vaetn nam — upravljalccm in vsem tistim, ki se v občinskih forumih •eposredno ukvarjajo s problematiko šolstva in otroškega varstva, bi še ••»krat ponovil nekaj številk. Statistični podatki nam povedo, da ima-*h> 10.430 šolskih in predšolskih otrok. Od teh imamo 2470 otrok v starosti do dveh let in 3350 predšolskih otrok. In kaj lahko vsem *®m otrokom nudimo, če vemo, da »mamo na razpolago le sedem varstvenih ustanov, v katerih je trc-•»utno 534 otrok, vrtci pa so zasedeni preko svojih kapacitet do 75 o/o vse njihove zmogljivosti. Niti enega varstvenega zavoda pa ni, ki bi us tre-*»1 sanitamo-tclmičnim predpisom, R« o sami primernosti, urejenosti in funkcionalnosti prostorov pa niti ne Rovorimo. kolektivu pomagali, je to ugodnost sprejela, počutila pa sc je manj vredno in ponižano, ker ni mogla s svojim delom dajati družbi tega, kar bi lahko. Tokrat upravnica ni mogla odkloniti ampak je dejala: „Tovari-šica, vzeli ga bomo. Sami pa vidite, kakšno je stanje. Otroci nimajo kje spati." Mati je objokana odšla. Otrok je danes v vrtcu, upravnica pa je pripomnila: „Saj ne moreš odkloniti. Ce bo potrebno, bodo spali pa še pod mizo." Takšni in podobni primeri se ponavljajo iz tlneva v dan in vsak dan morajo ponavljati isto, pa čeprav še tako težko: Ne moremo sprejeti! Močno dvomimo v to, da v preteklih 20 letih ne bi mogii spraviti otroškega varstva v naši občini na raven, ki ga ima občina Center. Tam je v otroškem varstvu 50 o/o vseh otrok. Imajo celo ločeno v arstvu za šolske in predšolske otroke. Da jc otroško varstvo v naši občini na Tniomka šola, poleg katere naj bi stal otroški vrtec Z vrtcu Trnovo spe otroci v ^•je na ozkih ležalnikih, [to mizah **• Se tako trdo srce hi sc omehčalo takšnim prizorom, ki se ponav-J® iz dneva v dan. Takšno stanje lahko vidimo v slehernem vrtcu •‘•si občini. In kaj naj ukrene ^Pr*vnica takšne varstvene ustanove, •topi prednjo mati s prošnjo, da ^••••jo v varstvo tudi njenega otro-^ Odkloniti moral „Polno je, prc-J16*«)!" odgovarja. Toda vedno •••orc odkloniti. »Tovariš, zapišite primer, Id sicer najhujši, da ljudje zvedo tudi za katero mi doživljamo dnev-.j, ’ so mi rekli v otroškem vrtcu v Zato posredujem ea sam ^j*1**** izmed mnogih, ko upravnica ^ '••ogla zavrniti prošnje vdove, ma-dveh otrok. Enega je dala do-- k staršem, drugega, dveletno p ko, p* i)ne la pri sebi. Njeni i^nki so premajhni, da bi za 15 y tisočakov najela varuhinjo. so ji hoteli {»omagati. Dovo-< ^80 ji, da je pol leta delala le dnevno. Potem pa so ji pove-d* mora pričeti delati s pol-delovnim časom. Ko ao ji ▼ tako nezavidljivi ravni je verjetno krivo tudi to, da so odgovorni ljudje premalo mislili na otroka, mater, družino. To, da se nihče resno he ukvarja s problematiko otroškega varstva potrjuje tudi dejstvo, da ni bilo na tribuni, ko so obravnavali problem otroškega varstva v naši občini niti enega predstavnika s sveta za šolstvo niti ni bilo načelnika. Predstavniki otroškega varstva v naši občini pa do danes še nimajo svojega Imesta v svetu za šolstvo. Velik problem v zvcaji z otroškim varstvom so tudi osnovna finančna sredstva in vzgojni kadri. Mnogo vzgojiteljev se po končanem šolanju preusmeri v druge poklice, ker za svoja delovna mesta ne morejo dobiti stanovanja. V letu 1964 jc znašal predračun za devet vrtcev 37 milijonov dinarjev. Za leto 1965 pa bi potrebovali 75 milijonov dinarjev. I a vsota sicer ni majhna, zadostovala pa bi, da bi v sedanjih razmerah dosegli najvišjo možno kvaliteto. Pred leti jc število otrok v vrtcih v poletnih mesecih vedno občutno padlo. Danes tega ni več. Naše otro- ške ustanove so v zadnjih letih polno zasedene preko celega leta. Vendar ec občinska skupščina noče sprija-Kniti s tem dejstvom, ampak obravnava razmere v v rtcih tako kot pred leti. Zato so dvignili predračunsko vsoto za leto 1965 proti letu 1964 le za 24o/o, kar pa niti zdaleč ne ustreza. Graditev otroškega vrtca, zlasti v Trnovem, jc nujno potrebna. Ukrc-pati je treba takoj hi učinkovito. Občinska skupščina je v preteklem letu sklicala posvet gospodarskih organizacij, da bi se pogovorili o možnostih rešitve finančnega vprašanja glede gradenj varstvenih objektov. Do konkretnejših rezultatov ni prišlo. Zato smo se oglasili v nekaterih naših gosjiodarskih organizacijah, da hi izvedeli kakšno mnenje imajo o vprašanju otroškega varstva v naši občini. V tovarni ILIRIJA je zaposlenih 80o/o žena. Glede sofinanciranja za otroško varstvo ni nobenih možnosti, ker grade nove gospodarske objekte, razpoložljiva finančna sredstvo pa ne zadoščajo niti za kritje lastnih jro-treb. Sklad skupne porabe za leto 1965 je v celoti pogodbeno vezan za reševanje stanovanjskega vprašanja članov kolektiva, ki je primarnega značaja. Do sedaj so z manjšimi finančnimi sredstvi {»omagali otroško varstveni ustanovi Malči Beličeve, ki je v njihovi neposredni bližini. Med našimi delovnimi kolektivi se je najbolj odrezala tovarna Utcn-silia, ki jc prispevala otroško-var-stveni ustanovi r.a Vrhovcih 400.000 dinarjev. V kolikor bo upravnik te ustanove izpraznil stanovanje, so pripravljeni v Utensilii' financirati tudi adaptacijo za otroški vrtec. Ostalim otroškim vrtcem v bližini pa pomagajo z materialnimi dobrinami in z občasnimi darili. Krajevna skupnost Trnovo je ugotovila, da v njenem območju živi 5656 otrok v starosti do 15 let. Njihov otroški vrtec pa jc zaseden 75<>/o preko svoje zmogljivosti in ima mere najprimernejši tipski način gradnje otroškega- vrtca, kjer je z dozidav anjem možno pozneje kapacitete pavečati. Takšen vrte cimajo že v Škofji Loki. Je paviljonskega tipa, soliden ]m> izvedbi in kar je najvažnejše, cena gradnje je nizka. Otvoritev tega vrtca s kapaciteto 120 otrok je bila v letu 1964 in je brez opreme sta'a 36 milijonov dinarjev. 'La tip gradnje bi najbolj ustrezal potre! am naše občine. Načrt za gradnjo tega objekta je izdelal inž. arh. Prijonova, uslužbenka projektivnega biroja Tehnik v Škofji Loki. Omenjena komisija je dala k Dva otroka na enem ležišču — brez komentarja v oskrbi trenutno 138 otrok. Zaradi takšnega stanja ni prav nič čudno, da imamo v naši občini iz leta v leto vedno več mladih prestopnikov. Zato z gradnjo otroškega vrtca ne bi smeli odlašati. Proučiti bi morali predlog posebne komisije, ki je bila ustanovljena na predlog načelnika za družbene službe Janeza Vrhovca in jc imela nalogo, da najde najboljšo možno rešitev za gradnjo vrtcev v- naši občini. Ta si je ogledala {»o Sloveniji več tipov vrtcev iit osvojila mnenje, da jc za naše raz- temu načrtu nekaj manjših pripomb, ki bodo načrt izboljšale, gradnjo pa {»ocenile. Upamo, r'a sc bodo odgovorni ljudje takoj lotili problema, kako zagotoviti sredstva za začetek gradnje vrtca v Trnovem. S tem bi se raven otroškega varstva v Trnovem jn v občini občutno izboljša'a, mnogim materam pa bi bila prihranjena marsikatera skrb. Nikoli več ne sme biti najslabšc — najboljše za naše otroke. ANTON RAJGELJ OB OTVORITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA NA RUDNIKU Zapreke tik pred ciljem Pred praznikom vseh delovnih ljudi, prvini majem, bo ra Rudniku končno dolgo pričakovana •tvoritev novega zdravstvenega doma, ki bo žajcinal vse oddelke, ki pridejo v poštev pri terenski zdravstveni službi. Obrtiil sem se na direktorja zdravstvenega zavoda Vič-Rudnik, dr. Milana Hodaliča, da mi jc povedal in nakazal nekaj podatkov o problemih, ki stoje nav adno za takšnimi otvoritvami. Stroški gradnje zdravstvenega doma, notranje opreme in dokončne ureditve okolice bodo znašali 320 milijonov dinarjev. Od tega zneska je predvidenih za dokončno ureditev okolja 37 milijonov dinarjev. Vse pa kaže, da ni denarja za ureditev oko- lice ok^og zdravstvenega doma, kajti komunalno podjetje iz Ljubljane, urejuje okolico doma le zasibto. Dohodi bodo ostali posuti z drobnim peskom, ki z ozirom na to, da je {»odlaga ilovica, ne dajejo nobenega Urejanje okolice zdravstvenega doma na Rudniku zagotovila, da ob slabem vremenu ne bo v domu pobio blata. Ob robu ceste, ki vodi nad zdravstvenim domom je napravljen večji usek. Med cesto in robom tega useka stoje velika drevesa. Ta se ob večjem deževju zaradi mehkih tal lahko zrušijo na pot, ki vodi k zdravstvenemu domu. Zato bi bilo nujno, da na tem useku takoj napravijo škarpo. Ob problemu finansiranja okolju se sprašujemo, kdaj se bo našel denar za dokončno ureditev. Iz dobre stare prakse vemo, da potem tega denarja leta in leta ne bo, dela pa bodp mnogo dražja kot sedaj. Otvoritev doma je bila predvidena že za 29. november 1964. leta. Zato je vzel v delovno razmerje sedem ljudi z višjo ali visoko izobrazbo. Ker pa jc komunalna banka v Ljubljani sklep o dodelitvi kredita za gradnjo nenadoma preklicala, so bila gradbena dela ustavljena. Tako je novi zdravstveni kader postal veliko finančno breme. Poleg teh nevšečnosti pa pred otvoritvijo nastopa tudi vprašanje, kako pridobiti personalni in ostali zdravstveni kader, saj postavlja kot pogoj za nastop službe stanovanje. Otvoritev novega zdravstvenega doma jc pred durmi, pogodba s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje Ljubljana glede obratnih sredstev pa še ni sklenjena. Brez obratnih sredstev pa zdravstveni dom ne more začeti z delom. Z razumevanjem ustreznih forumov bo delovni kolektiv prešel tudi te ovire, kajti delo bo lahko steklo le ob ugodnih delovnih pogojih. OPAŽANJA O STANJU NAŠIH UMETNIŠKIH SPOMENIKOV Trubar - Stritar - Levstik - oprostite, tudi za vas ni denarja V okolici Velikih Lašč so biSi rojiiii kar trije pomembni možje, ki so ustvarili temelje slovenski pihani besedi. — Ker prihaja sem ob začetku in koncu šolskega leta zelo veliko število mladih turistov (šolarjev, dijakov), sem se pozaiimal, kakšen vtis lahko dobijo na taki kulturni ekskurziji. Dobravčanje hočejo voziti po lepših cestah Na Haščici je bil rojen PRIMOŽ TRUBAR, ki je pred 414 leti izdal prvi slovenski knjigi. Strokovnjaki ei še zdaj niso edini, kje je bil rojen. Verjetno drži, da je bil rojen v Temkovcm mlinu, kjer jc služila njegova mali. nato pa sc naselila v hiši št. 8. Niti ena od teh dveh liiš ni enaka tedanjima, zato tudi nista toliko pomembni. Dobra se mi zdi zamisel, da bi v hiši pri spomeniku, ki jc šc krita s slamnato streho in spominja na tisto dobo, uredili muzej, ker turisti že zahajajo vanjo in želijo videti in vedeti kaj več o Trubarju. Domačini jih napotijo v mlin in v hišo št. 8, to jc pa tudi vse. Ni čudno, da se taka ekskurzija izjalovi in propade še tisto, o čemer so se učili pri pouku slovenskega jezika. V kmetijski zadrugi na Igu so v mesecu marcu praznovali majhno svečanost. KZ jc namreč nabavila svojim kooperantom prvo pošiljko kosilnic italijanske znamke BCS in jih slavnostno podelila Jožetu Mah-netu iz Pijave gorice, Alojzu Mehli-nu, Francu Rebolju, Antonu Garva-su, Antonu Marinčku iz Smrljcn in Ivanu Hitiju iz Lanišča. Ti prejemniki BCS kosilnic so sodelovali v kooperaciji z zadrugo že od leta 1961 in v ted času proelajali vse svoje pridelke in živino le svojemu mentorju. V mesecu aprilu pričakujejo novo pošiljko manjših kosilnic znamke Alpina, ki pa bodo oddane v hribovske predele, kjer bodo zaradi svoje konstrukcije bolj ustrezale. Kmetijska zadruga je za kosilnice najela devizni kredit pri Agrotehniki. Čeprav bi zadruga sama rabila de-vizu, jc te raje odstopila kooperantom,- S tem jc dokazala, da hoče pomagati individualnemu proizvajalcu, da bi dal skupnosti lahko čim več proizvodov. Ukinitev davkov in uvajanje mehanizacije sta dala kmetu možnost, da bo lahko šc z večjo vnemo obdelal svoja zemljišča. V Podsmreki pa spominjata na STRITARJA le hiša in spominska knjiga, ki so jo izdali ob 400-lctnici prve slovenske tiskane knjige, v katero sc obiskovalci vpisujejo. Razen tega pa j c po dežju cesta iz Lašč do Podsmreke zaradi blata skoraj nedostopna. Treba je, da jo čimprej uredijo. Podobna situacija jc v Spodnjih Rctjah. Gospodar bi si rad uredil stanovanje, kajti tisto iz LEVSTIKOVE dobe ne ustreza. Kaj naj stori? Novega stanovanja ne dobi, starega ne odkupijo niti ga ne sme predelavati. Pri Jurčiču in drugod so že rešili podobne probleme, zato upam, da bi tudi tukaj stvar uredili z manjšimi sredstvi in razumevanjem. Izletniki, ki pridejo v Rctje v vročih dneh, so žejni. Po vsej vasi Kosilnice bodo kmetje izplačali v dveh letih po 8o/o obresti. Ne glede na ceno kosilnic so kmetje z veseljem sprejeli stroje in napravili prvi tečaj v upravljanju s kosilnicami pod vodstvom upravnika strojnega parka zadruge, Ivan« Mcnccja. Kosilnice bodo popravljali le v strojni delavnici zadruge, kjer bodo na razpolago tudi vsi rezervni deli. Prepričani smo, da bo ta ukrep zadruge rodil sadove za pridobivanje novih kmetov v kooperacijo. J. LEVSTEK STOP -nimaš prednosti Na pobudo Kovinske Industrijo Ig se je 62 ljudi vpisalo v AMD in uspešno opravilo društveni izpit za voznike amaterje. Tečaj je organiziralo društvo AMD Moste pod vodstvom predavatelja Zupančiča. Po (razgovorih z ljudmi sc da ugotoviti, da je na Igu in okolici še mnogo interesentov, ki bi hoteli opraviti tak tečaj. Problem je sedaj le, kdo bi organiziral in kje bi ec dobil primeren prostor. iščejo vodo ali pa sc napotijo pol ure daleč v Velike Lašče po osvežilne pijače. Mislim, da bi bilo nujno potrebno urediti priložnostni buffet. Dogaja se namreč, da hočejo turisti na vsak način v sobo, da bi kaj videli in tako silijo v privatno stanovanje, kjer pa je le malo Levstikovih stvari. Prostor pod košato Rpo še ni urejen. Tam je sedaj jama, kamor stresajo smeti. To bi bilo treba zasuti in okrog lipe postaviti betonsko ploščad, kjer bi turisti počivali in sc odpočili po naporni hoji, saj vemo, da običajno obiščejo Raščico, Podsmreko in Rctje v istem dnevu. Pred leti so že govorili, da bi v Velikih Laščah uredili kulturni muzej, to je posebno sobo, kjer bi prikazali dela in avtentične predmete iz tiste dobe. Ker ni prostora, so obljube ostale le na papirju. Skrajni čas je že, da sc ne zanašamo samo na požrtvovalne stanovalce, ki kljub nadlegovanju velikih skupin ostanejo pozorni in ustrežljivi, temveč, da tudi priskočimo na pomoč in stanje uredimo. PREVOZ UČENČEV TEČE BREZHIBNO Do polletja tega leta so bile na našem terenu še vedno nižje organizirane osnovne šole. Učenci na osnovni šoli Golo in Zapotok ao bili prikrajšani v znanju in jim je bila skoraj v vse poklice in srednje šole pot zaprta. Na teh dveh šolah je po ena učiteljica učila vse učenec od prvega pa do osmega razreda. Učni program je bil zmanjšan, jezika pa se sploh niso učili. Po Ustavi jc v Jugoslaviji dana možnost vsem državljanom, da si pridobe osnovno izobrazijo. Nujno je bilo, da so tudi občina in ostale prosvetne institucije začele bolj resno razglabljati o tem problemu. Zadev« je bila rešljiva le b prevozom otrok. Zadruga, ki je bila vedno naklonjena osnovni šoli, je tudi tokrat prišla na pomoč. S pomočjo občine je najela kredit in kupila kombi. Sedaj vozi kombi redno in pobira po vaseh učence. Iz Zapotoka odpelje vse učence, ker je pouk ukinjen in jih odpelje na Golo. Tu hffitopijo učenci od prvega do četrtega razreda, starejši učenci pa do- Umrl je Stritarjev sorodnik Dne 31. marca 1963 je v 90. letu Btarosti umrl Matevž Prijatelj, ki je živel v Podsmreki št. 2 (v Stritarjevi rojstni hiši), in je po materi Ani nečak Josipa Stritarja. LOJZE SEVER Malo je vasi, kjer bi bili vašča-njc tako enotni, kot so na Dobravici. Malo je gospodarstev v tej vasi, pa vendar so sposobni ustvariti več skupnega dela, kakor marsikje na največji vasi. Spomladansko deževje in zimska zmrzal sta skoraj popolnoma uničila njihovo dva kilometra dolgo cesto in jo onesposobila za vsako vožnjo. Brez vsakega tarnanja so se Dobravčanje zbrali in sklenili, da pot sami popravijo. To jim je tudi uspelo. Na udarniško delo so prihajali z vsem Na Igu kresnice namesto luči Na Igu imamo žp dalj časa javno razsvetljavo, ki pa največkrat ne služi svojemu namenu. Zgodi se, da včasih osvetljuje opoldne, zvečer pa, ko bi bila razsvetljava najbolj potrebna, je pa ni. Za ureditev te razsvetljave bi bil • polreben denar. Tega pa ni. Odbor krajevne skupnosti je že večkrat o tem razpravljal in iskal sredstva. Ker jc na Igu potrebnih še več drugih popravil, občina pa daje premajhna sredstva, bomo morali Ižanci uvesti loščerbe na javnih mestih, ali pa čakati, da kresnice prižgo javno razsvetljavo. J. L. polnijo kombi in se odpeljejo na Ig. Centralna šola jc tem učencem zagotovila posebni dopolnilni pouk in toplo malico. Sola na Zapotoku bo še naprej služila svojemu namenu. Vodilni organi nameravajo uvesti na tej šoli pouk v naravi, v izvenšolskem času pa bo dana možnost za letovanje zdravstveno šibkih otrok. Občani so se najprej zbrali na Golem, potem pa napravili pohod proti Kureščku. Med potjo eo polagali vence k spomenikom padlih borcev. Proslav«, ki so se jo udeležili Janko RUDOLF in predstavniki občine, je potekal« v tovariškem vzdušju, V govorih so obujali spomine na težke in vesele dni med vojno in želeli, da bi krajevna skupnost vsestransko napredovala. Ob preprosto zapeti partizanski pesmi jc vsakdo občutil nekdanje vzdušje med ljudmi, ki so znali v najhujSih časih najti s partizansko pesmico malo razvedrila. Vse vasi krajevne skupnosti: Golo, Zapotok, Skrilje, Solnik, Rogatec in Visoko, so med zadnjo vojno mnogo pretrpele. Zaradi predanosti NOB mogočun orodjem in vozmi in «1* nedeljah nasipali cesto z materinfoaa izkopanim v svojem peskolomu. Poudariti moramo, da za popravilo ceste niso Iskali nobenega strokov! ij a k.a komunalnega podjetja. Denar za materialne stroške so prej«ii od krajevne skupnosti J. L. y Škofljica brez avtobusne zveze S 1. aprilom so prenehali vozil« avtobusi na direktni avtobusni zvezi Ljubljana—Skolljica—Ljubljana, M jo jc 12 let vzdrževalo avtobusa« podjetje Ljubljana-Trnnsport. Proga je bila že nekaj časa deficitarna, oziroma bi se po predvidevanjih stroški na prevožen kilometer povečali na več kot 300 dinarjev. Kljub ukrepom, ki jih je Ljubljan«-Transport napravil sporazumno ■ potniki, da bi odpravil deficit, oziroma ga vsaj omilil, ni bilo praveg« rezultata in so že nekaj časa vozili avtobusi brez sprevodnika. Res je, da urnik voženj v celoti ni bil najbolje prirejen in da so bile dijaške mesečne vozovnice razmeroma drage, se je dogajalo, da je bil v avtobusu velik dren, včasih pa premalo potnikov. Šolska mnadina, predvsem ie Lavrice, pa se jc preusmerila n« vlak, kljub temu, da so pri čakanju izgubljali dnevno po tri ure. Z vskladitvijo urnika voženj im s finančno pomočjo občine ali delovnih kolektivov bi sc po mnenju občanov na zadnjem zboru volilcer avtobusna zveza z Ljubljano moral« znova uvesti. Krajevna skupnost ia Škofljice jc že storila potrebne ukrepe, vendar 1. april je vsa prizadevanja prehitel. Prizadeti potniki s« mnenja, da bi mestni svet dovolil ustavljanje SAP-ovim avtobusom M mestnem področju in do Škofljice M vseh postajali, ki jih jc imel Ljubljana-Trnnsport, vse dotlej, dokler ne bo ta problem zadovoljivo rešeu. S tem bi vsaj delno omilili vrzel, M je nastala ]«> ukinitvi direktne avtobusne zveze med Škofljico in nttd Ljubljano. L. HABJAN jim okupator ni prizanašal. V v**| krajevni skupnosti je bilo iKjbltf* več kot 8() ljudi. V teh vaseh so bili partizani etaU gpstje. Zaradi neposredne bližine M»' krca so sc partizani zatekali tj* celo med ofenzivami in dobili ** vedno [mnujč. Ljudje m> bili ni«^ seboj tovariški in zaupljivi. Po ita®1' janski kapitulaciji jc bila na Gole* ustanovljen« Ljubljanska brigada. Ljudem ni zmanjkalo besed. But' no so razpravljali o prihodnjem lu krajevne skujmo«ti. Prepričani smo, da bodo pri sV*" jem delu usjjcli in že ob prihodnje^ praznovanju krajevnega praznik* Jtroslavili nov« delovno uspehe. JOŽE LEVSTFJC Trubarjev spomenik na Raščici, v ozadju stara hiša, kjer bi prav lahko uredili muzej KZ Ig kupuje kosilnice za kooperante LOJZE SEVER Na Igu smo prvi začeli voziti oddaljene učence v šolo JOŽE LEVSTEK Krajevni praznik v Golem in v Zapotoku Letos, 19. mana, s« občani krajcVnc skupnosti Golo-/ap«l«k prrtt praztnojali ,v«j krajevni praznik. Na ta dati pred 23. leti so naa^U Dalijami požgali domove v vasi Skrilje fn Gol«, m«ške pa, ki M pobrali, so odpeljali ▼ internacij«. KOOPERACIJA V SEDEMLETNEM PLANU KMETIJSKEGA POSESTVA BARJE Kmetijskim delavcem moramo pokazati jasne perspektive Sedemletni plan kmetijskega posestva Barje zajema med drugim Jtooperacijo v sedanjosti in perspektivno kooperacijo, ko naj bi se kmetijskemu posestvu Barje priključili se kmetijski zadrugi Dobrova in Ig, Kasneje pa še celotno vrhniško področje. Okrog tega kmetijskega posestva je širok proizvodni prostor, kjer so razen številnih prednosti ugodni pogoji za razvoj živinoreje v kooperaciji z zasebniki. Posestvo ima v planu, da bi na osnovi sodobnega Kmetijstva z organizacijo in organi-airano strokovno službo znatno razširilo krog kooperantov. Ker pa vse kooperacijsko področje leži v neposredni bližini industrije, je opaziti močno fluktuacijo kmečkega prebivalstva v industrijo. Vendar bi s*; dalo s primernimi agrarno-politični-mi ukrepi, čvrsto kooperacijsko služim in specializirano proizvodnjo |mh1 primernimi pogoji tudi te ljudi obdržati, da bi ostali na kmetijah. Po- sestvo se zaveda, da bo treba glavno pozornost posvetiti mladini, ki se še ni opredelila in še živi na kmetijah. Tej je treba nuditi jasno orientacijo, da bo spoznala utemeljenost potrebe, da ostane na sedanjem delovnem mestu in ji hkrati nuditi tudi potrebno strokovno znanje. Posestvo ima namen, da bi na specializiranih kmetijah v kooperaciji ustvarilo čredo dva tisoč glav goveje živine, (tudi zaradi mleka), telet in pitanega goveda. V kooperaciji je najbolj razširjeno govedo simentalka in sivo-rjavo govedo. V okviru posestva je tudi precej površin, ki so za obdelovanje popolnoma neuporabne. Te bodo po- Igozdili s topolo in jelšo, nakar jih bodo uporabili za pitanje konj in žrebet, ki so v kooperaciji. Vse manjše hlevske kapacitete, ki še niso vključene v kooperacijo ima posestvo namen pritegniti v svoj krog, kjer so bili doseženi že lepi rezultati. Prav zaradi tesnejšega sodelovanja med kooperanti in posestvom je bil ustanovljen kooperacijski obrat, ki je že pokazal zadovoljive rezultate in bo tudi skrbel za selekcijo in plemenitenje črede v kooperaciji. Kmetijsko posestvo Barje želi pridobiti čim širši krog kooperantov, kajti le na osnovi lastnih naporov in močne kooperacijske mreže bo posestvu uspelo uspešno zaključiti sedemletni proizvodni program. ANTON RAJGELJ Krave na paši na Cornovcu Pomankljivosti zadružnih svetov Goveda so se vrnila s paše Zadružni sveti v kmetijstvu so še vedno postavljeni pred težke preizkušnje. Delavski sveti v ostalih gospodarskih panogah se dokaj pogosto sestajajo. V kmetijstvu pa se že pri tem pogosto zatakne, kljub temu, da se za zasedanja koristijo prosti dnevi ali nedelje. Kljub iskanju najprimernejšega termina na določena obdobja je udeležba okrnjena, delovni programi pa prenatrpani in ne dopuščajo poglobljene razprave oziroma se čestokrat samo še glasuje. Bes je, da problematiko že predhodno obravnavajo upravni odbori oziroma posamezne komisije, ki tako predložijo zaradi hitrejšega zasedanja že izdelane zaključke, ki pa često niso v skladu z željami delovnega kolektiva in tako se dogaja, da mnogi glasujejo proti samemu sebi, kar spoznajo šele pozneje, ko sprejeti sklepi zaživijo. Nadaljnja slabost zasedanj zadružnih svetov je prav gotovo tudi DELEŽ KMETIJSKEGA POSESTVA BARJE PRI PREHRANI MESTA LJUBLJANE NE IA ZELENO MIZO - NA ZELENE VRTOVE V Ljubljani se dnevno hrani okrog 200.000 ljudi. Zmogljivosti kmetijskih površin v zaledju mesta pa h c zadostujejo za njihovo prehranjevanje. Zato je naše mest« vezano na celotno jugoslovanske kmetijsko področje. Prav zaradi tega pa si je pridobilo sloves, da je etno najlažjih mest v vsej naši državi. Dražji mesti sta samo še Novo me-•to in pa Kranj. narsko proizvodnjo, od odkupnih podjetij pa pričakuje, da bi bilo čim manj razprav za zeleno mizo, kar bo vsekakor pripomoglo k intenzivnemu razvoju vrtnarske proizvod-hje v zaledju našega mesta. ANTON RAJGELJ Družbo vlaga v kmetijska potešiva prav okrog Ljubljane ogromna ^edstva. Ta naj bi postala močni tenlri, ki bi preskrbovali naše metlo predvsem z mesom, mlekom in trtiiarskimi pridelki. Eno od teh je ^Odi Barje. To je v letu 1964 dalo ta trg 350 ton (»ovrtnin, dva milijona raznih sadik, 2,524.000 litrov •tleka, 50.000 kg svinjskega mesa ^ 278.629 kg govejega mesa. Vrtnarska specializacija Posestvo je vložilo v vrtnarsko Kfnizvodnjo 64 milijonov dinarjev ^edstev, vendar niso bili doseženi **dovoljivi rezultati. Vzroki so oko-b,>*nskog(i in proizvodnega značaja. kupna [lodjctja često razveljav-l*jo že predhodno vezane odkupne PtRodbc (Trgohlnd). V takšnih pri-^*r*h posestvo utrpi znatne izgube. 'ndar sc posestvo na priporočila *%h forumov še naprej 8[>ccializira v vrtnarski proizvodnji, katero je preusmerilo le na boljša zemljišča. Z izpopolnjenimi jiogodbenimi obveznostmi pa sc skuša obvarovati nepredvidenih izgub. POCENITEV PROIZVODNJI Največja odjemalca sta Trgohlad » 165 tonami in Prehrana z 80 tonami proizvodov, dočin je bilo ostalim odjemalcem brez predhodnih pogodb prodanih 105 ton proizvodov. Celo v obalna področja je bilo prodanih 60 ton zelenjave. Kljub visokemu hektarskemu donosu je [Misestvo utrpelo v vrtnarski proizvodnji v letu 1964 4,5 milijona dinarjev izgube. Poleg navedenih težav je treba iskati vzroke izgube tudi v odstopanju polne lastne cene proizvodov od odkupne cene na tržišču. Kmetijsko posestvo Barje se trudi, da bi dvignilo in pocenilo svojo vrt- (KI BI SE JIH DALO ODPRAVITI) v tem, da močneje vzvalovi prisotne le ko teče beseda o denarju ali točneje, o delitvi dohodka. Ko pa je na vrsti beseda o razširjenju reprodukcije bo zelo pogosto pavze itd. Pristojnosti zadružnih svetov so precejšnje in s statuti delovnih organizacij običajno tudi točno precizirane. Kljub temu pa imamo nemalo primerov ko strokovni kolegiji rešujejo problematiko, ki spada pod pristojnost zadružnih svetov. Pri tem se izgovarjajo, da je tako hitreje in pravilneje. Pogosto prihaja do izraza tudi nevednost, ko posamezniki ne ločijo funkcije upravljanja od funkcije vodenja. Mnogi si še vedno niso na jasnem o vlogi strokovnega kolegija, ki ima nalogo posvetovalnega organa in ne obratno, da sprejema sklepe. Brez dvoma so priporočila kolegija pomembna in zaželena zlasti na področju tehnoloških rešitev itd. Mnogi statuti delovnih organizacij imajo med členi o zadružnih (delavskih) svetih tudi postavko, da se člani delovnega kolektiva predvsem pa člani sveta seznanijo s problematiko zasedanj vsaj 15 dni pred zasedanjem. V praksi beležimo cesto odstopanje od tega in je delovni kolektiv seznanjen često le s sklepi in zaključki, ki jih zadružni svet sprejme. V navadi so le obvestila, ki zajemajo problematiko zasedanj o proizvodnem programu, zaključnem računu, investicijah, o razdelitvi čistega dohodka, poslovnem sodelovanju, o združitvi ali razdelitvi gospodarske organizacije, o osamosvojitvi Sestanki s kmetovalci Pričetek poljskih del priganja kmetijske proizvajalce, da pahifijs a pripravami za aova sezon*. V zadnjem šašu smo tako priča nuiogiaa sestankom s kmetovalci kooperanti, ki jih organizira KZ Mokerc na Iga po vseh večjih vaseh oziroma središčih na svojem področju. Sestanki so dobro obiskani, kar potrjuje zainteresiranost vseb kmetovalcev do sodelovanja s kmetijsko zadrugo. Sestanki so združerti s prikazovanjem filmov, ki prikazujejo kmetijsko tehnologijo, na primer vzreja perutnine, krav molznic, pitanje govedi, spravila krmnih pridelkov itd. Med drugim teče beseda tudi o povečanem sodelovanju, predvsem pri vzreji goveje živine, o kreditiranju kmetovalcev pri nabavi novih strojev, semen, gnojil, prodaje pridelkov itd. Kmetje se zanimajo o nadaljnji arondaciji, stanju cen, medsebojnih odnosih, strokovni jiomoči itd. SI*-bost sestankov j»a je v tem, da se jih udeležuje premalo mladine. Sestanki, ki jih ne bo malo, so tako dobili delovni Značaj za razliko od preteklih, k»> so bili le zgolj formalnost in niso zajemali problemov kmetovalcev proizvajalca. Takih sestankov, ki še pred nastopom določenih problemov nakazujejo rešitve oziroma prihranijo kmetom mnogo potov in čara, si kmetje še želijo, kmetijska zadruga pa tako s solidnim poslovanjem pridobiva na ugledu. L. HABJAN delovnih enot, skratka o pomembnejših vprašanjih. Najprimernejši način za informacijo naj bo tak, da kar najhitreje b* najbolje informira člane delovnega kolektiva. Cesto se na posameznik zasedanjih opazijo lokalistične težnje posameznih ozkih skupin, ki jim je interes delovne organizacije tuj ia vidijo le ozke osebne koristi. Jasna je, da je potrebno take pojave že ▼ kali zatreti in onemogočiti. Kljub navedenim slabostim pri delu zadružnih (delavskih) svetov pa lahko beležimo prav lepe uspehe, ki se kažejo seveda tudi izven delovna organizacije. L. H. Kmetijski tehnik pomaga pri telitvi Telitev predstavlja za vsakega živinorejca skrb. Običajno so telitva ponoči, vendar ni malo primerov, ko so telitve tudi po dnevi. Ob vsakem času pa je zaželena hitra !■ učinkovita strokovna pomoč. Pred dnevi sem bil priča telitvi junice, to je krave, ki prvikrat teli in še poveča skrb živinorejca, pri Glaviču na Škofljici. Gospodinja, ki je bila sama doma je opazila priprave in odhitela po pomoč. Ni zgolj slučaj, da se je obrnila prav na obrab KZ Mokerc na Škofljici, na kmetijskega tehnika, Tineta Jesiha, Iti Ja sicer znan kot dober praktik, ftsri hitrimi in spretnimi rokami je bSbt telitev kaj hitro in v redu opravljena. Ob koncu še kozarček domačega žganja po stari kmečki navadi, v hlevu pa je tele hlastno pilo pravkar namplženo mleko. L. HABJAN Dvor brez trgovine? V vasici Dvor ima podjetje Mercator svojo podružnico, ki pa Ja nameščena v stari stavbi in sanitarna neprimerna. Zato jo hočejo ukinitiL To bi precej prizadelo prebivalca Dvora in okolice, saj hodijo v ta trgovino po najnujnejše stvari prebivalci sedmih vasi. Sporedno s tem mislijo adaptirati staro zbiralnico za mleko. Domačini so že prispevali okoli štiri milijone dinarjev, za sodobno ureditev zbiralnice, Id je delala doslej jiod higiensko precej slabimi jiogoji. Nadarjeni otroci - za nekvalificirane delavce — i.i SLIKOVNA UGANKA: Če ste uganili, kje stoji ta spomenik, nam sporočite na uredništvo Naše komune, Ljubija: a, Trg MDB 7-1, najkasneje »lo 30. apri.'a 1963. Tudi tokrat bomo srečne izžrebanec nagradili. — Pri zadnjem žrebanju se je izmed 172 reševalcev t aunelinila sreča Ivanki RUPNIK iz Dobrove 82, Lidiji PLANINŠEK iz Podsmreke 15 hi Tereziji KETTE iz Horjula. Vsi trije prejmejo inagrale, ki sta jib poklonili tovarna ILIRIJA in IGO iz Ljubljane. Če me bi prišli iskat darili sami, jih bomo v nekaj dneh poslali po pošti. V svojem članku mislim samo nakazati nekatere probleme, ki jih občuti podeželski človek v vsakdanjem življenju. Tisti, ki je postavljen na podeželje po 'službeni dolžnosti nima, razen skromnega stanovanja, ničesar. V trgovini ni zelenjave, ker je premalo povpraševanja, pri privatniku je ne dobi, razen, če ima dobro poznanstvo. Cene so pri večini artiklov višje kot v mestu, ker je vračunan prevoz in podobno. Kdor je v službi, si mora kuhati sam. Dva obroka dnevno in malica znesejo 25 tisočakov na mesec (v gostilni). Privatniki ne kuhajo; obrata družbene prehrane pa ni. Zdravstvene usluge in razni drugi obvezni opravki (od striženja las pa do nakupa knjig, tekstila ali konfekcije, kulturnih, športnih in pa drugih prireditev), se zaradi vožnje podražijo vsakokrat še za 500 do 700 dmarjev. Zaradi oddaljenosti je težko dobiti primerno službo, ker se podjetja boje dragega prevoza, če hodi v službo v mesto, mora vstajati ob štirih in se vračati z dela čez dvanajst ur. Vožnja za otroka, ki se šola v mestu, stane tudi do 15 tisočakov mesečno, brez hrane, obleke, obutve, knjig itd. Kako naj ga starši, ki žive na skromni kmetiji vzdržujejo? Tudi delni regres za vožnjo stanja bistveno ne izpremeni. Zakaj fako? Konce prejšnjega meseca je komisija za MDB VII. gimnazije Vič priredila brigadirski večer s plesom. Brigadirski večer je bil tudi že agitacija za MDB, vendar pa v tej smeri |ni doživel zaželenega uspeha. Program bi verjetno uspel, če bi brigadirji držali obljulio in prišli na ta večer v brigadirskih, ne pa v večernih oblekah. Prav bi bilo, da sc to v bodoče ne bi več ponovilo. Organizatorji OF v Trnovem so pripovedovali V počastitev 20-Ictnice osvoboditve zbirajo pionirji in mladinci osnovne šole Trnovo dokumentacijsko gradivo o narodno osvobodilni borbi tega terena. Zato so se srečali z aktivisti — organizatorji osvobo-dilnc fronte v Trnovem. V prijetnem razgovoru so pionirji in mladinci spoznali delo OF na tem področju. Razgovora so sc udeležili: Žiga Kimovec, Janez Kimovec, Janez Štrekclj, Miro Luštck, Tone Tarlckar, France Boštjančič, Iva Ulčnik, Karel Parcer in Poldka Rungar. Rešitev je v mestnem internatu, če je sploh možno dobiti mesto za enak ali višji znesek. Ima torej podeželski otrok enake možnosti za nadaljevanje šolanja kot oni iz mesta ? Zaradi vsega tega gre veliko naših nadarjenih podeželskih otrok v službo za nekvalificirane delavce, kjer sc šele sčasoma dokopljejo do kvalifikacije. LOJZE SEVER Živahno delo kluba mladih v Rožni dolini V Rožni dolini že precej časa deluje Klub mladih. Na lanskem letnem sestanku so člani KM izvolili nov komite in nadzorni odbor. Delo kluba se je razvijalo pod prizadevnim pokroviteljstvom DPM, ki jim je res vsestransko ]>omagalo. Mladinci se vsak dan zbirajo v klubskem prostoru, ki jim ga je odstopila stanovanjska skupnost Rožna dolina. Klub je v zadnjem času organiziral tudi precej najraznovrstnejših tekmovanj. Tako so pripravili namiznoteniško tekmovanje in povabili k sodelovanju ekipe osmih šol. Pokal je dobila ekipa viške gimnazije, tri šole pa so dobile diplome. Nadalje so pripravili tudi izlet v Kranjsko goro, ki sc ga je udeležilo kar 26 članov. Konec februarja so se na skupnem srečanju povezali z zastopniki nekaterih KM v območju naše občine ter sc z njimi pogovorili o raznih vprašanjih sodelovanja v bodoče. Omenimo naj še to, da je bilo na dnevnem redu dveh sej komiteja v času osmega kongresa ZKJ in kmalu po njem tudi poročilo, zlasti o razpravah in sklepih, ki se nanašajo na mladino. ANKA VATOVEC Mladinska slran Nagradni razpis V počastitev občilnskega praznika, ki bo 27. aprila, razpisuje uredništvo Naše komune nagradno tekmovanje za najboljši spis z naslovom: „Naša občina med NOB“ ali pa „Naša občina danes“. Prispevke pošljite na ured-piištvo Naše komune, Trg MDB št. 7, najkasneje do 10. aprila. Najboljši prispevek bomo objavili ter primerno nagradili. IMELI SO MOŽNOSTI ZA ZIMOVANJE, A JIH NISO IZRABILI Prijelno zimovanje otrok v/ na Črnem vrhu Občinski zavod za letovanje otrok je organiziral v letošnjih počitnicah zimovanje na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Za 88 prijavljenih otrok je zimovanje potekalo v dveh skupinah po šest dni. Prometna vzgoja v šolati Občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu že vrsto let skrbi ra pravilno prometno vzgojo naših iolarjev. Prometni pouk poteka po krožkih, ali pa kot sestavni del učnega programa. Zanimivo je, da komisija prispeva sredstva za tečaj Prejeli smo Učenci osemletke Oskarja Kovačiča so nam poslali drugo številko svojega glasila GLAS MLADIH. Mlade novinarje moramo zares pohvaliti, saj je revija pestro sestavljena. AMD za vse tiste učitelje, ki še nimajo zahtevanega strokovnega znanja za poučevanje prometne vzgoje. Potrebno izobrazbo /ji [Kmeevunjc tega predmeta ima trenutno le manjše število učiteljev. Na pobudo komisije so vodstva osemletk izvedla testiranje med tri tisoč učenci višjih razredov. Najuspešnejši so bili učenci viške osemletke, ki so bili s povprečno oceno 4.08 za stotinko boljši od oscmlct-karjev iz Polhovega Gradca. Naj-slabše pa so se odrezali učenci šole Oskarja Kovačiča. Zmagoviti Vičani so prejeli od organizatorjev prometno magnetno ploščo, ostali pa prometne priročnike. J. J. Učitelji smučanja so mlade tečajnike porazdelili v tri skupine, pač tako, kot je bil kdo vešč pri prvem poizkusnem smučanju. Tako so potekali dnevi: dopoldneve in popol- dneve so izkoristili za smučanje, zvečer pa je vodstvo smučarskega tečaja pripravilo večerna predavanja, na katerih so jih seznaniU z razvojem smučarskega športa, negovanjem ter izbiro smučarske opreme in podobno. Ostalo pa jim je še dovolj časa za prosto zabavo. Za konec so izvedli tudi tekmovanje v smučanju, najboljši pa so dobili skromne nagrade. Zadnji večer so imeli tudi zabavno prireditev, na kateri so pokazali svoje humoristične sjmsobnosti. Zanimivo bi morda bilo tudi to, da zavod nima višinske baze za letovanje otrok. Kolikor se bodo ugodno flogovorili z omenjeno šolo, bodo v letnih šolskih počitnicah organizirali na Črnem vrhu letovanje otrok. Graje vredno pa je, da razen »olo na Dobrovi ni nobena druga sola na Vicu organizirala dnevnega zimova-nja jhkI nadzorstvom, čeprav so vse imele to možnost. cS&L&ki teLecjzami OSKAR KOVACICs PRED ŠOLSKIM POSLOPJEM KIP OSKARJA KOVAČIČA Na pobudo pionirskega odreda bodo v parku pred šolskim poslopjem postavili doprsni spomenik heroja Oskarja Kovačiča, po katerem je šola dobila svoje ime. Stroške za spomenik bodo krili iz sredstev šolskega sklada. C1KLOSTILNI TEHNIK Pionirska organizacija se je obvezala, da bo letos v okviru JPI obdelala tematiko eiklostil-nih tehnik na območju naše občine. Vsebina Ciklostilnega tehnika bo obsegala podatke, katere bodo prispevale preživele priče teh tiskarn, ki so bile med NOB v naši občini. NIHČE NI UGODIL PROŠNJI Pred nedavnim so zaprosili tudi večje tovarne in ]>odjcLja v naši občini za finačno pomoč pionirskemu odredu in pa za ogled tovarn ter njihovih artiklov. Zal, njihovi prošnji ni ugodila nobena tovarna. NOVINARSKI KROŽEK 2c dalj časa deluje tudi novinarski krožek, ki ga vodi prof. Maher. Mladi novinarji že četrto leto izdajajo časnik Glas mladih. Časopis financira pionirski odred, mladinske organizacije ter vodstvo šole; TRNOVO: RAZSTAVE V letošnjem šolskem letu je pionirski odred pripravil razstave oh 100-lctnici I. Internacionale, nadalje o konferenci nevezanih držav v Kairu, o pomenu in programu JPI ter ob dvajsetletnici osvoboditve. Razstave so pripravili s sodelovanjem Muzeja revolucije. OZN — DELAVNICA MIRU Dan OZN so proslavili s predvajanjem filma OZN- — delavnica miru. KOMEMORACIJA Pred spomenikom padlih v-Riharjevi ulici je pionirski odred pripravil tudi slavnostno' komemoracijo. R. U. s Po končanem dopoldanskem smučanju gredo veselo na kosilo „VARNOST“ Ljubljana za čina-ije ljud. premoženja Delovni kolektiv podjetja Varnost, Ljubljana, čestita vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim ljudem in jim želi veliko nadaljnjih poslovnih uspehov ob 20-lctnici osvoboditve in 1. majul DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »Pohištvo" CJUBLJANA, Rožna dolina Ceste IV, St. 32, želi vsem delovnim kolektivom in občanom veliko nadaljnjih uspehov za 20. obletnico osvoboditve, občinski praznik in 1. maj! Kolektiv CEVLJAHSKECA PODJETJA „Qftlwka“ *IIVKA 25 V LJUBLJANI oestita vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom in se priporoča s svojimi izdelki potrošnikom 1 Kolektiv Mizarske zadruge UUBLJANA-VIC oestita vsem delovnim ljudem •in poslovnim sodelavcem tu občinski praznik 27. april ki za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, praznik dela L maj in praznik 20. obletnice osvoboditve 9. maj 1 Ob 20-lctnici osvoboditve in ca praznik 1. maj čestita vsem poslovnim prijateljem in kmetom — kooperantom Kmetijska zadruga VELIKE LAŠČE "Kmetijska ee — Kmetijska proizvodnja Kmetijska ee — Domači izdelki &OM NA KURESČKU gostilna pod lipco GOSTILNA °B LJUBLJANICI CIGARETE . CIGARETE . CIGARETE • MORAVA MORAVA MOR AVA MORAVA MORAVA ORANŽNA MORAVA MORAVA MORAVA Tobačna lovarna Ljubljana Vladimir Okretič LJUBLJANA, RUDNIK III. 8 JANEZ DREMELJ LJUBLJANA KNEZOV STRADON 7 Vsem cenjenim strankam se priporočam za kvaliteto in cenjena clcktroinšta!aterska dela Delam hitro in solidno! „(3diLit“ LJUBLJANA, PARMOVA 33 Adolf Potočni & proizvaja: ostrešja, lahke montažne hiše, kovinostiskarstvo harakc, opaže vseh vrst Stavbeno pohištvo: okna, vrata, LJUBLJANA oprema, ia tori in izolacijska stekla DOLENJSKA CESTA 28 • Montažne objekte iz si|>oreza: vikende, stanovanjske hiše, trgovine, (vodovne objekte ae priporoča SAP - Ljubljana Dobavlja in montira električno avtobusni promet Potniški avtolmsni promet na loka'nih, medkrajevnih, medrepubliških in mednarodnih progah Naročila za izlete in posebne vožnje Udobno, varno in hitro potovanje z modernimi avtobusi Vse informacije, vozovnice in rezervacije sedežev nudi na avtobusni postaji v Ljubljani £lefctroservice Anton Pečnikar LJUBLJANA Dolenjska cesta 74 telefon 23-314 opremo, instalacije jakega in šibkega toka, strelovodne naprave v stanovanjske, poslovne in industrijske zgradbe. Izdeluje vse vrste stanovanj-ekih razdeliloev, kabelskih vrat in oklepnih varovalk, stikalne id komandne plošče ter „U“ omarice in baterije po naročilu. Cenjenim potrošnikom pa nudi tudi razne servisne storitve. Brivski in frizerski salon FRANC FRANKO LJUBLJANA, Karlovška c. 11 se priporoča GOSTILNA VRHOVCI JAMNIK GOSTILNA ROŽNIK OBRSNEL GOSTILNA KRIŽIŠČE KIP, LJUBLJANA OPEKARSKA 13 Avtoklepar RADO MILIČ - LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA 59 GOSTILNA KRIM LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA 24 Kolektiv SLIKOPLESK-TERMOPLAST GORNJI TRG 4 čestita ob prazniku občine Vič-Rudnik FOTO GRAD FRANC MUZLOVIC LJUBLJANA Miklošičeva cesta 36 se priporoča cSlaak& Oflutat LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 82 Vsem cenjenim strankam ee priporočam za kvalitetna in la cenjena tapetniška dela Delam liitro in solidno! Garnel (pecSolja urar LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 7 Sprejemani v popravilo vse vrste ur JANEZ ŠETINA avtomehanik LJUBLJANA — VIŠKA C. 2 Strokovno in hitro popravljamo avtomobile vseh vrst Cenjenim strankam se priporočam MATKO CURK, vd. ZORA cementninarstvo LJUBLJANA — MIRJE 1 Izvršujemo vsa eementninarska in zidarska dela Se priporočamo! cAntan LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 15 K občinskemu prazniku čestitam in se priporočam za vsa tapetniška dela Silvaprodukt LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA 42 telefon 20-504 Kolektiv čestita ob prazniku občine Vič-Rudnik USLUGA PODPEČ PODPEČ — PRESERJE čestita svojini strankam ob 27. aprilu in 1. maju Industrija konfekcije oblačil Modna oblačila LJUBLJANA, TITOVA 43 z obratom na Viču, Tržaška ceste 48 čestita občanom občine Ljubljana-Vič-Rudnik / - v» . k občinskemu prazniku ter »e še v nadalje priporoča s svojimi izdelki CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 Knjižne zbirke Cankarjeve založbe Svetovni roman, sodobni roman, Bios, Mozaik tudi za vašo knjižno polico! Zahtevajte prospekti Naročila sprejemajo vse knjigana in Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (^a&ULna Hiaada GOSTINSKO PODJETJE DAJ-DAM s svojimi poslovnimi enotami: samo(Histrcina restavracija Da]-Dnm, gostilna Kolovrat, gostilna Za gradom, restavracija Livada, bife Cuznar in Krpanov hram MINERAL Ljubljana INDUSTRIJSKA CESTA Industrija naravnega in umetnega kamna a svojimi obrati: Ljubljana-Moste, Škofljica, Drenov grie, Lesno brdo in Funtana Q>Lt& ga Q&gdn& načctcmanje LJUBLJANA, Cesta na Loko 4 Telefon 21-194 opravlja vsa gozdna načrtovalna dela za gospodarjenje z gozdovi Gostilna Vrhničan Ljubljana, Tržaška cesta lestil^a LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA 101 GOSTILNA PRI ŽABARJU Pe&ama Center Poljanska cesta 19 GOSTILNA DOLENJO SLAŠČIČARNA LEDINA GRADIŠČE 17 GOSTILNABRDO Državna založba LJUBLJANA MESTNI TRG Surovina LJUBLJANA CESTA 2 CESARJEV Gradbeno podjetje GROSUPLJE Gradimo objekte visokih in nizkih gradenj, industrijske in poslovne objekte ter poslovne in stanovanjske objekte za trg Imamo lastni projektivni biro in stranske obrate K ČESTITKAM OB 27. APRILU in 1. MAJU se pridružuje Tovarna vijakov Ljubljana, Tomažičeva 1 MARJAN PEČAR vulkanizer LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 87 Svojim strankam čestitam ob 1. maju KOMUNALNO PODJETJE VIC LJUBLJANA VIŠKA CESTA 65 GOSTILNA PRI POKU BREZOVICA KMETIJSKO POSESTVO BARJE LJUBLJANA DOLENJSKA CESTA 47 ANGELA TRPIN LJUBLJANA, IŽANSKA 64 & Se priporočam QfllizacMn& Za LJUBLJANA GAL JE VICA 266/B „NaJa konutna“, glasilo izdajateljske •knpnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-Uudiiik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej VoSnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris' Makovec, Peter Likar, Vlado Firm, Darko Perovšek hi Jože Jesih. — Glavtii in odgovorni urednik Peter Likar. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDR 7/L, telefon št. 22-454. — Tekoči račun pri NB Ljubljana st. 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI CflamunalnL banki -Jljubljana IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 Mestna hranilnica ljubljanska, Co|»ova 3 Bežigrad, Titova 55 Moste, Vide Pregarčeve 8 Šiška, Celovška 99 Vič, Tržaška 36 IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Vrhnika, Zagorje Posebne ugodnosti nudije vloge, vezane na odpovedni rok nad eno leto: višje obresti, nagradno žrebanje in nezgodno zavarovanjet Vedrog, Ljubljana NAZORJEVA 7 Podjetje Vedrog čestita vsem občanom in se priporoča s svojitni kvalitetno priznamini izdelki GIBBS in TOKALON K PRVEMU MAJU ČESTITA KMETIJSKA ZADRUGA DOBROVA PRI LJUBLJANI s poslovnimi okoliši: Horjul, Šentjošt, Polhov GradcCe Cmi vrh, Vnanje gorice in Dobrova ter delovnimi cnotam>? — kooperacija — sadjarska in poljcdclsko-živinorejska proizvodnja — strojno-traktorska in transportna služba — blagovni promet — „Mesarija“ Elefdro- montaža elektroinštalacijsko podjetje LJUBLJANA, Rožna dolina Cesta IX, št. 6 Izvršujemo elcktroinštalacijc, strelovode in servis za bojlerje Tiki in štedilnike Gorenje »LIGA« Galjevica 266