53. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. marca. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvrfer, izimši nedelje in praznike, ter volja po pošti projoman za avutvo-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za Cetrl leta 1 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za črtrt leta 8 pld. 80 kv., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša oznanila plačuje se od eetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdcnkrat tiska, po 5 kr., čk so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvojev Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolluf. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 2. marca. [Izv. dop.] — j—. Zopet jedna dolga seja, trajajoča celih pet ur, in koliko se je dognalo? Niti s prvim paragrafom pohlevnega zakona o legalizovanji za malostne uknjižbe zbornica ni bila gotova! Pač je debata v toliko bila zanimivejša, ker danes nismo čuli zgolj protivnikov legalizacije, temveč oglašali so se tudi njeni zagovorniki ter skušali braniti jo z juridičnimi in narodnogospodarstvenimi razlogi. Saj se ne da tajiti, da ima ta reč navzlic marsikaterim jako občutljivim nedostatkom veuder tudi svojo dobro stran! Istina je, da legnlizacijsko si-lenje mnogo troškov in zamude prouzročuje dotičnim strankam ter da je vsled tega mnenje zelo razširjeno, da ta naprava naposled izključno koristi — notarjem. Toda z druge strani gre v po-štev jemati pravno varnost, izvirajočo listinam iz legalizacijskega posla, in — kar posebno nagla-šamo, varnost pred zakotnimi pisači, kateri s svojim šušmarstvom toliko nepotrebnih pravd na vrat obešajo prevaranemu občinstvu. Stvar se rta torej zagovarjati, in danes je to poskušal storiti novoizvoljeni poslanec gorenje-avstrijske stolnice, grof Khuenburg. Za svoj deviški govor izvolil si je mož pač maio priljubljeno stališče. Tudi tvarina ni baš taka, da bi mogla na-uduševati govornika. Sicer po prvem nastopu Khuen-burgovem odkrito dvojimo, da bode visokorodni ta parlamentarni novinec sploh kdaj dospel do govorniškega venca! Visoka impozantna prikazen, a nerazločen, zaduhel glas, kateri nikakor ne more prodreti velikanskih neakustičnih prostorov državne zbornice; zdrav obraz, poln dobrohotne jovijalnosti, toda z vsemi znamenji flegmatičnega temperamenta; beseda gladka in dokaj pametna, vender nikjer nobenega sledii one elementarne sile, katera sto prav rodi pravega govornika! Pobijal je, naslanjajoč se na svojo mnogoletno sodnijsko skušnjo, protivnike legalizo-vanja, predlagal, naj se predloga vrne odseku, ter positivni nasvet stavil, naj sodnije po zaslišanji prič brezplačno napravijo tabularne listine, tikajoče se malostnih zemljekjižnih zadev. S svojim govorom izzval je repliko vladnega zastopnika Hrouzeka. Ta uradnik justičnega ministerstva izjavil se je pred vsem naravnosf, da vlada se strinjati ne more s T.Urkovim nasvetom, merečim na to, da se lega-lizovansko silenje sploh odpravi pri uknjiženih listinah do 500 gld. vrednosti. Dakazal je ,na podlagi podatkov, nabranih na [Češkem, da uknjižbe, spadajoče v to kategorijo znašajo do 68 % vseh uknjižeb. Dovoliti tako daleč segajočo izjemo, ali načeloma odpraviti legalizacijo, to bi naposled bilo vse jedno. S takim postopanjem pa bi se razrušila — tako argumentuje vladni zastopnik, verovnost zemljiških knjig ter uničil njih javni kredit. O Khuenburgovem predlogu pravi, da sodnije ne bi mogle zmagati naloženega jim novega bremena, ter da se bode stvar dala razpravljati sto-prav tedaj, če se uvedejo manjše sodnije in na ta način ožja dotika doseže mej uradnim osobjem in prebivalstvom. Gorenještajerski liberalni kmet P oseh hotel je občinskim predstojnikom dovoliti pravico, legali-zovati take listine. Liechtensteiuovec župnik Pschei-d e n se je pa izrazil za Turkov, oziroma za odsekov predlog. Zadnja govornika v denašnji debati bila sta dr. Jacques in Kronavvetter. Kakor hitro jeden izmej te dvojice se k besedi prijavi, je že pribito, da bode govoril vsaj jedno uro. Grozovita obsežnost in raztegnenost njijinih govorov jima je skupna lastnost; sicer si pa čisto nič nista podobna. Jaeques, jako karakteristična prikazen s fino rezanim 8emitskim obrazom, snežnobelimi dolgimi kodri in slično Napoleonovo brado, slaboten in ko-keten kakor ženska, razpolaga z neko vodeno zgovornostjo, katera se najraji zgubiva v duhtečih metaforah in umetno sestavljenih perijodah. Junaškega ni nič v njegovi naravi, — odkod tudi ? — vender si vselej skrbno prihrani nekoliko pathosa za konec svojega govora, tako, da je lepši odstop ter da nekoliko dobroklicev izvabi svojim pristašem in somišljenikom. Tak efrkt posreči! se mu je deloma tudi danes — mi ga za to čisto nič ne zavidamo ! Drug mož Vam je znani poslanec Dunajskega osmega okraja, dr. K ro n aw e 11 e r. Jasques govori vedno z uprav afektirauo slovnično pravilnostjo Kronavvetter pa žlobodra nepokvarjeno čisto narečje, kakor ga sicer v taki dovršenosti le čujete pred Dunajskimi linijami v Lerchenfeldu ali slavnem Thury-u. Upliv njegovih govorov je tem bolj drastičen, ker jih vedno zabeli s kakim mestnim dovtipom. Poleg tega vnanjost, živahna gestikulacija — ni Čuda, da je zmiraj dovolj tovarišev nakopičenih okolu njegovega mesta, kateri z vidnim zanimanjem slede drznim skokom Kronavvettrove šegavo zgovornosti. Če-stokrat ponavljajo se mej razpravo njegovi glasni izbruhi občne veselosti, — toda navzlic temu priznavati mora vsak pravičen poslanec, da je Krona-wetter ukljub vsej svoji originalnosti in ukljub omejenemu obzorju svojemu vender pravi uzor, kar se tiče vestnosti, marljivosti in pošteno odkritosrčnosti. Te lastnosti obelodanil je nadarjeni govornik tudi danes, odločno pobijajoč predgovornika Jacquesa, kojemu je privoščil marsikako dokaj grenko. Tudi vladnega zastopnika si je dobro izposodil. Kouečno je poudarjal, da glasuje za Tiirkov predlog. Debata se sklene, dr. S tur m izroči samostalni predlog, kateri se naj odstopi legalizaeijskemu odseku v tem slučaji, če se mu vrne obravnavani zakon po Khuenburgovem nasvetu. Predlog se glasi: Za legalizovanje privatnih listin o svotah, katere ne dosežejo 100 gld. vrednosti brez obrestij in stranskih pristojbin, ne gre notarjem nobena pristojbina, državi pa noben kolek." Na to konec seje, Liechtensteinov predlog pa Slovenci. „Pedagogiško društvo" je imelo dne l.t. m. v Krškem svoje zborovanje in bil je na dnevnem redu tudi razgovor o šolskem predlogu Lichtensteinovem. Danes došla nam je nastopna : Današnji zbor „Pedagogiškega društva", mnogobrojno obiskan od učiteljstva in slovenskega raz umništva, katera činitelja visoko cenita duševno probudo našega naroda na podlagi dosedanjih napreduj oči h šolskih zakonovin se vsled tega nikakor ne moreta strinjati z Liecliten-steinovim šolskim predlogom, preide o tej točki na dnevni red, ker je za trdno uverjen, da bodo naši poslanci in vlada vsled svoje previdnosti in navdušenosti za narodno prosveto zaprečili vsako nevarnost, ki preti s tem predlogom sedanji šoli in samostojnosti slovenskega učiteljstva. Pač pa zbor, poudarjajoč dosedanje vzajemno delovanje slovenskega duhovenstva in učiteljstva šoli in narodni izobrazbi na korist, s pedagogiškega stališča jako obžaluje prouzročeno agitacijo proti slovenskemu učiteljstvu in sedanji domači šoli, katera je pri nas vseskozi verskokatoliška, a žalibog — premalo narodna. V Krškem dne 1. marcija 1888. Odbor, Prisilno zavarovanje. (Dalje.) Ako misli gospod profesor, da se cenitev poslopij, ki se imajo zavarovati, kar prosto more prepusti občinskim cenilcem in da bi zadostovalo, ko bi občinski urad naznanil deželnemu uradu n. pr. Peter Bertoncelj s Pijave gorice ima pet poslopij, katere smo cenili na 2000 gld., tedaj je s tem izrekel tako čudovišče, da je strmeti o njem Vsa čast našim občinskim eenileem; a da bi oni bili povsod sposobni izvrševati tak težaven posel, kakor je cenjevanje poslopij v zavarovalne namene, o tem dvomiti je pač opravičeno. Sicer ima pa tako cenjevanje tudi drugo temno stran , katero nekako sluti gospod predlagatelj Jaz mislim namreč ono neskončno vrsto konfliktov, ki bi nastajali iz tacega cenjevanja. Ne bojim se sicer, da bi bilo mnogo tacih slučajev|, kjer bi se hišni lastniki pritoževali o prenizkih cenitvah ; pač pa bode mnogo pri-tožeb o previsocih cenitvah. Kdor ima varno zidano poslopje in ve, da njegova družina previdno ravna z ognjem, ne zavaruje si nikdar cele vrednosti, temveč navadno polovico ali tretjino njeno, češ, da bodem v slučaji nesreče imel vsaj za delavce. Takemu bodo občinski cenilci, ako bodo vestni , morali ceniti poslopje za veliko več, kakor je imel doslej navado zavarovati ga. On dobro vedoč, da bi s tem pomagal le pokrivati nevarščino drugih manje varnih poslopij, pa bode protestoval proti temu in nastalo bodo dolgotrajne pritožbe do deželnega odbora in sovraštvo mej občinarji, ki so dotle živeli v slogi. In ako se uloži pritožba proti previsokej cenitvi, deželni odbor pa po svojem odposlanci konštatuje, da je cenitev pravilna, kdo bode v takem slučaji plačal stroške? In kako bode potem deželni odbor rešil pritožbo lastnikovo? On, ki se bode imel strogo ravnati po načelu vzajemnosti, pač ne bode smel dopustiti, da bi kdo na škodo ostalim članom zavaroval svoja poslopja pod pravo vrednostjo, temveč ukazati mu bode moral, da jih zavaruje za višji znesek, kakor si želi sam. Nasledek tega pa bode srd, sovraštvo, nezadovoljnost. Res lepe avspicije za prisilno zavarovanje! Iz rečenega je torej vidno, da bi tudi prisilnej zavarovalnici ne zadostovale cenitve občinskih mož, temveč, da bi bilo potreba posebnih organov, ki bi vsa poslopja popisali in izmerili ter izgotovili tako imenovana oglasila. Ako pa bi že pisanje samih zavarovalnih pogodeb vzelo Čez šest let časa, koliko več bi stalo še le prvotno popisovanje vseh — sem-tertja visoko po gorah raztresenih — poslopij. Pa recimo, da bi občinski cenilci bili vender-le res kos nalogi, katero jim prisoja gospod predlagatelj, ali misli on, da bi hoteli ta posel opravljati brezplačno ? Naj se torej stvar vzame s katerega stališča koli, one cene uprave, katero si predstavlja gospod poslanec, ne bilo bi nikakor doseči mogoče. Cenitve požarnih škod prepuščati hoče gospod profesor Šuklje zaupnim možem po posamičnih okrajih. To pač ni nič novega, kajti tako ravnajo že sedaj skoro vse zavarovalnice pri malih in tudi pri tacih velikih škodah, kjer je vse pogorelo do tal in je iz pristopnega oglasila po meri poslopij vidno, da neso bila previsoko zavarovana. V takih slučajih cenjujejo škode navadno zastopniki kot za- upni moij> zavarovalnic z jedne in vselej po jeden zaupni mož, katerega si izbere pogorelec, z druge strani. Povsod ram, kjer je večja parcijalna škoda, pa mora iz lahko umevnih razlogov intervenovati zavarovalnini uradnik in intervenovati bi moral tudi pri deželni zavarovalnici. Naj se ta uradnik tedaj imenuje generalni zastopnik likvidator ali uradnik deželnega stavbenega uradu, stroški za intervencijo ostajajo isti Mislim, da sein dokazal dovoljno, kako pretirane so nade, katere goji' nekateri da cene uprave prisilnih zavarovalnic. Čudan se, da prihaja kdo še do tacih zaključkov, ko je vender splošno znano, da države in dežele upravljajo vse mnoge dražje, ko privatna — po trgovskem načelu uravnana — pod|etja. V dokaz tega naj navedem le neka) številk iz bilancij nemških državnih zadrug za zavarovanje proti nezgodam in pa nemških, privatnih zavarovalnic z jednakim delokrogom. Leta 1886. plačale so nemške državne zadruge za nezgode 1,71 1.594 mark odškodnin ; upravni stroški njihovi pa so znašali 2,601.542 mark in sicer za uradniške plače 1,118.319 mark za potne stroške uradnikov . . 31 342 „ za potne stroške in nagrade osob, opravljajo-čih častno službo . . . 458.752 „ za preiskovalne stroške . . . 277.247 „ in za ostale razne stroške 715.882 „ Privatne zavarovalnice pa so plačale 7.700.00O mark odškodnin ter imele upravnih troškov 2,130 000 mark. V primeri s plačanimi odškodninami porabile so torej privatne zavarovalnice 28°/0 za upravne troške, v tem ko so državne zadrugi- porabile L 52%. Jednako cena je javna uprava tudi drugod. iDalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. s L j ubijani 5. marca. Finančnemu ministru se je baje posrečilo pregovoriti poljski klub, da bode v «lržavnciu zboru glasoval za vladno predlogo o obdučenji špirita. Sedaj ni več dvombe, da bode vladna predloga vsprejeta. To sporazum ljenje je velike politične važnosti, ker so levičarji hoteli porabiti to priliko, da vržejo vlado. — Dunajsko društvo arhitektov in iužeuerjev je bilo poslalo peticijo zbornici poslancev, da bi se priznala volilna pravica brez ozira, kol ko davka plačujejo: 1. tehnikom, ki so dobili diplome na avstrijskih velikih tehničnih šolah; 2) tehnikom, ki so napravili državne izpite predpisane na avstrijskih tehničnih velikih šolah ; 3. oblastv. no avtorizovanim privatnim tehnikom in rudniškim inžencrjem. Odsek za vo lilno reformo zbornice poslancev je sklenil na-svetovati, da se da volilna pravica pod 1. in 3. imenovanim, onim pod 2. imenovanem pa ne. Danes se začno na Dunaji konference škofov. Sešli so se skoro vsi cislitavski škofje in posvetovali se bob) samo o šolskem vprašanji. 4>gcr*ki državni zbor vsprejel je sladorno predlogo za podlago podrobnej debati, ki se je tudi že pričela. Ta stvar bode torej sedaj kmalu rešena, ker najbrž Ogerski državni zbor predloge ne bode nič premenil. \ nanje tlržarc Srl»s keimi finančnemu ministru se je po srečilo zmanjšati državni budget m štiri milijone. Največ se bode privarovalo v administraciji in pri vojski. Upravo huče vlada tako preustrojiti, da bode hitreje poslovala in da bode mnogo ceneja. Crnogorce, ki so se udeležili rabuke v Burgasu, so pripeljali na Cetinje in so je takoj odpeljali v ječo Sodnijska obravnava proti njim se bode v kratkem pričela. Rusija je obvestila velevlasti, da nikakor ne bode privolila, da bi bolgarski knez ne bil pravoslavnega veroizpovedovanja. Salisburv se je [»a izjavil [»roti ruskemu veleposlaniku, da bi Anglija ne priznala volitve kneza Mingrelskega. Potemtakem se velevlasti ne bodo posebno lahko sporazumele o osobi bodočega kneza bolgarskega. Kateri bi uga;al Rusiji, ga pa druge velevlasti ne bodo potrdile. Pogajanja o curim se mej Turčijo in Ifiol- garijo gladko vrše in bode novi znižani tarif za uvoz blaga iz Tuičije stopil že s 1. marcem po pravoslavnem koledarji v veljavo. S Srbijo pa Bolgarija v kratkem začne pogajanje, da sklene ž njo trgovs.o pogodbo. Roparstva se širijo po Makedoniji. Tolovaji se klatijo okrog v četah po 25 do 30 mož. Turška obiastva jo hudo zasledujejo, a ne s posebnim uspehom. V Carigradu se že boje, da bode v kratkem izbruhnila ustaja. Iz Modane se poroča, da je kacih 20 francoskih vojakov na cesti insultovalo italijanskega železniškega uradnika Gaudalisa. Drugemu italijanskemu železniškemu uradniku nastavili so ba- jonete na prsi, da je moral poklekniti in je odpuščanja prositi. Jeden sorodnikov je pa moral pred vojaki bežati v kavarno, kjer je pmsii francoske častnike pomoči, ki so ga spremili Idomov. Krivce bodo kaznovali, ako je poizvedo. Ta slučaj dokazuje, kako sovraštvo vlada sedaj mej Italijani in Francozi. V North London- Rifle- Olubu je govoril lord Wolseley o stanji angleške mornarice. Priznaval je, da mornarica ni taka, kakor bi biti morala. Admirali in morski kapitani to dobro vedo. Število ladij ne zadostuje, da bi mogli Anglijo obvarovati sovražnega napada. Če se mornarici pripeti kaka nesreča, se sovražnik lahko izkrca na angleško zemljo, kajti angleška vojska bi mu ne mogla tega zabraniti. Ko bi brodovje, kije doma, bilo poraženo, bi narod zahteval, da se angleške vojne ladije z vseh morij pokličejo domov in veliki morski poti bili bi brez varstva. General Wolseley je obžaloval, da vlada ne zahteva potrebnega kredita za zboljšanje mornarice. Angleški parlament bi pri takej priliki pokazal ravno tak patrijotizem, kakor ga je pokazal nedavno nemški državni zbor. Dopisi. Iz Celja 1. marca. (Izv. dop.] (Celjska gimnazija) hoče „veliki" reformator Gautsch, minister za „uk" — menda tudi iz dislokaeijs'A ih razmer odpraviti. Kot prvi korak v to svrho moramo smatrati, da je Gautsch, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, poslal deželnemu šol skemu so vetu v Gradci ukaz, naj na to dela, da se z bodočim letom odplavijo paralelke v spodnjih razredih. Če se odpravijo paral lke v spodnjih razredih, bode pa nasledek ta, da bode v gornjih razredih zelo pičlo število dijakov, kakor hitro pa bode malo dijakov v gornjih razredih, reklo so bo: Ta gimnazija je tako slabo obiskana, da se več troški ne izplačajo; iz financijelnih ozirov se mora torej ta nepotrebni zavod odpraviti. Odpravila se bo torej ali takoj cela gimnazija, ali pa vsaj gornja gimnazija. Kako veseli smo zopet te najnovejše „kulturne" namere g. Gautscha, si lehko vsak misli. Pred vsem bo s tem prizadet seveda slovenski narod na spodnjem Štajerskem. Če se bode za prihodnje šolsko leto oglasilo preveč učencev, odvrnili se bodo pred vsem slovenski kmetski učenci. — Če se bodo potem spet kedaj zahtevale slovenske paralelke, reklo se pa bo: Ni toliko slovenskih učencev; in vzgojil se bo tako v kratkem jako tehten razlog zoper slov. težnje. Priporočamo našim poslancem, da tej zadevi obrnejo nekoliko svoje pozornosti, in morebiti tudi povprašajo g. Gautscha, iz kacih razlogov se polaga sekiro na obstanek Celjske gimnazije V I%l»o kakor pravijo — na krajcarji. Ako bi pa vlada posta a res tako malomarna, kar pa ni nikakor verjetno, da bi potrebno za promet primerno kidanje na drž. cesti opustila ali radi šte lljivosti zanemarjala, potem bi se marsikateri zaslužek izgubil. Tovarna za bombaž in pa mlin v Ajdovščini bi gotovo potem bila primorana, potrebno blago dobivati iz Gorice namesto kakor sedaj iz Postojine. Oni gospodje, koji pa ne morejo tega umeti, da se je letos toliko izdalo za kidauje v naših krajih, ti naj st» pa sem potrudijo iu ko bodo zagledali zamete po 2 do 4 in več metrov visoke, skozi katere se bodo vozili, no potem bodo takoj uverjeni, zakaj se je potrebovalo toliko delavcev oziroma kidačev. Stari ljudje se ne vedo spominjati, da bi bili videli kedaj toliko snega skupaj, kakor ga je zdaj v nekaterih krajih. Ne daleč od Razdrtega nad Vipavsko cesto je zamet nad 15 m visok. Z jedno besedo, pri nas je toliko snega, da ga oče jug, ako nas že sedaj z vso silo prične oblegovati, ne prežene do meseca maja. Kukavica se ga bode lahko nazobala. . . n . . Domače stvari. — (Pozor!) Dr. Emil Holub prišel je danes popoludne v Ljubljano, da bode zvečer predaval v redutni dvorani o svojih skušnjah na potovanji po Afriki. Da je s tem predavanjem združena afera, je znano. Tukajšnja „Laib. Ztg." iznenadila je nas nekega dne, da bode slavni čeli prišel v Ljubljano predavat v korist nemškega „Schul-vereina". Mi smo to vest stignatizovali kot neverjetno, a narodno prebivalstvo Ljubljansko se s tem ni potolažiti dalo. Stvar je prišla do ušes dra. Ho-luba in ta je s pismi razjasnil, da njemu nemška namera poprej ni bila znana, ob jednem pa tudi izjavil, da na noben način za „Schulverein" predaval ne bo, nego le za kako dobrodelno društvo. To je bil tudi pogoj, da je deželni odbor za predavanje prepustil redutno dvorano. Tisti, katerim se je stvar tudi potem sumnjiva zdela, so pravo zadeli, kakor se danes kaže! Danes je „Laib. Ztg." odgrnila odejo in nekaj ur pred predavanjem, ko ima najbrž veliko narodnjakov ustopnice za zvečer že kupljene, razglasila je ves — manever ! Dr. Holub ne bode predaval za „Schulverein", ampak predaval bode v korist kranjskemu „Schul-pfennigu" m posebnim oziroiu na nem« ške šole- Tako eitamo črno no belem , tako je na mesto „Schulvereina" ustopil starejši bratec nSchulpfennigw, ki je sicer „Kranjec", ki pa ima zlasti za nocojšnji večer poseben ozir na nem- ške šol p. takn sp hudič preganja z Belcebubom! Prpvarjpn j« dr. Holub, prevarjen deželni odbor in prevarjeni so tisti narodnjaki, ki so konečno misli1 i, da bodo res dra. Holuba culi, ne da bi ob jednem s svojim denarjem pomagali gerinanizovati svoj narod! Takta nimajo veliko aranžerji dr. Ho-lubovega pohoda, a prekanjeni in zviti so, če je treba napfljavati vodo na svoj mlin. Sedaj imajo narodni ljudje pravico do uhoda v redutno dvorano, a — ustop jim je moralno zabranjen, ker se je manever v zadnji uri razodel. Baš to napotilo je nekatere gospode, da bodo še danes stopili v dogovor s slavnim drom. Holubom in ga naprosili, naj priredi še «lrugo preda v nuje, da bode njegovih zanimivih poročil m o gl a d e 1 e ž n a bi t i tudi ogromna narodna večina Ljubljanskega prebivalstva. Češki naš rojak bode ustregel tej želji, ter jutri predaval. Cisti donesek njegovega predavanja namenjen je revežem Ljubljanskim. — (Imenovanje.) Naučni minister imenoval je g. Simona Rutarja, c. kr. profesorja v Spljetu, konservatorjem spomenikov za Dalmacijo. — (G o s p. Jurij Šubic,) ki biva sedej že v Parizu dobil je naročilo, da bode za cesarjeviča Rudolfa delo „Die osterr.-ung. Monarchie in Wort und Bdd" napravil tudi ilustracije, zadevajoče kro novino Kranjsko. — (G o s p. prof. Ivan Šubic) odpotuje dne 15. t, m. na Dunaj, da se ondu priuči raznim obrtnim strokam. Po končanem tečaji pojde najbrže na potovanje, potem pa bode prevzel vodstvo obrtne šole v Ljubljani, katera bode v njegovi osobi dobila brez dvojbe najboljšo moč. — (P r i z a b av n e m večeru Pisateljskega društva,) kateremu je predsedoval g. P. G rase II i, čital je g. E. Lah učeno razpravo: ^Statistične črtice o kranjskem duhovenstvu." Potem je bilo posvetovanje o Strosmajerjevem večeru, katerega bode priredilo Pisateljsko društvo dne 17 marcija. — („Sokola" j o ur fixe) v soboto bil je srednje obiskan. Sklenilo se je v postu prirediti le še samo jeden zabavni večer. Reditelja temu bodeta gg. Dragotin Hribar in Fran 1) ež m a n. — (Slovensko gledališče) bilo je včeraj zopet razprodano. Predstavljal se je tretjikrat „Revček Andrejček", ki ima kljubu nekaterim pre-krepkim izrazom, posebno privlačno moč. Igralo se je izborno in so k popolnemu vspehu pripomogli zlasti gospodični Zvonarjeva in Gostičeva, gg. Borštnik, Kocelj, Danilo, in dr. Hlapca Anžeta igral je g. Kaj zel j, ter s prirojeno svojo komiko to ulogo prav dobro pogodil. — (Slovensko del. pevsko društvo „Slavec") priredi koncert v nedeljo, 18. t. m., v proslavo zlate maše biskupa Juraja Strossmayer-ja. — („Soče") sobotno številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka »Slovenskemu učiteljstvu". Uredništvo priredilo je drugo izdajo, katero smo danes dobili. — (Osepniee.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 moški, 2 ženski, 1 otrok. Ozdraveli: 1 moški, 2 otroka. Umrl nobeden. — (Jako lep meteor) videl se je preteklo soboto ob 9. uri 10 min. zvečer v Ljubljani. Mer mu je bila od vzhoda proti zahodu preko mesta proti Rožniku. — (Iz Spodnje Šiške.) Včeraj ob 2. uri popoludne zbralo se je pri „Ančniku" do 60 občanov. Namen zboru bila je ustanovitev požarne brambe za občino Spodnjo Šiško. Po izidu tega shoda sme ae računati, da dobimo v kratkem 43. požarno brambo na Kranjskem — Misel sprožil je g. Alojzij M a jer. Ker je našel skoro vsestransko soglasje, bode gotovo vse storil, da postane želja —telo. Zborovanje, h kateremu je prišel tudi gospod Fr. Doberlet, vršilo se je pod vodstvom gosp. Fr. D r e n i k a, kot prvomestnika čitalnice. Po običajnem začetnem govoru poudarjal je g. Doberlet namen in korist požarne hrambe in priporočal, da Spodnja Šiška lepo misel utelesi. — Predlog g. Majerja, da se ustanovi „požarna braraba", bil jejeduoglasno vsprejet. V začetni odbor voljeni so po nasvetu g. Ant. Kneza gg. Fr. Burger, Berzin, Dr eni k, Govekar, Juvančič, Jesih, A. Knez, Mau-rer, Mayer, Pogačnik, Suwa. Kot očitni dokaz živega zanimanja za ustanovitev novega društva je to, da so navzočni takoj podpisali 243 gld. Gg. Alojzij Majer in Štefan Pogačnik dala sta po 50 gold. Po napitnici na presvetlega vladarja, peli so Čitalničarji cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje poslušalo in ■ tem končal je orieijatni del zborovanja, a nadaljevala se je živahna zabava z na-pitnicami in petjem. — (Letošnja zima) bila je izredno huda po skoro vsej Evropi. Po vsej osrednjej Evropi, po Alpah, in daleč v Rusijo in ob Balkanu leži sneg tako debelo, kakor že mnogo let ne. Od Švice pa do sredi Rusije bil je železnični promet kar po več dnij ustavljen, ceste zametene in zveze pretrgane. Najhujše gospodaril je sneg v Alpah, kjer so se udirali snežni plazovi in po povprečni cenitvi pod-suli nad 300 koč in hiš in uničili veliko kvadratnih kilomttrov gozdov Tudi divjačina bila je hudo prizadeta, kar tolpoma uničevali so jo plazovi. Zima končala je tudi veliko ljudij in z Italijanskega prihajajo uprav tožne vesti. Celo v Hercegovini bilo je toliko snega, da je njegova teža predrla streho turški mošeji. Po ravninah bil je in je deloma 8e po 1 do 3 metrov na debelo, na Solnograškem celo do treh metrov. Velikanske snežne plasti bodo imele brez dvojbe upliv na lednike, da se ne bodo krčili, marveč zopet širili. (Sicer pa glej današnji dopis izpod Nanosa.) — (P r e m e n e p r i u č i t e 1 j s t v u n a K r a n j-ukem) Zi trdno so postavljeni gg.: Fran Povše, zač. učitelj v Osilnici, Alojzij Potokar, zač. IV. učitelj na čveterorazredni ljudski šoli v Cerknici, Alojzij Pin, zač. II. učitelj na dvorazredni ljudski šoli na Brezovici, Ivan Gottfried Evker, zač. nad-učitelj v Mozelji, Marko Kovšca, nadučitelj v Kropi (na Gorenjskem). — G. Matija Krauland, učitelj v Koprivuiku, dobil je učiteljsko službo na Smuki. - G. Gustav Spetz!*M\ učitelj v Beguajah na Gorenjskem, dobil je SiiiZbo v Boštanji na Dolenjskem. — G. Karol Završnik, učitelj na Selib je dobil II. uč. službo na trorazredni ljudski šoli v Toplicah. — G. Konrad Mali, učitelj na Dobravi pri Kropi, gre na jednorazredno ljudsko šolo v Križi pri Tržiči na Gorenjskem. — Gspdč. Deziderija pl. Lipold, dozdanja III. učiteljica na čveterorazredni dekliški šoli v Idriji, je postala II. učiteljica; gspdč. Roza-lija Gale, IV. učiteljica, je postala III., io na IV. uč. mesto na tej šoli pride gspdč. Marija Kavčič, učiteljica v Starem Trgu pri Loži. — Gspdč. Berta Heinrieher, učiteljica na c. kr. ženski vadnici in g. Fran Cetelj, učitelj v Stopičab, sta Šla v peko1. — Gspdč. Franja Šetina, učiteljica v Litiji, se je uč. službi v Brunu na Štajerskem odpovedala ter ostane še dalje v Litiji. — (Dijaška kuhinja v samostanu č. g g. oo. m i nor i tov na Ptuj i) je meseca jauu-varja t. 1. ubogim li akom 1137 obedov podelila ter v ta plemeniti namen 170 gld. 55 kr. izdala. Od 17. septembra 1. 1. do 1. marcija t. 1. je že 30G1 obedov podarila, potrosila pa 468 gld. 15 kr. Z nova so v človekoljubno sviho nastopni p. n. častiti gospodje darovali: 0. g. Modrinjak Matija, prost na Ptuji, 10 gld.; g. dr. Ploi Jakob, odvetnik na Ptuji, 9 gld 30 kr.; g. Klobučar Anton, c. kr. sod pristav na Ptuji, 4 gld. 50 kr.; g. Kunstek Luka, prof. na Ptuji, 4 gld.; g. Železinger Fran, prof. na Ptuji, 3 gld.; g. Cilenšek Martin, prof. na Ptuji, 2 gld. 40 kr.; č. g. Majcen Ferdo, prof. na Ptuji, 2 gld. 10 ki"; č. g. Hirti Fran, benefe. na Ptuji, 2 gld. 10.; g. Spindler Anton, c kr kan-clist na Ptuji, 2 gld.; i. g. v. Stanislav Prus, min. kaplan na Ptuji, 1 gld.; „Ljubenski Slovenci" 10.; č. g. Sinko Jož., kaplan pri sv. Jakobu v Slov. gor., 3 gld.; „Neimenovan" 4 gld.; č. g. Meško Jakob, žup. pri sv, Lovrenci v Slov. gor., 5 gld.; č. g. Terstenjak Jakob, žup. pti sv. Marjeti niže Ptuja, gld.; g. Zelenik Jože, odgojitelj in veleposestnik, 30 gld.; „Neimenovan" 1 gl.; č. g. Čuš Ivan, defic v Wetmanstilttenu, 5 gld.; g. Strah J., kmet, 1 gld. „Vesela družba š' jerskih Slovencev v Kostanjevici na Kranjskem je nabrala 8 gld. Zadnji dar, doposlan (J. novembra 1887 na Ptuj, še po neljubi naključbi ni bil izkazan. Prosimo oprostitve. Vsem častitim dariteljem in ljubiteljem učeče se mladeži izrekamo najprisrčnejšo zahvalo in stoterni: „Bog plati!" Imoviti Slovenci posnemajte jih, ter spominjajte se pri vsaki priliki naših ubogih slovenskih dijakov! Nadaljne milodare vsprejema č. g. v. Benedikt Hrtiš, gvardijan na Ptuji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Senožeče 5. marca. Častnim občanom trga Senožeškega imenoval je občinski zbor v včerajšnji seji vladiko Strossmaverja in okrajnega glavarja gospoda viteza Miroslava Schwarza. BeligračL 5. marca. Kolikor do sedaj znano, voljenih 130 radikalcev, 12 liberalcev. Berolill 5, marca. Cesar se je malo prehladih San Eemo f>. marca. Cesarjevič imel je včeraj dober dan. Kašelj in izmečki manjši. Suakim 5. marca. Derviši napali včeraj mesto a bili po več ur trajajočem boji z velikimi izgubami odgnani. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje in kunec.) Nadalje je tarifni odbor o stvari, za na^o deželo zelo važni, predlagal: 1. „Glavnega ravnateljstva poročilo, sla se napravi v pristanišči Tržaškem postaja za izkladanje in nakladanje, vzame se na zuanje. 2. Mampulacijske pristojbine 8 kr. pri južni železnici ni vzeti v državno poslovanje. 3. Prosi se, važnejša poročila pošiljati pravočasno tiskana udom. 4. Vlada se prosi, da se odločno potegne pri južni železnici, da se manipulacijska pristojbina 8 kr. znatno zniža." Po tehtovitem razgovoru, katerega sem se tudi jaz udeleževal, bili so ti predlogi vsprejeti, in Uer so opomnje o tej stvari, ki jih je podal gospod v adui svetnik dr. Liharzik, to stvar z mnogih strauij pojasnile, bod« mi dovoljeno, da jih doslovno navedem. „Vladni svetnik dr. Liharzik pripomenia, da se manipulacijska pristojbina 8 kr. računa samo pri tistih pošiljatvah, katere potekajo iz relacij, ki jih imajo izključno državne železnice dajati ter se o ddajejo na Tržaškem južnem kolodvoru na postaje državnih železnic avstrijskih, odnosno za katere je propisana oddaja na južnem kolodvoru Tržaškem. Ta pristojbine ne odpade tedaj samo pri pošiljavab od sv. Andreja in do sv. Andreja, ampak tudi pri po-šiljatvab od Tržaškega pristanišča in do tega pristanišča. Od vesoljnega prometa na črti Hrpelje-Trst manipulovalo se je meseca septembra 18H7 satno 21 odstotkov v Trstu. Odštejemo li od tega one po-šiljatve, ki potekajo iz vzajemnih relacij ter jim za-tegadel ni treba plačevati m inipulacijske pristojbine 8 kr., to vidimo, tla je že zdaj to pristojbino plačevati le malemu delu vesoljnega prometi Ako glavno ravnateljstvo res napravi postajo za nakladanje in odkladanje poleg založiše, to bo le trgovcem še manj potreba, povdreči se manipulaciji na južnem kolodvoru, to je plačevati južui železnici manipulu-cijsko pristojbino 8 kr." Slavno zbornico prosim, da to izvestje uzame na znanje z zagotovilom, da se bodem vselej trudil, zagovarjati po svojih najboljših tnačeli koristi kor-poracij. ki so me poslale v državni železniški svet. Zbornični predsednik izreka gospodu zborničnemu svetniku Karolu Luckmanu za njega trud najiskrejšo hvalo. XVI Gospod zbornični svetnik Ivan Baum-gartner govori o zidanji novega gledališča, da je v interesu glavnega deželnega mesta ter predlaga: Zbornični predsednik naj o tej stvari pridobi blagonaklonjenost mestnega zastopa in deželnega odbora. Predlog bo vsprejme. XVII. Gospod zbornični svetnik Kari Luek-mann predlaga: Slavna zbornica naj se obrne do trgovinskega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da dovoli, da si lesni trgovci postavijo teht nico mostovnico na postaji Borovniški in da jo organi južne železnice smejo za pošiljatvo tistih, oh čijih troških se postavi, dotlej rabiti brezplačno, dokler se ne izplačajo troški. Govornik omenja, da-lesni trgovci tehtnice zelo potrebujejo, ter se na-deje, da bo južna železnica to bržkone dovolila, er bi po izplačanih troških postala tehtnica last železnice. Predlog se vsprejme. Rg=.!|arf<»Ri---i. marca 1888. Posebni parte se ne izdajajo, (173) A. Einspielerjeva slika v veliki obliki, na karton krasno izdelana, dobiva se po !M) kr., po pošti po .">."> ki-., pri upruvni-(170—1) Mtvu ..Slt>\ i iisIk-ii Nurotftfc". Trgovsk pomočnik z dobrimi spričevali v«prejine Me «lo 10. april« t. I. v prodajalniei mešanega Mag* g. Anton** Tf0VHfli na Sa\i pri Jeneiiienh i,Gorenjskn)- [161—'.i) {1 Prodaja podjetja. Zaradi smrti se pod tvrdko .IIKIP RFMRI1 k že nad 35 let obstoječa, f J steklarij a.%> po ugodnih pogojih proda. k§T Kaj več povedo Jos. Bernard ovi Uji dediči, v Ljubljani, na Marijinem trgu /fo? št. 5, v Slonovih ulicah Št. 4. (171—d VUt^ P Visokočastito p. n. občinstvo! Imam čast objaviti, da bodem oriliniral o,I »o« Im»«»> 51. t. 111. v hotelu „Stadt Wien" št. 23, H. nadstr., od IO. ure do 1,1. ure dopolnilne in od $. ure do 3. are popol ml ne. Dunaj, dne 3. mat ca 1888. Z odličnim priklonom 171 — 1) AVGUST SCHWEIGER, !z©"foo:z;ca.ra,-vxills:. Važno za trpeče na prsih in plnciii. Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, Zaslizenje, katar in o3lovski kašelj, /.a take, ki žele dobiti čist in krepak glas, za škrofeljnaste, krvične, slabotne, bledione in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, h poln—17) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovia v LJubljani, ■i Razpošilja se vsak dan po pošti. MM n — M 1 -t cs i cs 3 » U - p " O. - T - := lT~ 2 — S* i-n 03 c: — ~' - p •o CV i i * S s ■* S •* p oo -T — c c* io s .-—■ *-i 11 M« S H e g * 5" t ' oSE. ~ «»1 .OD-, c § .1« N i - & a -i p i, P OM as co j* S'«— ■-3 n tn p i E© i (m co fl rr; 5' j> ČT 2- § £3 2 = rc ca s. — I M cr. P O T k? « r ° is.- • cd |b»e; n co >-a pr -! — 9 M 5-' a>' 3 o a p O p -J s tr pr a. _ 3 3 i: i d c_li 0 w _ O* o o o o£ r- q I I I« I I I I I I I I ! a a = a a H M M> 00 O i tw J; U1 T C ^1 —l o, levo l_ cr. ~j cr. io --s op -_i p ti »i 6 i' *i ć i' j cr. ^ g |I| p b cp — — x h3 13 i o'o Bi t* n *< aro F a.* O ena S^" W ; » 2 s O cr h BJfOO —.T9 (H; » a rs S "» cm tn w s N 3 S n !> p« p )P. So . tn t3 « i-i- C« n s S- 00 en h-« Se O 'i K) -J (O I tO >—' OOC tc S: M w tc c *jc I h h y ic j. i; o - I 9 9 - 3 3 £ »1^1 I I g I I ca 2T 3 &3 o O) p o — M Olg i co cB s". O •< Cl. O cr o« ur *^ pr o o o s as rt- IT-! r-k o =. o do 3 B £ —• »s = 3 ce o to tO 00 h—. co O >—i co i—> CD 03 to to 7T -a o tO 00 CD J- to OD cc to o CO tO 2T w o o tsi I o* CD P- O <1 o »» ribi O H i o csa < T3 o B o 3 pt 3 o «3 13 a M a" O t: 5. E r 3< B r" p O i: ° CD oo , p^ o 3 . O" o 03 cr pr p O o 21757 M oo co Cl 64542 4158 gld c i-- Ol CD tO O p—" za v* o I—" t—> w cr 3 | dec. CD CD 3 - - co 1-^ —1 o i S- i 5 v" K3 s -3 Cl. 3 o* I p CO OO CO o B Cl. 3 3 p 0 Š 2 IS £ cd • P g M* P o t—• C' 5 rr 89 o pr- tr o ESJ N p g o pr £ " 2" S < f 3 CL. ° cr pr = o oi B =3 g 8 ft3 d a. pr o. o 2 B 2^ s3 p pr p- pr o o B S 3 i+B rtom o CSI N p p Cr p cu — ^—^ pr p pt 2_ Cj < o B o o — s p b 0q o s) pr o (t S, rt < < M s 3 1.1 oo & a S- 2 < -r^ p =j ET 9 a — g CD p, o cd por . . cd ° d 3 - s p 3 33 CD CO 1L -T.. o < H- to Ci Ci c -q to o H-* »:0 co tO Ci -q 03 p* o O o tO to CO o ~1 O o -^1 co to to tO -1 co Ci Vi -4 OS 1 o to to Cl c» Ci t—» CO ~1 1 o -1 co O -J w o 1 0 I O4 t—• ►g p I o? IS. B. o CD 2S 5C< •-s »s 2 o co g co p Cl, . 3 ce» Hi o n< cr cd 3 o pr 53 n Cl, rh •S. B: Cl. p O co — r-»- ts>< p B B pt * o ^ o cd o p p 3 CV. cr 3 p cr cd 3. C-i pr c o o c/3 . 3 cm p p 3" 3 • 3 p p tn B i—• g * c« 5. 3_ cd CL, B O 3- cd -i 05 3 Cft 2 CC 3 ?r CO cu — C Ci co Cl. ,_, -- _ co 1—J >—> co £. co OD C7i OS co co co to p- Oi O C" oo co Ci M -l o o oo —J -J Ci 00 -1 I—' Ci OD co OO —J Ci to <1 OO *S cr O cr" tr. a. s tr w Cl, o cr ći« cd pr pr o o p* ^q ct< pa p cd «L co OD OO B p O cr M cd r^ pr p ►a 3. p pr 3t o S 3 2 Cu n< B cd S- s g« 3. pr S o < o* o Cl. S- 5 p cd Ci O Ci o cr a pt B v pr o B co o o 5 Cu * < cd cd < CO l—i O to I—' -J Ci co I—. to co *»- Ci o Ci o »fk Ci to CD to 1—1 — Ci "Z. —J Cl Ci co w^ 1 o ~1 co -1 Cl 1 I—' —a 00 co o o o o CD ca <75" o o < fi> 3 (D Mi g H« a. C ca o N i © •i- O to OD — 3 I & -a o -t o < 3 03 ta- li) © E CD t* © © ►ti p w < p Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vo fin j a k. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne." D9:D