Za Ameriko celolelno poUelno četrtletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja Novi narotslkl naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo pa poraMlenera prostoru in sicer 1 mm visok icr 55 mm širok prosto; za tnkiai 2 K za večkrat popust. 13. štev. V Ljubljani, sobota 15. Januarja 1921. l’oS,"ina Pw,na * s°tOTinI- iv. leto. Velja v Ljtibitani in po pošti: telo itlo , , K 350*— pol Icla . '; ■ . „ 183 - lelrt lc(a . „ 99-— la mesec . . 3&-_ Za inozemstvo: cc.o Ido ... K 483- pol leta. . . . „ 2401— želrt leta . . . „ 120-— }a mesec . , . „ 40 — Uredništvo je v Ljublj&ni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. ^Telefon štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. 1 Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo, — ——.................... Rokopisi se ne vračajo. ............. Prestolni govor v konstituanti. Beograd, 14. jan. (Izvirno poročilo.) Že zjutraj so se začele polniti ulice z ljudstvom, ki je radovedno čakalo regentovega pohoda v kon-stituanto. Ob deveti uri so prišli na ulice gojenci vojne akademije ter vojaštvo. Na glavnih ulicah je bila razvrščena pehotna in konjeniška Kraljeva garda, v stranskih ulicah je stalo topništvo z oddelki strojnih pušk itd. Ob enajsti uri so zagrmeli topovi. Pred odhodom regenta iz dvora je pozdravil poveljnik beograjske garnizije na ulicah stoječe vojaštvo s klicem: sPomozi Bog junači!« Vojaki so mu odgovorili »Bog ti pomogao!« Poveljnik je nato pregledal čete. Regent je prišel na ulico s spremstvom: na čelu te svirala fanfara, za njo je jahala konjiča, in za njo je vozil voz z regentom. V voz so bili vpreženi štirje belci. Ob strani so jahali gardisti. Regent jc sedel v vozu v generalski opravi. Imel je na sebi vsa odlikovanja. Poleg regenta je sedel Pašič. Ob vozu je bilo Videti adjutante regentove. Množica je prestolonaslednika burno pozdravljala. Pred vhodom v konstituanto je regenta sprejel predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar. Prisotni so bili vsi Člani vlade in predsedstva skupščine. Dr. Ribar je prosil regenta. naj gre v dvorano, čemur se je prestolonaslednik odzval z mirnim in krepkim korakom. V zbornici je regenta pozdravilo silno ploskanje. V dvorani so poslanci stali. Pre-stolonasldnfk je stopil na kraljevo tribuno. Okolu njega se ie zbralo predsedstvo konstituante in vlada. Nato je regenf mirno in s prevdar-kom prečital prestolno besedo: Gg. narodni poslanci 1 Z božlo milostjo nesmrtno hrabrostjo, neomejeno vdanostjo naroda In pomočjo naših velikih zaveznikov je dovršeno osvobojenje In uje-dinjenje našega celokupnega naroda, Katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti In ki je danes tudi mednarodno priznano. Po volitvah v usta-votvorno skupščino, izvršenih v primernem redu in svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki In mi sploh nismo nikdar mislili na niiiiovo grajenje, ker je vse prejšnje, od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno samo v naše osvobojene in ujedlnjenje, In moj vzvišeni roditelj N/. Vel. kralj Peter I. le živel vse svoje življenje v želji In nadl, da doživi ta srečni dan. Ostarel In onemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosil z narodom za narod, vam po meni pošilja svoj kraljevski pozdrav. Dobro nam došll bratje Iz vseh krajev uafo prostrane In mile domovine r željo, da srečno vršite svolo velike zgodovinske posle. Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost narodnih poslancev izpopolni In kronal Gg. narodni poslanci 1 Prepričan sem, da boste pri Izmenjavi misli o stvorltvl ustave Imeli pred očmi samo splošno dobro • ?ega naroda In da ne boste Izgubili iz v nobenem trenotku, da je ta nart j .. >letja trpel muke pod sovražniki, k| so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edlnstvo ter onemogočili ustanovitev močne države. Zavirali so njegov narodni razvoj, trošili njegovo moč In pridobitve, prelivali njegovo kri za ojačenje moči osvojitellev it, samo globoka nada, da bo enkrat prišel trenotek njegovega osvobojena In narodnega ujedlnjenja, ga je vzdržala v življenju. Gg. narodni poslanci! Mojo zaupanje v narod je nsomajno. On Je s svojo politično zavestjo na vlSlni naloge, ki je pred nami. Treba je, da ec ta nalosa izvrši tako, -da naša ustava v vseli svojih ustano-vah la perspektivah, ki jih ustvari, ostale velik dokument našega vsestranskega Jiapredka. NaJl pradedi so se tu naselili In •ni smo osvobodili ter prvikrat uedinili na-$e narodne pokrajine v eno državo. Ta država Je naše prvo dobro in naša največ* la pridobitev. Ustava ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trajnosti in nada- ljnega razvoja. Preizkušajte in določite, gg, poslanci, te pogoje! V tem so vaše pravice lu vaša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornost na enega teh pogojev. Mislim na najvažnejše: To je pravica, pravica vsem delom našega naroda, pravica vsem verolzpoveda-njem, pravica velikim in malim, močnim In slabim, pravica vsem, ki niso našega Imena In plemena, pa so naši državljani. Razvoj družbe in državo posebno obrača našo pozornost gospodarski pravic). Splošno je prepričanje v svetu in splošnja težnja, etilo sledeče: Pašič, ki je imel sesti k regentu v voz. je opazil, da je pozabil cilinder v konstituanti. Zato je ponudil Pašiču dr. Ribar svoj cilinder. Nekdo je medtem pripomnil: »Evo Pašiča v Riharjevem klobuku«, nakar se ie čula še druga opazka: »V tem je simbolično izražena cela današnja politična situacija«. Regent se je nato odj>eljal skupaj s Paši-čem v dvor. Seja je bila med tem časom prekinjena. Po odmoru je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda: Določitev dnevnega reda prihodnje seje. Predsednik stavi na dnevni red bodoče seje, ki bo jutri ob 4. »opoldne, kot prvo točko »Razprave o poročilu verifikacijskega odbora« in kot drugo točko izvolitev dveh odborov za revizijo poslovnika in ustavni odbor. Za odbor za revizijo poslovnika predlaga analogno členu poslovnika, kj govori o verifikacijskem odboru, da se sestavi iz 20 članov. Predsednik: Sprejme li skupščina ta predlog? (Sprejme. — Glasovi: Ne sprejme. — Graja. Hrup.) Prevodnik nato še enkrat vpraša, ali se sprejme predlagani dnevni red, ki se zatem sprejme. Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri ob 4. popoldne s sprejetim dnevnim redom. Seja se je zaključila ob 11.30. ... Beograd, 14. jan. (Izvirno poročilo.) Današnje seje ustavotvorne skupščine se niso udeležili: komunisti, Radičevci, soeijalni demokrati in republikanci. Soc. demokrati so pozneje prišli, a šele potem, ko je regent zapustil poslopje konstituante. Pred koncem seje so hoteli protestirati proti temu, da se je konsti-tnanta otvorila s prestolno besedo. Dr. Ribar ki je medtem sejo zaključil, je odšel v predsedn. sobo. Soc. demokrati pa so Se naprej protestirali. ker jim ni bilo dovoljeno govoriti. V tej zadevi bo podal na jutrišnji seji soc. dem. posl. Divac posebno iziavo. ITALIJA SE ZANAŠA NA NASO SLABOST. I.DU Split, 14. jan. »Novo Doba« komentira zavlačevanje Izvršitve rapallskc-ga dogovora ter pravi, da mora bltl razlog, ki navaja rimsko vlado,' da se ne požurl, temveč da čaka. »Nova Doba« pravi, da so to deloma naše notranje razmere, ki še vedno niso urejene, politični položaj v Beogradu In nesoglasje strank, morda tudi držanje Radičevo, Italijani računajo s presenečenj), o čemer pričajo gotovi sumljivi pojavi. Ljudje iz okupiranih krajev zatrjujejo, da hodijo agenti po vaseh okupiranega ozemlja, da rovarijo proti Jugoslaviji, širijo plenilsko In versko mržnjo ter agitirajo za hrvatsko republiko. »Novo Doba« ne trdi, da so to agenti italijanske vlade; ta pa morda niti ne ve za te agente, karakteristično le pa vendarle, da Italijanska okupacijska obiastva to pripuščajo. KAJ JE RESNICA? LDU Zagreb, 14. jan. »Riječ« poroča Iz Beograda nastopno brzojavko: Kakor doznava Vaš dopisnik iz merodajnega vira, ni naši vladi ničesar znanega o noti italijansko vlade, s katero bi le-ta javljala, da bo mogla naše ozemlje izprazniti šele meseca maja. Take brzojavke sploli ni. LDU Split, 14. jan. Vesti Iz okupiranih krajev potrjujejo, da Italijani še ne nameravajo izprazniti Dalmacije. V Starem gradu pozlvljejo oglasi prebivalstvo, da do 15. tm. naznani število rodbinskih članov radi aprovizacije. D’ ANNUNZIO. Trst. 14. jan. (Izvirno poročilo.) D’ Annunzio namerava, še Pred izvolitvijo novega predsednika reške države izdati takozvano »plavo knjigo«, kjer bo opisal med drugim tudi to, kako je delal pod enim klobukom z italijanskimi vladnimi krogi, ki so mu prigovarjali, nai se v Interesu Italije odločno upira izvršitvi rapallske pogodbe. D’Annunzio je vsled napada generala Cavi-glie na Reko zelo užaljen in meni, da je postopanje italijanske vlade napram njemu, kj je vršil samo sveto dolžnost do domovine, felonija, katere ne more odpustiti. TELEFONSKO-BRZOJAVNI * ŠTRAJK V AVSTRIJI. Dunaj, 14. jan. (Izvirno poročilo.) Tehnična unija se je danes posvetovala glede proglasitve telefonske in brzojavne stavke. Sklonilo se je, da se počaka na tozadevni odgovor od vlade. Kakor tehnična unija izjavlja, so uslužbenci pripravljeni, da proglasijo stavko vsak čas. Vendar vlada na Dunaju splošno mnenje. da do te stavke ne pride. Ta trenutek se vrši ministrski svet, ki bo trajal bržkone pozno v noč. Kakor izve naš dopisnik, bo vlada ugodila zahtevam že iz strahu, da sc ne pridružijo stavkujočim tudi železničarji. . k Gradec, 14. jan. (Izvirno poročilo.) V stavki poštnih nameščencev nobene izpremembe. Dunaj, 14. jan. (Izvirno poročilo.) Neki dunajski poštni urad, katerega nameščenci večinoma niso stopili v stavko, ie nemoteno dalje uradoval. Stavkajoči so vsled tega danes urad napadli in hoteli stavkokaze vreči na ulico. Nastopila ie policija, ki je napadalce razkropila. RAZMEJITEV Z BOLGARIJO, ;v LDU Beograd, 14. januarja. Danes Je g. Pašič v ministrskem predsednlštvu sprejel delegate medzaveznlške komisije za razmejitev naše kraljevine z Bolgarsko. Pri tej priliki so govorili o korakih, ki so potrebni, da se sedanje stanje brzo konča. V medzaveznlškl komisiji so bile zasto-pane Francija, Anglija, Japonska, Italija In Bolgarska. sovjeti in štavke. Kopenliagen, 14. jan. (Izvirno poročilo.) »Svenska Tageblat« poroča, da je Izdala sovjetska vlada stroge odredbe proti stavkujočim. Vsak stav kujoči se bo kaznoval s S leti ječe, njegovi obitelji pa se bodo odvzele živilske karle. "v<’ 11 Dedščina po mali antanti. Vprašanje mate antanto stopa zadnji čas bolj in bolj v ozadje. O mali antanti se piše samo še kot o vprašanju, ki polagoma, a vztrajno zapada pozabljenju. Kakor vse kaže, male antante po prvotni koncepciji ne bo. Od nje Je ostala samo zveza med Češko In Jugoslavijo. Romunija In Poljska se ji nista pridružili. Češki načrt male antante se je torej Izjalovil. NIČ boljše se ni godilo Ideji romunskega zunanjega ministra Take Jonesca, ki Je hotel zasnovati zvezo malih srednjeevropskih držav v velikem slogu. Jonescu je delal na zvezo Romunije, Češkoslovaške, Jugoslavije In Poljske. Te države bi po njegovem načrtu tvorile Jedro male antante, ki bi bila veliki antanti v oporo. Tod-i misija Take Jonesca je končala v Poljski. V Varšavi so romunskemu državniku povedali, da Poljska ne more podpirati njegovega računa. S tem je bila tudi ta ideja male antante pokopana. ; Čehi so to kmalu uvideli, spoznali so pa tudi, da se mora vprašanje nasledstvenih držav v osrednji Evropi vendarle utrditi z enotno Ironto. Potipali so v Rimu In seda] lili drži misel, da se ie po podpisu rapalske pogodbe razmerje med Italijo in Jugoslavijo vendar v toliko izboljšalo, da bi bili obe državi pripravljeni skleniti skupno zvezo s Češkoslovaško. V zvezi s to mislijo je obisk italijanskega zrni. ministra Slorze, ki pride v Prago baje okolu 20. t. m. Še prej pa menda posctl dr, Beueš Rim. Ideja male antante se torej skuša iz« obllčitl v trozvezo med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Italijo. Seveda ostane za nas odprto vprašanje, če jc taka zveza danes mogča. Vzprlčo današnjih razmer moramo v možnost to zveze dvomiti. Kljub temtr, da je politika stvar hladnega razuma, se nam ne zdi raogče, da bi mogla Jugoslavija vzdrževati z Italijo srčne in prijatelj, ske odnošaje dokler nam Italija ne vrne našega ozemlja In naših 600.000 vojakov« Dokler Italija ne popravi te napake, Je vsaka zveza ž njo Izključena. Če bi se pa kljub temu kaj sklenilo, bo tisto kratkotrajno ln brez vrednosti. Zveza na podlagi puhle irazc ne pomeni nič. Zato gledamo Jugoslovani v nameravano češkojugoslo-vensko-ltalljansko zvezo z nezaupanjem la skepso. Nov kurz politike demokratov? Pristanek na načelo upravne decentralizacije? Beograd, 14. jan. (Izvirno poro čilo.) Danes* sta se v imenu demokratske stranke pogajala Ljuba Da-vidovič in dr. Angjelinoč z muslimanskima zastopnikoma Korkutom In Maglajličem. Na dnevnem redu le bilo vprašanje o možnosti sodelovanja muslimanov v Pašičevi vladi. Eden od delegatov je izjavil vašemu dopisniku, da sc varajo vsi oni, ki menijo, da je muslimanom samo do rešitve vprašanja agrarne reforme. Za muslimane je velevaž-no tudi vprašanje notranje ureditve države. Muslimani zahtevajo pokrajinsko samoupravo. Nevarnosti, da se ustava izvede s silo. se bodo branili z vsemi odpornimi sredstvi. Z ozirom na stališče muslimanov so demokrati pokazali precejšnjo no-pustljivost radi samouprave. Lahko se reče, da se ie kurz demokratske politike izpremenil. Beograd. 14. jan. (Izvirno poro-> čilo.) V kurzu demokratske politike se opaža očitna izprememba. Ljuba Davidovič, dr. Angjelinovie. Draš-kovič in Milan Rojc so se izjavili za izpremembo kurza ter za popustlji- vost. kompromis in za sodelovanje z ostalimi strankami. Čer*™v mnenje omenjenih štirih poslancev za’ stranko še ni odločilno, se veveric;, more slutiti, da bo ta zahteva nekaterih, voditeljev v klubu demokratom prodrla in da bodo morali d^nokhi-ti odstopiti od svojega antralistične-ga principa. Kompetentna osebnosti je to vašemu dopisniku potrdila1.’ Sedaj gre le še za to. kakšen naslov naj se uporablja, ali pokrajina, ali oblast itd. Toda to vprašanja se smatra bolj za.formalnost. Važno iu gotovo je le to. da so demokrati načeloma pristali na decentralistično ureditev države. — Neki muslimanski zastopnik je izjavil, da so demokrati popustili napram klubom, ki bi bili pripravljeni na kompromis m da so zato muslimani našli podlago za sporazum. Na današnji de-mokratsko-muslimanski konferenc! da je vznikla ideja, da je treba smer politike demokratov revidirati. Likvidacija sedanjih pokrajin bt se imela utrditi s posebnim zakonom. .. . OKOLU VLADE. | Beograd, 14. jan, (Izvirno poročilo) Zemljoradnlčkl poslanec Vojislav Lazič je poročal danes v zemljoraditičkem klubu o pogajanjih, ki jih je Imel s politiki sedanje vlade. Klub sl ni edin v vprašanju, ali naj zemljoradnlkl stopijo v vlado ali pa naj se samo izjavijo, da bodo vlado podpirali pri reševanju ustavnih vprašanj. Dr, Korošec in muslimani mislijo, da zemlloradnl-ki ne stopijo v vlado. Vsled tega se raznašajo vesti, da bo moral Pašičev kabinet pasti. Pašič ic pozval na pogovor muslimanskega vodjo Maglalllča In se le ž njim dalje časa ra/go varjal. Maglajllč In dr. Brusnica mislita, da bi muslimani mogli stopiti v vlado; večina mnslimanskih poslancev se pa temu mišljenju upira ter je le za širšo koalicijo. — Politični krogi menijo, da ni verjetno, da se bo Pašič pogajal radi vlade z dr. Korošcem, ker ta še vedno vztraja pri nadelu avtonomije hi pri pokrajinskih zborih, BOLGARIJA IN ROMUNIJA. LDU Budimpešta, 14. jan. Javljajo iz Bukarešte: Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je naglašal zastopnikom časopisja, da ni bilo nikdar nobenega jjravega vzroka za sovražnost med Romunijo in Bolgarijo. To sovraštvo ic netil edinole car Ferdinand, Čigar vpliv pa jc ponehal. Bolgarija pričakuje. da se bo Romunija glede bolgarskih zahtev po poti do egejskega morja postavila na njeno stran, ‘ , PERET POVERJEN S SESTAVO I RAN, COSKE VLADE. LDU Pariz, 14. Jan. Ministrski predsednik Mlllerand je poveril Peretu sestavil novega kabineta. Peret je Izjavil, da Je na, čeloma za to pripravljen. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 14. januarja. . ' Vaiute in devize. Zagreb: dolarji 143—145, avstrijsko krone 242—23, carski rublji 60—75, tranco-skl Iranki 870—900, napoleondor 475—180, nemške marke 205—206, romunski leji 196 —198, italijanske Ure 510—515, souvereiti 642—0. Dunaj: dinarji 1960—1980, dolarji 702 —706, »rane. Iranki 4262.50—4292.50, švicarski Iranki 11.275—11.325, češkoslovaške krone 849—855, madžarske krone 122.25 —124.25, Ure 2545—2565, nemške marko 79.50—81.50, funti 2720—2740. Praga: dinarji 225, nemške marke 121.25, švicarski Iranki 1308.50, francoski franki 514, lire 291, funti 314.50, dolarji 83, avstrjske krone 11,65, poljske marke 7.25. Curih: Berlin 9.27 ln pol, New York 641, London 23.98, Pariz 39.15, Milan 22.20, Praga 7.85, Budimpešta 1.05, Zagreb 4.40, Varšava 0.75, Dunaj 1.22, avstrijske krone 0.95 Efekti, Zagreb: Banka za Primorje 1050» Jadranska 1800, Jugoslovanska 594—598, Ljubljanska kreditna 900—905, Praštedlo* na 3200—9300, Rlječka ptička 500-55, Za samostojnost Reke. Resolucija avton^majev in socialistov. Zadnle dni se ie vršil na Reki velik zbor reških beguncev, pristašev avtorriaške in socialistične stranke. Na shodu je bilo tudi mnogo drugih Rečanov. Po dolgi debati o razmerah na Reki so zborovalci sklenili sledečo resoluciio: Paoallsko poerodbo. ki zaeotavlia Reki večno neodvisnost, smatramo za pošteno. Reka se ne more razvi-iati kot središče narodnostnih bolev. V niih bi morala orooasti. ItalHa ie z oboi oženim napadom dokazala, da le smatrala dosedanie stanie na Reki za nezakonito. Ali bo ta Italiia zahtevala. da se snostule ooeodba sklenjena v Opatiii?' Ali bodo vsi legiionarii brez izieme zaoustili Reko? Ali se bo DiAnnunzio prisilil, da takoi zapusti Reko? — Zborovalci so dalfe Dovdariali. da gospodari sedai na Reki samo aneksi kinistična stranka, dasi obstoie raz-ven aneksijonistov tudi avtonomaška demokratska stranka, liudska stranka slovanska in — socialistična stranka. Zborovalci so dalie vprašali Italiiansko vlado, leda! in kako Hm misli omogočiti povratek na Reko. v mestu samem na zagotoviti svobodo in sigurnost. Stavili so na italiiansko vlado vnrašanie. kako more Italita dopustiti, da obstoiata na Reki dva bataliona milice. Nadalina vprašanja in zahteve Rečanov-besruncev se clase: Svečano izjavljamo, da fe Reka namenjena dela. V svobodni državi Reki ne bo nobene slovanske nevarnosti. Reški Datriiotizem fe zelo daleč od prisilienesra italiianstva. Slovanske šole. v kolikor bi obstoiale na Rekk ne bi tvorile nobene slovanske nevarnosti. Na Reki ne more biti niti slovanske niti Italijanske nevarnosti. Dober sporazum z Jugoslavijo ie maše živlienisko vprašanje. Mi se Jugoslaviji ne bomo nftl predali niti prodali. Slovanski meščani Reke so naši br.itie hi moraio imeti iste pravice kiot mi. Vnrašanie luke Baroš se mora ta-kei razčistiti. Cilj avtonom. demokratske stranke jia Reki ie zveza vseh meščanov za koristno delo brez ozira na nlenie ali narodnost. Ko bo ta cili dosežen, postane tudi stranka brezpomembna. Zato zahtevalo avto-nemaš1. da v provizor. vladi sodefu-icio vse gori omeniene stranke. Ta vlada nai izdela volilne imenike in nai izvede volitve pod kontrolo oblasti k? so oodoisile raoallsko pogodbo. Dalie groziio Rečani, da bodo. če sc »im onemogoči povratek na Reko. stvorili provizorično protivlado v inozemstvu. V tel vladi bodo zastopali .samo reški patricUi in ta vlada bo imela iste pravice kot druge Dro-tivlade. ki so iih velesile tudi priznale. Resoluciio s to vsebino so podpisali zastopniki reške avtonom. demokratke in socijalistične stranke: Mayerhof, Segnan, Gothardi, Catari-jiich. Albertini Id BatevSttinL sko svobodo. Nemčija se italijanskim oficijelnim krogom ne zdi več Evropi nevarna. Tudi se italijanski gospodarski krogi ne boje. kakor francoski gospodarski politiki, brzega obnavljanja Nemčije. Najvažnejše vprašanje za Italijo je ustanovitev udruženja donavskih držav z Dunajem na čelu. ki se mora na vsak način preprečiti. Nezaupanje proti Jugoslaviji je takoj izginilo, čim je italijanski narod izvedel, da se Jugoslovani hkrati s Čehi upirajo vzpostavitvi Velike Avstrije. Iz sličnih razlogov si Italija ne želi, da bi se Avstrija združila z Bavarsko, kakor se tudi Francija upira združitvi Dunaja z Berlinom. Z Rusijo želi Italija čimpreje vzpostaviti trgovinske odnosnic. v orientalski politiki pa zahteva revizijo- sovreške mirovne pogodbe, da si pridobi zase turške sim* patije. _____ Z beograjske univerze. Beograd. 13. ian. Na snočnii seii akademskega senata beograjskega vseučilišča se ie sklenilo, da se mične z delovanjem v svrho širlenia prosvete med širše kroge liudstva. Ustanovile se bodo posebne ljudske univerze, v katerih se utedini akciia vseh prosvetnih in ostalih, udruženi. Dr. Oavrilovič, bivši rektor beograjskega vseučilišča ie izvoljen, da ootuie na Dansko. Švedsko in Norveško, kier so ljudska vseučilišča narhoH razširjena. da proučuje organizacijo in metodo teh institucij « Akademski senat beograjske univerze ie imef seio. na kateri ie podala svoie poročilo komisija, ki ie bila se-stavltena. da preišče afero izrednega profesorja Mladena Beriča. Berič le bil obtožen ttboia učiteliice Ružiče Stojanovičeve, k! ie bila ntecova zaročenka. Akademski senat te Beriču odrekel klasifikacijo za nameščenca beograjske univerze. Zahteval fe od ministrstva prosvete, da Beriča odpusti iz državne službe. naše čete napadle velike formacije komalistov vzhodno od Enighiela. iih pognale nazai in lih zasledovale preko Nizaka. V odseku Ušak ie bil sovražnik pregnan iz svojih postojank’ pri Raiiasu in Sebasciku. Dalie pro-diraioč so naše čete zadele ob sovražnika pri vrhovih Bazardlika. Sovražnik se umika in meče orožie od sebe. Stefani iavlia iz Carigrada: V Smirno prihajalo neprestano mnogoštevilni ranienci iz odsekov Brussa in Ušak. Upor Turkov v tem delu nostaia močneiši. Grki imaio nekai uspehov v odseku Inogi. Tudi pri Moandiru so Grki napredovali, ne da bi zadeli ob unor Turkov. Po zadnjih poročilih so Grki zavzeli Denizlu. Gospodarstvo. Politika Italije. A Pariz. 14. jan. Rimski poročevalec »Matina« je Imel razgovor z neko politično osebnostjo, katera je nazore italijanskih oficijelnih krogov glede mednarodne politike takole razložila: Italija za enkrat ne želi zvez it? želi. neglede na svoje obveznosti, ki jih ima vsled pripadnosti do en-tenie. po možnosti ohraniti, trgovin- Vojna v Mali Aziji. Atene, 13. jan. Glasom uradnih poročil od 12. januarja je oddelek armadnega zbora Smirne dobil povelie. da izvrši poizvedovalno ofenzivo v smeri proti Bossuvuku. Pri mestu Kobatsik fe poizvedovalni oddelek naletel na sovražne regularne čete. ki so bile moč-nc do 10.000 mož. Sovražnik se ie obupno upiral, vendar pa ie bil njegov odpor zlomljen, nakar le pričel sovražnik bežati v smeri proti Eski Seeru. Naši oddelki so zopet zasedli svoje preišnje postojanke in so zaplenili mnogo vojnega materiiala in uieli nrecel sovražnikov. Povsod, kamor oridelo naše čete. tih prebivalstvo z velikim veseljem pozdravlja. » Grško volno poročilo od 10. lan. ?'z Aten nravi: V odseku Brussa so Boljševizem in ruski kmet. »Frankfurter Zeitung« prinaša o boljševizmu in o niegovem razmerju do ruskega kmeta sledeča izvajania: Boljševizem nosi sedai na svojih širokih plečih ruski mužik. V tern leži protislovje in propast boljševizma. Lenin je sedaj to protislovje prikrival samo ood sredstvom svoie tna-clnavelllstične politike. Kako se mu bo to vnanrei obnašalo, te seveda drugo vprašanje. Ko ie Lenin 1917. leta začel revolucijo. ie naiboli vplivalo njegovo geslo: ZemUa le kmetoval — Za komuniste pomeni to geslo izdaiio mak-sističnih naukov. Politik Lenin hoče vladati, to na more sanio tedaj če uteši želio mužika do zemlii. Zato ie Lenin don.ustil, da se te razbil stari ruski agrarni sistem. Iz teh ruševin se ie dvignila milijonska masa kmetov. ki ie danes še neorganizirana ter brez moči v političnem življenju. S težkim srcem te dopustil Lenin rekvi-zicile živil za rdečo armado. V zameno za mužikovo žrtev pa skuša sedai dobiti iz inozemstva gospodarsko orodle in druge potrebščine za kmeta. Zunanja trgovinska politika sovjetske Rušite stremi razen po dobavi železniškega materiiala predvsem do dobavi teh predmetov. Zato žrtvuje vse svoie zlato. Boliševiki hočejo povzdigniti Industrijo radi kmeta. Med državljansko voino so se muziki bali da zopet izgube svoio posest, zato v lastnem interesu piso podpirali protire-volucite. Danes ie državlianska voina v Rusiji končana. Nastopil ie čas. ko bo začela tudi kmetova kritika boljševizma. Tu pa stoii ruski pokret pred novimi velikimi vprašanji, ki ga. bodo prepričala, da le naloga mini večia od naloge vojne. Pošljite naročnino! EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE ..JUGOSLAVIJA". CITAJTE JO! NAROČAJTE JO! Razna poročila. Določevanje častniških č-lnov, V ua-Srttt za določevanje Snov vseh aktivnih ln rezervnih Častnikov se sestavi komisija v kateri bodo sodetevalLi poveljniki vseh armad ln nekaj višjih častnikov. Smatra se to za potrebno zato, da bi se v bodoče napredovanje pravilno vršilo, (tonemi Vesovlč postavljen prod so* (Ušče zbog veleizdaje. Kasacijsko sodišče v Beogradu je odobrilo odlok, s katerim se general Vesovlč stavi pred sodišče radi veleizdaje. Oiirana Avstrije in Dunala. Lord Grey Je v nekem svojem govoru opozarjal na veliki Interes, ki ga Imajo nasledsvene države Avstro-Ogrske na tem, da se ohrani Avstrija ln Dunaj, kor ]e Dunaj v mnogih ozirih še vedno neke vrste središče. TITO—11111 Zakaj imamo tako gorak januar? Vse se čudi letošnji topli zimi. Sicer smo se zadnja leta takorekoč že odvadili hujšega mraza, toda za letos so nam kmetje prerokovali hudo zimo. in v decembru smo mislili. da nam bo treba v januarju pošteno kuriti, kajti obilica deceinbro-,vega snega se je zdela najboljša podlaga za debelo zimo«. Toda — sneg je izginil' in te dni beremo na termometru do 10 stopinj nad ničlo. Kaj povzroča tako toploto? Zadnjič smo se poučili, da so nam vrtinci nizkega zračnega tlaka nad Sredozemskim morjem povzročili nenavadno obilico snega v decembru. ko je snežilo do 20. dec. takorekoč vsak dan. Ves tisti čas je imela severna Evropa visok zračni tlak in mrzli vzhodni vetrovi so povzročili celo v Angliji zgodnji mraz, kakor ga tam že mnogo let niso pomnili. V zadnji tretjini decembra se je ,Vremenski položaj popolnoma spremenil. Območle visokega zračnega tlaka se fe moralo umakniti nazaj proti jugovzhodu nad osrednjo Rusijo, vso severozapadno Evropo pa te obvladal nizek zračni tlak. Odslej so sledili silni zračni vrtinci, prihajajoč čez atlantski ocean od Islandije čez velikobritansko otočje, čez Severno morje, Skandinavijo in Baltsko morje proti Belemu morju. Ker ima južna in južnovzhodna stran teh vrtincev nizkega tlaka v glavnem južnozapadne vetrove, ki prihajajo od morja ter nosilo gorak zrak, vlago in oblačno vreme, je imela odtlej zapadna in srednja Evropa tople dni. Druga euako važna sprememba za naše kraje je obstojala v tem. da Je nizki zračni tlak s Sredozemskega morja popolnoma izginil in na njegovo mesto je seglo od jugozahoda okrožje visokega zračnega tlaka. Zapadno od Pirenejskega polotoka se drži namreč vedno veliko območje visokega zračnega tlaka, ki se mnogokrat raztegne preko Pi-renejev nad Alpe in celo nad Er-deljsko. Tako se je zgodilo na pr. ravno Ietožnje božične dni, kar nam ! je prineslo nekaj mrzlejših dni. v l Liublianl in okolici * z meglo, v | ostali Sloveniji pa večinoma z jas-| nimi dnevi. Tak vremenski položaj se je v bistvu obdržal tudi v prvi polovici januarja; severozapadna Evropa je imela nizek tlak, južna visokega. — Naše pokrajine so ostale ravno nekako na meji med visokim in nizkim zračnim pritiskom, ki je vedno nekoliko kolebala. Kadar se nam je topli in vlažni zračni vrtinec malo bolj približal, je baje zapihal jugozahodnik in gnal nad nami vlažne oblake ter topil sneg. kadar se je visoki tlak razprostrl malo više proti severu, se je zopet zjasnilo in malo ohladilo, toda vzpričo zapadne zračne struje le neznatno. Središča zračnih depresij pa so ostajala vedno od nas daleč proti severu, zračni tlak se pri nas ves čas ni posebno znižal, in do včeraj, dne 14. jan. nismo dobili dežja, dasi ga je nam je nebo tolikokrat obetalo. Pričujoči dnevi nam pričajo, kako bi bilo pri nas zimsko vreme, ako bi vedno gospodoval le vpliv toplega Atlantskega oceana. To bi bilo pravo tipično namorsko podnebje, kakor so ga trajno deležne liaibližie primorske dežele Atlantika. O IZVOZU NAŠEGA ŽITA. »Jugoslovenski Llo.vd« izvaja v članku »Gospodarstvo godine 1920« med drugim: Od službene strani sc je hotelo enkrat zbuditi vero. da imamo ogromne prebitke žita za izvoz, a potem zopet, da imamo premalo žita celo za lastno prehrano. Dokler službeni aparat za poročanje o gospodarskem stanju države ne preneha biti tendciicijozen. se ga ne moremo posluževati. Po neslužbe-nih virih lahko trdimo, da moremo z našo letošnjo žetvijo prehraniti ves narod, in še nekaj izvoziti. Kar se pšenice tiče, ne verjamemo. da io bomo mogli izvoziti določenih 15.000 vagonov. (Od teh se je izvozilo baje šele 3000 vagonov, Op. ur.V Na koruzi in ovsu bo velik preostanek. Koruza je obilno rodila ter je bila tudi zelo suha spravljena, vsled česar se bo lahko izvažala že februarja, dočim ie sicer še-le v marcu in aprilu sposobna za izvoz. Za koruzo in oves se obeta dobra prodaja z ozirom na današnje cene in sedanje stanje inozemske valute napram naši. Težje pa bo, če se bo naša valuta popravila in nam bo porastel kredit v inozemstva, konkurirati v inozemstvu s koruzo in ovsom iz Amerike. Gotovo bo to nemogoče, ako ostanejo sedanje izvozne carine in transportne postavke. — UDELEŽBA DELAVCEV NA DOBIČKU. V Angliji se nahaja mnogo industrijskih nodietii. ori katerih fe uvedena udeležba delavcev na dobičku. Mnogo takšnih podfetii. ki so ta sistem uvedla, so ga potem zopet opustila. V nekaterih podietiih se Je prišlo do zanimih rezultatov. Neka družba za pro!zvaianie plina ie plačala svo-ilrii delavcem liadobičku udeleženim 750.000 funtov šterlingov tekom 30 let. Podietie bratie Lever (milo »sun-lisrht«) ie izplačalo svojim delavcem približno ravno toliko tekom 10 let. Število na dobičku udeleženih delavcev do raznih podietiih v Angliii znaša približno 250.000. Leta 1918. je znašal povprečni delež udeležnika 3 futrie šterlingov. 13 šMinffov in 3 nen-se, kar odvovaria približno 100 kronam do voiucm kurzu, oziroma 800 do 900 kron po današniem kurzu. Tako maihen delež seveda ni mogel vnemati delavcev za delo v taki meri. kot so pričakovali podietiriki. Ravno take skušnie so imela pod-ietia v Švici. Nemčiji in drugod, kjer so si mnogi delali velike iluzije o produktivnosti industrije. Podjetnik, ki zaposluje n. dt. tisoč delavcev. lahko zaslužj ISP#«m leto. ako zasluži od vsakega delavca samo 50 vinar-iev na dan. Ako se ta vsota razdeli med sotrudnike. te delež pač zelo maihen. Seveda velia to te za Dodtetia. ki delaio pod pritiskom velike konkurence z naiuianšitn dobičkom, ne pa za Dodietia, ki imaio takorekoč monopol v državi in ki izkoriščate tako svoje delavce kakor konsuinente. Zahteve delavcev po udeležbi na dobičku so v principu popolnoma opravičene jn naj bi se ta sistem skušal uvesti tudi pri nas. Praksa bo pokazala. če se bo obnesel. « žitne cene v Osijeku. Vsled ustavljenega tovornega prometa ni bilo zadnje dni nW kupcev niti prodajalcev. Vsi že težko pričakujejo vspostavitve prometa, lcer so zaloge v konznniu že izčrpan«. Pšenica se notira 1020—1040, oves 300 da 310, nova koruza 410—420, staja koruza 400—420. Moka št. 0 15.50, za kuho 14.50, za kruli 1350, otrobi pa 380 -400 kron. -f Na zadnji živinski seiem v Mari-boru. 12. t. m. ic bilo prignanih 7 konj, 4 biki, 119 vrlov, 240 krav in 16 telet. Dnevne cene so biiC 7—15 K za kg žive teže. Cene živini so poskočile na tem sejmu od 1—2 K pri kg žive teže. j-l- Cene vfr,u v Maribora se sučelo po kakovosti od 20—30 K za 1. Iz Češkoslovaške in Nemčije ic dospelo v Maribor večje števfo trgovcev, ki sklepajo kupčije za velike količine vina. + Revizija carin In trošarin. Ekonom-sko-llnaincijski komite ministrstva je sklenil, da se uvede revizija carin, trošarine m železniških tovornih tarlfov. Nameravano ic znižanje onft postavk, ki sc tičejo domače Industrije. + Gojenje tobaka v Jugoslaviji. Finančno ministrstvo Je izdelalo razpored okrožij in okrajev, v katerih se bo to leto sadil tobak. Vsem tem okrajem bo dovoljeno saditi tobak, ako ga bodo mogli proizvajati 30.000 kg na leto. [+' Normalni osebni promet na l"ž. žet Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Redni osebni promet se vzpo- stavi v istem obsegu kakor pred ukinji« ajem v poad.eijek, 17. t. in. — Poleg tega se še od 'r/. januarja naprej uvede na progi Maribor-Pragersko-Ormož osebni vlak z odhodom iz Maribora gl. k. ob 7.10 zjutraj. priliod v Pragersko ob 7.40, 'odhod iz Pragerskega 7.56, prihod v Ormož 9.07, in odhod iz Ormoža 9.48 in prihod v M.v ribor 13.14. + Normalni promet na državnih železnicah. V območju inšpektorata državnik Železnic v Ljubljani se vzpostavi v noči od 16. na 17. t. m. celokupni promet na vseli progah v istem obsegu, kakor je bil pred omejitvijo, t. j. pred 25. decembrom 1920. — Direktna vlaka štev. 1010 in 1011! odpeljeta že 16. t. m. iz Zagreba oziroma Ljubljane. + Normalni železniški promet v Bos* ni. Kakor doz nav a ministrstvo za promet, se na vseh progah v-Bosni viši normalen osebni in tovorni promet. + Nova tvornlca za svilo. Ministrstvo za prehrano je določilo, da se v Gjev-gjeliju ustanovi tvornica za izdelovati!e svile. + Osnovanje tovarne klobukov bliz« Zagreba. Tovarnarja klobukov Hugo Rei-nfger & Co. »z Komotave in Emerlk Fischer z Dtrnnja nameravata sezidati v zvezi s Prvo hrvatsko Stcdionico blizu Zagreba moderno tovarno za raszne klobuke, V ta namen so bo osnovala delniška družba z 10 milijoni kron delniške glavnice. Nova tovarna bo zaposlila okoli »DO delavcev. * [H- Potuaitkjanje dela. "V zadnjem času je zavladalo po celi Bvropl, zlasti v za-padnetn deiu, veliko pomanjkanje dela. Isto se opaža tudi v Ameriki, kakor smo že večkrat poročali. Naše delavstvo se radi tega seili v inozemstvo, predvsem v. Ameriko, misileč, da bo tam naš!o zapo* slenje. Venda:r pa je Izseljevanje v Ameriko odločno odsvetovati, kajti tam je že na stotisoče delavcev brezposelnih. — V Nemčiji je danes okoli 2 milijona delavcev brez dda. V Angliji bo kmalu, kakor lahko sklepamo po zadnjih poročilih, okrog 1 milijona na cesti. V istem poJožaju so nahaja Francija, Belgija, Avstrija, Italija, Švedska itd., v katerih državah tvoniicc ln podjetja neprestano odpuščajo delavstvo. H- Nove uredbe v avstrijski zunanji trgovini 15. t. m. stopijo v Avstriji v veljavo nove naredbe glede uvoza, izvora ln prevoza (tranzita) blaga. Prepoved uvoza ostane razen za monopolizirane predmete ln vojni mateirijal še v veljavi za luksurno blago in za blago, ki ga je doma dovolj. Prepoved izvoza je omiljena. Razen vsakdanjih življenjskih potrebščin (živfia itd.) se ne smejo izvažati sama one industrijalne islrovinc ter popolnoma »II deloma izdelani fabrikati, katerih ni V državi potrebna količina. Tranzit Je urejen tako, da tudi za blago, katerega uvoz jo prepovedan, ni potreba posebnega do-volenja. Dokler se nahaja to blago v Avstriji, je pod nadzorstvom carinske kontrole. Carinski uradi so pooblaščeni, da dovolijo uvoz blaga za pošiljke do 5 kg in 5000 K vrednosti, dokler ne nastane opravičena stimnja, da se s takimi pošiljkami hoče izigrati naredba o prepovedi uvoza. — Poleg toh novih uredb se ie tudi carina od 1. t. m. 501crat povečala, torej za 5000%. .+ Mednarodna prometna konlrcnea je vsled sklepa Zveze narodov sklicana v. Barcelono koncem lebrnarja. Na konferenci se bo razpravljalo o predpogojih za uspešen razvoj mednarodnega prometa. Konferenca se bo pečala med drugim tudi z vprašanjem prostega tranzita, z mednarodnim, vodnim ln železniškim redom. + Prlroduo bogastvo Poljske. Kakor znano Je Poljska po prirodi zelo bogata. Današnja poljska republika Je po obsegu’ približno tako velika kot Francija in ima 30 milijonov prebivalcev. Mesto Lodz je Imelo pred vejno 2 milijona vreten (pre-dilaiških), dočim je imela n. pr. cela Francija samo 7 in pol milijona. Pred vojno je producirala Poljska poleg Belgije največ cinka v Evropi, a kar se svinca tiče, je zavzemala ugledno mesto. Na Poljskem se nahaja najbogatejši rudokop soli v Evropi in neizčrpna ležišča železne rude ta dobrega premoga. Petroleja je proizvajala Poljska prod vojno 3 milijone ton letno ter je zavzemala v tem oziru tretje mesto na svetu. Njeni velikanski gozdovi obsegali 20 mH»ionov oralov ter bi mogli na leto dajati 14 milijonov m’ lesa. Za časa nemške okupacije so Nemci zelo izvažali les ter so pri tej priiM zgradili več ozkotirnih gozdnih železnic. Gospodarske nopri-ilke Poljske obstojajo največ v pomanjkanju železniškega materiiala. Vojna z Rusijo ln v vsakem oziru neurejeno gospodarstvo le tudi mnogo krivo, da se nahaja Poljska navzlic svojemu prirodi!emu bogastvu danes v tako slabih gospodarskih razmerah. + Alpinska montanska družba zgradi svej drugi plavž. Iz Gradca poročajo, da bo alpinska montanska družba v kratkem prlčeht graditi svoi drugi plavž. Dnevne vesti. — Rateče hi Bela oeč. Iz Kranjske eore nam uišeio: »V nobenem Easonisu se še ui ventiliralo voraša-nie. kako ic z našo državno mejo nri Ratečah i|j Beli peči. kakor da bi se samo ob sebi razumelo, da ie to Italijanska last. V obeh občinah živijo zavedni Slovenci, le v tovarnah v Bel! či ie nekabnrivandranih nemških delavcev. Z lenimi Dokraiinami Da nai izsrubimo tudi Drek rasni Belo-neški (Klanjški) iezeri! Kraii imaio ogromno bogastvo v smrekovih in mecesnovih gozdih, ki so iih italijanske komisiie že Dred dvema letoma cenile na 95 mili ionov lir. Tudi industrija ie leno razvita. Nai bi merodajni či like lij nemudoma vse ukrenili, da se Italiiani umaknejo do stare koroške meie. V svrho ureditve gospodarskih odnošajev se vrši na naši meji ob Muri prihodnje dni poseben komisijski obhod te črte od Radgone do Špilja. Naši obmejni posestniki se opozarjajo na to, da bodo vedeli uveljaviti svoje gospodarske interese pri komisiji. — Prepovedan zemljevid. Star šolnik nam Diše: »Zaman ugibamo. zakaHe ministrstvo prepovedalo Za-klovičev zemljevid naše države. Po vsestranskem študiraniu in primerja-niu pa smo prišli učitelji do sklepa, da so prepoved povzročili oziri na itali-iansko občutljivost. Zemllevid prisoia namreč Jugoslaviji pokraiine do talco-zvano NVilsonove črte. a tudi Zader ie naš. Mogoče na ie tudi. da se ie našim delegatom na taoallski konferenci pri pogledu na zemljevid zbujala slaba vest ter iim očitala preveliko DoiDustlfiyost Vsekakor pa se s takimi ukreni ne zbuja pri mladini značainosti in samozavesti, najmanj pa smisla za narodno propagando. ~ Preko konzmnentov. Državna vnovčevalnica za živino in mast v Uubliani se. opusti, oziroma lo prevzame konzorcii ljubljanskih mesarjev. Ta zavod ie bil sicer volna konstitucija. toda odkar ga ie prevzela državo, ic uspešno zadrževal nara-soanje csn. Ali bo novi konzorcij za slecoval iste citie? _ Kom« se le zvedelo, da prevzamemo Logatec kjer so baic pripravljene velike množine vina za izvoz k nam. lakoi so se oglasih »mteresentie« ter zahtevali zaplembo, oziroma visoko obdačenie m zacannanie, ker bi sc sicer kvarile naše v.uske cene. Konzumetov nihče ne vpraša. 6 km dolga nova železniška proga Konjice-Zrece se izroči danes lavnemu prometu. — Časopisu; telefonski pogovori. Od 2°. t. m. naprej so dovoljeni Časopisni telefonski pogovori v tu- in inozemskem prometu od 18. do 9. ure namesto od 21. uo 6. ure. Občni zbor društva »Sokol« v Medvodah se vrši dne 16. t. m. ob pol 9. url dopoldne v društveni telovadnici. Pevsko društvo »Slavila« vič- Ollnce vabi člane ter prijatelje društva na svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 16. t.-in. ob 14. v saiouu restavracije »Amerika« na Giincatj. k — Nesreča s samokresom. Prane Vidmar, kovač v Domžalah, je hotel snažlti svoj samokres. Ker pa ai pazil na to, 5e )c nabit je brezskrbno dalje znažfl. Sarao-kies Je držal tako, da Je cev gledala proti njemu in v tem treneta je pritisnil nehote na pero In samokres se je sprožil. Pri tem ga Je zadela kroglja v levo stran prs, kjor je obtičala. Po stopnicah Je padel Anton Čarman, dda\ rrl Sv. Katarina nad Tržičem In st pr. padcu zlomil desno nogo v stegnu. Fižol sl Je zatlačila pri Igri v nosnico Gabrijela Lenart, hči rudarja iz Skal moji Kcr Ji dornaCI zdravnik ni bolnrco. M’ S° 10 mora,i *** v — Huda svakinja Je Marjana Kmetič, žena Cerkvenika na Gor. Berniku pri Kranju, ki ne more trpeti moževe sestre Neže. Dne 11. t. m. sta sc prepirali in zabavljali. Marjana se je tako razjezila, da Je zagrabila lonec vrelega kropa In ga vrgla , V, °braK’ m Cenier ^ dobila Neža utde °P okt In e po obrazu in prsih. tvrdke e Wam« na danaSn®! »daš t\.dke g. Josipa PefeUihca Ljubljana. I = Izredni občni zbor »Društva luirolovanskilt novhiarlev« v LJub-liani se vrši tutri. v nedelio. ob 10. Lili ziutrai v ppsebnl sobi kavarne ^Zvezda«. — Stavbna dela pozimi. Zadnji teden ;smo imeli tako ugodno vreme, da so se •ia raznih stavbiščih začela nadaljevali *tavbna dela. Na voglu Dunajske ceste in ^Cesto na kolodvor je začela južna želez-.nica graditi zasilno uradno (poslopje, ki lev »ar dneh zraslo do stropa. Včerfti »a smo dobili prave jesenske naltve, ki so delavce prepodili. — Pomanjkanje tiskovin. Enkrat zmanjka kolekov, drugič znamk, sedaj pa v celi Ljubljani ni dobiti tovornih listov. V trafikah ne vedo iskalcem svetovati. Po srečnem naključju smo zvedeli, da se baje dobe tovorni listi na kolodvor« v — Šiški. Iz Udmata hoditi v Šiško po tovorni list je pač znamenje posobne državne modrosti. — Dve sliki na prodaj In sicer ena Franca Jožefa I, druga pa Elizabete — obe predvojno dek>. Ogledamo lih lahko vsak dan ob navadnih gostilniških urah v kuhinji gostilne P. na Sv. Petra cesti. — O. Toplikarju se nudi na ta način ugodna prilika, da svojo zbirko slik lia ta način še malo Izpopolni. — Zdravstveno stanje t Ljubljani. Pretečeni teden t. j. od 2. do 8. t. m. se je rodilo 27 otrok (16 moškega, 11 ženskega spola), umrlo pa Je 22 oseb, med temi 12 domačinov, 10 pa tujcev. Nalezljivih bolezni ni bilo. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi s vol e člane na redni občni zbor, ki se vrši 30. Januarja 1921 ob 2. uri popoldne v magistralni dvorani v Ljubljani. Spored: 1, Poročilo predsedstva. 2. Volitev predsednika, odbornikov In preglednikov računov. 3. Referat o bodočem ustroja sanitete v državi. Refertrajo dr. Lapajne, dr. Homan, dr. Krajec. 4. Volitev v pripravljalni odbor za kongres v Ljubljani Jugoslov. lekarskega društva. S. Poročilo o LOschner - Madcrjovi ustanovi. 6. Slučajnosti. — Odbor. k — Pomično In gospodarsko društvo KSS za poljanski ofcrtf vabi na svoj sestanek, ki se vrši danes 15. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v prostorih gostilne Dolenc na Poljanski cesti. Maribor. Prosluli renegat dr. Mravlagg zapušča Maribor. Preseli se v Celovec. Srečno pot in obilo posnemal-cev! Gledališče pripravlja opereto »Jesenski manevri«. Svoječasno vsled pomanjkanja premoga na prvi deški in pomožni ljudski šoli prekinjeni pouk se le 14. t. m. zopet ptiče!. Mesina plinarna prične po desetdnevnem ttkinjenju obrata v nedeljo. 16. t. m. zopet z obratom v polnem obsegu. Umetniški klub »Grohar« le prevzel izvršitev dekoracij za prih. planinski ples v Mariboru. Glede branjevca Krajca popravljamo. da le bil napadalec mož, ki ie hotel ženo usmtiti. Pri tem se ie pa sam porezal. Vsled surovega i avnanja z ženo pride Krajc pred sodišče.^ Mariborski policijski komisarijat je imel v prošlem letu 45.770 vlog. Radi raznih deliktov je bilo aretira- n'h 1810 oseb, od teh Je bilo sodniji oddanih 756, prijavljenih pa 732 oseb. Na denarno globo in zaporne kazni Je bilo obsojenih 887 oseb. Izgnanih Je bilo 18 inozemcev. od- gonskim potom odpravljenih pa 1362. Radi tajne prostitucije Je bilo aretiranih in zdravn. preiskanih 93 žensk. Od teh Je bilo oddanih v bol- , c?^3ci',Potnlh d°vofjenj se je izda-Io ;4.b01. Čudno postopanje. Te dta Je poslal železniški zdravnik v Maribor« dva železniška uslužbenca v ljubljansko bolnico, čeravno imamo v Mariboru tudi svojo. Centu tl stroški vožnje In prehrane? Ko pa sta prišla ta dva železničarja v ljubljansko bolnico jima ie poslujoči zdravnik »veto. vat naj gresta v preiskavo nazaj v Maribor ati pa k privatnemu zdravniku, češ, da sc preiskava krvi ne vrši v Ljubljani, pač pa v Zagrebu, kamor morajo pošiljati kri. Ce je vse to resnično, W btlo pač umestno, da se o takth stvareh obvestijo vsi zdravniki, da ne pošiljajo Hudi po ne-potrebnem po svetu. Celje. Iz celjske cinkarne. Ravnateljstvo cinkarne je te dni poklicalo k sebi zaupnike delavstva, jim »poročilo predloge ravnateljstva ter Jim obenem zagrozilo, da »nora delavstvo ite predloge sptieJeU ali Pa cinkarna ustavi obrat. Mod drugimi Zjthtovarni Je tudi zahteva ravnateljstva po odpravi aprovrzacije ter deloma kuriva. Zahteve ravnateljstva so za delavstvo nesprejemljive. Oženjeni delavec bi vsled islih Izgubi! dnevno 30 K na zaslužku. Samci bi bili pc tej regulaciji dnevno oškodovani za 15 do 20 kron. K dvornemu svetniku Pirnata v Ljubljano je delavstvo odposlalo doputacijo. da mu sporoči protost delavstva proti zahtevam ravnateljstva. Med delavstvom je mnogo takih, . so v ch,kamt zaposleni že 24 lot in več; Stavi se jim 24urni rok ali ddati In stradati, ali pa ne delati m seveda tudi stradati ter izgubiti eventudno vse v tovarni pridohljeue pravice. V cinkarni je vsled brezumnega gospodarstva ufartaft viasto- držcev, katerim Je glavno strankarski boj, nastala resna kriza, za katere odstranjenie bo treba težkega, napornega dela. Na to krizo, katera Je sedaj v tem drža/vnem podjetju nastopila, se Je merodajne kroge opozarjalo že dalj časa, pa ušesa so bila gluha In tako imamo danes malodane pred ustavljenjem tega obrata. Namerava se sklicati v kratkem državna anketa, ki naj najde pot Iz te krize. V ostudnih avstrijskih kapah Še vedno strašijo po celjskih ulicah razni uradni sluge. Naj bi se enkrat že odstranila ta grda avstrijska zapuščina In bi se tem ljudem preskrbel nadomestek srbskih šajkač, Švabčareuja po naših ulicah še vedno neče biti konec. Žalostno pa je, da se tevtonskega jezika najraje poslužujejo krogi, ki se štejejo za narodne, pa se Hm na ulici zdi eJegantnede, čebljati v švabščinl. Ni torej čudno, če so po naših bivših neniškutarskih gnezdih posebno nižji sloji še vedno nezavedni, ker jim ta takozvana narodna Intefligenca daje Javno slab vzgled. Imenovanje v sodni službi. Višje deželno sodišče v Uubljani Je Imenovalo pravnega praktikanta pri sodniji v Celju Mirka Detičeka avskultantom. Novo kavarno dobimo v kratkem v Aleksandrovi ulici v poslopju hotela »Evrope«. Prostori se že urejujejo in bodo kmalu dogotovljeml. Kavarna utegne biti ena najlepših v našem mestu. Celjski tiskarji priredijo v soboto, dne 29. Januarja v prostorih celjskega Narodnega doma svoj plesni venček. Prireditev bo lepa In odbor opozarja cenjeno občinstvo že danes na njo. ŠE F.NA IZNAJDBA PROTI TRČENJU VLAKOV. Prod kratkim smo poročati tudi ml o fzumn proti trčenju vlakov. Izumitelj, železniški uradnik v Ljubljani, je ponudil svoj izum ministrstvu železnic, ki pa Je ponudbo odklonilo. K izumu se nam poroča še sledeče: Izum g. Masleta, Je kot delna varnostna naprava proti trčenju vlakov zelo važna, vendar pa ne odgovarja vsem zahtevam za preprečenje trčenja. Mnogo bolj splošna Je v tem oziru iznajdba g. Ogriča, ki Je izumil važne aparate za popolno preprečenje trčenja. Model pa sc nahaja še sedaj kot bivše avstrijsko Imetje pod državno zaporo v Parizu. Izredno važen med varnostnimi napravami na tem polju je takozvand »bloč-ni sistem« ki je npeJje.il po vseh večjih in tudi manjših progah in se prav dobro obnese, dasi ne more popolnoma preprečit! trčenja. Ta napaka Izpopolni omenjeno Iznajdbo, ki na prosti progi In v kolodvoru potom posebnega aparata natančno ne-gistrira vsako vozilo: vlak, lokamotivo. In tudi posamezni voz, ki bi stal ali se pomikal na vozni cesti. V slučaju, da bi strojevodja spregledal signal ter vozH najprej, ga opozori žvižg in vlak se začne ustavljati sam. Isto se zgodi tudi pri prihodu vlaka v kolodvor, ako ni ves ttr, kjer ima vlak voziti, popolnoma prost. Posebnost pri tej Iznajdbi je tudi v tem da se nobena za odhod ali prihod vlaka določena vozna cesta, ne da preje »blokirati« ali »deblokirati«, dokler ni ves tir prost. Čuvaj ali uradnik spozna Iz aparata prihajajoči vlak, že ko zapušča sosedno postajo. Pozna navadno lahko celo to, ali le brzovlak, osebni »H tovorni vlak. Naprava deluje popolnoma samostojno In vsako napako pravočasno pokaže, tar tako opozori službujoče uradnike. Resnim ■ Interesentom }o s pojasnili rade volje na razpolago Izumitelj Filip Ogrlč, konc. zobotelmik v Novem mestu. Iznajdba le sicer zavarovana za 150 tisoč frankov, vendar se Ministrstvo železnic naproša, da pripomore Izmnitedju, da se zadeva čl«1 preje oprosti francoske državne zaplembe. Gledališče in glasba. Sprememba repertoarja v drami. V soboto, 15. Smrtni ples I., (izven); v nedeljo, 16. Smrtni Mes II., (izven); v ponedeljek, 17. Pbhitjšanjc v dolini Šentflorjanski, (Izven). Za ponedeljek, 17. t. m. napovedana predstava Cvrček za pečjo za D, se vsled tehničnih ovir (godba) ta dan ne more vršiti. Zadnja številka »Maske« lina lepo vsebino. Največ poaarnostl vzbuja članek o vprašanju imenovanja ravnatelja na kr. operi v Ljubljani. Pisec ponatisi; irje naravnost uničujoče kritike o delovanju g. Friderika Rukavine v Zagrebu. Zanimivo Jc to, da je naša kritika Imenovanemu gospodu skozi dve leti očitala baš iste grehe,, kot svojčas dr. Criticus v Zagrebu. Zato so Jo seveda Imenovali »osebno«. Radovedni smo, kako bo na ta članek v »Maski« odgovoril napadenec, Javno aft zopet v privatnem Pismu. Na očitke v »Dostavku« bi pa morril pisca tožhl. Ali bo? Ne verjamemo. Pogled v nedolžno oko, eden najkras-nejšlh slovenskih moških kvartetov prinaša deveti zvezek Male pesmarice. Nad M ne bilo pevca, ki bi ne naročal Male ne«-,. marice, ki oojavija najpopularnjesc jugoslovanske pesmi. Naroča se v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Znanost in umetnost. »Akademija«, ljudsko Izobraževalno društvo v Ljubljani je s svojim občnim zborom dne 10 t. m. obnovila svoje važno kuitumo delo. Izbran je bil nov odbor. Predsednik dr. Vladimir Knaflič, podpredsednik dr, France Goršič, tajnik dr. Joža Bohinjec, blagajnik Rudolf Medič, gospodar prof. Fran Jeran, odborniki: univ. prof. dr. St. Lapajne, doc. dr. Alojzij Zalokar, utiiv doc. dr. Franc Veber, odvetnik dr. I. C. Oblak, vodja drž. posredovalnice za delo Franc Erjavec, dalje trije namestniki in trije pregledniki. Na prvi seli odbora se je izdelal podrobnejši načrt, tako da društvo prične s prvo serijo približno 20 predavanj pričetkom februarja. Sodelovanje so obljubiti mnogi strokovnjaki, da bo na ta način mogoče najširšim vrstam podati zanimivo in razumljivo snov h vseh važnih to aktualnih strok. V jesen! pa priredi društvo celo vTsto tečajev v strokah, ki morajo danes zanimati vsakega državljana. Društvo hoče posvetiti pozornosti gospodarskim, državnim, umetniškim, prirodoslovnim, kulturno zgodovinskim In socialnim vprašanjem. Kor jc društvena delovanje, ki naj se raztegne čez cela Slovenijo, odvisno le od članskih prispe'kev Je dolžnost zlasti ipremožnojšlh, da c ris topijo k temu prepotrebnemu kulturnemu društvu, Članarina znaša letno samo 10 K. »Flamen«, Ilustriran Ust Izšla Je ravnokar prva številka s sledečo vsebino: Iv. Zorec: Zinete to konec gospodične Pavle (nadaljevanje). — Dr. Otokar Rjrbaf: Opcijska prčvica. —> Rado Murnik: Slovenska bolezen. — Dr. Josip Vilfan: Zedinjenje to ujedinjePje. — I. S. Orel: Pasti In zanke. (Kriminalni roman iz polpretekle dobe). — Dr. Dlako Puc: Naša država. — R. Petcr-iln—Petruška: Na gozdni poti (pesem). — Dr. Josip Srebrnič: Bi skup dr. A. MahnfJ. — R, Peleriln—Petruška: Iz dnevnika deklice (pesem). — M. Kmetova: Intermez-zo. — R. Peterlin-Petruška: Dodgl to pusti so dnevi. tPesam.) — Dr. Vek. Fornazarič: Organizacija narodno-obrambnega dela. — X, Y.: Zimska. (Pesem.) Poleg tega prinaša tudi mnogo slik. — »Plamen« bo izhajal dvakrat na mesec to stane letno 140 kron. Naroča se na naslov: Upravništvo »Plamena«, Kongresni trg št. 19. Ljubljana. List po svoji vsebini obeta, da se bo razširil ud, med škše sloje, kjer lahko vrši svojo nalogo v polni nieri. tjadranka.« Izšla ie prva številka v Trstu osnovanega ženskega mesečnika »Jad-aeka«. List bo prinašal, kakor napoveduje v uvodu, polog leposlovnega tudi druge poučne spise, predvsem takšne, Iti sc uanašajo na razna ženska opravila, za-nlmar.la, razmotrivanja itd. Da je list pisan v jugoslovanskem duhu, nam poleg označbe, da Je glasilo zavednega ženstva, potrdi tud! njogova vsebina. Prva številka prinaša: Naša svrba. — M. Gregoričeva: Razglednica. — Oracijanova: Rodnemu jeziku. — Vzgojne dolžnosti. — M. Stepa nčlčcva: Zamet. — Posnemajmo dobre nauke. — Italska Slovenka: Resignacija. — Letno stane 10 lir. Poverjenica za Ju-gostavljf je ga Nada Poftotova, Ljubljana, Dunajska cesta 6/IIf. Zrnje. Št. 11. Ima naslednjo vsebino: Derneirttj: V bolečini. — Fr. Roš: V M.ol-ku. — L. Pivko: Dramatsko pesništvo. — Ignotus: K Cankarjevemu pohujšanju v dolini Šentflorjanski. — Anton Linhart in njegova »Zupanova Mlclca«. —s Repertoar. Zagrebški »Don 1 SvlJet« je nastopi! t novim letom svoj 34. letnik v novi, umetniško opremljeni izdali. Pole« bdotrfstič-nlh poljudno - znanstvenih sestavkov prinaša tudi dobre preglede aktualnih političnih in drugih svetovnih pojavov. Pisan le vseskozi zanimivo In v lahkem, prijetnem tonu. Prva štcvttka tega letnika obsega med drugim zanimivo razpravo o »liuda-žestveniklh« s 4 slikami, zabavne racaprave o modi začetek slovitega češkega romana »Izlet gospoda Broučka v 15. stoletju«. Številka ima okrog 30 slik in umetniško prilogo »Iz baročnega Zagreba«. »Dom 1 Svtjct« izhaja dvakrat na moscc to stane mesečno 24 K, polletno 144 K. Naroča se pri upravi, Zagreb, Iliča 30. Pokrajina, j Slovenska Bistrica, čitalnica v Slov. Bistrici priredi dne 1. februarja ples V dvorani Okrajne hranilnice, pri katerem svira vojaška godba ra lok. Pričetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 25 K za osebo. Rodbine .po 20 K za osebo. D. M. v Polju pri Ljubljani. Na tukajšnji ljudski šoli se je ustanovila s 1. januarjem obrtno - nad^jevalna šola, ki je za naš Industrijski kraj gotovo važnega pomena. Ljudstvo, obmlfci In učenci bodo hvaležni vsem prispevajočim čtolteljem, ki so omogočili ustanovitev te šolejivaležul pa tudi učiteljstvu, ki je delovalo na ustanovitev te pr okoristil e naprave. Iz Ptuj* nam poročajo, da ata nabirali za »Jusoitovansko Maitioo« po hišah dve vvuuvi, uwtuvi muge oenmitu ter pr! tem izzivajoče odgovarjali »wir verstehen nicht bindisch!« Neki gospod Jima je plača! 25 K, a ni bil zabeležen« čudimo se, kdo ie dal tema nabiralhama pooblastilo. Ali res ne premore Ptul za tako rodoJjbno delo naših ljudi? Ravno tako pa se tudi Čudimo, da ima »Mladika« Nemca v službi, dočlni domačini iščejo služb. AH bi bilo kaj takega v Gradcu ali Celovcu mogoče? Spodnji Dravograd. Železniški usiui. benci postale »Otiški vrh« so priredili sl« jajen skupen družinski Silvestrov večer te« Pri tem nabrali 1100 K čistega dobička, za kateri znesek so nakupili družini bolnega železniškega delavca Zavodnika, ki ga le uprava pustila par mesecev brez vsake plače, različna oblačila. — Res hvalevredna skrb ta človeški čut za svojega stanovskega tovariša! Mali oglasi. Proda se: ACITILENSKI APARAT kompleten s 15 m dolgo cevjo in 2 lučf (lire) se proda. Poizve se pri Leopold Majnitinger, Anončnl to reklamni zavod »Hermes«, Zg. Šiška 89, Ljubljana. Sli PRODAM HISO v Škofeljci. Kupni pogoji to cena se poizve pri Ažmanu Stanko na Bledu. 81 KOKS za kovače to feljtičavafčorije priporoča tvrdka Henrik Primi®, prodajalna z že« leznino ta špecerijskim blagom ter dežel« niml pridelki. Tržaška cesta št 25, Maribor. 83 GOSTILNIČARJI! Ne zamudite ugodne prilike v ponedeljek, dne 17. januarja ob 10. uri dopoldan se proda 9298 1, dobrega belega namiznega vina. Letnik 1920. cena 18 K 45 v v kleti Olince štev. 230, nasproti gostilne Kramer. 85 VEC LET OBSTOJEČA TRGOVINA v sredini Ljubljane so proda. Naslov V, upravi »Jugoslavije«. 8$ STROJ ZA POKALICE in 125 zabojov s 3125 steklenicami za po« kalice proda »Gospodarska poslovalnica’ Ljubljana drž. kol.«. Dražba v četrtek, dno 20. t m. ob 10, url predpoldne. 69. HISA Z GOSTILNO to z gospodarskim poslopjem, lep sadni in kostanjev vrt, njive in travnik vse skupaj bllzo Kranja prav v lepem kraju se proda. Natančno se Izve v gostilni pri »Kroni« štev. 50 v Kranju na Gorenjskem. 75 OKOLI 39 ZABOJEV s pločevinastimi roScaml od amerikanske« ga petrtoej*. kakor tudi 100 lesenih Skifov z železnimi obroči se proda. Dopisi naf se blagovolijo poslati pod I. P. Oplotnica 40. Tf NA PRODAJ: f, Posestvo na Spodnjem Štajerskem 73 oralov s hišo za trgovino to gostilno aron-i dirano za 600.000 K brez Inventarja, inventar posebej; 2. vluogradno posestvo' 30 oralov z gosposko lifšo za 800.000 K ta druga gospodarska posestva pri Mariboru: 3. trgovske ia stanovanjske hiše V Mariboru. — Pojasnila da posredovalnic« K, Troha v Mariboru, Slovenska ulica štev. 2. 79 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strol znamke »The Courier«, vpraša in ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 Kupi se: POZOR, PEKI! Kupim pekovsko stiskalnico (Press itu< schiene). Pismene ponudbe na naslov, Pretnar Joško, vas Zvirče pri Tržiču, Gorenjsko. - 80 Sluibe: DEKLICA OD 14—16 LETA se taki sprejme v službo. Dogovori se v. podružnici »Jugoslavije« v Ptuju. 75 TRGOVSKI SOTRUDMK starejša moč, špecerijske, železninska stroke ter dežefnih pridelkov išče mesta4 Najraje v Mižini Celja, Maribora ali Ptuja, Cenjene dopise prosim na Ivo Ušcničuik, Žabja vas, Poljane nad Škofjo Loko. ‘ 7? IZVEŽBAN MEHANIK samostojen delavec, vešč vodstva mehaničnih delavnic, Izurjen v obratu, špccija« list za razne tipe motorjev, išče primerno mesto. Nastopi takoj. Ponudbo na naslov: N. Ditmar, Domžale poštnoležeče. 3$ pu ” ■ Razno: IŠČEM POSOJILA 20.000 K proti dobrim obrestim. Kritje glavnice a patentom oziroma obrtjo. Rosne ponudb« prosim na upravo »Jugoslavije« pod številko 84. si MLAD TRGOVSKI SOTRUDNIK Uče niebJovano mesečno sobo. Prijazna ponudb« prosim pod |L 2517 na upravd lista ------------------ i V - v.' ' M, Zdvaco: Kraljev vitez, , ,, Zgodovinski roman. < (Dalje.l . Ves razdret od misli', da so punta zaradi luiesra ves Pariz, ie Condč pristopil k oknu. Jasna mesečina ie belila okolico trdniave; in ko ie spustil po nii oko. ie zagledal serco moške Dostave, rišočo se onkraj iarka. Mož ki ea straža trotovo 5c Tii bila ODa-zila. ie pozorno motril trdnjavo. In zdajci ie prišlo Condčju na um, da išče ta človek nicsra. Naiilo ie zanisal nar besedi na košček oapiria: in ker ca ni imel obtežili z drugo rcčio. ie zavil vani tolar za šest iiver. Nato ie skočil k oknu ter tra odprl. Neznanec ie stal še vedno tam kakor prej. Princ le elasno zakričal, da bi ca opozoril nase. in zal učil panir s srcbrniakom skozi omreži«. Vidci ca ie leteti čez iarek. Mož ie priskočil ter ca pobral: še tisti bio ie počilo dvakrat zapored: voiakj so streliali na nočneca izpre-liaiavca. Toda Conde ca ie videl, kako ie mirno odšel, ne da bi storil le en korak hitreie od prvecn. Dva nova strela sla blisnila za ilKin- Ali sta ca zadela? Condč n! videl ničesar več. Kai ie bilo z neznancem? Ali ie bil ubit? Princu ie cocfclo v davi. in srce nmt le tolklo kakor bi se hotelo utreati. Čakal ie: slelierna minuta se mn ie zdela dališa od večnosti same. Zdaici pa ie zaslišal hrup: prihajali so pq stopniicali. odklepali so vrata! Vstopilo ie 10 oboroženih paznikov s plamenicami v rokah, in za njimi cuvenier Bastilie. »Svetlost«, ie izprecovoril La Neu-ville ter sc odkril do tal. »občevali ste z vnaniim človekom. Nič ne ta-iite. videli so vas«. »Kdo nravi, da taiim?« sc ie spozabil princ. »Občeval sem. resnica ie!« — . »Prav žal. svetlost!« ie deial La Neuville s hudomušnim nasmeškom. »Če bi taiili, bi vam Ieliko prizanesel s stroco odredbo, ki ie vsled v a še c a priznatiia neizocibna.« »Kakšno odredbo mislite?« ie iek-nil Conde, ki se ie takoj skesal, da je popustil svojemu poštenju. »Predpisi so stroci. svetlost. Primoran sem vas prestaviti drugam.« Conde se ie oddahnil: da le ni bilo htiišecal »Gospod častnik,« ie povzel cuvenier. obrnivši se k oficirju, ki ie bil prjhitel za uiim. j spremite nieco-vo svetlost v številko 4 Nad vodnjakom. Soba ie izmed tistih, ki so določene za prince: škoda le. da ima razgled na nofrnnic dvorišče.« Conde. ves vesel, da ie opravil tako noceni. le pokimal z elavo. »Kako. cospod guverner.« le rekel Častnik Neuvillu. »številka .4 ie ven- dar zasedeaa! Kam nai denemo letnika. ki ca imamo tam?« »Kam drucam neco semkaj!« Condčja so odpeliali v stražnico, kjer ie čakal pol ure: nato so ca vodili no mnogih stopnicah in dvoriščih ter ga zaprli nazadnje v veliko celico. številko 4 Nad vodnjakom. — Bila je podobna prejšnji kakor hotelska soba hotelski sobi le s to razliko, da ie bilo hotelu ime Bastilia in ie uživala n »egov a sveltost odslei namesto liubkcca razgleda po mestni okolici, resneišo panoramo tesnega in mračnega dvorišča... Vrnimo se zdai v Zakladni štolo in ozrimo se na ietnika. ki ie zavzel Condčjevo mesto! Možu utegne biti petinštirideset let: mlad ie še. vzlic svojim belim lasem, grenkobni črti ust in brezkrvni polji obličja. Niegova prikazen ie živa slika obupa in popolne brezbrižnosti do vsega, karkoli ga obdata. Zdt se kakor bi niti ne bil oDazil. da so ga prestavili v drugo celico. Brez naimanišega drhtliaia sedi v nasla-nlaču. kicr ie tarnal še malo poprei Condč, ter strmi nepremično v rumenkasti nlamen sveče, ki plapola na mizi. Kakšne strašne misli so neki vzrok te okamenelosti? Lo včasili oživi ietnik. Vstane, s širokimi koraki premeri sobo. In vsa niegova vnaniost se izpremenl od notranjega vikariat oči mu plamenč, omrtvele roke se dvicaio kakor bi rojile in grozile, in ustnice, pravkar še skrlvltene v obupnem krču. se razigrajo v klefyah in nerazločnih nrošniali. A tudi ta buria uplahne. — lhtenic bruhne iz jetnikovih prsi: s shujšanimi Prsti si zakrije oči. no more pa ustaviti solz. ki mu vro nlz-doli v dveh vročih pekočih sragah. »Moja hči!« ieči siromak. »Joj, kdo mi nove. kai so storili z moiim otrokom? Oh! moie milo. ljubljeno dete! Zgrabili so me in me odtrgali od sveta baš v treuotku. ko sem Iztezal roko no kroni: in vendar se nisem ubil! Ostal sem. da bi živel zate Gizela!« Minuta za minuto se utrinja v večnost. Jetnik sedi spet pri mizi ter podpira glavo z dlanmi. Tenki c las zvonca v bastiiiski kapeli sc razleže v noč: niegov turobni klic iekne dvanajstkrat ui utihne. Jetnik ni slišal polnočne ure. —■ Sveča umira: še enkrat švigne plamen kvišku, nato ugasne z žalostnim prasketanjem. Soba št. 14 v Zakladnem stolpu ie zalita z gosto temo. Tn v tel črni temi hrope ihtenje voivodc Angouie inskega! LT. i •StT' a*'.;; Cinq- Capestangov tretii dvoboj 8 Marsom. Vitez de Capestang se te nastanil pri »Dobrem naključju«. Ime gostilne mu fe ugajalo, ne glede na to. da ie bila izvrstna, vabila pa je pustolovca tudi bližina »Velikega Henrika«, ki je ležal zdai v žalostnih razvalinah. — Capestang ie bil pač izmed tistih pre-nrostšh src. ki se rada okleoaio znanih teči. Niecova prva not ie bila v Lombardsko ulico. Našel ie Cocolina ored hišnimi vrati, visoko na Icstvici. ma-žočeca nckai z barvo no izvesku. — Turluoin. Gautier-Gargouille, Gros-Guillaume in lastnik »Brliavca, ki grabi« so se gnetli soodai ter z vnemo opazovali niegovo delo. ž njimi vred na tudi velika truma zijal. Ca-pestanc se >e vrinil med nje in cledal takisto, dokler ni oproda končal. Co-colin ie zacledal viteza baš v trenot-ku, ko se ie obrnil in hotel zlesti na tla. vCorabcciue!« le zavpil na ves clas ter vzmahnil z rokami: pri tem ie izpustil klin. čopič in lonec ter sc zakotalil nizdol. Alj padci so bili z batinami vred'oprodova šneciialiteta. Brez nezeode ie dospel v mehko cestno blato, in kakor bi trenil, ie stal na nogah. »Joi. gospod vitez! Kolika radost! Corbacoue! Danes sc pišem Sreča z neoooisno velikim S!« »Mrcina!« le odgovoril vitez in ca oriiel za uhQ. »Ali ti nisem že stokrat rekel, da ne sme?« preklinjati po mole!« »Oh, gospod, veselie in pamčt se kregata kakor nravi mol bivši gospodar Turlupin.« L. MIKUS;[a" LjoMiatia, Kestei tig 15. : 1 priporoma svojo zalogo | S tožnikov io solefDikov j • In sprebajaiDib pilit. Popravila «e livriujejo točno In Mlldno. Start trn iiev. 8. Trgovina z mamiFakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča po zuiinuih c e ii ali. trgovina z železnino Valvazorjev trs št. 7 (nasproti kriianske cerkve.) miti In NOVOST! NOVOST I Multiplex Računski stroj. Dfcli, mnoJ.i avtomatično do 4,ClOO.OOO in več. Neobhodno potreben vsakemu, posebno rgovcem, uradnikom, dijakom itd. Žepna oblika. Cena: na povzetje 14 K. noti predplačilu 10 K. Trgovci velik popust. — Naročila na: It. Co» Vrnuiku. — Trgovci! Zahtevajte cenik drugih predmetov. ,Vera‘ roman O. Waldowe je izšel v knjigi In slane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. V Sprejme se trgovski potnik za veletrgovino vina. — Nastop takoj. — Ponudbe z navedbo zahtevkov pod „Vino“ na npr. »Jugoslavije*4. Stare in nove pisalne stroje so dobi zelo poceni v prvi specijalni trgovini n pisalnimi stroji In pisarniškimi potrebščinami. Zastopstvo pisalnega stroja Kontinenta! EDVARD IEIH. Ulil, Slovenska ulica 7. Telefon 100 isferarbaa. Mlrcajle »fertl V trgovini 0. Bernatovič VA|ul»lJaua, Mcatni trg; S je na jvečja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah. MS Jssie Peteline edin Manila zaloga Šivalnih siroiev v vach opremah, matarijal In Isvrlba predvojna, »a rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za ■ — G mm ■______ "g v»e »Istem©, Igle, olj« na drobno in na debelo. LJUDIJdna« SVa nasip # Vallatna garancija! Popravila sa >pr«J«m»jo! Trgovci! Trafikanti! POZOR! Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pie. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjsko S6elke,‘ nogavlcc, rokavice, sviterje, 3ale, žabco, sukanec, bombaž, vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago bnpile najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33, Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Umlai stroji ii sinji za Me. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 3867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji * Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Dflrkopp, Styria, Waffenrad. Najlepše in najcenejše darilo za vsako priliko je Mol zverinjak knjižica naiim malim za zabavo in pouk s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: vZvezni knjigarni,Marillnlrg8, iZmnl tiskarni, Stari Irg 19,1, POZOR! POZORI Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za ilvljenska zavarovanj#. Sprejem n: V življcnsLem oddelka : zavarovanja na doživetje in smrt v vseli sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vpožarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki sc poškodujejo po ognja, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nitk Ih cenalu Parna žaga Fran Ravnikar metilnl lesarski mojster LJUBLJANA, Linhartova ulfca Stev. 23 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. m m m m m m m F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. ■■■■aaBMmMB-HHMBMaHB Prvovrstne oblastveno poverjeni stavbni inžener LJUBLJANA, HilSerjeva ulica štev. 7. Sptcijel. stavbeno podjetje z« botonnlie, /eterobelonnU« in vodne zgradbe. Izraba vodnih ail. 2 Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko: pleskar in ličar Tone Malgaj, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. 1641 Pfaff šivalne stroje zn šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele igle, Olje ild. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 Macchiavellf: „Vladar“ Poslovenil Abditus c*ena broS. ... 20 K vez. 25 A. S. Puškin: j m ii omar preložil Dr. VI. Borštnik cena broš. ... 10 K J. Glaser: cena broe. ... 25 K vez. , • i « i t 30 ^ Dobe se v upravi „JUGO-SLAVIJE“4 Ljubljana, Ma-Mjin trg 1. r,“ :DE3D: Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wolfova ulica štev. 1« Poštni čekovni račou št. 11.323 Telefon štev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Sprejema hranilne vloga In vlcse na (ckoil ražun ter Jih obrestuje po 41!* ‘I. listih brez odbitka. — l*vanl|ubi|an*kl vlagatelji dobe pcStna poloSnlca. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih Ttgovski krediti pod nalBBUitoijM pogoji. Iavofi ie neposredno pod državnim nadzorstvu. fcaea -^osan, M IH' Odeovprnl urednik Anton Pesek, Tiska »UCiteliska tiskarna« v Ljubljani.