Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 14.	V Ljubljani, dne 20. maja 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. -----— Oglasi po ceniku. •
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Obupni klic na pomoč!
Hoteli bi ponovno zapisati strašne besede obupancev: »Smrt od gladu je strašna!«
Gladovna fronta javnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev, z drugimi besedami državni steber se je združil pod silo razmer, da si sam poišče sredstev za eksistenco. Država nima denarja zanje, zato pa tudi nima sredstev, da jih prisili delati zastonj. Tlaka je bila odpravljena že pred stoletjem — v svobodni državi se jo hoče ponovno uvesti.
Resolucija, sprejeta 11. in 16. marca t. 1. na velikih zborih v Sloveniji, odobrena na konferenci v Beogradu dne 29. in 30. aprila od delegatov državnih nameščencev in železničarjev iz cele države, je bila predana ministrstvu saobraćaja dne 5, maja; na njo je gosp. minister izjavil sledeče:
»Vlada je sklenila, da mora biti zakon za državne nameščence sprejet najkasneje v 25 dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi zakon za železničarje; ker politična situacija še in ustaljena in v skupščini nima nihče absolutne večine, se gosp. minister boji, da bi železničarji ostali brez pragmatike. Da bi sc pa obenem z državnimi nameščenci pomagalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da se uvrste tudi železničarji v obči zakon za državne nameščence, in kar bodo dobili vsi drugi, dobe tudi železničarji.«
Na odgovor deputacije, da se morajo upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove službe zahteva, da imajo svoj zakon, je gosp. minister dejal, naj
Birokratkočasnice.
Ponesrečen trik.
Stranka napravi vlogo na ministrstvo. Da bi vloga bila sigurno ugodno rešena, gre vlagatelj osebno k referentu, da bi mu jo predal. Referent ga sicer sprejme ljubeznivo, toda s trdnim namenom, da se ga čim prej odkriža. Ko začne prosilec na dolgo in široko pripovedovati svojo zadevo, ga referent kratko prekine: »Zadeva mi je- znana, ravnokar imam ta akt v delu, bo kmalu rešen. Prosilec gleda presenečen-ter odv. .To ni mogoče. Prošnjo sem Vam hotel šele izročiti«. Potegne prošno iz žepa in mu jo da. Sedaj je bilo presenečenje na referentovi strani!
Krivda in kazen.
V nekem uradu se je zgodila poneverba. Nekdo izmed uradnikov je ponaredil pobotnice, dotične vsote pa je pobasal v svoj lastni žep. Vsi v uradu so vedeli, da se je zgodila
spremembe predložimo po gosp. Fischerju, gosp. ministrovemu pomočniku, ki jih bo vstavil v zakonski predlog.
Kar se tiče povišanja draginjskih doklad, je gosp. minister izjavil, da o tem ne more biti govora, temveč da se bo to vprašanje rešilo s pragmatiko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi redukcija uslužbencev in denar, prihranjen pri »reduciranih uslužbencih«, ne bo ostal v državni blagajni, nego se bo uporabil za povišanje dohodkov ostalim uslužbencem.
Na poudarjanje delegatov, v kako težkem ekonomskem položaju se n ah a jo uslužbenci, je gosp. minister izjavil, da mu o tem in treba govoriti, ker sam ve, da je težko, a da bodo s pragmatiko, ki bo sprejeta v najkrajšem Času, rešene vse zahteve iz resolucije.
Končno je gosp. minister izjavil, da bo vlada smatrala vsako konferenco ali kongres, ki bi se vršil, predno začne parlament razpravljati o pragmatiki, kot politično stavko.
Da, gospod minister, smatrate nas za nerazsodno otročad kljub temu, da smo že osiveli od večletnega dela in oslabeli od kroničnega gladu. Danes ne verujemo več obljubam! Obljube so za sitega, ne pa za lačnega človeka. Hočemo dejanj — kdor hitro da — da dvakrat. Pri državnih nameščencih in železničarjih je to obratno — obljubili ste trikrat, detli nobenkrat. To smo poskusili lansko in predlansko spomlad. Potom brzojavk je bilo vse dovoljeno; novico o pridobitvah smo nesli domov in gibanje je bilo ustavljeno. Minulo je eno, minuli dve leti in vedno
nepravilnost, oficijelno pa se ni govorilo o tem, ker še niso vedeli za krivca in so ga hoteli vloviti. Predsednik urada skliče vse uradnike na posvetovanje, a tudi ne pove odkrito, za kaj gre, ampak samo predlaga neke izpremembe v poslovanju pri blagajnah, neke varnostne odredbe, kako se naj postopa pri izplačevanju, kakšna potrdila in dokazila se naj zahtevajo od strank, da bi izplačevanje bilo zanesljivo pravilno, da ne bi kdo neopravičen dvigal denarja. Debata se je raztegnila, stavili so se razni predlogi, katerih bistvena lastnost je bila komplikacija poslovanja in silno otežkočenje dviganja denarja za stranke. Končno prosi za besedo tudi mlad praktikant; njegov oče je bil visok uradnik v drugem resortu in mladi doktor je imel temu primerno samosvest nastop. Vstane in reče: »Recimo, da se je kaj -zgodilo — jaz ne vem nič; pa recimo, da se je zgodilo kakšno lopovstvo; recimo, da se je to lopovstvo zgodilo tukaj v uradu — in mi se sedaj tri ure posvetujemo, kako bi zato v bodoče šikanirali — stranke.«
en in isti odgovor: Vztrajaj, potrpi! S tem se ne nasiti prazen želodec; s tem se ne oblečejo naga telesa.
Javni nameščenci in železničarji! Ne strašite se redukcije, pošteni delavci; pošten delavec in uradnik bo vedno prišel do poštenega kruha. Ne strašite se pamfletov in groženj! Mi gremo naprej po začrtani poti; naša parola mora biti: Vsi za enega in eden za vse, in premagali bomo vse ovire, ki so danes videti nepremagljive.
Torej vztrajnost v borbi!
Akcijski odbor.
Občni zbor
Osrednje Zveze javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani dne 15. maja 1923.
Ker je predsednik OZ g. Maks Lilleg vsled udeležbe na konferenci predsednikov pokrajinskih osrednjih zvez, ki je bila sklicana za dan 10. maja t. 1. v Beogradu odsoten, otvori podpredsednik g. Janežič ob pol 11. uri obč. zbor s pristavkom, da za 10. uro sklican občni zbor ni bil sklepčen, vsled nezadostne udeležbe članov. Otvarja zato ob pol 11. uri drugi obč. zbor, ki lahko sklepa po pravilih pri vsakem številu članov. Zapisnikarjem imenuje g Beguša, overovateljem zapisnika pa gg. Dostala in dr. Matjašiča. Na to pozdravi vse navzoče in poroča o konferenci akcijskega odbora v Beogradu z dne 29. aprila t. L, katere se je udeležil on kot delegat OZ. Zastopani so bili tam vsi delegati pokrajinskih zvez drž. nameščencev, raznu hrvatskih. Vsi so povdarjali na tej konferenci splošno neinformiranost o započeti akciji drž. nameščencev. Ko se jih je tf tej akciji ponovno informiralo, so naglašali, da je določen prekratek rok (5./5.) da bi mogli v svojih organizacijah do tega časa pripraviti vse potrebno. Zlasti v Beogradu so bili popolnoma nepripravljeni. Zato se je na tej konferenci sprejel sklep, da se osnuje v Beogradu centralni akcijski odbor, v posameznih pokrajinah pa akcijski odbori in pododbori. Določil se je rok treh dni po sestavi nove vlade, v katerem ima centralni akcijski odbor izročiti naše zahteve vsem merodajnim faktorjem. Tem se je pustil rok 10 dni, da proučijo in ugodijo našim zahtevam, po preteku tega roka pa naj se skliče ponovna konferenca v Beograd, na kateri naj se odloči o nadaljnjih korakih. Spomenica, ki vsebuje naše zahteve, je bila v določenem roku vsem v v poštev prihajajočim krogom izročena, če bo potekel drugi 10 dnevni rok brezuspešno, bo potrebno, da se določijo nadaljnji koraki. Za Slovenijo je uverjen, da je tozadevno vse v najlepšem redu in slogi, za druge pokrajine pa dvomi, da bo v tem kratkem času vse ta-
ko pripravljeno, da se izvede brezhibno katerikoli sklep akcijskega odbora. Hrvatska baje sploh nima sposobnih organizacij, dalje proti jugu je še slabše. Tam največ drž. nameščencev sploh ni organiziranih. Vsled tega se moramo zavedati in misliti na žrtve, ako ne bomo v katerikoli započeti akciji vsi složni. Ves uspeh pa leži le v močnih in složnih organizacijah. V akcijskem odboru v Ljubljani so zastopane vse strokovne organizacije same po svojih zastopnikih. Osrednja Zveza pa ima voliti v akcijski odbor pod-predesednika. Ker vsled slabe udeležbe prvi občni zbor ni bil sklepčen, prosi, da naj se sklepa o tem, ali dovršimo občni zbor, ali pa ga preložimo na drugi dan. G. Volavšek prosi pojasnila, koliko organizacij je zastopanih na občnem zboru. G. Janežič izjavi, da je navzočih po svojih delegatih 16 organizacij in prosi predlogov. Ker sc nihče ne oglasi, smatra, da so vsi za to, da se obč. zbor izvrši, zato preide na dnevni red. B sodo dobi g. Bekš, ki poda tajniško poročilo. fTo poročilo objavimo radi obsežnosti prihodu ič.)
Blagajnik g. Lavnič poroča, ua je znašal promet v minulem letu 221.311 K 04 vin. la se razdeli na prejemke 77.295 K 04 vin. in izdatke 144.016 K tako, da se je koncem leta 1922 pokazal primankljaj 66.720 K 96 vin. Ako se primankljaj iz 1. 1922 po 66.720 K 96 vin. odšteje od prebitka iz 1. 1921 po 85.283 kron 67 vin, se pokaže, da je imela OZ koncem leta 1922 gotovine 18.562 K 71 vin., ki je bila naložena pri Mestni hranilnici in čekovnem uradu v Ljubljani. Ako se k temu pribitku prišteje še koncem 1. 1922 neporavnane članarine po 13.201 K 50 vin., se pokaže koncem leta 1922 efektivni prebitek 31.764 K 21 vin. — Proračun za I. 1923: Prejemki utegnejo znašati na predvideni članarini 68.001 K 50 vin., izdatki pa 149.280 K tako, da imamo pričakovati primanjkljaj 81.278 K 50 vin. Vse kritiziranje OZ torej ne pomaga, ako ne skrbimo, da krijemo nujne potrebne izdatke. Zato bo treba povišati članarino.
Besedo dobi pregledovalec računov g. Hruška, ki naglaša, da j’e pregledal vse knjige in priloge in je dobil vse v popolnem redu. Predlaga, da se da blagajniku absoluto-rij in, da se mu izreče zahvala. Sprejeto soglasno. Ravno tako se tudi poročilo tajnika g. Bckša sprejme in odobri. G. Janežič vpraša, ali se odobri delo celokupnega odbora in se mu da razrešnica ali pa nezaupnica in prosi predlogov, ozir. debate. Ker se nihče ne oglasi, konštatira, da je odobritev sprejeta.
Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil. Ta predlog je stavila neka tukajšnja organizacija, katera pa je pozneje predlog jumaknila, zato ta točka odpade. Na vrsti je volitev predsedstva v OZ in podpredsednika v akcijski odbor. Za skrutinatorja imenuje g. Arkota in Pogačnika in da v svrho dogovora o kandidatih 5 minut odmora. Po odmoru predlaga g. Petrovčič volitev z vzklikom in sporoči naročilo g. Lihega, da naj se voli na njegovo mesto drugega predsednika, vendar pa predlaga v predsedstvo g. Lihega, Janežiča in Majcna, za pregledovalce računov g. Hruško in Kobeta, za namestnika pa g. Jeralo in Žargija. Za podpredsednika akcijskega odbora pa predlaga g. Beguša. G. Janežič prosi, da se voli na mesto njega drugega, ker so padli tudi nanj očitki, da je politično nastopal. Voli naj se takega, ki ne bo dal povoda, da bi izstopale organizacije iz OZ. Predlog za volitev z vzklikom se soglasno sprejme, pred volitvijo pa prosi g. Beguš, da se izvoli podpredsednikom v akcijski odbor starejšega, ki bo imel več časa in ne bo zahtevalo to mesto od njega prevelikih obremenitev. — Predlog g. Petrovčiča se da na to na glasovanje in se soglasno sprejme. Vsi izvoljeni sprejmejo svoja mesta.
G. Janežič izjavi, da pismenih pritožb ni bilo, prosi pa, da se javi, kdor ima kaj na srcu. Oglasi se g.Martinčič in prosi pojasnila, zakaj ni OZ poslala na večkratno prošnjo akcijskega odbora temu seznama v njej včlanjenih organizacij in s tem obtežuje njegovo delo. Vpraša, če se je to zgodilo morda namenoma. Tajnik g. Bekš mu pojasni zapreko v tem oziru, ki je povsem nedolžnega značaja.
Blagajnik g. Lavrič predlaga zvišanje članarine od ^ dinarja na 1 dinar od 1. jan. 1923 dalje. Razvije se daljša debata, v katero poseže več delegatov, in po kateri sc sklene v principu zvišanje predlagane članarine (1 Dinar mesečno) od 1. julija 1923 dalje, za čas od 1. jan. 1923 do 30. jun. 1923 pa naj bi prispevale organizacije gotove zneske po številu članov kot enkratne obvezne prispevke, o čemur pa se sklepa definitivno na eni prvih sej širšega odbora. G. dr. Matjašič predlaga, da blagajnik sestavi že ob koncu vsakega leta obračun in ga objavi, da bo organizacijam mogoče pripraviti se na podobne- eventualnosti že na svojih občnih zborih. Predlog se sprejme soglasno.
G. Pogačnik predlaga, da se izreče tajniku g. Bekšu priznanje in zahvala za njegovo delo in požrtvovalnost in obsoja vse napade na njega. Sam se mu za ves trud zahvaljuje. Predlog se soglasno sprejme. — Ker je dnevni red izčrpan in se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi g. Janežič ob pol 13. uri občni zbor.
Splošne in specijalne zahteve finanč. konceptnih uradnikov.
»Društvo finanč. konceptnih uradnikov na Slovenskem« je sprejelo na občnem zboru 16. aprila t. 1. to-le resolucijo:
1.	Občni zbor zahteva soglasno in z vso odločnostjo z ozirom na za državno upravo važni delokrog, ki je zvezan s službo finančnega uradnika s fakultetno izobrazbo, funkcijsko doklado vsakokrat v isti izmeri, kakor jo uživajo sodniki, in to za ves čas, odkar se je pripoznala sodnikom. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker vrše finančniTron-ceptni uradniki tudi službo neodvisnih sodnikov in sicer pri okrajnih dohodarstvenih sodiščih in pri dohodarstvenem višjem sodišču na podstavi doh. kaz. zak. z dne 11. julija 1835 v senatih, sestavljenih iz finančnih konceptnih uradnikov in rednih sodnikov ter temeljem § 260 zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 v besedilu novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914 drž. zak. št. 13 v kazenskih senatih glede prestopkov zoper* predpise o neposrednih davkih. Koncept-nim uradnikom finančne prokurature pa je poverjeno zastopanje državnih interesov v civilno pravnem postopanju v istem smislu, kakor je uradnikom državnega pravdništva poverjeno v kazenskem.
Zahteva, da se ta doklada prizna za ves čas, odkar se je priznala sodnikom, pa je utemeljena v dejstvu, da se je mnogo finančnih konceptnih uradnikov moralo radi prenizke plače zadolžiti, in v okolnosti, da je tudi vrednost denarja med tem časom itak že znatno padla,
2.	zahteva, da se kot prvo zakonodajno delo stavi na dnevni red Narodne skupščine službena pragmatika;
3.	zahteva, da se zvišajo z novo uredbo z dne 25. februarja 1923, (Službene Novine št. 45/1923, Uradni list št. 22/109 ex 1923) izenačene draginjske doklade sedanjim dra-ginjskim razmeram primerno, najmanj pa za 150%, da se ukine maksimiranje rodbinskih
doklad ter razveljavijo vse omejitve, ki dajejo dokladam značaj miloščine;
4.	zahteva, da se izplača izdaten nabaven prispevek;
5.	zahteva, da se reši stanovanjsko vprašanje državnih nameščencev;
6.	zahteva, da se razširi veljavnost določb člena 282. fin. zakona za proračunsko leto 1922/1923 na vse državne nameščence v celi državi;
7.	zahteva, da sc dnevnice, potne in druge pristojbine za vršitev službe izven službenih mest zvišajo sedanjim draginjskim razmeram primerno, vsekakor pa se naj sedaj veljavne postavke v smislu naredbe z dne 30. septembra 1920 D. R. br. 96.000 (Službene Novine št. 222, Uradni list štev. 121/384 ex 1920) zvišajo za 300%, kadar sc vrši služba v javnopravnem interesu; ako se pa ista vrši v interesu in na stroške stranke, naj se računajo pristojbine po advokatskem tarifu;
8.	sklene, da se naprosi finančno ministrstvo, da izvršuje premeščenja finančnih konceptnih uradnikov z ozirom na težke gmotne posledice, ki so s tem zvezane, le v najnujnejših slučajih po zaslišanju o eventualnih protirazlogih;
9.	sklene, da se naprosi finančno ministrstvo, da izvršuje napredovanje finančnega konceptnega uradništva na podstavi določb člena 129/1 zakona o drž. računovodstvu v najširšem obsegu ter ustvari tudi za to budžetsko možnost;
10.	predlaga finančnemu ministrstvu v razmišljanje, kako naj finančni konceptni uradniki na vodilnih mestih krijejo stroške, katere jim nalaga njihova služba za reprezentanco;
1. je ugotovil, da je gmotni položaj državnih nameščencev v obče in med njimi finančnih konceptnih uradnikov posebej tako beden in obupen, da so nameščenci pred neizogibno katastrofo; sedanji prejemki ne zadostujejo pri vladajoči draginji niti za golo preživljanje, dočim trgovci in drugi odrekajo radi prezadolženosti uradništva vsak kredit tudi za najnujnejše potrebščine n. pr. za živila in obleko. Radi tega se finančni konceptni uradniki izrekajo za solidarne z drugimi državnimi nameščenci ter se pridružujejo v boju za korenito zboljšanje gmotnega položaja vsaki akciji tudi do najskrajnejših sredstev.	____
Kdo je kriv naše nevolje?
Odgovor je enostaven in kratek: državni nameščenci sami. Nočemo tukaj razpravljati o naši pasivni krivdi, ki leži v tem, da nič ne storimo za zboljšanje svojega položaja, da ne nastopimo odločno. Ne samo pasivno smo krivi, temveč aktivno. Kdo nam je odvzel pri žigosanju denarja, kdo nam je zamenjal za 4 krone en dinar, kdo nam je po zameni denarja še dolgo izplačeval kronske plače, kdo je v velikosti draginjskih doklad razločeval dve vrsti državnih nameščencev: zmagovalce in premagovalce. Itd. Itd. Kdo je vse to storil? Porečete, vlada, ministri, pa samo deloma res. Ministri podpisujejo naredbe, katere so izdelali njihovi referenti, uradniki, poslanci sklepajo zakone, katerih predloge so sestavili uradniki. Uradniki so torej tisti, ki pletejo bič za državne nameščenec! Kakršne predloge sestavijo uradniki, takšne naredbe in zakone dobimo; cventuelno jih ministri in poslanci še poslabšajo. Izvor zla pa je v naših vrstah!
Dokler ne odpravimo tega zla iz svojih vrst, dokler vsi od prvega do zadnjega ne postanemo res demokratski državni uslužbenci, ki ne delajo za trenutne mogotce, temveč skušajo vsak po svojih močeh koristiti
vsakemu posameznemu in s tem splošnosti, dokler ne preneha šikaniranje strank v uradih, dotlej zastonj upamo zboljšanja razmer. Spravimo v uradno poslovanje nekaj več ljubezni in tega, kar Srbi in Hrvati imenujejo susretljivost; če bo ta duh zavladal v vsem uradovanju, bo nehote zavladal tudi v tistih odlokih, ki se tičejo našega lastnega blagostanja.
Kako reducirajo.
»Jutro« poroča v svoji 114. številki iz Beograda:
Na zadnjem sestanku uradniških delegatov v Beogradu se je sicer s poudarkom iznesla tudi zahteva, da se morajo komisijam za redukcijo pritegniti zaupniki državnih nameščencev — toda medtem so pocdina ministrstva že z vso vnemo pričela s poslom.
Postavljen je bil povsem mehaničen princip: pri vsakem centralnem ali višjem uradu, odnostno v njegovem področju se mora odpustiti 10% uradnikov, zvaničnikov in služiteljev. Že 11. in 12. maja so ministrstva izdala naredbe, s katerimi predpisujejo uradom povsem mehanično, koliko uradnikov in nameščencev naj predlagajo za redukcijo. Predlogi se morajo sporočiti ministrstvom v najkrajšem času, tekom 24, 48 ur, nekateri re-sorti zahtevajo celo telegrafičnc predloge. Takojšnja izvršitev naredbe se zahteva pod pretnjo, da bo po izteku stavljenega roka mi-ministrstvo brez ozira na sposobnost in zaposlenost uradnikov samo izvedlo redukcijo pri posameznih uradih.
Ta način postopanja izroča uradništvo na milost in nemilost vsaki zlorabi. Mehanični princip, ki je uveden, zadene povsem enako urade, ki vsled nedostatka uslužbencev že danes komaj poslujejo in bodo morda po redukciji svoje delovanje sploh morali ustaviti, kakor tudi urade, kjer je hipertrofija u radništva in bi se dalo ne 10%, temveč 20% nekvalificiranih ali pa odvišnih nameščencev, zlasti nestalnih reducirati.
Splošno se trdi, da bodo reducirani nameščenci kratkomalo odpuščeni iz državne službe. To je povsem nemogoče. V prečan-skih krajih velja stara službena pragmatika!, katere določbe morajo biti absolutno merodajne, pa tudi v Srbiji zakon o civilnih državnih nameščencih ne dopušča »enostavnega« postopka pri uradnikih, ki imajo vsaj 10 let ukazne službe.
Ako se bo redukcija izvršila tako, kakor se sedaj pripravlja, potem se bodo zgodile vnebovpijoče krivice. Koristi pa država ne bo imela mnogo, kajti jasno je, da bodo v svojih pravicah prizadeti reducirani uradniki iskali in našli zadoščenja pri Državnem svetu.
Vestnik.
Uredništvo nujno prosi vse g. tovarišc-do-pisnike, da ga založe z gradivom. Tajništva strokovnih organizacij naj nam poročajo več o svojem delovanju.
Zahteve udovcev, javnih nameščencev. V Zagrebškem »Našem Glasu« se je pred kratkim oglasil udovec, državni nameščenec, s predlogom, da naj dela Savez na to, da se podvoje udovcem javnim nameščencem doklade za otroke. Svoj predlog utvrđuje s sledečimi razlogi: Že to, da je udovec, dokazuje, da je v neznosnih materijalnih odno-šajih, ker se je moral za čas ženine bolezni in smrti zadolžiti. Da po ženini smrti vodi zaradi otrok dalje gospodinjstvo, mora vzeti v službo boljšo kuharico ali gospodinjo, ki se razume tudi na oskrbovanje otrok. Tako pomoč pa mora dobro plačati in jej dajati dobro hrano. Vsled današnjih mizernih prejemkov pa seveda ne more sprejeti v službo dobre gospodinje, temveč dobi za ceno, ki jo je zmožen dajati, le neizučeno, nesposobno dekle, ki se ne briga ne za dom, ne za otroke. Zato mu propada deca duševno in telesno in zabrede, žal, dostikrat na napačna ipota. Udovec-državni nameščenec
vsled teh razlogov upravičeno zahteva, da se mu od dneva, ko se ustavi doklada njegove žene, izplačuje dvojna doklada za otroke in da se mu povrnejo efektivni stroški, ki jih je imel ob času bolezni in smrti žene.
Kako dolgo še? Pred nekaj tedni so prinesli ljubljanski dnevniki vest, da je zbolel nekemu državnemu nameščencu sin od gladu, kakor so to ugotovili zdravniki v bolnici. K temu poročilu pristavlja zagrebški »Naš Glas«: »Res, žalosten dogodek, ki je zbudil v vsej naši javnosti sočustvovanje. Vprašanje je samo, ali bo prodrl glas o tej nesreči tudi do merodajnih mest, ali bodo znali gotovi svetovalci to preprečiti? In če prodre ta vest do cenjenih ministrskih ušes, ali bo ganila njihovo vest in vzbudila otopela čustva za težke muke državnih nameščencev?«
Kdo bo odločeval v naši državi. Glasom seznama državnega odbora o poklicu novoizvoljenih narodnih poslancev bo narodna skupščina sestavljena takole: 85 kmetov, delavcev in malih posestnikov, 44 odvetnikov, 38 'profesijonalnih politikov in državnikov, 26 privatnih in javnih nameščencev, 22 profesorjev, 16 duhovnikov, 15 žurna-listov, 12 veleposestnikov in ekonomov, 8 učiteljev, 7 inženirjev, 6 zdravnikov, 6 obrtnikov, 1 industrijalce in 1 zobotehnik. Ta statistika še ni točna, ker državni odbor dotlej še ni imel vseh podatkov.
Izjava. Podpisani društvi izjavljati, da sta izstopili iz Zveze poštnih organizacij, ker sta morali smatrati, da so njuni interesi v tej zvezi ogroženi. Zveza poštnih organizacij torej ne zastopa več podpisanili društev. — Društvo poštnih in čekovnih 'računskih uradnikov v Ljubljani. — Ma-turansko društvo poštnih prometnih uradnikov za slovensko ozemlje v Ljubljani.
Društvo državnih nameščencev in upokojencev za politični okraj Ptuj. V Ptuju je vodil doslej skupne zadeve državnih nameščencev in upokojencev poseben, takozvani Akcijski odbor. Izvoljen je bil že leta 1919 in se je v letih svojega obstoja malo izpremenil. Do ustanovitve posebnega društva izprva ni prišlo, ker smo bili mnenja, da se bodo življenskc razmere našega uradništva v novi državi v 'primernem času toliko izboljšale, da sploh ne bo treba kakega posebnega društva, ki bi se brigalo le za gmotno stanje uradniško. Žal, da smo vedno bolj in bolj uvidevali, da se naše gmotno stanje ne le ne izboljšuje, nego leto za letom, če ne mesec za mesecem stalno slabša. Začasni akcijski odbor se je moral izpremeniti v stalno društvo. Ko je vlada vložena pravila potrdila, se je vršil v sredo dne 2. majnika ustanovni občni zbor, na katerem je akcijski odbor najprej v kratkem poročal o svojem dosedanjem triletnem delovanju. To delovanje je jasno pokazalo, da je tudi v Ptuju potrebno posebno društvo, ki deluje v imenu vseh nastavljencev in da ne zadošča, da so posamne stroke učlanjene pri svojih strokovnih društvih. V odbor novoustanovljenega društva so bili izvoljeni: za predsednika dr. Josip Komljanec, gimn., ravnatelj, za podpredsednika Josip Gorup, nadučicelj, za tajnika dr. Karel Zelenik, gimn. profesor, za blagajnika Glavnik Fran, poštni uslužbenec, za odbornike pa še Bratina Zvonko, komisar, Bučar Alojz, preglednik fin. kontrole, Kos Avgust, pis. asistent, Mikuletič Bernard, sod. oficijal, Žveglič Ant., sod. oficijal v pok.: za namestnika Komel Fran, sluga in Glavič Fran, polic, nadzornik: za Pregledovalca računov J c r š e Ladislav, vodja davč. urada in Tobijas Jakob, višji davč upravitelj. Udeležba pri občnem zbor« ni bila taka, kakršna je že bila večkrat. Upamo pa, da bodo k novo ustanovljenemu društvu pristopili brez izjeme vsi državni uslužbenci in upokojenci v Ptuju, v bližnji ptujski okolici kakor tudi v vsem Ptujskem političnem okraju. Udnina je določena na 5 Din letno, ki jo more plačati vsak tudi v sedanjih svojih nevzdržnih gmotnih razmerah. Zakaj le v edinosti in discipliniranosti je moč, le tako moremo uspešno zastopati svoje opravičene zahteve.
Društvo davčnih izvrševalcev za Slovenijo
je izvolilo na občnem zboru dne 6. t. m. naslednji novi odbor: predsednik Franc Rojec, podpredsed. Ivan Crne; tajnik Ignacij Fink; blagajnik Gustav Mlejnik v Škofji loki na Gorenjskem odborniki: Franc Brenčič, Jakob Ferčnik, Ivan Romih in Anton Šega; namestnika Ignacij Bregar in Blaž Kocmur; pregledovalca računov Anton Grzinčič in Ivan Ilovar. Članarina je znašala do konca junija t. 1. po 1 Din. na mesec in od 1. julija znaša po
3 Din. torej za celo leto 1923 24 Din. ali 96 kron. Časi so težki in resni. Le z dobro organizacijo si bomo priborili boljšo bodočnost. Zato poživljamo nujno vse tov., da zadoste v polni meri društvenim dolžnostim. Oni, ki so še dolžni članarino, naj jo zdaj poravnajo vsaj za pol leta; oni, ki še niso vpisani v društvo, pa naj to store nemudoma in pošljejo poleg članarine tudi 1 Din kot vpisnino. Nekateri so dolžni članarino še za lanško leto in društvo je moralo skoraj celo leto plačevati za nje članske prispevke O. Z. iz svojega imetja. Tudi za odposlance v Beograd je imelo društvo še posebne stroške. Nekateri člani se jako žrtvujejo za organizacijo. Redno plačujejo članarino in povrhu še delajo v društvu. Na občni zbor so prihiteli 4 tovariši iz Maribora na svoje stroške. Mnogo jih ni prišlo niti iz bližine! Vsak si mora pritrgati od ust, kar žrtvuje za društvo. Vsi trpimo pomanjkanje. Trud in sadove društvenega dela pa vživajo vsi tovariši. Brezvestno in skrajno nesramno je za vsakega, ki še ni organiziran in ne plačuje društvenih prispevkov. Proti takim pa-rasitom bo treba odločno nastopiti. — Odbor.
Udruženje železniških činovnika kraljevine SHS je imelo v nedeljo 13. maja v restavraciji južnega kolodvora v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dosedanji predsednik g. Črnigoj je otvoril zborovanje s pozdravnimi besedami na našega kralja, ki je baš zadnje dve leti, v času največje preiskušnje za javne nameščence ponovno apeliral na zastopnike vladajočih strank in tudi sicer javno dvigal svoj glas za javne uslužbence. Zbor je soglasno odobril, da se odpošlje udanostna brzojavka. Brzojavne pozdrave je poslalo društvo tudi bratskemu Udruženju češkoslovaških žel. uradnikov. Predsednik in ostali funkcijonarji društva so na to podali izčrpno sliko društvenega delovanja, ki se je organizatorično poglobilo z ustanovitvijo 4 podružnic Ljubljana, Zagreb, Maribor in Zidanmost; društvo pa je pokazalo tudi inicijativno drugim železniškim organizacijam pot, po kateri naj gre enotna fronta. Članov štejejo vse podružnice okroglo 700. Nepovoljne razmere so samo pri zagrebški podružnici zaradi gotove struje pri tamkajšnji direkciji. Dosedanji predsednik je izjavil, da ne sprejme zaradi kolizije v svojem službenem razmerju več predsedniških poslov, kar je zbor z obžalovanjem moral vzeti na znanje. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Heren Mirko za predsednika, Orel Ivan in inž. Osvald Anton za podpredsed. jn kot odborniki gg. Kržar Ivan, Fettich Mirko, inž. Müller Petrič, Andoljšek Ivan, Selan Anton, Gregorka Miroslav, Čampa Matija, Mešiček Hugon, Pavlovič Fran, Lavrin Janez, Vajda Janko, Zorec Ivan, za preglednika pa gg. Lisec Rudolf in Dekleva Leon ter še 8 namestnikov.
Izstop iz državno službe. Kakor se poroča se je na seji udruženja profesorjev, ki se je vršila v nedeljo jn na katero so prišli poleg številnih delegatov vsi beogradski profesorji, sklenilo, da zapustijo ravnatelji in profesorji vseh srednjih šol v Srbiji, Črnigori in Vojvodini državno službo z 21. majem, vsi oni pa, ki so dovršili 30 službeno leto, zaprosijo za vpokojitev. Žalostna, a neizogibna posledica bede, ki pa jo niso zakrivili oni, ki trpe za grehe drugih.
isalni stroji itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.

Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih stenskih in žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1	Na drobno!
F. M. Schmitt
Ljubljana, pred Škofijo št. 2.
Priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, norimberškcga ter romarskega blaga, dalje igrače, košare, vozičke in pletenine.
Poslreiba točna in solidna.
^Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič itiLlta
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Zahtevajte ponudbo.
Papir na detinlo. Tvornle tene.
Špecialiteta
OVOJNI PAPIR
(papir za pakovanje) vseh vrst, dalje tiskovni, konceptni, pisarniški, risalni papir itd. po tvornišfcl ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga
JBADIE“
cigaretnega papirja
A. LAMPRET
LJablfana, Krekov trg 10
Telefon 247.
Razširjajte „Naš Glas“!
josip OLUP I Hi»«
Trgovina z manufakturnim blagom in z M® Nh? M SME tir
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska in štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Ljifia-Potl CrančdšU.
Specijalna trgooina najfineje obutve za dame, gospode in deco.
I ÄÄ'G v Priporoča se cenj. občinstvu L nlKUS špecerijska trgovina
Ljoliljana, Mesini trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Lilijana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica 1.
UBLJAHA, Jmiitev trg tl. 1.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
II. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Med dobrim najboljše!
ff šivalni stroji za rodbino, obrt in industijo.
Puch
vozna kolesa in vse v to stroko spadajoče predmete NAJCEMEJŠE pri TVRDKI
Ljubljana	lOfls VOK	Novomesto
_______Sodna ul. 7	Glavni trg 73.
Naznanilo preselitve.
Manufakturna trgovina
ANTON SCHUSTER
L3UBL3ANA, Stritarjeva ulica štev. 7
naznanja da se je
preselila na Mestni trg 25
(nasproti mestnega magistrata) ter bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje prodajala po znižanih cenah.
javnih nanAcBv in vpokojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Zaloga oblek
za gospode, dame in otroke.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
LjjuMiasta, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke Itd.
Razmnoževalne priprave.
Iv.iaxiü sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji ,Adler'
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz proib tooarn:
Dürkopp, Styria, Walionrad.
Začasno znižane cene.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
lUlIM
optik-ipecijBllst
Ljubljana,
Selenburgova ul. 2.
Kolesa
in vse potrebščine
Vam nudi najbolje in najceneje
I. GOREČ, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke.
M°dna	MC	LJUBLJANA
manufakturna trgovina	VWjHJJl Stritarjeva ul., Lingarjeva ul.
Priporoča svojo zalogo: novosti, pomladansko in letno sezijo za ženske in moške obleke, etamin, markizet, krep de šin, deien, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste bombažaste in platnene daniast mizne garniture za 6—12 oseb, bele in barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoleum, kokos vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture Itd. ____	po nizki zmerni ceni.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150..000‘000 CS
Se priporoča za wse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije
ruuwuAHACE; Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.