Poštnina plačana v gotovini. Cena 2*50 Din. OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11935/36 Pesem ljubezni Premiiera 5. aprila 1936 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: H. BRAVNIČAR ;■■■- •" i"''"'. ' ■ , aV■s’, v - ‘ v ; ■ * l ' . ’-•** >4 *\‘l| SEZONA 1935/36 OPERA ŠTEVILKA 11 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 5. aprila 1936 Raha — Simončič: Pesem ljubezni V sporedu našega gledališča je prevladovala do nedavno dunajska opereta ih le zdaj pa zdaj se je utihotapila v spored francoska opereta s svojim najmočnejšim zastopnikom, Offenbachom. Zadnje čase pa je naše gledališče z uspehom uprizorilo nekaj domačih in čeških operet, ki so pretrgale dunajski monopol in dokazale svoje sposobnosti z lepim številom repriz. Zanimivo je dejstvo, da je češka opereta zmagala celo na Dunaju, torej v ognjišču operete in dosegla nedavno s »Svetim Antonom« stoto predstavo. V polpretekli zgodovini naše glasbe srečamo prav toliko poizkusov ustvariti domačo opereto, kakor poizkusov ustvariti domačo opero. Naši skladatelji iz preteklega časa so se večinoma lotevali obeh oblik. Pojem operete se je takrat približeval bolj komični operi, mali, ljudski operi in ni bil tako ostro ločen, kakor danes. B. Ipavčeva opereta »Tičnik« je n. pr. koncipirana popolnoma v duhu komične opere. Tudi Foersterjev »Gorenjski slavček« je bil na premierskem lepaku 27. aprila 1872. označen kot »lirična opereta v dveh dejanjih«. Operete v današnjem smislu besede je pred vojno prvi zlagal Viktor Parma (Carične Amaconke, Nečak). Da ni razen »Gorenjskega slavčka« nobena teh operet ostala za sedanjost, nosijo krivdo v prvi vrsti slabi libreti, ki so potegnili s seboj v grob že marsikatero dobro glasbo. Tudi . Gorenjskega slavčka« bi zadela ista usoda, če ga ne bi rešili vedri sujet, venec slovenskih narodnih pesmi in ne nazadnje prireditelj. Po vojni več let ni bilo sluha o slovenski opereti, ali bolje rečeno o opereti slovenskih avtorjev. Led je prebil Maks Simončič s tem, da je napisal libreto. Dobili smo »Prešmentano ljubezen«, ki jo je v duhu sodobne operete uglasbil Pavel Šivic. Doživela je v dveh sezonah 14 izvedb. (Krstna predstava 29. marca 1931.) Že naslednjo sezono je prišla v spored našega gledališča druga Simončičeva opereta »Erika«, ki jo je uglasbil Janko Gregorc. Uspela je prav tako dobro, kakor prva. Nekaj mesecev po »Eriki« je prišla na deske našega odra S. Šantlova opereta »Blejski zvon«, ki vsled'neokretnega libreta ni uspela, čeprav je skladatelj napisal zanjo solidno glasbo. Po daljšem odmoru prihaja sedaj na naš oder zopet domača operetna novost, oba avtorja — skladatelj in libretist — imata v tej odrski obliki za seboj že več del, torej tudi mnogo spretnosti, ki je potrebna za takšne delo. Kapelnik Josip Raha, skladatelj »Pesmi ljubezni« je več let deloval v operetnih gledališčih, kjer si je osvojil tehniko in pridobil rutino v operetni stroki. Našemu občinstvu je bil doslej znan kot spreten skladatelj odrske glasbe. Zložil je scensko glasbo za »Waterloo«, »Pesem s ceste« ter vložke za »Mam’ zelle Nitouche« in »Andulo . Največ njegovih stvari so izvedli v Beogradu, Skopi ju in Novem Sadu. Zložil je: »Zulejka, robinja bosanska,« glasbena drama v treh dejanjih (tekst: Ginič); »Haremska noč«, glasbena komedija v treh dejanjih (libreto: Branislav Nušic); »Veranica Nj. Visosti«, opereta v treh dejanjih (na lastni libreto); »Reponja«, komedija v treh dejanjih (tekst: D. Todosič); »Grof od Montepapira« opereta (tekst: Habeduš); »Baronesa Ninon«, opereta (na lastni libreto); »Broadway«, opereta (na lastni tekst). Poleg navedenih odrskih del je J. Raha zložil še mnogo odrskih glasb, »Narodne plese«, »Dubrovački ciklus« (16 pesmi iz stare Dubrovačke republike za glas in klavir) ter simfo- 82 nično pesem »Neobična priča« za soli, zbor in orkester na R. Vesničev tekst. Josip Raha (prej je nastopal pod psevdonimom Rajhenič) je bil rojen 1.1902. v Imotsku (Dalmacija). Otroška leta je preživel v Dubrovniku, kjer je pričel z glasbenim študijem pri svojem očetu V. Rahi, ki je bil kapelnik in profesor v škofijskem seminarju. Med svetovno vojno je po očetovem odhodu na vojsko, komaj 12 let star, prevzel mesto organista v dubrovniški stolni cerkvi. Po vojni je brez vednosti staršev zbežal v Zagreb, da bi se vpisal na konservatorij, ker pa ni imel denarja je v času študija na zagrebški glasbeni šoli igral po kinematografih. V Zagrebu je obiskoval kompozicijski razred rektorja Lhotke, dirigiranje pa je končal na dunajskem konservatoriju pri dr. K. Rogerju. Kot dirigent je začel svojo pot v zagrebški operi, kjer je bil nastavljen za korepetitorja, pozneje je bil v beograjskem, novosadskem in skopskem gledališču kot korepetitor in dirigent. V Ljubljani biva Raha že drugo sezono in je v ljubljanski operi nastavljen kot korepetitor in operetni dirigent. Maks Simončič je našemu občinstvu star znanec kot igralec in libretist. Pri gledališču je bil že pred vojno v opernem zboru. Svoje prve manjše igrice je napisal 1. 1908. Tega leta je diletantski oder v Litiji izvajal njegove »Neustrašence« in »Dva enaka značaja«. Pesmice je priobčeval v »Orliču« in »Vrtcu«, krajše črtice pa v dnevnih časopisih in v »Odmevih«. Vojne spomine pod naslovom »Galicija«, je izdal v samozaložbi. Poleg navedenih operetnih libretov (Prešmentana ljubezen, Erika) ima v delu še libreto »Manevri«. V družbi Golovina in Rahe pa trenutno dela na opereti »Helteac Tekst za »Pesem ljubezni« 83 je Simončič napisal po J. Rahovi ideji. Dejanje se odigrava v zagrebškem varieteju, v dubrovniški vasi in med zagrebška mešano družbo. * Glasbena komedija »Pesem ljubezni« je zgrajena v operetnem slogu na folklori in v ritmu jazza- Slike, ki se odigravajo v okolici Dubrovnika so glasbeno obdelane z uporabo dubrovniških narodnih pesmi; slike v varieteju pa v obliki in ritmu modnih plesov. Postave vzete iz zagrebškega društva (sobarica,. Gluhak, Gluhakova) karakterizira skladatelj z zagrebškim glasbenim narečjem. Prihodnji operni spored Prihodnje novosti opernega sporeda bosta dve italijanski operi: G. Donizettijeva »Lucia di Lammernioor« in G. Verdijev »Otelo«. V prvi bodo sodelovali: Župevčeva (Lucia), Gostič (Edgard), Janko (Henrik Ashton), Betetto (Rajmund), Franci (Artur), J. Rus (Norman); v drugi bo pel naslovno vlogo kot gost M. Šimenc, Desdemona bo Gjungjenac, Jago - Primožič, Ludovico - Betetto, Cassio - Banovec, Rodrigo - J. Rus, Emilija -Golobova. Glasbeno vodstvo in režijo »Lucije« ima ravnatelj M. Polič, »Otela« pa A. Neffat, režijo prof. Šest. Razno V milanski Scali je bila nedavno prva uprizoritev baleta »Zaljubljen v tri oranže«, ki ga je zložil mladi italijanski skladatelj Sonzogno na tekst Karla Gozzija, torej je vzel za podlago isto snov kakor S. Prokofijev za svojo istoimeno opero. * V Benetkah so uprizorili in prenašali po radiu Malipierovo novo opero »Orphlide«. Občinstvo je novost sprejelo z žvižganjem in kričanjem. * V Brnu bo 5. maja 1.1. v deželnem gledališču petstota predstava »Prodane neveste«. * Pietro Mascagni je sprejel predsedniško mesto v komisiji za nabiranje in ocenjevanje vojaških pesmi. Komisija je bila ustanovljena po naiogu italijanskega propagandnega ministrstva. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik! Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 84 TELEFON 3S-61 Smučarsko opremo po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže KOLB & PREDALIČ Kongresni Irg 4 KOLINSKA CIKORIJA je naš pravi domači izdelek Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka ? Pri tvrdki OLUP JOSIP, Ljubljana STARI TRG 2 Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav Kredit119 Dirigent: J. Raha Opereta v treh dejanjih (7. slikaWra' M. Simončič, uglasbil J. Raha. Sceno?re'E- Franz lubezni Dr. Ivkovič, odvetnik................. Katica, njegova žena.................. Gluhak, trgovec ...................... Ančica, njegova žena.................. Predrag, glasbenik ................ Lola, pevka v kabaretu »Harlekin« Imre, žitni trgovec................... Jelič, ravnatelj kabareta »Harlekin« Marica, njegova hči................... Solo plešejo B. Peček P. Škrjančeva D. Zupan A. Rakarjeva I. Franci N. Španova J. Rus F. Jelnikar I. Cankar jeva Primaš, gostje, G. Pavšič, M. Cas: Prvo dejanje: 1. slika kabaret »Harlekin«, 2. slika Srebrno v Gluhakovo stanovanje. 3. slika: Baletna dvorana .Harlekina«. Toalete ge. N. Španove izdelal modni atelije Lady, toalete izdelale tvrdke K. Tekauc, Ojafevalno napravo je dobavila tvrdk11 Režiser in koreograf: ing. Golovin Kata, njena prijateljica................................R. Brcarjeva °ajič, godbenik.........................................M. Simončič oapceva, njegova žena .................................H. Mauserjeva £onja, hišna pri Ivkoviču...............................s. Japljeva t onkica, hišna pri Gluhaku.............................R. škeletova Maks, plačilni natakar..................................A. Arčon Harlekin, plesalec.......................... . . ‘ E. Frelih Dalmatinec..............................................z. Bekš fante in dekleta. I ‘ume m ucivicia. aPeli, G. Skala in E. Frelih. •''■'SI dejanje: 1. slika: Stanovanje dr. Ivkoviča, 2. slika: 1. slika: Kabaret »Harlekin«, 2. slika: Srebrno v Dalmaciji. r I. Cankarjeve damska modna delavnica Mak. Moške Pelj, Idrijska 13 in 1. Zupančič. * °- z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Blagajna se odpre ob pol 20. Konec ob 23. Parter: Sedeži 1. vrste . Din 40'- 11. - lil. vrste . P 36'- . IV.-VI. „ 0 32-- . VII.-IX. , 28- . X. » . „ 24-- . X!. . . , 24- kote Leže v parterju . 1. red* 1-5 120’ — 120- 6-9 . . , 140-- Dodatni ložni »d1 Balkon: I. '>t,v II. I Sedeži 1. vrste , . . Din 12 — „ ti. , » »!!• „ . . . io-- * IV. „ . . . „ 8- „ v. . . . „ 8— Stojišče . , . . .. 2- n Dijaško stojišče . . . 5- u VSTOPNICE »e dobivajo v predprodaji pri gledali! Predpisana taksa za 24 — 20- 16- 20- gledallBCu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ur* *r*