za slovenski narod.
*• poitl preJetna0 Te'i»: J» i«»« predplačan 15 rld., za pol leta 8 rld., za četrt leta
* » «n mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 (Id., za pol leta 6 rld., za četrt leta » rld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dot» pošiljan 'velja 1 rld. 20 kr.' večTleto
.	Posamezne številke veljajo 7 kr.
naročnino prejema «pravniitvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
I
¡^tev.
Oznanila (inseratU se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ce se tiska dvakrat f 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, I„ 17.'
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/.6. uri popoludne.
V Ljubljani, v petek 9. decembra 1892.
Letnik XX.
Državni zbor,
Z Dunaja, 7. decembra.
Liberški mestni odbor
ves skupaj toliko ni vreden, kolikor se je včeraj in danes v državnem zboru zaradi njega potrošilo dra-zega časa in — denarja in za liberško mesto bi bilo gotovo bolje, da se ta zadeva n^ bi bila spravila v javnost ter razpravljali» očitno pred celim svetom.
Grof Taaffe je le nekaj dogodkov omenjal, zaradi katerih je bil mestni odbor liberški"razpuščen, in nobeden govornikov se jih ni upal tajiti, ampak skušali so jih kolikor mogoče le opravičevati in izgovarjati.
Najbolj je zameriti levici in zlasti njenemu voditelju Plen er ju, daje brez vse potrebe sprožil tako dolgotrajno in dolgočasno razpravo, ki stane davkoplačevalce okolu 8000 gld. Mislilo se je, da ima Plener Bog vi kaj povedati vladi, ker ž njenim odgovorom ni bil zadovoljen, ali Plener je molčal in se mu še ni vredno zdelo poslušati, kaj drugi govorč. Sploh se je levica kolikor mogoče izogibala tej razpravi in jo prepuščala nemškim nacijonalcem in svojim češkim privržencem. Ali še ti se niso dosti spuščali v reč samo in dr. Rus s je le na* znanjal, da hoče levica pri ministerstvu notranjih zadev nasvetovati resolucijo, v kateri bode povdar-jala, česa pogreša v ministrovem odgovoru. Tudi se je pritoževal, da je zadela liberški mestni ollbor najhujša kazen, ne da bi se bili prej proti njemu rabili milejši pripomočki. Kakor se kaže, je dr. Russ jako površno čital ministrov odgovor, sicer bi bil vedel, da je bil mestni zbor liberški še le razpuščen, ko je bil prej že večkrat od' namestništva zastonj po-svarjen. Razun tega priča od njega napovedana resolucija, da je bil predlog o razgovoru v istini nepotreben. ker bi se bila ta resolucija pri notranjem
ministerstvu lahko sprožila, ne da bi bila zbornica zaradi liberških prusakov zgubila dva dneva. Sicer pa žuga nevarnost, da se zaradi napovedane resolucije pri ministerstvu notranj h zadev zbudi nova razprava, ker ni verjeti, da bi mladočeški zastopniki molčali, ako se dotična resolucija obrača proti koristim naroda češkega.
Dr. Zucker in dr. Trojan sta že včeraj po-vdarjala, da se Čehom v nemških okrajih veliko huje godi, kakor Nemcem v okrajih čeških; omenjala sta tudi državnega prava češkega, o katerem je dr. Zucker celo rekel, da ga bodo Nemci v svoje lastno varstvo morda še iskali, pa ne našli.
Bivši liberški podžupan Prade si je prizadeval umivati mestni odbor in je vso krivdo zvračal na Cehe. Ni mogel tajiti, da je bil v ljudskem kopališču v istini nabit napis: „Tukaj se sme le nemški govoriti", vendar pa trdi, da s tem mestni odbor ni hotel Cehov odvračati od kopališča.. Tudi gledč pikelhaub, ki so jih morali nositi mestni stražniki, priznava istinitost, vendar se pa izgovarja, da te pikelhaube niso bile narejene po pruskem, ampak po ruskem kopitu.
Danes je v istem duhu govoril profesor Ben-del in vladi očital, da meri z dvojno mero, ker so se o priliki praške razstave godile še huje reči, ne da bi bila vlada razpustila mestni zbor praški. Za njim je dr. Masaryk poprijel besedo in po pravici poudarjal, da zbornica prav za prav še zmerom tiči v splošni razpravi. Potem je statistično dokazoval, da Nemci nimajo nobenega vzroka, pritoževati se o zatiranju; Čehi hrepeni le po ravnoprav-nosti obeh narodov, katere jim pa Nemci nečejo privoliti. Združena levica torej nima pravice, imenovati se zmerno stranko, kar pričate Plenerjevi interpelaciji glede mestnega zbora v Libercih in glede mizarskega pomočnika, ki so ga oprostili praški porotniki.
Še odločneje je A d a m e k zavračal Bendelnove neslanosti, ki se je ponašal, da je nemška občina liberška češki manjšini sezidala palačam podobna j i šolska poslopja. Pojdite v Prago, rekel je Adamek, ; in oglejte si tam šolska poslopja, ki jih je praška občina sezidala za nemško maujšino. Potem se je pritoževal, da v Libercih za češko šolo nastavljajo učitelje, ki češki ne znajo govoriti, in da skušajo Nemci v svojih okrajih sploh zatreti češke manjšine. Za njim se je oglasil še Vašaty in je našteval celo vrsto pritožb, ki jih imajo češki prebivalci v Libercih, za katere se pa vlada ni zmenila ter je mestni zbor še le razpustila, ko se je začela pritoževati politična nemška manjšina. Nei&ci sploh povsod zatirajo češke manjšine in vlada se ima odločiti, na katero stran se hoče nagniti, ali na desno, ali na levo; na levi zahtevajo nemško nadvlado, na desni le pravičnost; kdor hoče biti pravi avstrijski minister, mora biti pravičen tudi 81ovanom in jim dovoliti enake postavne pravice z Nemci. Cehi se ne bodo pustili zatreti, voditelji levičarjev pa so le možičeljni, ako ne spremenč svoje politike. Grof Taaffe je moralično že odposloval in bi moral misliti n» svojo poslednjo ministersko dolžnost.
Morrd je tožil, da se za liberške zadeve potrati toliko drazega časa. Govorniki naj bi se raje ozirali po ubožnih hišicah in se spominjali pravih potreb našega ljudstva. V enakem smislu, samo veliko krepkeje je govoril dr. Lueger. Ko se tukaj pričkamo, kdo ima prav, ali Nemci, ali Čehi, se siromaštvo čedalje bolj razširja med ljudstvom. Govornik ne vi, kdaj bode dovršena budgetna razprava in zakon gledd pridenja živil, to pa reče, da naj Bog poslancem odpusti greh, ker za tako delovanje ljudstvu iz žepa kradejo 10 gld. dijet. S tem sklepam, rekel je Lueger, in prosim gospode, da naj se poboljšajo.
Oglasili so se še Prade, Masaryk, Rusa
LISTEK.
„Triumfetor".
V prihodnjem koncertu pevskega zbora „Glasbene Matice" dne 15. grudna bode jedna važnejših toček W e i s s o v „Triumfator", češka skladba za moški zbor in veliki orkester. • Ker je skladba zelo dolga — poje se 35 minut, — in so besede precej težko umljive, ugodi se izvestno prijateljem glasbe, ki bodo prišli v deželno gledišče na koncert, ako se jim poda prilika, seznaniti se že prej s situ vacijo in z besedilom tega znamenitega glasbenega umotvora.
Skladba je slavospev s starorimsko snovjo: opeva se slovesni sprevod ali triumf, ki ga je praznoval leta 168. pred Kr. r. zmagalni vojskovodja L. Emilij Pavel, porušivši v bitki pri P i d n i makedonsko kraljestvo.
Triumf sploh je bil v starem Rimu zlasti za svobodnih časov v predcesarski dobi naj viša čast, katero je zmagovit vojvoda mogel doseči. Bil je slovesen vhod v Rim in sijajen sprevod po mestu, ko se je poveljnik z zmagalnimi svojimi četami povrnil z bojišča domov. Sel je sprevod od Martovega polja na severozapadni strani starega Rima skozi porta triumphalis v eircus Flaminius, od Um dalje skozi porta Oarmentalis čez Velabrum v eircus Mazimus, od tam pa nazaj po sveti poti (ria saera).
čez glavpi trg ali forum na kapitol v svetišče Jupitrovo. Na čelu so stopali vsi državni dostojaustve-niki in starešinstvo v belih oblačilih, za njimi so se v dolgi vrsti nosile ^li vozile sovražnikom uplenjene dragocenosti, slike osvojenih mest in imena poraženih rbdov. Sledila je vrsta čisto belih bikov s pozlačenimi rogovi in ovenčanimi vratovi, namenjenih darovanju, za temi pa so šli z sklenjenimi rokami vsi imenitnejši ujetniki — tudi ujetniki so se namreč takoj po tridimfu usmrtili kot žrtve. Na to so stopali v škrlat oblečeni liktorji, noseč svoje butare z lavorjem ovite^ okrog liktorjev pa so se vrstili pevci in godba. Zdaj je sledil triumfator sam: stat je na pozlačenem vozu, v kateri je bila upre-žehh četvorka belih konj, in obdan je bil od svojih otrok in sorodnikov. Obleko je imel škrlatasto, z zlatimi lavorjevimi vejicami obšito, v desnici je držal lavorjevo vejico, v levici pa slonokoščeno žezlo z orlom na koncu. Nad njegovo glavo pa je držal služabnik zlato krono Jupitrovo, a neprestano mu je klical, naj se ne prevzame svoje sreče. Za vozom je stopala vsa zmagalna vojska, prepevaje bojne in zabavne pesni in neprestano vriskaje svoj radostni klic „evoe, io triumphel", kar je tisoč in tisočkrat odmevalo iz grl nepregledne ljudske množice ob straneh. Koder je šel sprevod, tam so bila svetišča okrašena, in kadilo se je prižigalo v njih. Tako je dospel sprevod na kapitol. Tam je v svetišču molil triumfator Jupitru zahvalno molitev, posvetil mu
del plena in daroval darilna živinčeta. Konec slav-nosti je bila velika pojedina. Vse razun pojedine se je vršilo na državne stroške.
Take slavnosti niso bile prepogostne. Triumf se je smel dovoliti le onemu vojskovodji, ki je končal veliko vojno, pobil v jedni bitki najmanj 5000 sovražnikov in razširil meje rimskega ozemlja. In taka je bila z m a g a L. E m i 1 i j a Pavla nad Makedonci pri Pidni 1. 168. pred Kr. roj. Makedonska vojska je bila d* cela uničena, na bojišča je obležalo 20.000 sovražuikov, 11.000 pa jih je bilo vjetih, kralj Perzej je bežal s svojimi zakladi, a Rimljani so ga dohiteli in vjeli. Vrednost bojnega plena je znašala do 200 milijonov rimskih sestercijev ali v našem denarji 20 milijonov goldinarjev, tak6 da so se vsled tega Rimljanom davki od slej opustili. Nekdaj tako mogočno makedonsko kraljestvo je prenehalo biti.
Slavne zmage vreden je bil tudi E m i 1 i j e v triumf. Stari zgodovinarji, sosebno Livij in Plu-tarh, nam pripovedujejo, da tak6 slovesnega sprevoda do tedaj Rim še ni videl. Trajal j'e tri dni. Prvi dan fe komaj zadoščal, da se je razkazalo 250 voz, obloženih s kipi in podobami. Drugi dan se je najprvo peljala nepregledna vrsta voz z nešteto množino vpleffjenega orožja, na to pa je tri tisoč ljudi neslo 750 velikih posod, polnih samega srebrnega denarja. V vsaki posodi, katero so nosili po Štirje irioije, so bili po trije talenti (talent okoli
in A dame k za nekatere dejanjske popravke, potem je predsednik naznanjal, da je razprave o liberških zadevah konec ter napovedal prihodnjo sejo za petek
ob 11. uri dopoludne.
Zadnja seja poslaoiâke zbornice pred Božičem bo menda 17. t. m., prva seja po novem letu pa se prične 9. ali 10. januvarija. Bred razhodom na počitnice reši zbornica še davčni provizorij za prvo četrtletje prihodnjega leta, ki ji ga vlada izroči v eni prihodnjih sej.
Politični pregled.
Y Ljubljani, 9. decembra. Notranje dežele.
Minister Kuenburg bajè vendar le pojde. Vse prizadevanje grofa Taaffeja, da bi ga obdržal v ministerstvu, je bilo zastonj. Levica je prehudo pritiskala na svojega pristaša, da bi mogel ostati. Ko bi ostal, bi moral prenehati biti član zjedinjene levice, ali s tem bi pa zgubilo njegovo ministrovanje vsak pomen. On ni imel nobenega portfelja, pa tudi ni bil zastopnik nobenega naroda ali dežele, temveč le zastopnik jedne stranke, zatorej pa mora iti, ako pretrga ta stranka dobre odnošaje z vlado. Pred-včeraj opoldne je cesar Kuenburga vsprejel in njegov odstop se v kratkem v uradnem listu objavi. Ker je pa za ta portfelj dovoljen denar, bode lahko po-polniti to mesto, ako se vlada kako pobota z levico. Kdo ve, če se mej parlamentarnimi počitnicami ne bodo vršila mej vlado in levico kaka pogajanja. Iz toženja liberalnih listov je itak vidno, da levica ni vesela položaja, v kateri je zagazila. Mislila je grofa Taaffeja s silo popolnoma potegniti na svojo stran, pa se jej ni posrečilo. Ko bi vlada le kako levi» čarjem pogladila pot, pa se jej bodo zopet približali. V prvi vrsti gré le za to, kako bi levica našla kako častno pot v vladen tabor.
Položaj je jako zamotan. V državnem zboru je vse nekako zbegano. Vsaka stranka dela le bolj politiko na svojo roko in nobena nič gotovega ne vé, kako o tem ali onem sodi kaka druga stranka. Najbolje se še drži Hohenvrartov klub in Poljaki. Liberalci so jako klaverni. Mislili so, da si bodo pridobili simpatije prebivalstva, ko so se postavili po robu vladi, in tako nekako potlačili svoje nasprotnike nacijonalce. Toda motili so se. Nekaj zaupnic je pač liberalcem došlo, ali ne mnogo. Nemškonarodni listi so pa sedaj še le dobili pravo orožje, da bijejo po liberalcih, ki so bili tako kratkovidni, da so se dali od vlade na led zvoditi. Na-cijonalci bodo torej sedaj liberalce raskričali za .slabe in kratkovidne politike. Ker prebivalstvo jim rajše verjame, bode naposled sedanja komedija ie zjedinjeno levico pripravila še bolj ob veljavo, posebno v Plenerjeve državniške sposobnosti bodo sami Nemci začeli dvomiti. Zaradi tega se desnici ni toliko bati sedanjih zmešnjav, samo držati se mora trdno in složno, pa jej levica ne bode mogla dosti škodovati.
Driavnozborski odseki poslednji čas kaj počasi delujejo. Vidi se, da na-nje vpliva čudna parlamentarna situacija. Posebno levica je v skrbeh zgubila vse veselje do delovanja, dočim so poprej bili levičarji v odsekih jako agilni. Vidi se, da bi radi, da se vse važnejše stvari zavlečejo, dokler se položaj popolnoma ne pojasni. — Gospodarski odsek
je v torek imel sejo. Posvetoval se je o začasnem vrejenju trgovskih razmer s Spanjsko. Po kratki stvarni debati je odsek volil poročevalca. Pri tej vo-litvi se je pokazal spremenjen političen položaj. Ker je poprei o vseh podobnih predlogah poročal baron Schwege!, je bilo pričakovati, da bode tudi on poročevalec. Ker pa levica zadnji čas tako ruje proti Hohenwartovemu klubu, so pa konservativci in Poljaki mislili, da ne morejo voliti levičarja in so dali svoje glasove Poljaku Kozlovskemu. Po dovršeni volitvi so nekateri Poljaki se izrazili, da izid volitve nikakor ni naperjen proti osebi barona Schwegla, v katerega zmožnosti ne dvomijo. Torej so odločevali tukaj čisto politični nagibi.
Civilni zakon na Ogerskem. Ogerski katoličani vendar ne mislijo mirno držati rok, ko bi liberalci dalje ruvali proti cerkvi. Osnoval se bode v kratkem odbor, ki bode nabiral podpise za adreso proti civilnemu zakonu na vladarja. V tej adresi bodo prosili kralja, da naj ne pritrdi, da bi se taka predloga, zbornici predložili in ne omadežuje Mari-jansko kraljestvo s civilnim zakonom, kateri je plod francoske revolucije. To adreso nesla bode posebna deputacija kralju. Vodil jo bode grof Zioby. Pričakuje se pa tudi, da bodo škofje storili kak odločen korak. Kakor se vidi, vzdramilo je liberalno ro-vanje tudi ogerske katolike iz njih letargije. Pričakujemo, da se že pri prihodnjih volitvah pokaže, da so še na Ogerskem možje, ki se ne dajo voditi od budimpeštanskih Židov. Želeti je, ker sicer bodo liberalci nravno in gmotno ugonobili Ogersko.
Vnanje države.
Novo ministerstvo na Francoskem. Zadeve bogočastja je novo ministerstvo uvrstilo v področje učnega ministerstva. V drugih državah pa navadno bogočastje spada pod učno ministerstvo, v Franciji se pa spreminja, včasih se izroči učnemu, včasih ministerstvu notranjih stvarij ali pravosod-nemu ministerstvu. — Z novim ministerstvom ni nobena stranka prav zadovoljna. V zbornici bode morda dobilo večino, pa le zategadel, ker sedaj ne kaže pomnoževati težkoč z novo ministersko krizo, ko že panamska afera vznemirja vse duhove. — Novi učni minister Dupuj je bil vseučiliščni rektor v Aixu. Od 1885. leta je večkrat v zbornici poročal o budgetu učnega ministerstva in zatorej že nekaj pozna svoj posel. Novi trgovinski minister Siegfried je Alzačan in je jako bogat. Bil je trgovec. Sedaj je upravni svčtnik pri rusko-francoski banki. Po političnem prepričanju je mej radkalci in oportunjsti. Drugi ministri so pa prejšnji, le portfelje so nekaj zamenjali.
Diplomaiiino zastopstvo vernikih držav. Ko se ie osnovalo nemško cesarstvo, so si obdržale posamične nemške države pravico, da smejo v inozemstvu imeti svoje zastopnike poleg zastopnikov nemškega cesarstva. Take zastopnike imele so pa le Bavarsko, Virtemberško, Saksonsko in Prusija. Virtemberško pa sedaj hoče opustiti svoji poslaništvi v Peterburgu in na Dunaju. Virtemberžani bi že bili opustili ti poslaništvi, da ni pokojna kraljica Olga želela, da se ohrani diplomatično zastopstvo v Peterburgu. Samo dunajskega poslaništva pa niso hoteli odpraviti, da bi se to napak ne tolmačilo. Ko tako Virtemberžani opuste diplomatični zastopništvi, je pričakovati, da je bodo posnemali tudi Bavarci, Saksonci in Prosi, in bodo potem le ostali zastopniki nemškega cesarstva. Ta poslaništva so itak malo potrebna iu so se bila obdržala le zaradi tega, ker se partikularističen duh ni dal nakrat
2400 gld.) Drogi nosilci so še nosili različne srebrne čaše, kupe, skledice, kotljičke i. dr. Tretji dan pa so šli na čelu sprevoda trobentači, za njimi so praznično oblečeni mladeniči gnali 120 pitanih volov, ki so imeli pozlačene rogove, na to so nosilci nesli 77 posod zlatega denarja, v vsaki posodi po tri talente. Sledili so nosilci mnogovrstnih zlatih posod. Za temi se je uvrstil kraljevski voz Perzejev, za vozom so šli vjetniki: Bitis, sin trakiškega kralja Kotisa, Perzejevi otroci — dva sina in jedna hčerka — spremljani od mnogih vzgojiteljev in učiteljev. Ob tem pogledu nedolžnih otročičev plakalo je neki celo rimsko ljudstvo. Za svojimi otroki pa je šel sam nesrečni makedonski kralj Perzej s svojo ženo, spremljan od mnogih ljubljencev in zaupnikov. Za temi se je neslo 400 zlatih veneev, katere so bila grška in maloazijska mesta poslala zmagalcu v dar. Ob konei sprevoda je bil Emilij sam na čela zmagovitih svojih čet v vsem triumfatorskem lesku, kakor smo ga zgoraj opisali. — Ali v to slavnostno veselje se je mešala tudi bridka usoda. Izmed Emilijevih sinov je dvanajstletni umrl pet dnij pred triumfom, štirinajstletni pa tri dni po triumfu. Vender je Emilij to nesrečo prenašal, čudovito se sam zata-jevaje: tolažbe je iskal v tem, da je bila domovina srečna. Vjetega kralja Perzeja niso takoj po sprevodu usmrtili, kakor je bilo sieer običajno, ali ie čez dve leti je umrl v ječi. Toliko nam pripoveduje zgodovina o tem triumfo. (Konec slfcH.)
Knjige družbe sv. Mohorja za 1.1892.
VI. Koledar družbe svetega Mohorja za navadno leto 1893.
In kaj naj povemo v sestavku: Kardinal Miečislav Ledochovski, ali «Rdeči papež»
—	Slovan, Spis je v vsakem oziru izvrsten, bodisi gledč ljubeznivosti pripovedovanja, bodisi gledč pravilnosti pisave. Lepa slika, ki kaže slavnega Slovana, razveselila bo gotovo jednako čitatelje, kakor ljubeznive spis. — G. Janko Barle je že poznat Mohorjevim bralcem kot priobčevalec narodnega blaga. Letos pa priobčuje izvrsten spis: «K slovanskima razstavama na sever in jug». Pripovedovanje je vseskozi zanimivo, nikjer mddlo, nikjer dolgočasno. Dobrodejna mladeniška živahnost preveva ves spis. Pisava je vseskozi vzgledna. Spis krase in pojasnujejo lepe slike. — «Bog ne zapušča sirot». (Spisal J. Steklasa.) Povest (bolje «slika») ima gotovo lep namen: poučiti hoče z zgledom slovensko ljudstvo o resničnosti naslovnega rčka. Gledč izpeljave pa menimo, da je 6no hipno spreobrnenje skopuba-strijca le , premalo motivirano. Da bi se bil strijc popreje tak skopuh, spreobrnil hipoma v tako blagega dobrotnika deklic edino ie zaatran tega, ker se je domači pes proti njima tako «vrlo» vdl, to — menimo
—	je nekam prisiljeno, nenaravno. Sicer je HI vse hvale vredna misel in trud g. pisatelja za prospgh
izruvati. Samo bavarsko zastopništvo pri Vatikanu
je Želeti, da se ohrani, ker po večini protestantsko cesarstvo bi ne moglo tako dobro zastopati katoliške Bavarske,
Španija. Zaradi neredov pri madridski mestni opravi je prišlo do razpora mej ministri in konservativno stranko. MBogi so nezadovoljni, da vlada ni z vso strogostjo posegla vmes in je le predolgo županu gledala skozi prste. Govori se, da zaradi tega pride do ministerske krize iu pridejo liberalci na krmilo. — Na Španjskem si nekateri krogi prizadevajo, da bi napravili spravo mej karlisti in kraljevo. hišo. Ta sprav» naj bi se s tem napravila, da bi sin do Oarlosa Jaimes vzel hčer Alfonza XHI. princesinjo Marcede». Iz tega pa baje ne bode nič, brat don Carlosov Alfonz is pa vojvoda Madridski se ne odrečeta svojim pravieam. Omenjeno spora-zumljenje pa bi bilo želeti baš sedaj, ko se republikansko mišljenje jako razširja. Ako mej monarbisti ne bode jedinosti, prav lahko na Spanjekem monar-hizem pride v nevarnost, kar bi pa ne ostalo brez vpliva na nekatere druge države.
Lzvirni dopisi.
S Koroškega, dni 1 dee. („Bes carin-thiacae.") V nas sedaj vlada znamenje koroškega nemčursko-liberalnega „parteitag"-a! A to znamenje je znamenje brezobzirnega boja zoper vse, kar pripada „inferiorni rasi", kar ni obliznil svit blažene liberalne „kulture". Kako se je vršila napoved boja, o tem je „81ovenec" obširneje že poročal v štev. 269 do 273. Omenjalo se je tam, kako se je napadala poleg Slovencev i osrednja vlada ob navzočnosti premnogih, tudi višjih c. kr. uradnikov !
Značilno je za naše razmere, da je v izvoljenem „generalštabu" za izvrševanje sklepov „partei-taga" poleg več e. kr. notarjev itd. c. kr. deželne sodnije svetovalec Ferd. S t e i n e r I — Da bi se volil kje kak učitelj v odbor kake slovenske posojilnice, kak huronski krik bi neki nastal po vsem nasprotnem tabora?!
Se-li smemo potem še čuditi, da je pričel uradnik prvi izvrševati sklepe onega strankarskega shoda. Storil je to c. kr. okrajni glavar celovški, g. baron Mac N e v i n. Ta noatelj blažene nemške „kulture" med Slovence, proslavil ae je po svojem postopanju do Slovencev kot e. kr. okrajni glavar v Ljutomeru, a sedaj „osrečuje" Slovence celovškega okrajnega glavarstva. Slovi tudi po svojem „finem" uradnem slogu, radi katerega so ga baš nedavno ožigosale celovške „Fr. Stimmen" in zoper kateri se je pritožil odbor „bauernbund"-a. Ta gospod tedaj se močno trudi, da pridobi mogočni majki Germaniji kolikor mogoče novih „sinov", in posebno pazi, da bi po slovenskih šolah ne zmanjkalo toli hvalisane nemške kulture.
Pokazal je g. baron Mac Nevin svoje mišljenje in prizadevanje prav „odkritosrčno" dnč 22. nov. t. I. pri šolskem zapisovanju v Kotmarivasi nad Celovcem.
družbin. — Vlani je nam prinesel Koledar sliko in životopis J. Virka, slovenskega pesnika; letošnji Koledar pa nas bliže seznanja z življenjem in delovanjem šolske sestre in pesnice slovenske Bona-venture Suhač. Pisatelj seje trudil, da nam je podžl kolikor mfiči popolen životopis zaslužne pokojnice. Pisan je spis tak6 ljubeznivo, toplo, semtertje ganljivo, da ga rad bereš dvakrat, trikrat, in ne bo te vzdolgočasil. ■— Razširjanje in plodo-nčsno delovanje sv. katoliške cerkve v tujih deželah nam prav i njemu lastno zanimivostjo opisuje g. dr. Križanič v svojem spisu: «Razgled po katoliških misijonih. Žal, da so izostale letos v tem delu slike. — Tudi spisi: «Solnčnica, prekoristna rastlina»; «Kako pokonča-vati drvesne uSice»; «Ali naj se sadje meri ali tehta pri prodaji» so ljudstvu pri* merni in poučljivi. «črtice o zadnji ljudski Stetvi» in «poročilo oslovenskih posojilnicah» bode naSlo prav mnogo bralcev. Žalostne iq vesele dogodbe domačih in tujih dežel je kratko pa vestno opisal že znani sestavljatelj teka oddelka, g. urednik Haderlap. — Na zadnjem listu prinaSa , Koledar tudi nekaj teka prerčsnim in radovednim čitateljem.
* * »
Dokončali smo svoje poročilo. Z velikim veseljem znamenujemo vsako leto napredek pri druž-i binih knjigah, tako gled« vaebiae posameznih epiaov, kakor zlasti letos glede čistejšega in lepšega jezika.
Koroški Slovenci smo navajeni, da se nas ne boža ravno z rokavicami, smo privajeni pravi trnjevi poti. Živeči od nekdaj v nekem „izjemnem stanja", navajeni smo, da se merodajne osebe prav nič ne ozirajo na nas, da. da se niti ue ozirajo na zakon, kedar gre zoper Slovence! A kar je počenjal o. kr. okrajni glavar Mae Nevin dne 22. nov. v šolski hiši kotmirski, daleč nadkriliuje vse naše dosedanje „izkušnje" v tem ozira, in niti sanjati bi Bi ue dali, da je kaj tacega mogoče v — ustavni državi, koje o s n o v n e postave jamčijo ravnopravnost vsem narodnostim!
Po naredbah vis. c. kr. dež. šolskega sveta koroškega razdelila se je doslej dvorazredna ljudska šola v Kotmarivasi v dve jednorazredni šoli: jedno slovensko in jedno dvojezično. Po ukazih iste šolske oblasti imajo se stariši šolo obiskajočih otrok izreči začetkom šolskega leta, v katero šolo hočejo pošiljati svoje otroke. To zapisovanje vršilo se je, kakor omenjeno, v Kotmarivasi dne 22. novembra tega leta.
A glej! Nemškutarjem one občine bil je ta dan naznanjen celih osem dnij prej, nego (narodnemu) županstvu! Naznanilo se je nemčurjem tudi, da pride g. okrajni glavar sam k zapisovanju. Baš zato menda pa so kar najizdatneje porabili čas, in kolikor le možuo letali, lagali ter hujskali, da vlove čim več otrok za dvojezično (uemškutarsko) šolo.
K zapisovanju samemu prišli so od nemškutar-ske stranke i taki, kateri niti za šolo sposobnih otrok nemajo in taki, ki so kar na svojo roko zastopali druge, češ, da le-ti ne utegnejo priti! Okr. glavar zasmehoval je Slovence ter delal na vse krip-lje na to, dase nihče ne oglasi za slovensko šolo, kakor kažejo sledeči slučaji:
Ženski, ki se je izrekla za slovensko šolo, je rekel baron Mac Nevin: „Ali ste tudi vi tako neumna?" — Drugo pa, koji ni hotelo v glavo iti, da uas bi mogla res le nemščina ¡zveličati, je vprašal: „Li mislite, o a pridete v pekel, če se podpišete za nemško šolo?" — Bes duhovita vprašanja!
Gosp. celovški okrajni glavar pokazal je tudi svoje temeljito jezikoslovno znanje, kajti „poučeval" je strmeče kmete, da je „nova" pismena slovenščina le „hrvaščina!" in slovenske kmete, ki pošteno plačujejo svoje davke, a zato zahtevajo tudi avoje pravice, rotil, „da bi imeli taki, ki s» za slovensko šolo, iti č e z L j u b e 1 j !*) Poudarjal je, da se je kot okrajni glavar na Štajerskem sam „prepričal", da se otroci v slovenskih šolah nič ne nauči, marveč jih zapuščajo kot — neumneži, in da bodo, predno mine deset let zopet prosili za nemške šole!
Gosp. baron je begal dalje slovenske kmete s povsem izmišljeno trditvijo, da hočejo Slovenci č i s t o slovensko šolo, v kateri o nemščini ne bo
•) Videti je, da je g. baron pri «vojem šefu vrlo dobro hodil v nauke!
Konečne naj povemo le še dve želji, jedno glede zvunanje oblike knjig, drugo pa glede notranje vsebine. Zvunajna oprava letošnjih knjig, zlasti Koledarja, Jeruzalemskega romarja in Domačega zdravnika, dela vso čast družbi; zlasti pohvalno moramo omenjati tudi popir, ki je prav dober in gotovo trpežen za dalje časa. Naj skrbi odbor vedno za tak papir, če tudi vemo, da veliko stane. Zato mu bodo hvaležni vsi udje. Kaj ko bi pa šla družba še korak dalje in jela izdajati le obrezane (broširane) knjige? Prepričani smo, da bi jih narod Se raje jemal v roke. In zato moramo skrbeti, da knjige ne pridejo le med ljudi, ampak da najdejo tudi dovolj bralcev. Prav iz tega vzroka, da namreč tudi Siri vesele do branja mej ljudstvom, naj bi se podajalo tudi več pripovednega beril». Družba sama to čuti in zato izda prihodnje leto obširno izvirno povest «Na krivih potih». Z veseljem bi segli udje tudi po izbranih pripovednih delih nekaterih starejših naših pisateljev; Ciglarjeve povesti n. pr. bi gotovo sploSno ugajale.
Ne moremo Si pa kaj, da ne bi sploh izrekli iskrene hvale in priznanje družbincmu odboru. S ponosom so se lahko kedaj ozirali Slovenci na Krnski grad, kjer so domači vojvode gospodovali vsem Slovencem, S ponosom se lahko oziramo tudi sedaj v Celovec, kjer družbin odbor nekako nadzoinje in vlada duSevno naobražbo vsega slovenskega naroda, podajoč mu leto za letom toliko zdrave dušne hrane.
duha ne sluha! Na odločni ugovor vrlega kotmir-skega župana g. Mat. Prosekar-ja, da je občinski zastop v svoji prošnji z dne 20. marca t. 1. izrecno poudarjal iu zahteval, naj se i nemščina poučuje kot učni predmet, rekel je okrajni glavar, da te prošnje ni dobil v roke! — Okr. glavar pa tudi ni dovolil, da bi se prebral prepis dotične prošnje in se ljudje tako poučili, za kaj ee gre.
Potem izustil je okrajni glavar zopet, da se bode poučevalo nemščino po dve uri na teden, dasiravno je e. kr. deželni šolski svčt izrecno za-ukazal, da se ima nemščina učiti po tri ure na teden! Odkod zopet to, da g. okrajni glavar, ki predseduje okr. šolskemu svčtu, niti o dotičnih naredbah in ukazih višjih šolskih oblastnij ni poučen ? — Neresnico izrekel je g. baron tudi, rekši, da je šola že sedaj po dve leti slovenska. Odkod in kedaj neki! ?
V navzočnosti g. vladnega zastopnika vršili so se tudi še drugi izgredi. Pristaši nemčurske stranke kričali so nad Slovenci: „Vi ste hujši kot roparji", in kar je jednakih „ljubezuivostij". Okr. glavar je k temu — molčal!
Ker krika ni bilo konec in so nasprotniki vedno hujše divjali, zapustili so navzoči Slovenci (nad 40 mož) šolsko hišo. Kaj so potem nemškutarji z okr. glavarjem vred ukrenili, ne vemo.
Še isti večer pa se je podal uzorni gosp. župan z jednim odbornikom k okr. glavarstvu, da sta vložila v imenu slovenskih starišev pri istem gospodu okr. glavarju, ki je tako „nepristransko" vodil zapisovanje, protest zoper njegovo postopanje. V svoji pisarni izustil se je baron Mac Nevin še o družbi sv. Mohorja, češ, da izdaje „veleizdajske knjige" (!!), in d& je pred nekoliko časa drž. pravdnik moral neko knjigo konfiscirati! S takim natolcevanjem se dela na višjih mestih zoper nas!
To je suhi opis golih fakt (za koje jamči nad 20 mož) o postopanju g. okr. glavarja celovškega.
Ne bodemo izgubljali več besedij o nečuvanem postopanju okrajnega glavarja celovškega nasproti Slovencem I Upamo, da se bo vse primerno pojasnilo — dal Bog, da z vspehom — na merodajnem mestu!
Vrlim in odločnim narodnjakom občine Kot-maravas pa izrekamo na na tem mestu svoje priznanje nad neustrašenim postopanjem I Slava!
So nam že oblastoejši gospodje kazali pot čez Ljubelj, in še živimo aa, koroških tleh! Zato pa prav nič ne dvomimo, da bode pretrpel naš narod i to Bilo, ko je prestal že toliko viharjev! Tudi koroški Slovan gre na dan, bodi g. c. kr. okrajnemu glavarju celovškemu in drugim drago, — ali ne!
Iz Rima, 5. deeembra. (Baznoterosti.) Tukaj se je ohranila starodavna lepa navada, da odličnejši slušatelji gregorijanskega vseučilišča po dovršenih izpitih dobi darila. Tako so se darila delila dne 24. novembra; ob Jednem so bili slovesno proglašeni mnogi bakalavreji, licencijati in doktorji. Na bogoslovskem oddelku je bilo proglašenih 43 bakalavrejev, 53 liceneijatov in 48 doktorjev raznih !*' narodnostij.
| Mej doktorji najdem tudi slovanski imeni An-; ton Mihelitič, Josip Platnar in Matej Novosel. Na pravoslovskem oddelku so bili imenovani 4 doktorji, 17 licencijatov in 30 bakalavrejev. Na modroslov-skem oddelku 26 doktorjev, 38 licencijatov in 68 bakalavrejev; mej doktorji sta Jos. Jurič in Andrej Gajdaček. Slavnost se je vršila v cerkvi sv. Ignacija v navzočnosti kardinala V. Vanuutelli-ja, mnogih škofov in prelator. Najodličnejši je bil Josip Hilfrich iz Germanika, rodom iz škofije limburške, ki je bil izbran od 900 slušateljev tega vseučilišča, da je v javni seji pred mnogimi kardinali, prelati in drugimi duhovniki delal disputacijo „De universali theo-logia" v 276 tezah. Bil je vsprejet v avdijenci od j sv. očeta, ki so mu izjemoma kot gojencu germanika dali zlato svetinjo.
Neki listi so bili raznesli govorico, da so sveti oče umrli. To vest se je bržčas izmislil kak lačen i časnikar, kajti je popolnem izmišljena. Sinoči sem i imel priliko, biti v družbi a^trijskega avditorja ' „saerae rotae", musgr. de Mdntel-a, ki je bil dne 3. t. m. od 6. do 8. ure pri sv. očetu iu videl, da so s ozirom na visoko staroBt idravi in veseli.
Vreme ie že nekaj dni j»ko neprijazno in raz- ^ merno hladno. Dežuje polagoma ves čas. V sobah , pogrešamo toplib *	Liga 4- 57. !
| Dnevne novice.
,	V Ljubljani, 9. decembra.
j (Nev prošt mariborski.) Papež Leon XIII. je | imenoval protonotarja in stolnega dekana preč. go-{ spoda Ign. Orožen-a za prošta stolne cerkve T j Mariboru.
I (Celjska petindvajsetletni«^ ali 25 let samo-j; upravnega obstoja celjske občine in mesta proslavljali so ondotne nemške korifeje v Bredo z velikim „pompom". Banketa sta se udeležila tudi g. dr. Sa-j o v i e in gimn. ravnatelj g. K o n č n i k ter imela govore. Žup anu dr. Neckermannu, ki županuje neprestano vže od 1870. leta, vročila se je tem povodom diploma častnega meščanstva. A tudi Slo-; venci celjski dobro pomnijo njega protislovensko I županovanje, za kojega se je skoval dvakrat protest ! zoper jezikovno ravnopravnost na dvojezičnih srednjih j šolah, dalje zoper slovenske napise na železniških j postajah pod Mariborom, zoper imenovanje slovčn-| skega beležnika v Celju. Za Neckermannovega žu-; panovanja se je odtrgala mestna občiua iz področja i slovenskega okrajnega zastopništva.
(Čitalnica ljubljanska.) Prihodnjo nedeljo, 11. dan decembra, se bodo razkazovale čitalniŠkim društvenikom meglene podobe. Zbirka podob j je zelo bogata in raznovrstna. Nadejati se je torej i od strani občinstva veliko zanimanja in mnogobrojne udeležbe. Začetek ob osmih zvečer. Odbor.
(Častno občanstvo.) Od sv. Gregorja se nam piše 6. decembra: V občinski seji dne 5. decembra t. I. je vrli župan šentgregorski g. Fr. Jaklič predlagal, naj občinski zbor izvoli prevzvišenega knezo-škofa ljubljanskega zaradi truda in skrbi, katere ob vsaki priliki kaže za dušni in telesni blagor svojih vernikov in zlasti zaradi zaslug za I. slov. katolišk» shod imenovati častnim občanom. Občinski zbor je to izvolitev soglasno in z navdušenjem sprejel.
(Iz Vinice) se nam poroča: Sv. Andreja dan je naš občinski odbor soglasno sklenil, odposlati udanostno izjavo prevzv. g. knezoškofu v Ljubljano. Navzočih je bilo pri seji z županom 21 občinskih mož. — Dne 3. decembra umrla je tukaj Marija König, mati viniškega č. g. župnika. Rojena je bila leta 1807. Dne 13. novembra, ko se je od nas proslavljal č. g. Anton Hribar, bila je še v cerkvi. Po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, pa je mirno zaspala v Gospodu. Pokojna mati je poznala dva pota, v cerkev in na delo. Naj torej sedaj počiva v miru. Priporoča se v pobožni spomin.
(Odborova seja Matice Slovenske j Vabilo na XCIII. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v soboto dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o XCII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka (hišne zadeve, Knezova zapuščina itd.). 4. Po ročilo književnega odseka (društvene in zatožne knjige itd). 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti.
(Iz Polja) se nam poroča, da bode imeli v Polju dne 12. t. m. občinske volitve. Najbrže da bodo zelo živahne, ker ste sedaj v občini dve Btranki, jedna za dosedanjega župana, druga proti njemu, obe pa za občinske volitve zelo delavni. Mi nečemo razburjenosti med strantama še množiti, zato ne objavimo dopisa v celoti, marveč le izrazimo željo, nai se občinska volitev tako »vrši, kakor je najboljša za lepo poljsko občino.
(Jutna železnica) je imela v 48. tednu t I. 811 975 gld. prejemkov, torej 21.329 gld. več, nego v tej dobi vlani.
(Umrl) je dni 4. decembra v Lovosicih na Češkem g. Anton T s c h i n k e I, šef ljubljanske tvrdke „Avg. Tschinklovi sinovi", veleindustrijec in tovarnar, v 81. letu svoje ddbe. Pogreb je bil v sredo popoldne v Lovosicih.
(Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda . v Gradcu) priredi dne 10. t. m. v restavraciji „Zum i goldenen Löweu" v „Mariahilfergasse" svoje letno zborovanje. Na dnevnem redu je poročilo starega odbora iu volitev novega. Pri zabavnem delu bodo pevci in tamburaši akademičnega društva „Triglav-a" sodelovali.
(Vojaška vest.) Tekom meseca deeembra pripeljal se bo v Ljubljano generalni nadzornik pehote, gosp. fem. Avg. baron König, ogledovat naše vojstvo.
(Slovanske pevsko drnitve u Dunaju), ki obstoji 32. leto, razpošilja ravnokar vabila k velikemu adventnemu koncertu, ki bode v soboto, «ln 4
10. decembra t. 1., v dvorani Ronacher-
je v i pod vodstvom pevovodje g. A. B u c h t e in prijaznim sodelovanjem hrvatske umetnice Marine p I. Gvozdaničeve in srbske umetnice Mile Stefanovideve. — Yipored: I. del: JU Wer-bicki M.: „Kto za nami, Bog *,» njun". maloruski moški zbor: 2. Zaje Iv. pl: a) „Zastavicam", b) „Hajd u kolo", pdje gspdč. Gvordanovideva; 3. Aut Nedvid: a) „Naša zvezda", b) „^ijoličin vonj'', mešana zbora slovenska; 4. a) Chopin-Sarasate: „Nocturne", b) Nešvera: „Hkolebavka", c) Wienrawski H.: „Dudziarz", igra na goslih Mil» pl. Stefanovic; 5. Weiss A.: „Tj naše bodiny", b) „Stary zahrad-nik", c) „Nehnevej se", mešani zbor češki; 6. a) Horejšek V.: „Jadna draga", srbski moški zbor, b) Prochazka L.: „Pomilovani", češki zbor, poje ožji moški zbor; 7. a) Moniuszko Stan. pl.: „Kozak", poljski čveterospev; b) „Bozloučeni", češki čveterospev; 8. Iv. pl. Zaje: „More", hrvatski sin-fouiški zbor s spremIjevanjem c. in kr. vojaške godbe. II. del: Koncert c. in kr. vojaške godbe. Na ta lep koncert opozarjamo na Dunaju živeče Slovence.
(Iz Sarajeva) dne 6. decembra: V naglici Vam poročam, „ da je včeraj popoludne prominol naš župan Mustafa Bej Padil Pašic v 60. letu svoje dobe, zadet od srčnega mrtvouda, v trenotju, ko je predsedoval v mestnem zastopu seji, Bajnik je bil po vsi Bosni in Hercegovini jako popularna oseba in je imel povodom avstrijske okupacije veliko vlogo. Se pred zasedanjem Bosne je Pašič županil v Sa-rajevem in je s svojim velikim vplivom in ugledom dokaj pripomogel v hitro in popolno pomirjenje razburjene dežele. Cesar je Pašica radi njegovih mnogobrojnin zaslug odlikoval z redom železne krone II. razreda in komturnim križem Fran Josi-povega reda. Rajnik je bil jeden najimovitejših posestnikov v Bosni, a tudi tam na Dunaju so ga dobro poznali. Cesto je tja potoval v svojih poslih in vse je občudovalo njega impozantpo postavo in krasno narodno nošo. Pogreb se je vršil danes; udeležba je bila ogromna, zastopana so bila vsa veroizpovedauja in narodnosti. Za krsto so šli v sprevodu fem. baron Appel na čelu generalitete in eivilni adlatus baron Kučera z uradniki. Radi viso-cega verskega dostojanstva med mohamedanci položili so njegovo truplo na dvoru „Begove mošeje" v rakev.	W.
(Umrl) je č. g. Mart. Godi na, vpok. župnik pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic, dne 4. decembra v 73. letu svojega življenja. Naj v miru počiva!
(Požari gledišč.) Jutri 8. decembia bode 11 let, kar je strašni požar uničil dunaisko gledišče na Ringu. Od 8. decembra 1891 je požar ali popolnem uničil ali pa vsaj hudo poškodoval ,32 gledišč in panoram. — Na Dunaju jp 28. aprila zgorela velikanska slika Piglhajmova, Jeruzalem in križanje Gospodovo. Največ ljudi se je ponesrečilo 28. aprila v Filadelfiji, kjer je pogorelo glavno gledišče; 11
oseb je bilo mrtvih in 70 poškodovanih. -| j-
Telegrami.
Dunaj, 8. decembra. Prestolonaslednik rumunski se je danes zvečer pripeljal iz Budimpešte semkaj in takoj dalje odpotoval v Sigmaringen.
Dunaj, 8. decembra. Predsedstvo društva za pobijanje protisemitizma je danes iz-
ročilo predsedniku zbornice poslancev prošnjo, da bi zabranil protisemitske izgrede v zbor- J niči. Predsednik je izjavil, da obžaluje iz-grede, da pa po sedanjem zborničnem redu | ne more strožje postopati.
Dunaj, 9. decembra. Dipauly odločno ; zavrača mej odobravanjem protisemitov in | centruma vlogo društva za pobijanje proti- j semitizma na predsednika zbornice kot vme- i šavanje v notranje parlamentarne zadeve. j
Budimpešta, 8. decembra. Veliki vi- j harji s snegom so v Budimpešti, Košicah, j Ostrogonu in Temešvaru. Na več železnicah i promet ustavljen. Po cestah leži po seženj debel sneg.
Pariz, 8. decembra. Drugi mesec bodo imeli monarhisti shod, da protestujejo proti sleparijam pri panamski družbi.
Pariz, 8. decembra. V zbornici se je prečitala vladna izjava, da hoče nadaljevati notranjo in vladno politiko, katero je odobrila zbornica. Pri posvetovanju o Hubbar-dovi interpelaciji zastran panamske afčre vsprejel se je s 306 proti 104 glasom dnevni red, s katerim se je izrekla vladi zaupnica.
Peterburg, 8. decembra. Oblastva zasledila so novo revolucionarno zvezo; mej1 njimi je več častnikov in dijakov.
London, 8. decembra. Kitajski uradnik se je izjavil, da v svoje varstvo morajo Kitajci prisvojiti Aličur-Pamir.
Filadelfija, 8. decembra. Pogorelo je velikansko poslopje, v katerem je vredništvo in tiskarna časopisa „Philadelphia Ledger".
Vremensko itporoeUo.
Vabilo na naročbo!
Ob bližajočem se novem letu vabimo na novo naročbo „Slovenca" in „Domoljuba". — Ponavljamo, da se za novo leto na vsak imenovani list posebej naroča, ker „Domoljub" z novim letom ne bo več izhajal kot priloga „Slovencu". Naročniki „Slovenca", ki želč i v prihodnje dobivati „Domoljuba", blagovolijo naj ga po-sebe naročiti. — Na 10 „Domoljubov" pod skupnim naslovom naročenih je 11. iztis brezplačen.
Tudi prosimo gg. naročnike, naj nam poSljejo naročnino j edino le na naio adreso. Ako namreč naročnino prilagajo pošiljatvam z drugim naslovom, mi ne dobimo naročnine pravočasno, ter ne moremo naročnikom točno postreči.
Izdajateljstvo „Slovenca" in „Domoljuba" v Ljubljani.
orednja temperatura obeh dni —1'9° in — 8'9°, oziroma ] ravno, in za 8-6° pod normalom.	I
Cena 2, s katedrom 3 gl., a cifernico sve-1 tečo se ponoči
40 kr. več, ta koledarska budilniea, s cifernico svetečose po noči, z miznim zvoncem, montirana, gld. 4*75.
t 4oglatakasetna oblika,ni-i«"vll»Ii. kelno okrovje pozlačeno, bogato cizelovano, skoro 28 em. visoko, ura budilniea 8 bitjem in */> ure> eena gld. 7-—, brez bitja gld. 5"—. Xu-kučna ura, bitje '/s in \ ure, 50 um. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7gld. Kukoviea, prepelica in repetiranje, dolgost skoro i m., bogato zre/ijano gld. 18'50. Kovinska trpežna remontoir ura za gospode, odkrita, masivno novosrebrno okrovje, gld. 4'—, z dvojim okrovom gld. 6*— Remontoir ura za gospode in dame z okrovom iz pristnega liJlotnega srebra, marka ,Dauer-haft' (trsjno), 0—15 rubinov, gld. 9'—, s trojnim okrovom gld. XI--,	471 13-4
EMIL MAYR, Dunaj, I., Schottenring 33.
Vso proti dveletnemu jamstvu. Tovarniški ceniki zastonj.
Primarij
dr. Vinko Gregorifi
javlja, da
se je vrnil v Ljubljano.
Ordinira na Dunajski cesti 3
vsak dan od 2. do 4. ure popoldan izimii nedelje in praznike. 568 5-4
U u 11 a j 8 k a, borza.
Dni 9. deoembra.
Papirna rent» 5%, lo% davka . . . Srebrn» renta 5%, 16% d&vka . . . Zlata rent» 4%, davka prost» .... Papirn» renta 5%, davka prost» . . . Akcije »vstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne »kcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri......'.
Napoleondor (20 fr.) .......
Cesarski cekini . . . .......
Nemških mark 100.......
97 gld. 80 kr.
Dni 7. deoembra.
Ogerska zlat» renta 4%...... .	113 gld. 85 kr.
Ogersk» papirna renta 5 %......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . ..	141
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	155
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/.*	100
Kreditne srečke, 100 gld. ...•"...	198
St. Génois srečke. 40 gld.......65
55
25 70 40 40
25 75
Ljubljanske srečke, 20 gld. . . .•".'.	—
Avstr. rudečega križ» srečke, 10 gld. . .	17
R^olfovp, srečke, 10 gld. ......	23
S»lmove srečke, 40 gld........65
Windischgr»ezove srečke, 20 gld.....58
Akcije »nglo-»v8trijske banke, 200 gld. . .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2800
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	92
Papirni njibelj ......................1
Laških lir 100..........—
gld. -	kr.
. 70	„
. 50	„
. 75	„
25
m