gsevtepeno fVjžtal ev/ca^ jZmozsna icszpdfogrszka POBOZSEN hiJ MESZECSEN LISZT. Iieditel: Bassa Ivan plebanos vu Bogojini. .S Bg : Miloscse szi puna..........321 S. J. Szpomnite sze z rarthvih........324 P. Najszvetejsa mati..........328 S. J. Najdragsi kincs...........332 Dr. Lenarsich. Ka dobimo vu szvetom precsiscsavanji ? 335 S. J. Pod Marijinov obrambov.......339 Bassa Ivan. Nazianszki szv. Gregor...... 343 P. Szmrt jiva je pomirila.........347 Drobiš. Ki iic dobro, ki je vecs, ali meitje dobo sznopicsov, naj mi naznani! Vsza piszma k meni, vn stamparijo nikaj ! Ki scse liszt diiblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vu ISogojini (Bagouya, Zalameg^e) ali naj onomi dd, od koga liszt prekvzeme vszaki meszec. Izirom^ki, ki nemorejo zdaj vcsaszi placsati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po vecskrdtnili siimah, ali pa, kda bodo meli, naednok pliicsa jo ! Csisiii Johodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga Si ztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse teto je osztalo nanjega 300 koron. Zdaj zse mamo 1100 koron i interes. V leto. 11. st. 1909. November. »Miloscse szi puna. Tak je pravica, ka sze je bi. D. Marija zadoszta rano daruvala Bogi szvojemi brezi odlašanja pobozsnoszti i szluzsbe bozse. Pa ne szamo to, nago daruvala sze je tudi za navszeveke, Bogi sze je daruvala zevszema, z glo-bocsine szrca szvojega, z cele dijse szvoje. ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. - POBOZSEN MESZECSEN LISZT NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA REDITEL : B A S S A IVAN PLEBANOS Vu Bogojini (Bagonya, Žalam.) Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. Telik&j je poszodila szvojo volo szvojemi Bogi, ka ne štela nikse driige vole poznati, kak je vola bozsja. Ne je mela driigoga zselenja vu čelom szvojem zsitki, kak Bogi po voli hoditi, niti driigoga veszelja, kak za volo Boga vsza veszelja etoga szveta zavrzsti. Pa na koj sze je odlocsila, to je trdno obdrzsala. Nikdar je ne doli sztopila z one poti na stero je kak m&lo dete nogo polozsila pa je od dneva do dneva nap-rejprisla vu dobrom. Naj vidim jasz szebe, kaksa je moja szt&lnoszt vu dobrom? Naj vidim, kak nesztalen szam jasz vu szliizsbi bozsoj, kak negvusen, csi mi je potrebno sze odlocsiti na dobro i zavrzsti kaj hudoga! Bog je vszigdar dober k meni, on je nepremenlivi pa zse za to bi jasz tiidi mogao vszikdar njega sztalno iDOgati, postiivati ino liibiti. Pa jasz, ki bi lehko nebo-gaven bio, zakaj bi bio proti njemi . obecsanoj bogav-noszti? Mogeo bi grehsiti, pa zakaj bi grehsio proti njemi duzsnomi postuvanji ino liibeznoszti? Jeli sze kda razvezse vezalje, stero mene k Bogi vezse ? Nikdar ne! Escse sze potrdi z tem, ka mi Bog vu vnogih letah vnoge nove miloscse podeli na znamenje szvoje szmilenoszti ino me tak z novim vezaljom liibeznoszti szvoje escse mocsnese vlecse k szebi. Pa te, kda jesz nova znamenja liibeznoszti dobim od njega, jeli ne bi te jasz tiidi novi plamen liibeznoszti vuzsgao vu mojem szrci do njega? To szrce, stero mi vu prszih bije, je Bog sztvoro, pa za to je sztvoro, naj njega z njim liibim, rekocsi: Lubi goszpodna Boga tvojega z celoga szrca, z cele pameti, iz vsze mocsi tvoje! Jeli bode, kda ge bode, ka jasz celo moje szrce, vsze moje mocsi njegovoj liibeznoszti podvrzsem ? Bog je sztvoro moje szrce pa je za szebe sztvoro nje, toga szrca ne morem i ne szmem szvejti dati. Ne mi je pravo: Poszodi mi szrce tvoje, nego etak: Daj mi, „ meni daj szrce tvoje". Pa csi me ete milo-szladke recsi njegove genejo pa szam szvoje szrce zse ednok njemi dao, kak bi je zdaj mogeo vkraj vzdti od njega ? Naj m en sa kaplica krvi szrca mojega bi po tom zse prevelki dar bio za szvet, proti Bogi pa to vcsiniti, bi bila szramota za mene, celo krivica proti bozsoj pravici. Velka miloscsa bozsa je to, csi sto ne ima szmrt-noga greha pa zna, ka je za toga volo v prijatelsztvi z Bogom, nego ka za veszelja de meo Bog vu taksem ne mrzlom, ne toplom priatelsztvi ? Bog ne pravi, ka je prevecs dao, kda je meni celoga szebe d&o, jasz sze pa bojim njemi vsza moja, celoga szebe dartivati. Ete szvet pa vsza ona, stera szo njegova, szo onomi z csiszta nikaj, komi je Bog njegovo vsze. Vidim zdaj zse, z csiszta dobro vidim, ka szam du-zsen Bogi mojemi! Pelda je pred menov, tvoja pelda, liiba mati Marija. Pa Ti bos mi tudi na pomocs. Zato ka szam jasz szlab. Miloscse szo mi potrebne, pa de mi te slo, ka mojega Boga vecs ne zavrzsem, ne pozabim ne szamo te ne, kda je od szmrtnoga greha gucs, nego te tiidi ne, kda de me na kakso stecs malo hvalingo nagibao ete j&len szvet. Sztalno do konca zsivlenja scsem szluzsiti mojga Boga. Bg. Szpomnite sze z mrtvih. zveta katolicsanszka cerkev nasz vodi na vsze szvece na brati v ali cintor, da bi preraislavali, kak minlivo je vsze poszvetno, i da bi sze zsivo szpomnili szvoje lasztivne szmrti. Tam na brii-tivi pocsivlejo vasi sztarisje i rodbina, vasa deca, vasi bratje i szesztre, vasi dragi prijatelje i dobrotniki; tam pocsivajo mladi i sztari, szirmaski i bogati. Ge je zdaj njiiva lepota ge njii.vo bogasztvo, sterim szo sze zna biti stimali v zsivlenji. Poglednite vsze pok-rivle zemla, vszi sze bodejo zdrobili v prah, iz steroga szo vzeti, Predragi cstevci! tudi mi mo ednok med njimi lezsali, znabiti prle kak szi miszlimo, tiidi nasa tela sze zdrobijo v prah, kak njiiva. O nad. vsze pretreszliv je pogled na gomile ali grobe, ki davlejo nam naj hasznovi-teise navuke ; oni szo nas naj lepši zged za pravo modro krscsanszko zsivlenje. Niedna pravica ne tak znana cslo-veki i od niedne. nema tak vidnoga prepricsanja, kak od te da je na szvejti vsze minlivo, da vsze prejde. Te pravice vedno liidi szpomina briitiv, na sterom mrtvi pocsivajo. Briitiv szpomina csloveka szmrti, da na szvejti je vsze minlivo. To nasz vcsi zgodovina i nasa lasztivna szkusnja. Zsiveli szo liidje tak kak mi, ge szo tiszti steri szo meli vase hizse i szo v njih prebivali? mrli szo. Ge szo vasi sztarisje vasa deca vasa robina, vasi prijatelje i znanci? Mrli szo. Tak tiidi szmrt po nasz pride, tiidi za nasz bo szvejt z vszemi dobrotami i veszelicami mino. Zato sztoga lehko szpoznamo, da je tu naszvejti ne nasa prava domovina, da szmo tu naszvejti le tihinci i popotniki. Csi szmo pa tu naszvejti le tihinci i popotniki, ge pa je nasa prava domovina? To nasz vcsi szv. Paveo rekocs : „Nase prebivanje je vnebeszah, od koder Zvelicsanje csakamo, Goszpoda našega Jezusa Krisztusa. (Tit. 3, 20.) Domovina nasa szo teda nebesza. Csi szmo krscsenicje tu na zemli le tihinci i popotniki, csi szo nasa prava domovina nebesza, potom nesz-mimo szrca vezati na csaszne minlive recsi ; na blago, csaszt, veszelje, szladnoszti i dobrote toga szveta; nesz-mimo liibiti, kak Jezus pravi ne szveta ne toga ka je vnjem. Vsze zemelszko ne vredno, da bi cslovek na tiszto szrce vezao, ar vesz szvejt z vszemi szvojimi dobrotami nemre naszititi i pomiriti cslovedsega szrca. Brez pokoja — pravi szv. Augustin — je moje szrce, dokecs v tebi o Bog nepocsiva. Mi kak tihinci na szvejti, mo mogli po szmrt i vsze zapiisztiti. Kak szmo bili rojeni neszmo nikah szeboj prine szli, Toga nasz zsivo szpomina brutiv. Pogledni o cslovek, tak je tvoj konec, zove nasz brutiv ; szmrt, grob, prhnenje. .Tu edna csonta kak nindri indri! tu lezsijo deca, mladenci, dekline, moški, zsene, dovice sztarci, vszi eden pri ovom. Tu nega niksega razlocska sztana. Bogati szirmaki, imenitni i nizkoga sztana vszi •v ktip pocsivlejo. Ednaki je prah ednake szo csonte. Tak nasz leda vcsi brutiv minlivoszt vszega poszvetnoga. Ka pa pride za tem? Ka driigo kak brezkoncsna vecsuoszt; ali kaksa pa bo za nasz vecsnoszt, csi mo szamo za szvejt i za szvoje telo szkrbeli, na dušo pa na Boga pa pozabili. Szpoz-najmo zato dragi cstevci ka je za nasz naj bolse, ka nam niscse vecsnoszti v zeti nade mogeo. Poglednite dela, stera do sla znami, Bog csi szmo ga vu zsivlenji liibili, nasztiidi vu szmrtnoj vori i vgrobi ne za-piiszti, liki de nas naj bolsi prijateo nasa radoszt i zvelicsanje vszo vecsnoszt. Koga sze bos drzsao? ali zape- livoga szveta i njegovi minlivi szladnoszti, stere te za-pisztijo? ali Boga steri ti na veke osztane? Krscsanszka diisa zacsni Boga ltibiti, szpunjavli njegove.zapovedi, potom bos pa lehko vsze poszvetno zapiiszto, ar te bo vsze kaj bolsega vu vecsnoszti csakolo. Na vsze szvece po podnevi i na dušni den zajtra vidimo mesnika pri oltari vu csarnoj obleki, stera je znamenje zsaloszti, i sztem nasz scse ona k zsaloszti i molitvi nagibati za mrtve. Ar szveta cerkev dobro zna, ka doszta njeni csi ravno v miloscsi bozsoj mrtvi liidi, de-nok scse ne pripiiscseno pred lice nebeszkoga Ocso vne-beszah ar scse neszo ocsiscsene vszeh madezsov, zna pa tiidi da njim mi szprosnjov, poszebno z aldovom szv. mese i zdrtigim dobrim delom pomagati moremo. Predragi! znabiti doszta diis, nasi pokojni brato\ i szeszter vu Krisztusi vu zsmetnom purgatoriomi trpijo, pa szami nemrejo pomagati, liki le trpeti, i z hiidim trplenjom szvetoj pravici bozsoj dug placsiivati, mi njim pa lehko pomagamo, z molitvov z posztom z almostvom i zdriigi dobrimi deli, poszebno pa znajszveteisim aldovom szv. mese. I ktomi nasz vezse zse krscsanszka liibezen do blizsnjega. Vej szo vsze duše purgatoriomszke nasi bratje i szesztre, stere je sztvoro ravno tiszti nebeszki Ocsa kak nasz ; stere szo odkiiplene ravno sztisztov dragov krvjov Krisztusovov kak mi, i vszi zsnjimi vred szmo pozvani v nebesza. To duzsnoszt szpunjavati priganja nasz nas lasztiven dobicsek. Predragi! sto izmed nasz zna gda nasz polozsijo v hladni grob, csi nasz osztra bozsa pravica obszodi v purgatoriom, da mo tam doszta i dugo trpeli. Sto de nam te pomagao ? Znabiti zsivi ? O na te sze nigdar ne zanasajmo, ar je isztinszki pregovor: mro-pozablen Poglednite diise durgatoriomszke pa sterim mi pomagamo vnebesza, bodo verno proszile Boga, da bi bilij szkoro rešeni z sztrasnoga ognja i prišli v nebeszko veszelje. Nam vszem nasi lubleni pokojni, zovejo z recs-mih trpecsega Joba: Szmilujte sze nasz, szmilujte sze nasz bar vi prijateli nasi. Predragi poszltinimo njiv glasz, i pomagajmo njim z molitvov i zdriigimi dobrimi deli. Szpomnimo sze pa polek tiidi na szvojo szmrt, na minlivoszt vszega poszvetnoga, poszebno gda nasz jalen szvejt szvojim veszeljom vgreh zove i zapelati scse. Vszig-dar sze szpomnimo recsih Jezusovich, stere je szveti Janos zapiszao. „Pride nocs ka niscse vecs nemre delati." Zdaj dokecs zsivimo je za nasz scse den, zdaj moremo scse delati za dušno zvelicsanje szvoje, za neszkoncsno vecs-noszt; ali szkoro szkoro pride nocs ka nebomo mogli vecs delati, liki zna biti trpeti. Szpravimo zato vsze zdaj vu szvoj racsun z Gosz-podom vred, da nam nede trbelo tam vecsnoszti sz trplen-jom popravlati. S. J. PREKMURSKO MUZEJSKO DRUŠTVO Najszvetejsa mati. Parizsi v ednoj maloj podsztresnoj hizsicski je lezsala na szmrtnoj poszteli szkoro sesztdesz6t let sztara zsenszka. Szlabo pohištvo i mala hizsna oprava, kak tudi preproszta poszteo i odevalo je kazalo na vclko szirmastvo. Poleg posztele je sztao mali decsak, szin te betezsnice, pa je trepetao od zsaloszti i od mraza. Sztanovnika te szirmaske hizsice szta zsivela negda lepše csasze. Ocsa te male drzsine je meo visziko szluzsbo. A prišli szo hiidi csaszi, reberije i je zgubo to szluzsbo. V prvle szrecsno drzsino sze je naszelila szkrb i zsaloszt. To je na raho ocsino zdravje vplivalo tak, da je zbetezsao i vmro. Szvojoj dovici nej povrgeo drugoga nikaj, kak dobro i pošteno ime. A nekaj je mela szirota dovica, csesza vecskrat nemajo v obilnoszti zsivocse bogatinke : mela je zsivo vero i bila je isztinszko pobozsna i vdana v bozso volo. Zato je nej csiida, csi je szvojega jedinoga szina zgojila tiidi v tom diihi. I dnesz je bila betezsnica szlabesa, kak navadno. Dugo je nej zpregovorila recsi. Szvoje medlovne ocsi je od csasza do csasza z viipanjom obracsala na podobo Marije, stera je viszila raven postele na steni. Csemduzse njoj je mirnejše gracstivalo lice. Z tihim glaszom je pravila szvojemi szini: „ Alfonz, zgodi sze bozsa vola! Znam, da za kratek csasz vmerjem. Nemam ti kaj driigoga nehati, kak szvoj blagoszlov i pre-poracsam te precsisztoj Devici, steroj szam te vszigdar preporacsala. Mati bozsa, Marija naj bo odzdaj tvoja prava mati!" Naglasz je zajokao nebozse decsak, ar je dobro znao, ka zgiibi, csi sze znebi szvojega jedinoga i najszldjsega bitja na szveti, najmre szvoje matere. Z zadnjimi mocsmi je szegnola vmirajocsa mati pod zglavje, je potegnola vč csiszlo i je dala szinovi z szledecsimi recsmi: „Alfonz, dokecs sze nebova vidla v nebeszaj, obliibi mi, szin moj, da vszaki den zmolis na csaszt najzmozsnejsoj i najbosoj materi rozsnivenec i sze pri tom szpomenes z szvoje pokojne matere. Obliibi to szvojoj vmirajocsoj materi, Alfonz!" „Ja, Riba mati, priszegnem, da vcsinim to, ka szi mi narocsila", je bio njegov odgovor. „Liibo moje dete, — je pravila vmirajocsa mati z trepetajocsim glaszom — naj te blagoszlovi tvoja bozsa Mati! Zdrav osztani, dokecs sze palik neva vidla nad zvezdami!" To szo bile zadnje recsi pobozsne matere. Za nekelko minot je vmrla i viipajmo, da je njena pobozsna diisa sla k liiblenoj bozsoj Materi, precsisztoj devici, v nebesza. Njeni szin je priseo k vojakom, gde je posztao csaszt-nik. Nej je bio escse 24 let sztar i zse je prszi batrivnoga csasztnika kincsao krizsec csasztnoga legiona. V krvavom boji pri Iszlyji szi je pridobo z szvojov batrivnosztjov to visziko odlikavanje. Szlavleni csasztnik je so tudi v krim-szko vojszko in v bitki pri Almiji szo vszi tovariši obcsii-divali njegovo batrivnoszt. Nej csuda, csi je vszigdasnje zsivlenje v vojaskij taboraj, i szlabi zgledi tovarisov zadušilo v njegovom szrczi negdasnjo pobozsnoszt. A csi je ravno nej bio vecs pobozsen, szpunjavao je zato vszigdar ono oblubo, stero je vcsino szvojoj vmirajocsoj materi. Csiszlo je vszigdar pri szebi noszo i je zmolo vszaki den eden rozsni venec. Zgodilo sze je eden den pred bitjom pri Ikermani, da je Alfonz prevecs trtiden od vojaške szliizsbe sztopo v szvoj sator. Vrgeo sze je na szvojo poszteo, sze je zavio v plascs i je itaki zaszpao. A naednok ga je obudo sum vdarcov konjszke podkovi. Alfonz sze je prehudo, od-pro szvoje zaszpane ocsi i pravo szam proti szebi: »Vej nega nikoga ; sz pametnejše'bi vcsino, csi bi szpao dale !" I szi je nazaj legeo, a gda je popravo sziiknjo, je zcser-getalo csiszlo v zsepi. „0, rozsnoga venca szam pa scse dnesz nej zmolo, je pravo, ali zaisztino szam tak truden, da ga znan niti moliti nebi mogeo — nego vojak szam i kak taksega me vezse duzsnoszt, da naj zdrzsim vcsi-njeno obliibo, zato naprej csiszlo!" Itaki je szkocso z posztele i sze je vszeo pa je molo rozsni venec. Pri vszakoj szkrivnoszti je malo henjao. Po glavi szo njemi hodile nenavddne miszli: Kak to, triidnoszti, stero szam pred kratkim csiijto, je zdaj ne csutim vecs. Ali nemam jasznoga razuma ? Jeli ma malo csiszlo v szebi takso mocs ? Negda szam vervao to i moja mati je tudi vszigdar ver-vala na csiidno mocs rozsnoga venca. O luba, predraga pokojna moja mati! Kak sztanovitno je zavupala v molitev! Kak gorecse je molila k Mariji, gda je štela doszecsi kakso miloszt pri Bogi! Ka je donok bose: njena szta-novitna vera ali moji dvomi, njeni mer v szmrti, ali moja razburjenoszt ? A to szo zracsni gradovi, pitanja za csasz, steri je namenjeni k pocsitki. Zato verno naprej ! I na novo je premikavao jagode na csiszli, a nej sze je mogeo znebiti miszli, ka je bose : razburjenoszt, dvomi, ali pa vera. I nazadnje szi je pogucsavao glaszno: Ka je bole pametno, klecsati i moliti pred Bogom, kak szam delao v mladoszti z najveksim veszeljom po zgledi szvojij preliibij sztarisov in miszliti na veszelje v nebeszkom kralesztvi, ali pa zsiveti tak, kak zsivem zdaj? Ne miszlim na Boga i sze prav nikaj ne brigam za to, ka me csaka na ovkraj groba. A zdaj vkraj z temi norimi miszlimi. Viitro szi je scsem dale premislavati »Zakaj pa nej dnesz, goszpod sztotnik?" je zacsiio glasz, steri njemi je globoko v szrce szegno. »Szte li vi, precsasztiti ocsa duhovnik, — pita z csii-divanjom, - i szte csiili, kak szam szi z szebov pogo-varjao »Ja, goszpod sztotnik", je odgovoro vojaški duhovnik i je itaki sztopo v Alfonzov sator, szi je dol szeo i je pravo Alfonziji: »Ravno szam molo pri ranjencaj. Bozsa previdnoszt je tak štela, da szam bio v blizsini vašega satora, gda szam nehotecs szlisao vas pogovor od vašega dusevnoga sztanja.. Drzsao szam za szvojo duzsnoszt, da sze oglaszim pri vasz." „Hvala lepa, precsasztiti ocsa — je pravo Alfonz-ravnali szte modro i previdno", i je dao roko duhovniki. Pri tom je opazo duhovnik, da ma Alfonz csiszlo v roki. Z csudivanjom je zato pravo: „Ka vidim? Vi molite rozsni venec, goszpod sztotnik? Znam, da szpadate med nase najbatrivnejse csžsztnike, a da szte tudi pobozsni, toga nej szam znao dozdaj." „Goszpod ocsa duhovni, razmim vase csudivanje. V zvezi z tem csiszlom je kratka zgodba, stero vam, csi zse-lejte, tiidi povem." „Proszim vasz i verte mi, da de me veszelilo vase zaviipanje !" „Ravno je 23 let i veez te csasz nej bilo dneva, da nebi zmolo rozsnoga venca." Je li to mogocse?!" je pitao duhovnik. „ Ja, tak je — potrdi Alfonz — zsao, da je^ bila to jedina moja pobozsnoszt, a scse to szam szpunjavao, ar szam obliibo szvojoj vmirajocsoj materi." „Nikaj ne dene — je odgovoro duhovnik — Bog vam zaisztino placsa vaso detecso lubezen!" I csasztnik je duhovniki povedao nam zse znano zgodbo. Kembole sze je vtaplao v sztare szpomine szvoje detecse dobe, tem batrivnese njemi je posztanolo szrce. Recs je dala recs i nazadnje sze je Alfonz — szpovedao. Po toj nocsi je priseo za vojake vrocsi den. Meli szo bitje z szovr&zsnikom pri Ikermani. Fucskale szo krugle, grmeli szo stiiki i pokale piikse; szmrt je mela velko zsetev. V poto.