47. številka
Ljubljana, v soboto 27. februvarja 1897
XXX. leto
lahaja veak dan cveCer* izitnii nedelje in praznike ter velja po poŠti prejtrr-an za avitro-ogerske dežele ra vbc leto 15 gld.- za pol leta 8 gld., za fetrt leta 1 g!d., za jeden Bitseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na d«.m računu se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitninu znaša. Za oznanila plačuje se od Stirifitopne petit-vrste po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dp ravn ifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mrvu« p. u. onelnatve nljudno vaoimo ua aor« ouro^ltu, HtMi-c goapode naročnike pit, ki»-ii.*i«m !»<» potekla hoaoem meneča narućalna, grmimo, da Jo o pravem iasa ponove, da poni* Ijaafe ne preneha In d« dene vae Atevtlke.
„SLOVENSKI NAROD
velja «» L)akl|»nske narofiulko brea poall|a-
nfa na dom t Vae leto . . .  gld. M*— I Četrt leta   . .   gld. 8*80 Pol leta ...     u    6-SO I Jeden meae«. 1*10 la pošiljanje na dona se raenna 10 kr, na nieae«, 80 kr. m eetrl leta. ■ pošiljanjem po polti velja i Vae leto  . . .   gld. ir>— I Otrl leta . . . *.M- 1- — Pol leta ...     n     H'— I Jeden meaee . 1-40 Maroeuje ae lakko a vsakim dnevom« a h krata se mora poalatl tadi nHroialna, dniffaee ee ne oviramo na dotleao uaroello.
Upravnlitvo „Slovenskoga Naroda".
Ljubljanski volilci — bodite možje!
V zadnjih dvajsetih letih je Ljubljana doživela že mnogo ljutih političnih borb. Visoko so pljuskali valovi volilnih bojev, razne stranke so je pobijale druga drago z največjo brezobz rnostjo, mogočna agitacija je razburjala vse prebivalstvo, a v naredni stranki je vladala solidarnost, složno in jednotno, postopanje je stranki vselej pomagalo do zmage.
Narodna stranka je lahko ponosna na uzorno nerazrušno disciplino, katera je doslej vezala vse njene pristaše. Še pri vsaki priliki so se zavedni in inteligentni narodni volilci držali discipline, še vedno so se posamičniki uklonili veČini, tudi če niso bili z vsem zadovoljni, kar se je bilo ukrenilo. Ljubljana je v tem oziru doslej prednjačila vsem drugim slovenskim krajem, bila je prva mej vsemi in drugim za vzgled, a upamo, da ostane tako tudi v bodoče.
Za bližajoče se državnozborske volitve postavili so ljubljanski zaupni možje po treznem uvažrvanj i vseh okolnostij kot kandidata dosedanjega zaslužnega poslanca našega mesta g. K u š a r j a. To je naravno, da so bila mnenja glede najprimernejšega kandidata različna.  Tako je povsod, ali odlo-
čilo ni vodstvo strank-*, odločili so zaupni možje ljubljanskih narodnih volilcev, možje, kateri imajo ogled in veljavo v mestu, možje, kateri imajo sploh odločilno besedo pri vseh korakih narodne stranke.
Za narodno stranko je s tem rešeno vprašanje o kandidata za mesto ljubljansko in vsak resničen in pošten pristaš je vezan, držati se discipline.
V tem oziru bodi vsem ljnbljanskim volilcera v vzgled mož, kateremu so poverili vodstvo mestne občine in ga s tem priznali kot prvega meščana, to je župan gospod Hribar. Brez najmanjšega pomisleka se je takoj uklonil disciplini in ko je ćul, da se njegovo ime zlorablja z izvestne strani zoper kandidata narodne stranke, je brez zadržka izjavil, da se pokorava sklepa zastopnikov ljubljanskih vo-lilcev, sklepu zaupnih mož in da bode glasoval za gospoda Kuharja.
Ta izjava dela čast gospodu županu Hribarju ter izpričuje njegovo že mnogokrat dokazano lojalnost in značajnost. Ali hočejo biti ljubljanski volilci manj značajni in manj zanesljivi nego je njihov župan? Upamo da ne, pričakujemo, da si bode vsak pristaš narodne stranke, vsak ljubljanski volilec, štel v dolžnost, posnemati župana stolnega mesta in se kakor on držati discipline.
To je toliko bolj potrebno, ker bi volilni boj mej dvema pristašema narodne stranke mogel imeti prav neugodnih posledic, moralnih in političnih, kajti oškodil bi ugled narodne stranke po celi deželi, slabo uplival na njeno organizacijo zunaj Ljubljane, vrh tega pa še v mestu samem naredil raz-por mej prebivalstvom.
Doslej je namreč vladalo v Ljubljani mej meščanstvom in uradništvom najlepše soglasje. Nikdar in pri nobeni priliki se ni pojavilo niti najmanjše nasprotstvp, kar se je zlasti pokazalo o potresu in tako uradnikom kakor meščanom mora biti na tem, da se i v bodoče ohrani ta lepa in vsem jednako koristna harmonija. Ako bi se pri predstojećih volitvah uradniki postavili v nasprotje z meščani, bilo bi to na kvar jednim in drugim ter na škodo narodni stvari, a nikomur n a korist in zato pozivljemo še posebe naše uradnižtvo, naj ostane zvesto svojim tradicijam in naj se ne postavlja v nasprotje z me-
ščanstvom, nego držeč se discipline podpira kakor doslej vselej narodnega kandidata.
A Ljubljani preti še drugi in dosti večja nevarnost. Volilci prištevajoči se k narodni stranki, imajo v mestu veliko večino in dokler so složni in jedini, dokler postopajo solidarno ter ne rušijo discipline, dotlej ostane nase mesto trdnjava svobodomiselnega in narodnega meščanstva, katere ne zavzema noben sovražnik. Če pa mine ta jedinost, če zavlada v vrstah narodnih volilcev nesloga in se narodni volilci razdele na dva tabora, potem se lahko zgodi, da zmaga — tretji kandidat. Klerikalni stranki se že dolgo skomina po glavnem mestu dežele Kranjske, dobro ve, da padejo vsi drugi mestni mandati v njene roke, če si pribori ljubljanski mandat, in zato se je bati, da porabi nejedinoit v našem taboru za resen naskok na to pozicijo, saj se že zdaj prav ljudje, kateri se sicer pehajo za klerikalno stranko in le ob njeni milosti ali nemilosti žive, najbolj trudijo, da razširijo in poostrijo nastalo na-sprotstvo mej narodnimi volilci. V slučaju boja mej dvema narodnima kandidatoma je skoro gotovo, da zmaga eventuvalno tretji, klerikalni kandidat.
Tega narodni volilci ljubljanski ne morejo ho-teti, saj ve vsak, da bi bila to za naše mesto prava nesreča in zategadelj apelujemo na zdravi razum, na značajnost in solidarnost narodnih volilcev, proseč jih, naj kakor še vselej z jednotnim postopanjem pomagajo narodni stranki do zmage. Ljubljanski volilci — bodite možje!
Državnozborske volitve
Na Vrabčah na Vipavskem  eo voljeni vsi
volilni možje narodno napredno stranke.
* *
Laž in obrekovanje sta navadni sredstvi, 8 katerimi klerikalci slepe ljudi in tako pa s pomočjo pijače so premotili tadi sicer naredno može v Št. Kupi rtu Pri volitvi v pt ti kuriji je narodna stranka iz lahka zmagala, a velike kmetskih občin so klerikalce vjeli v svoje zanjke. Duhovni gospode in celo sam svetnik, kateri je bil pričel sem zgago delat, so ljudi napajali z žganjem, da že niso vedeli, kako jim je ime,  a največ je delal mogočni
LISTEK.
Literarno pismo.
V slovenskem Časopisju se žo dolgo ni toliko in s tako bojevitestjo estetiziralo, kakor minolo leto. Leposlovje, v katerem smo bili vajeni le idealističnih in romantičnih pri po vest-j, se je obogatilo nakrat s si rajo, katero so nazivali nje pristaši realistično, nje nasprotniki pa naturalistično ali celo veristično. In v Slovencih, zaljubljenih v konservativnost, vstali so proti realizma seveda tadi konservativni estetiki ter dokazovali celo s fanatičnostjo strankarjev, da je namen poezije v proz1, torej namen romana, novele in povesti jedino le: podajati čitateljem vzorne slike življenja in značajev, pa zabavati in blažiti čitatej-itvo 8 so'nčnojasnimi prizori iz rožnebarvenega sveta domišljije . . . Borilci realizma so se rogali zastarelemu klasicizma in sanjarski romantiki. Kazali so na prisiljenost, nenaravnost in pretirtnost v popisih, razgovorih in samogovorih dotičnih neresničnih, prepariranih jnnakov ter proglasili za svoje gesla izrek: Lepa je le priroda in resničnost! UmeUost je življenje, so dejali. Že od nekdaj so se vsi pravi ur o? riki naslanjali tesno na živ-
ljenje ter so jemali naravnost iz realnega življenja svoje motive in svoje tipe. — Dejnli bo : odkod pa naj jemlje romanopisec svoje jnnake in junakinje, če ne s trga rn od tam, kjerkoli jih sreča in vidi žive pred Beboj ? če se novelist in povest ičar no drži resničnega življenja, če jemlje svrje značaje iz ?raka in iz svoje fantazije, potem manjka vsemu sujeta navadno glavnega, t. j. verjetnosti in mož nosti. O povestičnih osebah, sličnim dahovom brez mes* in krsti, pa moro reči vsako otrofe: Prosim Vas, takih Ijuđij ni bilo in ne bo nikjer na sveta! — Nh ugovor antrfalistov, da — fotografija nima pravice, pa bi 8* nszivala umetniško delo", da po resničuem živleoju napisani prizori in orisani značaji nimajo nobene umetniške vrednost*, dejali so realisti: Po resnici lepo afotognfirani" prizori in po življenju posneti značaji so vsekakor in vsikdar umetniško dolo, ako jih druži v celototo poetična, nrcetniška ideja, v katere podporo jih je privzel pisatelj. Ideja oftivlja vse posamezne dele romana prav tako, kakor oživlja doga posamezne dele človeškega telesa. Umetnost je življenje, uravnano po zakonih . . .
Tako no govorili realisti ter se sklicevali še na dejstvo, da niso osamljen«, n?go v družbi z ne-številnimi realisti gospodujočimi v prav vseh tnjih
literaturah, pa s fakt', d i so spoznali tudi najbolj zagrizeni idealisti in romintiki nujno potrebo, vsaj zameniti svoje idealno testo z realističnimi drožmi. To vidimo tudi že v domači Lteraturi!
Dasi mora priznati Vdakdo, <U je bi ta najnovejši leposlovni boj prav koristen, ker je v našem občinstvu pospešil vsaj v nekoliko rćzčiščenje pojmov ter vzbudil sploh prav zanimiva razpravljanja o catrenu leposlovja in pomenu različnih smerij, menim vender, da je bila ponekod tista fanatičnost prav do cela nepotrebna in skoro da smešna, čemu bi namreč pobijali realizem, pa hvalisati idealizem kot jedino izvelićaven? Pa zakaj bi zatirali idealno strujo ter proglašali realizem za jedino upravičen? Kakor v drugih slovstvih ostanejo naj (udi v naši literaturi vse stroje, etare in nove! Različnost smerij dokazuje le o resničnem napredku in razširjenem obzorja. Blazuo je torej zahtevati, naj se ome.š vsi naši literati le na jedno strujo, vse druge pa naj ee zatero že v kali. Kakor nihče nikogar ne more siliti, da čitaj samo in jedino le idealne povesti, tako ne ukazujmo svojim pisateljem, da naj se oklensjo vsi realistične šole! Cim vej izbiie, tem bolje — čim več razlike, tem lepše za nas. Vsak piši po svojem prepričan u — vsak čittj po svojrm ukusa!
Sverk. Cele noči in dneve je tekal okoli ljudi in jim trobil, da hočejo narodnjaki podreti cerkve in dole zidati, da so stari šolski vrt v Št. Ruperta prodali in skupilo 300 gld. zapravili, da bo PovŠe gotovo pomogel, da pojde cesta čez Straže itd. In tako se je zgodilo, da je narodna stranka z 78 proti 94 glasom propadla.
*
Iz Dolonj o vasi  pri Ribnici se nam p Se: Pri nas je zmagala klerikalna stranka. Saj dragega tudi pričakovali nismo, zakaj župnik iz Grčaric je napenjal vse svoje  moči,   da pregovori jednega ali dragega naših mož! Uporabljal je v to taka sredstva, da je človeka težko govoriti o tem. Nekega kmeta je nagovoril, rekoč mu, naj voli prave može. Jaz bom volil prave može, a ne duhovnikov mu ju ta odgovoril. V zadnji  uri nas bcdete pa radi klicali, mu je odgovoril župnik.   Žalost  nas je navdajala, ko  miti B'iŠidi te besede in smo premislili, da smo se  morali  boriti s takim   možem.   Čudno se nam tudi zdi, kaj da dela kaplan iz Ribnice g. H. vedno ob volitvah pri Nace tu. Nam se je treba v naSi mali občini boriti zoper dva župnka, župana iu t grouono število duhovsk h soiodnikov, saj  se nahajajo štirje duhovniki, kateri so doma iz naše občina, toraj bi bilo res pravo čudo, ako ne bi zmagal* nasprotna stranka. In koliko ni bilo vpisanih naših mož! A nasprotne  stranke  ni  bil ntti jeden izpuščen. Š--celo jr-dan iz mej tukajšnjih trgovcev ni b.\ vpisan. Seve, sedaj se ne more nič več storiti v tem cziru saj se že prej ni moglo.   Dvakrat so se hoteli volilne liste pregledati  od naše  strani, ali vsakokrat brez nspeha. Prvi dan ni b lo župana doma, je bil šel na lov. dregi  dan zcpt ne, zastopal ga je pa občinski sluga.   Ko *o volilci hoteli zapisati neka« tere vo'i!ee, kateri znabiti nimijo volilna pravice, pa so vender v volilni listi,  je  ob'inrjki sluga tedanji zastopnik županov, volilno lijf.o  pregledovalcera iz rok iztrgal rekoč,  da mu je župan narodi!, da s» :\e  sme  nič prepisati i2 volilne   liste.   Tako je n i u! ruk, v katerem bi   se  bile lahko pregledala volilne liste, zakaj  vsaki  dau  in vsako uro k županstvu bediti, ali na cele dneve na ž j pa na čakati nimamo časa.
*
Iz Trnova pri II. Bistrici se nam piše : Hvala Bogu, volitve v cašem okraju so končane. Tako si misli razvea narodnih vcldcov tudi kaplan S i m e 1 j , ki je mesec dai bil vedno ni nogah in je moral pozno v neč hoditi od kraja do kraju. Drugi kaplan, ki si ši na ime Škerjanea, je bil bolj praktičan. Ku <il si je kolo in se vozil po og tacij skih pet.h, da mu je znoj tekel curkoma po Ša glad Lelici. Sploh ie Šfcerjanec vel. ko modernimi v svojih nsaorihi šteje se sicer k krščanskim socijalistom, tod, /tlo koke'uje /, socijuliimi demokrati. Pri naa SS e mož prav dobro upaljal s tem, da je po svojem kolegi Rudo:fu rad prav po krščansko udrihal Zdaj pri volit?ah pa sta sa lepi duši našli. Kaplanu Rudolfu se je pri tej volitvi pripetila mala nezgoda, ki ga pa baje ze o jezi. Ko so se sestavljale volilne listine, bil je, kakor znano, v preiskali. Ne vemo, ali je imel mož slabo vest, d* boda obsojen, ali pa je pczabl pogledati, d i pri državno
z bor skih volitvah ta okolnost Se ne z i dostaje, od vzeti koma volilno pravico. Faktura je, da se ni dal opisati v listine in seveda zdaj tadi ni izvoljen volilnim možem. Tretji agitator » našem okraja pa je naš črni adjankt. O a je hodil ia se vozil s kaplani po volilnih shodih, dasiravno hudobni jeziki trde, da ne zaradi verskega prepričanja, nego iz dragih uzrokov. Naj že bode tako ali tako, vendar je treba to pribiti, da je on jedini uradaik v našem okraii se dejansko udeležil agitacij. — Še jedno lepo o naših agitatorjih. Naša kaplana sta sklicala volilni shod v Trnovem in po tiskanih vabilih naznanila, da bode ta shod v nedeljo v gostilni Franceta H»-nigarja po domaČe Pečka v Trnovem. Gjstdaičar je svojo liheralno dašo adušil z upanjem na lep dobiček in prostorno svojo gostilno postavil v stan, kakor se spodobi. Ko je prišel čas zborovanja, pripeljal« sta kaplana v dražbi kandidata dr. Žitnika in agitatorja našega črnega adjankta s.oje verne in krenila mimo naročeae gostilna k sosedu Francetu Basa, zngrizenema sovražnika Franceta Bdn>garja ! Dasiravno to kaže zadosti možatost imenovanih gospodov, mcr&mo vender restrci na ljubo konstatirati, da se je celo Trnovo smejalo »liberalnemu* gostilničarju, ki se je dal speljati na Ud. Prav tako, pravijo ljudje ee zgodi tudi vsem onim lahkovernim, ki verujejo sladkim besedam teh škofovskih agitatorjev.
*
Iz Tržiča se nam piše: V „Slovencu* št. 24 86 je oglasil dopisnik in o volitvah v peti kuriji poročal na način, kateri sa mora pojasniti. U h je, kar piše aSlovenčeva dopisuk, da je v Tržiču mnogo dobrih katoličanov, saj se tudi z duhovščino dosti dobro razumemo. Tudi žapaikovega pomočnika smo prijazno vzprejeli, ali njegov fanatizem, njegivo neodkrito postopanje je prouzročilo, da smo sa Slovenci razdelili na dva tabora. Ker zdaj ;elni plešejo, kakor jim on g- ti<, urezali smo si drugi tudi svojo piščal in tukajšnji Nemci so uvideli, da je manjše zlo, podpirati svobodomiselne nasprotnike, nego reakcijomrane. Tako se je zgodilo, da je slu -žabnik božji, ki misli, da mora po svojem poklicu delati zdražbo in sejati prepir, popolnoma propal. Nam je pač vbs jedno, če ga te vrste zbodejo ali ne, želimo le, naj M se poboljšal.
#
V „Slovencu" z dne 20. t. m. nahaja se dopis iz Rovt o izida volitve volilnih mož obline rovtarske. Pohvalno se omenja, da so bili v splošni kuriji izvoljeni Štirje kat. narodni volilni možje, zaletava se pa gosp. dopisnik v popolnoma neodvsae ter zavedne vulilc* iz logaških Ž'bjrš, koji so pripomogli a svojimi glasovi k sijajni zmagi, k izvolitvi petero narodnih volilnih mož, koji so v ob ini rovtarski v obče spoštovani in to znabiti še bolj, nf-go g. „S'o?enčev" dopisnik. Dalje s« g. dopisnik jezi, ti t so prišli imenovani žiborški volilni možje proti koncu volitvene ure na volišča No, ko bi se ti volilci bili tudi jedno uro poprej volitve udeležili, bi MSIovenčevemuu dopisnika ne bila nič pomagauo, izid volitve b: bil tak, kakor je, ker so občani v občini rovtavski pre ddaljeni drug od dražega, da bi se bilo dalo to stvar predrugačiti, ker sta Dol.
Logaška bobnarja  precej  dobro vedela in število volilcev natančno preračnnila.   Da se je po sijajni zmagi nekoliko pilo, to je istina, da bi bili pa volilci prišli na volišča vinjeni, to ni istina, ter ete se gosp. dopisnik v tej  zadevi prav katoliško zlagali.   Vsakdo nam mora priznati, da so se vsi volilci brez izjeme popolnoma dostojno vedli mej vo. litvijo in po volitvi. Ravno tako je gola laž, da so se nekateri  rovtarski  volilci zaradi izida  volit « jezili. N sprotno gospod dopisnik! Vsem pametnim ljudem se je dobro  zdelo,  da so se oddaljeni volilci v tako  ob Inom   števila  volitve udeležili, kar je sploh znamenje, da so zavedni posestniki, ki se znajo svojih stanovskih pravic  posluževati, in če se je kdo jezil nad volitvenim izidom, mora biti to gosp. dopisnik sam, ker je tako pošteno pogorel pri tej volitvi, kar svedočija tudi neka rndeča pisemca, pisana   izvoljenim   volilnim   možem,   koje pisanje osvetljuje posebno dobro opisano jezico.   To pisanje sa bode svoječasno izročilo  si. uredništvu »Slov. Naroda* v objavo.   L I   pa  je tadi trd.tev, da je moral jeden  kolovodij   z volišča  bežati, ker sta ravno kolovodji  kot zadnja volilno hišo zapustila, dočim je nekdo,  ki je pošteno pri volitvi pogorel, še pred zakljnčkom  volilno s. bo zapustil.   Da ste gosp. dopisnik o vsej agitaciji prepozno zvedeli, to je prav in nas jako veseli, ker tako so morali volilci večinoma voliti  svobodno,  po svojem prepričanju in da niso duševne reve,  ampak  zavedni in vstrajni možje, to kaže izid. Končno naj se omenim, da izvoljeni vol.lni možje niso nobeni zapeljani siromaki, ki n'so ne krop ne voda, po mneuju gosp. dopisnika, ampak da so to samostojni in večinoma najboljši posestniki občine rovtarske, koji se na dan volitve tečejo in tudi na marajo vedno gosp. žup nikove suknje držati,  ker  se  smatrajo  za proste rovtarske občane. — Nobodign treba.
*
Društvo „Sloga" na Gorskem ie postavilo za peto kurijo kot kandidata dr. Anton Gregorčiča in za kmetske občine in vele posestvo pa Alfreda C o roni ni j a. Poslednjega kaodiđuje* tadi v kmet skih oblin; h , ker slovenska zmoga v vek posest m ni povee gotova.
# * *
V Pazinu so včeraj zmagali pri volitvi volilnih racž v peti kuriji s 468 proti 331 glasim Slovani.
*
V Plznu je od 100 volilnih mož za peto kurijo voljenih 80 socijalistov in 20 Čehov. — V Budejevicah na Češkem je bil pri volitvi volilnih mož za peto kurijo precej hud volilni boj. V prvem okraju dobili so nemški liberalci 471, Čehi 487 in socijalisti 90 glasov, nemški nacijonalci 90 glasov, v praškem predmestju so dobili nemški liberalci 260, Čehi 603 in socijalisti 700, v Dunajskem predmestji nemški liberalci 325, Čehi 384, socijalisti 214 in narodni Nemci 12 glasov. V teh treh okrajih je treba torej ožje volitve. V Linškem predmestju so pa dobili nemški liberalci 24U in socijalisti 205 glasov, Čehi in kršč. socijalisti pa nobenega glasu, voljeni so torej liberalci. — V Hebu je za peto ku-
&&$r Dalje v prilogi. V
uinetcost jih vodita k bizarnostim in pa k cizelo-vanju sila nežnih umetnostnih igrač; orient jim je podil strastne pojave pohotnosti in nekateri orientalski kulti so jih opozorili na nenaravnosti v polt-nosti, oni demoasko tajnostni tok, kateri se pretaka od starega veka semkaj skozi vso knHarno zgodovino, in kateremn prisojamo vse tajne verske nauke od babilonskih rmgov tja do srednjeveške kabalistike in do modernega spintizma i somuabn-lizem, kult Satanov, srednjeveške prazne vere o čarovnicah, ekstaze Hegelantov — s kratka vbs ona t* j ne kulte, v katerih se druži pohotno razkošje z misticizmom. Vse to p:.daja tudi dekadenci ne le psihološki materij al, ampak tadi terminologijo. Tako dr. Fuerater.
Dakadenca je torej rafinirano fin in nežen, minucijozno natančen odsev prerahlo čutečih, nervoznih daš ter izraz arisiokratiških in individuva-liabških duhov, trpečih pod silno težo preobilne naobraženosti... Kakor so natančni verieti v svojem opazovanja in resničnem slikanja zunanjih dogodkov in prikaznij, tako in še bolj natančni in resnični so đekadentski prozaisti in poeti v slikanja duševnih pojavov.
Veristi in dekadentaiki so torej res naturi; listi, le popolnajoči drug drugega. fff
Realistična struja je Bedaj nova v Slivencih. Drugod, v Francozih, Švedih, Nemcih "in celo v Cehih so mi derne že dolgo droge struje, dočim realizem gospoduje. Ni, v nan, ki stopamo za drugimi narodi, ja vsekakor realistična struja še do cola p repoma. Videti pa je — zlasti v najnovejši slovenski liriki — da dobimo kmalu še najraodor tejšo dekadenco. Vorlaiue in Baudelaire, Maeter-liuck, D-hinel iu Przybyizew dci imajo tudi moj našimi najmlajšimi pesniki že ntkaj učečem. V Čehih aa zbira ckoii prapora dekadence večina najnadarjenajših pesnikov. Morda se zgodi tudi pri nas kmalu kaj sličueg t! No, brez dvoma vibude tudi dekandontniki s svojimi novimi oblikami in idejami mej našimi konservativci silen cdpo ; brez dvoma pa dobe v sedanjih realistih ali nauraliatih naši dekadentaiki najboljše pristaše.
Ddkadenca je namreč — kakor je pisal o njej že dr. V!. Foerster v .Ljnblj. Z/onu" — nekako v notranjost obrnjeni naturalizem, ki razkriva tajne rosnice človeške duše in živčnega sestava. Lahko torej tudi rečemo: dekadenca je naturalizem v psihološki umetnosti. — Kar je tedaj realizem na vzuaaj, to je dekadenca na znotraj!
Razni pa ao načini, po katerih so proizvaja
ta dekadentna psihologija, piše dr. Foerster poJeg F, V. K rej čija. Nekateri se uglabljajo v notranjost iz sameva razkošja, ki je nahajajo v izpozna-vanju samem, naganja jih k temu tista vedoželj-nost, tisti nagen p j i spozna vaaju, ki je prirojen človeški duši. Po temnih globinah in rovih človeškega duha razkopavajo dekadentje in trpe sami pri tem do skrajne mere, calo do blaznosti; navzlic temu nočejo ustaviti svojega raziakavanja, ker jih sili na to tisti modernemu človeku uprav tragiški na.'on k nepronehanemu iskanja resnice . . . Zopet drugi dekade jtniki se posvečujejo kulta živčevja ne kakor prvi iz interesa za spoznavanje, ampak radi uživanja. To so epikurejci daha in razuma, katerim so vse kulture, vse ideje, taje in lastno, slasti in strasti, sploh celi svet judno neizčrpno morje užitka, katerim ni duša druze.-g.-t nego meha uizem, ki prejemlje in ki vzbjje atibke . . . Dekadenca je torej pojav duhov, katerim preseda hoja uo običajnih potih, in kateri strastno, krčevito hlepe po tem, kar je novo, nenavadno.
Materijal zavzemajo dekadentaiki iz kultur skoro vseh stoletij. Is dobe klasiške krasote imajo svoje geslo, da zadošča umetnost sama sebi; od rumantikov so povzeli žarovitoat v koloritu in te ne k či*t za obliko; umetnost rokoko-dube in japonska
Priloga „Sloven8kemq Narodn" St. 47, dnž 27. fehrnvarja 1897.
rijo ožja volitev mej nemškimi nacijonalci in socijalisti. — V Wamsdorfa se je volilo za peto kurijo v dveh sknpinah. V jedni skupini je voljenih 19 eocjalistov z veliko večino, v dragi pa pride 18 aocijalistov v ožjo volitev z liberalni. V Schonlindu je zmagalo trinajst socijalistov, v Nixdorfu tudi 13, v Alterebergu pa 10 socijalistov. — V budejeviških kmetskih občinah je neki voljenih 270 nemških in 220 čeških volilnih mož. — V črnovicah v Bukovini eo pri volitvah volilnih mož z veliko večino zmagali socijalisti. Po deželi se pa socijalizem v Bukovini še ni dosti razširil.
Oklic moravske nemškoliberalne stranke obeta, da se bodo liberalci poganjali za svobodo, jednakost pred zakonom in za neništvo. Nevarnost je velika, če se razrušijo vse dosedanje pridobitve vsled nastopajoče reakcije. Nasprotniki bi radi zanesli reakcijonarni duh v Šole, učitelje postavili pod klerikalno jerob?tvo in nemško neredno poa?st hečejo očkodovati. Lberalci zahtevajo sedanjemu času primerne reforme kazenskega, zlasti tiskov nega prava, svobodao ko'portažo, odpravo časni-škega koleka, liberalno uvajanje društvenega in zborovalnega prava, svobodno izraženje svojega mnenja v zakonitih mejah, ohranitev državnih osnovnih zakonov in razširjenje volilno pravice. Liberalci se bodo poganjali za carinsko, trgovsko in prometno politiko, ki bode varovala domačo obtt in poljedelstvo, za podržavljenje železnic, organiza cijo poljedelstva in obrt:, v v zadrugah in zadružnih zvezah. Stranka je za pravične pogodbo z Ogersko. L beralna etranka je za progresivni davek od ded-ščin, zavarovanje delavcev preti onemoglosti in za boljše urejenje službenih razmer privatnih uradnikov. Poganjbla se bode liberalna stianka za e hranjenje jednotne države in za narodnostui in jezi kovni zakon, ki bode zagotavljal Nemcem tako sta ]iš''-e v državi, kakeršuo jim gre po njih v&žnosti in ee raredi v tem oziru konec vsaki vladni oamo-volji. — V oklica je nekaj lepih rečij, le škoda, da jih liberalci niso uresničili, dokler so imeli sami moč v rokah.
V Galiciji so neki socijalisti pri volitvi volilnih mož dosegli znatne uspehe. V krakovskem okraju kmetskih občin so voljeni največ socijaluodemokra-tični volilni možje. Volilna shoda volilnih mož v Novem Sandecu in Limonovu sta se izrekla za kandidaturo socijalista Misiolka. V Biali je volilni shod, katerega je obskalo 2000 volilcev, postavil za kandidata socijalista Englischa, proti krščanskemu socijalistu Kubeku. — V Tarnova so se sprli židje z duhovščino in so zatorej vsi šli volit socijaliste, ki so zmngali v peti kuriji s 155 volilnimi možmi. V vsej zapadni Galiciji ni voljen noben duhovnik za volilnega moža, ker so kmetje spoznali, da duhovniki volijo le njih zatiralce. — V Kamorna je bil pri volitvah volilnih mož hud pretep. Oddelek ulancev so morali tja poslati. Pri tem pretepu je hudo ranjen župan in deželni poslanec dr. Jaklinski. — Kandidatov v Galiciji ne mauka. V Ivovskem, krakovskem in stani8lav8kem volilnem okraju kandi-dujejo po Štirje poljski kandidatje.
V IJUbijani, 27. febrnvarja.
Štajerski deželni zbor se je izrekel za osnovo okrožnega sodišča v Mariboru. Ugovarjal je osnovi jedino zastopnik celjskega mesta Stallner. Dokazoval je, kaka narodna nevarnost je za Celje, če se okrožno sodišče celjsko razdeli. V Celju bodo potem največ slovenski uradniki. Njegov ganljiv govor pa ni omočil nemških src. Kdo ve, če nekateri gorenještajerski Nemci niso jeli dvomiti o pristnosti celjskega nem-štva, ko je celjski poslanec tako slikal njega slabost.
Šleški deželni zbor je sklenil, da se razdeli sedanje opavsko okrajno glavarstvo v dve glavarstvi. Za to resolucijo se je izrekla tudi slovanska manjšina iz narodnih ozirov. Slovanski govorniki so naglašali, da hočejo Slovani složno živeti z Nemci in priznavajo, da se mej Nemci zadnji čas kaže tudi nekaj več spravljivosti. Poslanec Stratil je izrekel željo, da so okrajni šolski sveti ločijo po narodnostih.
Nezadovoljnost v Bosni in Hercegovini. Bossneki in hercegovski kmetje bo jako nezadovoljni s sedanjimi razmerami v teh dveh pokrajinah. Očitno se govori, da je bilo boljše pod Turčijo. Taki govori se pa ne bi šijo mej mobamedanci, temveč mej kriatijani. Mohamedanci so še precej zadovoljni 8 sedanjo bosensko upravo. Kmetje mislijo na Dunaj
odpcslati deputacijo stoterih članov, da cesarju v posebni spomenici pojasni razmere in prosi odpo-moči. Minister Kallay bode pač poskrbel, da se de putacija na Danaja ne sprejme. Njih spomenica se morda vzprejme, a ee posije deželni vladi v Sera-jevo, da ee o nji izreče. Poslednja bode seveda izjavila, da so vse pritožbe neopravičene.
Turčija raobilizuje. Nič manj kakor 280 ba-talijonov z 20.000 možmi sklenili so Torki mobi-lizovati, da jih porabijo za vzdrževanje reda v raznih pokrajinah in za boj proti Grški, ako pride do vojne. V T.irskih vladnih krogih vlada velika bojevitost. H.ti bi se bilo, da Tarčija začne zares vojno, da državi ne manjka denarja. Poleg tega sta pa pod sedanjim naltanom vojna in mornarica tako propali, da se še G- kom turske vojne sile ni dosti bat*. Nove pnške so sicer napravili, a vojaki se nikdar ž njimi vadili niso. Sploh je veliko vojakov, ki še nikdar sfre jal i n so. Tnrški vojaki niso več to, kot so bili ped Abdul Azisom, ko je v vojski če vladala dic^plina. Lani 47 600 sklicanih rezervistov ni bilo pr šlo k svojim četam. 12.000 vojakov je v Armeniji pobegnilo, ko so jih mislili poslati v boj. Od 12 batalijonov, ki eo j h bili poslali proti Zejtuno, se jih je bilo 8 kar razkropilo. Sicer se pa tema ni čuditi, kajti vojaki večkrat še niti kruha ne dobe. Prisiljeni so ropat*, da se prežive. Turški cestniki so pa tudi jako nesposobni za novodobno vojsko. Po uradnih poročilih jih je mej njimi 6117, ki ne znajo niti pisati, niti čitati, mej temi 426 majorjev in 2140 stotnikov. Nahajajo se pa tudi polkovniki in generali, ki čitati in pisati ne znajo. Nemški častniki v turški službi so turško vojsko sknšali preosnovati, a niso imeli nobenih uspehov. Po/nali so premalo torške posebnosti in vladni organi so jih elabo podp ra'i. Žito pa vsem poročilom o turških vojnih pripravah ne moremo pripisovati poBebne važnosti.
Dijete državnih poslancev Nemški državni poslanci ne dobivajo nobenih dijet, dočim jih praski dežalni poslsnci dobivajo £e mnogokrat j« državni zbr r sklenil, naj se apeljejo dijete, a vselej je zvezni svet dotični predlog odklonil. Velik nasprotnik dijet je bil bivši državni kancelar knez Bismerck, ker se je vedno bal, da bedo potem nekateri ljudje se samo 8 politiko pečali, da bi postali parlamentarci po poklicu. Seveda to pa Bismarckn ni ugajalo, kajti možje, ki so dolgo časa bili poslanci, lahko uspešno kontrolujejo vladno postopanje, dočim novince večkrat vlada lahko vara. Ce ni dijet, se za poslanstvo ne poganjajo toliko nezavisni ljudje, temveč najbolj uradniki, ki se mnogi ne upajo delati vladi stroge opozicije.
ProtijeznjitBki zakon. Sedaj se govori, da utegne predlog katoliškega centra, da se naj odpravi protijeznjitski zakon imeti nekaj uspeha. Protestantski konservativci in nemški nacijonalci, ki so dosedaj bili največji nasprotniki jezujitov, so pripravljeni dovoliti, da se dovoli jezujitom, kateri so nemški državljani, bivati v Nemčiji. Samo prepovedati se jim bode smelo, v kakih gotovih krajih bivati, ali pa tudi odkazati kake gotove kraje za bivanje. Bodo torej nekako pod policijskim nadzorstvom. To določbo pa zahtevajo zaradi tega, da jezujitje ne bodo mogli delati katoliške propagande mej protestanti. Vlada je baje tudi pripravljena nekoliko ustreči v tem oziru željam katoliške stranke, če bode poslednja glasovala za povišanje potrebščin za mornarico. Svobodomiselna stranka in socijalni demokrat jo so pa za to, da se jezujitom dovoli popolno svobodno gibanje v Nemčiji.
Slovansko Sokolstvo.
Nekaj o sokolskih maskaradah
Da bi se Sokoli tudi izven telovadnice shajali in spozoavali, je praški .Sokol" na predlog svojega staroste J Fiignerja knj prvo leto svojega obstoja začel prirejati zabave. Bili so to večeri polni neprisiljene veselosti in kipečega humorja. Lepi uspehi teh zabav so rodili miael na prirejanje velikih sokolskih plesov. Prvi tak ples ee je odlikoval po bogatih damskih toaletah po slovanskih vzorih, po popolnem nedostatka frakov in uniform, pa tem večjem števila .čamar". Plesali so se sami češki in poljski narodni plesi, govorilo se je »amo češko, vse se je radovalo v neprisiljeni zabavi in veselilo skozi in skozi demokratskega plesovnega značaja. Vkljub temu pa je bil prvi sokeleki plea zajedno tadi zadnji Filgner se ni zadovoljil ž njim. Hotel je, da .Sokol" tudi v tem pogleda pokaže nekaj povsem novega in izvirnega. In tako se je vibndila v njem miBel na prireditev velike maskarade, za katero se je na Tyršev predlog izbralo domače češko ime „šitfinky".   Priredil jih je dne 15. febrnvarja
1865. Fiigner sam ob lastnih t roški h v društveni telovadnici. Vsak adeležuik je bil maskovan. Ta so se videli narodni kroji raznih narodov, tam kastami starega in srednjega veka, renesanse in baročne dobe, tn fantastna in groteskne prikazni, ondi zopet dramatske osebe ali pa tadi politiške maske. Vsled Fagnerjeve smrti so bile drage „šitfinky* de le 1. 1867. Na teh se je naštelo 2500 odeležnikov in nad 700 kočij OJ I. 1867. naprej so se vsako leto vršile .šibrink y*, leto za letom sijejnejše, originelnejše, obiskanejše. Postale so najpriljabnejša predstavljala pustna veselica v Pragi. Od 1. 1873. so ime-'e jed-noten značaj. Tako so na pr. omenjeno leto pred« .cirkus", naslednja leta pa Bevetovno razstavo", „ kmečko svatbo", .o'ymp", .pot okoli svetau, .Prago ob luninem svitu", .vseslovenski shod" itd.
Po vzgleda praškega „Sokola" so jela tndi druga češka eokolska društva prirejati maskarade, in danes ga ni večjega „Sokola", ki bi v przdpusta ne imel svojih „šibfinek". S Češkega se je zanesla stvar mej Hrvate .Hrvaški Sikol" je imel prvo maskarado I. 1879. V Slovencih pa so se pojavile mnogo prej. Poleg Ljubljanskega prireja maskarade v večjem slogu tudi .Tržaški Se kol".
V Ljubljanskem .Sckolu" je vzniknila misel ns prireditev sokolske maskarade popelnoma samostojno, neodvisno od Cehov. Ljubljanski .Sokol" je namreč že 1. 1864 dne 9. februvarja imel svojo prvo maskarado, dočim so bile prve .širf nky" leto pozneje.
lzvzemši leto 1868 , ko je bil — takrat še .Južni Sokol" — razpuščeo, je Liubljanski .Sokol" vsako leto priredil maskarado. K-kor posn> mamo „Petindvajsetletn ci Sokola", se je večina izvršila, kot primerni zaključek predpujfu, na pustni torek, veČjidel v febru»arju, nekatere tudi v marcu. Za časa .Južnega Sokola" so bile z maskaradami združene vranih tudi besede. Posebno živahne in mnogobrojno obiskovane si bile maskarade prvih let, do I. 1870 Slikovite so pa bile vse in se odlikovale vseskozi po finih, včasih posebno tipičnih, včasih posebno šaljivih maskah. Udeležba je bila z nekaterimi izjemami ogromna. C«do do 800 in 900 ljudi ju privabil ta priljubljeni ples iz vseh slovenskih pokrajin v ozko dvorano stre čitalnice Le redkokedaj je pa štela ma.sk rada po manj kot 400 udeležencev. Mankarada je bila, je in ostane brez dvoma prva, najsvitlejša zvezda ljubljanskega zabavnega obzorja — tako zvršuje gospod E. Lah v .Petindvajsetletnih" zgodovino prvih 24 .Sokolovih" maskarad.
Maskarade novejše dobe eo občinstvu ljubljanskemu izvestno še v dobrem, lepem spominu. Obširne in vestne priprave, obilo število priglašenih skupin, veliko zanimanje občinstva nas pa upravi-čuje k srdbi, da nadkrili letošnja, triintrideseta mafekarada vse prejšnje na sijaju, zabavi živahnosti in kratkoča8nosti.
Naj bi tudi število udeležencev preseglo ono prejšnjih let, da .Sokol" ne pokrije samo treskov, ampak da mu ostane še prebitek, katerega bo mogel obrniti v resnejše, važnejše namene!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. febrnvarja.
— (Deželni zbor) je v današnji seji rešil vse točke dnevnega reda. Debate so bile kratke in povsem stvarne. Poročilo smo morali odložiti za prihodnjo številko.
— (Volilni odbor narodne stranke) za mesto Ljubljana ima svojo sejo dne 5. marca ob 7. uri zvečer v .Narodnem doma" v spodnji kavarni.
— (Volitev v peti kuriji) Kakor je že razvidno iz mnogobrojnih vprašanj, vlada v občinstva de nejasnost glede volitve v peti kuriji. Mnogi so namreč mnenja, da emejo v peti kuriji voliti le taki državljani, ki do sedaj niso imeli volilne pravice. To mnenje je napačno. V peti knnji sme voliti vsak samoevoj državljan, ki je že 24 let star in ni iz drugih razlogov izključen od volilne pravice, torej tndi vsak državnozborski volilec bodisi kakega meščanskega ali kmetskoga okraja. Volilci meščanskih in kmetskih okrajev imajo torej dvojno volilno pravico, namreč v dotičnem meščanskem in kmetskom okraja in pa v peti kuriji.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na nocojšnjo premijero fine in zanimive Off#nbachove operete .Lepa Helena", katera se bode predstavljala na korist nafte izborne subrete goapč. P o 1 a k o v e. Za to predstavo se kaže največje zanimanje.
— (Umrl) je gosp. grof BlagayUrsini, graj'čak na BoŠtanja in bivši dež. poslanec iz kurije veleposestnikov.
— (.Sokolova maskarada" ) Bliža se Poetov smrtni dan. .Sokolov" odbor mu na maakaradi preskrbi dostojen pogreb. Pričakovati je obilnega spremstva, kakor se spodobi tako v obče čislanemu in splošno priljubljenemu možu. Čaka nas pri tem tudi redek glasbeni ažitek. Priznan glasbenik je namreč nalašč za ta   pogreb  zložil   pogrebno koračnico.
.Parts" so se te dni začeli raznašati vsem Puetovim oboževateljem, znancem in prijateljem. — Kakor vsako leto, bodo tndi letos gotovo najlepši in naj-vabljivejši kinč maskarade elegantne in fine derneke maske, po katerih so se doslej posebno odlikovale Sokolove maskarade. Ne smemo izdati zanpanih nam tajnosti glede sknpin krasnega spola, toliko pa smemo reči, da obiskovalce čakajo prav izredna presenečenja v tem ozira. S .etovnoznana ljubljanska aFlora* zastopana bode po najkrasnejših svojih eksemplarih in ne bode se čuditi, če bode kazala bilanca na pe pelnico — preobilico potrtih moških nrc! — Glede razsvetljave in dekoracije se nam piše: Ker je sedaj prost'r pred .Narednim domom* j*ko slabo raz svetljen, nkrend je pomnoženi odbor, da se za torek večer, ko bode raaskarada, pred glavnim uhodom postavita dve obločnici, katerih luč bode prostor na na daleč okrog električno razsvitljevals. Iastalacijo izvrši tvrdka Siemens & Ha'ske. — Dekoracija dvo rane je do malega gotova in moramo reči, da je jako lepa in okusna. Člani Sokola delajo že ves teden b požrtvovalno in priznanja vredno vztrajnostjo in se jim je delo zares prav dobro posrečilo. Več za zdaj ne smemo povedati.
— (Ustopnice za .Sokolovo" maskarado) se bodv> prodajale v nedeljo od 10. —12. ure do-poludne in od 2.— 5. are popoludne in v torek od 2. ure dalje v restavraciji .Narodnega doma", na kar tu še posebno oooearjamo
— (.Narodna čitalnica" v Ljubljani) zaključi z jutrišnjim plesom v veliki d t orani svoje letošnje predpustne zabave, ki so se vršile v splošno zadovoljuost p. n. društvenikov. Nadejati se je, da bo jutrišnji „mali" ple?, ki se bo pa vršil v nekoliko večjem alogu. prav dobro obiskan.
— (Naprava električne razsvetljave) Firma Siemer s, katera je prevzela napravo elek-trarične razsvetljave je že te dni poslala v Ljubljano jednajst vaponov kablov in drugih priprav.
— (Bratov slikarjev Janeza in Jurija •šubica) umetniška zapuščina. Te dai je razstavljena v takozvani Smoletovi sobi deželnega muzeja lepa zbirka slik, študij in skic ranjih slikarjov Šnbcev. Zbrka obsega vse umetniško delovanje, pričenši s prvo dobo, iz katere je n. pr. risarija za prvo al fresco sliko Janezovo v farni cerkvi na Brezovici, pa do najbolj dovršenih del. Ismej teh omenjamo krasni karton Janezov: Umirajoči Rafael, ki je hil v Benetkah odlikovan z zlato svetinjo; nadalje dva velika portreta umetnikovih s t a r i š e v , ki spadata brez dvoma mej njegova najboljša dela. Poleg toh je cela vrsta študij z oljnatimi barvami, 8 peresom in svinčnikom, iz katerih se do cela razvidi umetniško razvijanje in delovanje Janezovo. Izmej risarij omenjamo originalne narise za Makartov slavnostni sprevod, za Stritarjev ,Zvon", dolge vrste raznih kompozicij in aktov. Od Jurija je znana krasna elika: Pred lovom, ki je bila razstavljena v pariškem salonu in je izvestno najboljša profauuo delo. Poleg nje dokaj načrtov in študij, izmej katerih opozarjamo le na originalne narise za ciklus: .Raja" in .-.bilo druzega gradiva. Od cbrh bratov jedo 100 oljnatih elik in Studij, popirnih risarij pa nad 150 komadov. — Kakor čujemo, je lastnik te zapuščine ponudil vso zbirko deželnemu muzeju v nakup. Rud .ti mm hrani že itak lepa dela obeb bratov iu želeti bi bila vsekakor, da si pridobi to kulturno zgodovinsko in umetniško zmmenito zbirko, ter s tem jeden-krat zasnuje narodno galerijo; drugače se je bati, da ee predmeti pogube, kakor se je to zgodilo že z mnogimi dzugimi deli največjih naših slikarjev-umetnikov, bratov Jene/a in Jurija Šubica.
— (Kranjskega voj veteranskega kora) cbčni zbor bo v nedeljo 28 febrnvarja ob 9. uri dopoludne v mestni dvorani.
— (Pevski zbor .Glasbene Matice") Prihodnja pevska vaia je v ponedeljek, 1. marca, iu sicer za žeuski zbor (sopran in alt) ob 6. uri zvečer, za moški zbor (tenor in bas) pa ob 8 uri. Ker ee mora drugi koncert iz ozirov na orkester vrniti že 8. marca, prosi in pričakuje se poinošte-vilne udeležbe.
— (Velik demokratičen .Sanatorium mucorum") priredi .Sokol" v svoji telovadni dvorani na pepelmčno sredo. Več povedala bodo po-Bebna oznanila.
— (Poslopja se sesedajo) Te dni je vladna komisija pregledovale šentjakobsko cerkev ter kon-statovala, da se je cerkveni stolp usedel baje za 10 cm in da so .na cerkvi nastale velike razpoke, da pa vender ni nobene nevarnosti. Tudi novo poštno poslopje se je nekoliko nsedlo, baje za 6 cm
— (Nove zgradbe) Razven projektovaoih javnih zgradeb, in sicer vladne palače, artilerijske vojašnice, elektrarne in tako zvane .meščanske bolnice" gradilo se bode letos tadi lopo število privatnih hiš. K' j spomUdi pričel bode grad ti gosp. Pogačar novo dvonadstropno hišo v Kolodvorskih ulicah, g. Pok dve hiši na Starem trgu, g. Cacak hišo na Rimski cesti .Katoliška dražba" pa na Turjaškem trgu. Nekdaj Kozakova hiša na S'. Petra cesti Št. 64, katero je kupila mestna občina v regulacijske namene, se bode početkom maja podrla ter s tem odstranila velika ovira tamošnjemu prometu.
— (Podiranje knežjega dvoroa) je te dni malo da ne popolnoma dovršeno, le odvažanje materijala bode trajalo še nekaj dnij.
— (Iz učiteljskih krogov) se nam piše: Gotovo zasluži naše eočutje mlad, marljiv mož, ki ga pobere nemila smrt v trenntkn, ko se pripravlja, da konča svoje dolgotrajne študije. In res ni bilo suhega očesa, ko ss je izročalo materi zemlji truplo pokojnega g. Ivana Starca, odvetniškega koncipi-jenta v Postojini Pokojnik je bil naš prijatelj, ki je dobro poznal trud in delo pri našem stanu Bodi mu časten spomin I K pogreba prihitelo je tadi dosti ananj'h udeležencev, mej temi tadi 5 gg. tovarišev. Po pogrebu zbrala ee je večja družba v gostilni snanega našega prijatelja g. Frana Arkota. Govorilo se je v prvi vrsti o blagem pokojniku; ko se je pa vse napravljaio k odhoda, poprijel je besedo g. Anton Ditricb, ter je napil učiteljstvu, katero se je pogreba v tako obilnem številu udeležilo. ,M -j nami so zastopniki stanu", dejal je mej drugim govornik, .kateremu zaupamo najdražje, kar im. mo — svojo deco. Ker nam je pa le ta vse, zato smelo trdim, da zaupamo učiteljstvu vse, vso našo bodečnost, vso našo tolažbo starih let. K-mor koli pridemo, povsod vidimo ta častitljiv stan obilno zastopan. Pravi Ijudnki stan je to, čegar srce žije in b je mej narodom in za narod. Naša dolžnost je vsled tega, da stauu pomagamo, kjerkoli moremo." L»pe besede 1 Svita se! Dal Bog našemu stanu še mnogo tako iskrenih prijateljev nčiteljstvs, kakor je g. Antou Ditricb. Viharno odabravanje sledilo je njegovim besedam in mej občnim naudušenjecu zbralo ee je na predlog, gosp. jurista Avg. Petriča mesto venca na grob pokojnega Iv. Starca 28 kron za učiteljski konvikt.
— (Zatiški grad,) kateri je bil nekdaj last C stercijenzijev in s- hw verskega zaklada, je, kakor ee nam zatrjuje, prišel v droga roke. Verskega zaklada upraviteistvo je samo do konca tekočega leta podaljšalo pogodbe e n-d..nj mi najemniki zatiškega grada ter jih je obvestlo, da se pogodbe potem ne bedo podaljšale. Grad so kupili zopet Cstercijenzi, t-hi i red, čigar last je bil grad nekdaj, človek bi mislil, da je že itak preveč r d iv na Kranjskem, a zdaj pridejo še Csteccijenzi, katerih narod n • hrani v nič kaj prijazrem spominu
— (Potresi na Kranjskem dne 20 in 21. febrnvarja t 1.) Dne 20. m 21 t. m. so se pojavih na Kcautskem potresi, o katerih je priobčil .Slovenec" poročili iz Višnje gore in iz Lipo g I a v o. Podpisani poverjenik potresnega odbora c. kr. akademije znauostij na Dunaja in muzejskega društva v Ljubljani je prejel poročila iz Krope, Ljnbljane, Ihana, Vrhnike, Litije in H o t i Č a. R z. dnu je torej, da so se podzemeljski sunki pojavili na precejšnjem dela Kranjske, kajti le daljava cd Krope do Višnje gore meri 60 kilo metrov. Pičlo število poročil pa ne zadostuje za natančneje preiskavo teh pojavov. Prosim terej najugodnejše, naj mi blagovolijo gg. razumniki, po I j-ir. j» znanstveno preiskalo potresov, zasnovano od akademije znanostij in muzejskega društva, poslati porodila iz potresnih krajev. Poročilo odgovarjaj na ta le vprašanja: Kateri dan, ob kateri uri in minati se je začutil potres? Ali so ga začutili v hi val š '-n poročevalca in v okolici ljudje sploh ali le nekateri? Koliko sunkov se je pojavilo, it k daj vsaki? Ka kovo je bilo gibanje? (Ali je bil adarec od spodaj ali od strani, trepetanje itd ?) 01 katere strani je prišel sunek ? Kako dolgo so i r • j;-.l. streslmji ? Ali je gibanje spremljalo podzemeljsko bobnenje? Ali mu je sledilo, : li je prihajalo pred njim? Ali so se zatresle zidane stavbe m pohiš)e? Ali so se pojavili poprej ali kasnsje slabejši sunki? — Dobro došlo mi je tudi poročilo, da se potres ni pojavil, iz krajev, ki ieže v bližnji in daljni soseščini zgoraj imenovanih krajev, iz katerih so poročila že došla. Poročilo sprejmem, če tudi je nefrankovano. Poro Čila radovoljno vsprejema tudi medništvo .Slov. Nareda". Ferd. Seidl, c. kr. prof. v Gorici.
— (Železnica Celje Velenje) imela je 1895. leta 36 816 gld 31 kr. zgubo. V letu 1896 pi se je promet za toliko povečal, da ni bilo n;benega primanjkljaja.
— (Razdelitev radgonske davkarije) Več kmetskih ob -m je vložilo prošnjo, da se razdeli sedanja davkarija v Radgoni in osnuje nov davkareki urad v gorenji Radgoni. Proti temu so radgonski meščanje začeli silno agitacijo, ker so se bali, da potem njih davčni urad ne postane glavni davčni urad, kar je sicer pričakovati. Kmete so begali 8 tem, da bodo imeli vehke njve slroške, ako se nov davčni urad osnnje v Gorenji Radgoni. Res so do segli, da so se nekatere kmetske občine izrekle proti novi davkariji in tako je menda stvar preprežena.
— (Razširjenje ptujske gimnazije) V šta jerskem deželnem zboru je poalanec Oroig predlagal, naj se ptujska nižja gimnazija razširi v popolno gimnazijo. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj poizveduje, koliko u.'encev bi imel* višja gimnazija, in se p jr ju s ptujsko občino, koliko bi hotela donašati.
— (Obesil se je) 60letni hlapec Jakob Vozu iz Š*. Petra v Savinjski dolini. Bil je silno razdražen, ker se mu je slnžba odpovedala, pri hiši, v kateri je m;slil, da oitane do smrti.
— (Novo društvo) V Kamnjaku na Goriškem (ajdovski okra)) so osnovali .Vinarsko in sadjarsko draštvo". Novemu društva želimo mnogo uspeha.
* (Prodaja posestev kneza Thum-Taxisa na Hrvatskem ) Posestva kneza Thurn-Taxiaa na Hrvatskem kupil je neki poljeki konsorcij, kateremu je na čelu grof Potočki, za 7 milijonov goldinarjev. Konsorcij namerava zgraditi na teh posestvih več tovarn.
* („Moje drago življenje") je imel naslov paket, katerega so našli v zapušč ni nekega dunajskega dohodkarja, ki je u crl v Nizzi. V njem je bilo 3257 raceptov, katere so napravili razni sloveči avstrijski, nemški, francoski, italijanski, angleški in ruiki zdravniki. Kakor je vidno iz stam-pilij lekarn, je dotičnik vsa ta zapisana zdravila zaree dal napraviti in z»nie izdal 70G0 gld.
* (Rop v Budimpešti.) Nednv«o našli so v Budimpešti dragoceomar|» Hana ob sedmih zvečer umorjenega v njegovi prodajalnici sredi mesta. Morilec je seboj odnesel nekaj zlatih ur in prsUnov. Sodi ee. da ga je moralo kaj pregnati, ker bi sicer bil več odnesel.
* (Mlada diplomatinja ) Nečaki in nečakinje navadno strijcem ne »-ai-r*. vij-iio druzega veeelja, nego da morajo za njimi plačevati račune. Neč.kiaja roškega poslanika v Pfkingu grofa Casinja je v tem častna izjema. Petnajstletna, mlada dama govori gladko ruščino, nemščino, francoščino in k taj-ščino. Ker Btrijc dobro ne ume kitajščine, mu ona hIu.'.i za tolmačico pri občevanju s kitajskimi diplomati.
* (Dinamitna eksplozija.) V Nobelovih di-namitnib tvornioah v I v mi ua Škotskem se je te dni unel dinamit in ubil je šest delavcev.
* (Ponarejeni angleški desetaki.) V aegleški banki eo zasl*d-ii v. lin ponarejenih bankovcev po deset funtov šterlingov. Vsi ti bankovci imnjo datum letošnjega januvarja in se od pristnih le t - žlo ločijo Ponarejevalcev oziroma razpečevalcev mora biti dosti, kajti joden sam dan so na 25 menjalnicah v Parizu spravili mnogo teh bankovcev v proTiet.
Darila s
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden poslali: Podrutnica v V-l. L A ah pri cdhodnici dragega prijatelja na Rašici nabranih 5 gld. — Gdčna. Mmka M***k iz Litije 2 gld., katera je skup la v gostilni  pri Bit su r.a ,krofe".
— Pcdruž >ica v Lebnu 35 gld. po g. Kopiču. — Slavna posojilnica v M*nb rn  100 gld. — Č. gosp. Rob rt Vadavfk, kapelan v Vojniku, v imenu žen ske podružnice škcfljevaške zn<sek  12 gld. 24 kr. Bog živi prijatelje naše družbe I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani. Uredništvu n ašega lista sta poslala: Za družbo   sv. Cirila in Metoda: Gosp. Luka Košmelj v Železnikih 13 kron 20 vin, katere je nabrala pri zasebni predpustoi veselici v gostilni g. Antona B gataja gdčna. Antonija Weber.
— Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gospod Štefan Primožič, šolski voditelj v Postojini 2 8 kron, katere so zložili pri pogrebn ranjcega odv. koncipijenta g. Ivana Starca v Postojini njegovi častile. Vsoto amo izročili blagajniku .lliit društva" g J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrdi vzprejem. — Živeli darovalci I
Brz ©j ©# -vlre-
Zagreb 27. febrnvarja. Parmova opera .Ksenija" je pri včerajšnji predstavi dosegla sijajen uspeh. Intermezzo se je moral ponavljati.
Dunaj 27. februvarja. Bilinski je bil pri cesarju v avdijenciji. To je v zvezi s tem, da v drugi seji državnega zbora vlada predloži zbornici o obnovljenju pogodbe z Ogersko osemnajst predlog.
Dunaj 27. februvarja. Nakateri časopisi so bili prinesli novico, da Rusija na lastno roko postopa v Atenah. .Wolfov korespon-denčni biro" pa poroča, da je to po vse neosnovano. Rusija je celo predlagala, naj velevlasti skupno pozovejo Grško, da v štirih dneh odpokliče svoje vojake s Krete.
Peterburg 27. februvarja. Anglija je vzprejela ruske predloge, da se z represalijami postopa proti Grški, ko bi ne hotela vojakov s Krete odpoklicati. Začelo sebode z blokado grških pristanišč.
Atene 27. februvarja. Kralj se je izrazil, da bode odstopil, ako bode Grška prisiljena vzprejeti pogoje v 1 a stij.
Atene 27. februvarja. Pri Kaneji na Kreti se boji nadaljujejo. Tukaj je velika nevolja proti velevlasti m. Delevanis je izjavil, da je Grška sklenila, nepreklicno pustiti čete pred Kanejo.
Bratje Soholi t
Vse brate Sokole, ki na
veliko društveno maskarado
dne* 2 susch t. 1. ne pridejo maakovani, poživljava, da se iste udeleže v društveni opravi Na zdar I
Dr. Ivan Tavčar       Alojzij Vernik
t. č. starosta. t. č. tajnik.
Nerodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti otefinjoce mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano Moli-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to muzilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (97—3)
1 'omirl ji> o ~^&s&
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antikataralične pastile lekarja Piccolli-ja v Ljubljani
^Dunajska ceBta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena fikatljici 25 kr., 10 škatljic 2 gld. 5 (44—8)
IV© t i %ol»ol»olii tu ^ii|llol»l sob Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici /. rabilnim navodom 50 kr. . i «■ <« i n ji nalogra lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu.
(91-7)
Kakor čujemo, so nekateri lekarnarji ponižali ceno za Santal Mldy; mladi ljudje naj se nikar ne zmenijo za cenene, njih zdravju in njih denarnemu žepu škodljive ponudbe in lahko so zagotovljeni, da ozdravijo.    II (.' ki—1)
Veaell preobrat. Pred več leti je se bilo teko imenovano ženr KO vprašanje pereče in seje mislilo, da se to vprašanje da le s tem rešiti, da ženske dobe jednake pravice na vseh popri4čih javnega življenja, kaki>r jih imajo moški. Dclokr g ženske v domači hiši sc je tedaj popolnoma preziral. V današnjih nazorih je v tem oziru nastopil velik prevrat. Skušnjo, katere so naredilo mlade gospodinja v kuhinji, da vslio svoji lepodušui omiki niso mogle svojim možem napraviti užitljive juhe, so mnogo k temu pripomogle. Veseli pojav je, da moderna živilska tehnika daje mladim gosdodinjaui izredno cfnene pripi mofike, kadar so v zadregi.
Pomisli naj fB le na JIt»xn".j <"*o Juhno y.t»helo;
slednja slaba in brezukusna juha se jako aboljla in okrepča z nekiitcrimi kapljicami te zabele, 'lemu pripomočku ima se marsikaka mlada gospodinja zahvaliti za nrečo.
Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi  jPoiitlre - Kglaittiiie   in Savoit -
E$lailtillC zahvalijo ono mu-no barvo kože in ono motno aristokr^-tično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čiste, nikdar hrapava ali razpoka na koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse to prednosti 6« dosežejo, če se uporablja za svojo toaleto Poiiflrc - Eglantliie in §n-von - K^lainliiM*. T higijeuični toaletni predmeti nimajo v •« bi nikaUoršnih metaličuih snovi iu so zajamčeno nenkodjivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi po uu reci bani i naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Grlava s čelado".
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik
A. Hin^er. Zagreb, Ilica št. 12. (3125—14)     Zaloga za Ljubljano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resljeva cesta št. 1., pole# mesarskega mostu
Ix uradnega lista.
Isvrrtilne ni I cknekuti viiv drnzke: Janeza Ko ni g a polovira posestva v Klinji vasi, cenjena 1190, 150 in 25 gld., dne 3. marca in 7. aprila v Kočevji.
Jane a Škrl j a posestvov Knežaku, cenjeno 1750 gld., Antonijo Samse posest\o v Sembijah, cenjeno 4200 gld., in Janeza Sine rđu posestvo v Premu, cenjeno 2020 gld., vsa tri dne 5. marca in 5. aprila v Ilirski lhstrici.
Janeza J a k o p i č a posestvo v Hribu, cenjeno 343) gld., dne 5. marca in 9  aprila v Vidikih Laščah.
UnirSi »o r ljub I Jani:
Dne 24. februvarja: Alojzija Hlaznik, dolavčeva hči, 7 mesecev, Poljanska cesta flt. 72, jetika.
Dno 25. februvarja: Nikolaj llonuor, posestnik, 77 lot, f'oizova cesta št. 2, vnetje ledvic.
Dne 26, februvarja: Uršula Honiovc, delavčeva hči, 2 leti 5 mesecev, Dunajska cesta št. 31, dušljivi kašelj. — Ludovik grof Ursini-Magav, graščak, 07 let, sv. Jakoba trg št. 10, ostarelost.
V deželni bolnici: Dne 23. februvarja : Jožefa Polovšnik, gostija, 58 lot, pljučna tuberkuloza.
v voj a&ki bolnici: Dne 25. februvarja: Petor Trojar, c. kr. pešec, 21 let, vnetica možganske mrene.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
dne 27 februvarja 1897.
:kupni državni dolg ¥ notah .... 101 gld
ikupni driavni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska alata raata....... 13) ,
Avstrijska kronska renta 4'/.     .... 100 ,
Ogerska »lata renta 4B/0....... 199 r
Jgerska kronska renta 4" 0..... V*H s
Avatro-ogeiske bančne delnic«            . yf>0 ,
Kreditne delnice   ......... oB2
London viata......... 119 „
kemiki drž. bankovci sa 100 trnu k    .   , f
20 mark......                          ,   ,       ... 11 a
tO frankov........... 5 ,
Italijanski bankovci   ...... 6 a
CL kr. cekini ..... t
B
e
26 27.
n
malom
Čas opazovanja
Stanje) T baro
metra v mm.
ratura
v C
Vetrovi
Nebo
9. zvečer j 743 4 \     3 0
si. jzah.
si. jug si. sszahod
7. zjutraj 743 2 — 1-0 2. popol.   741 2 j 14-4
Srednja včerajšnja temperatura 2-3°, za 1*4° nad nor-
jasno
megla jasno
Mokrina v mm. v 24 nrah
o-o
30 kr.
30 ,
05 ,
60 ,
15
20 t
50 \
90 ,
67'/. .
73 .
53«.', ,
10 ,
«7
S.S5
PRI KATARU
h.ipnili organov, kašlji, nahodu, hripavosti iu vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
BifcR
wl\ m ML
la i
ki sn rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomešana. (14—3l
Lia miloraztopljivi, osvežujoči in pomirnjoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kut jako dobro zdravilo.
za steklarstvo, star 14 do 15 let, ki je dovršil ljudsko solo, se vzprejme na Dunajski cesti št. 9 (3i9-»)
Izvod
iz voznega
reda
Treljsi.-v-ri.egr9, od 1. oletotera 1896,
NMtopuo omenjeni pnhajalni In  odhajavlui  «•.«»  otnaćenl   i • nr«cIuJe«vro|tNkem č»»n. (15-47 Odhod ia I<)ubljaue i'juž. kol.). Proga čez Trbiž.
Ob 13. url 6 mili. po noći oaobni vlak v Trbl*, Tleljak, CeloT«« Kt»::t«i:«(VLtjubno; 6es Soluthal t Auaaee, Taclil, Omunden, Soluugrad| doc Kleln-Kolllln« v 8toyr, Lino, na JlimaJ vi' A.matett<>n. — Ob 7. uil 10 min. sjutraj osobul vlak t Tlbli, i>nuti»l>el, lifljak, t>loveo, Kranaena-feete, Ljubno, Dunaj j čoi BeUthal t Bolnograd, upi Amut.itten u» Dunaj. — Ob 11. url (SO ruln. dopoludtio otobnl vUk » Trhli, Pontabol, Bnljak, O*-lovec, I.Jubuo, Hrliliiikl, nuna). — Ob 4. nrl popoludne osobni vl»k v Trbl*, Boljak, Cđlovoo, Ljubno; Coi Sr.lrtlial V BoInogTMl, Ijeml-Oantoin, Zeli Bi jeaeru, Inomoit, HreR-jti«, Curili, Oenevo, lJ.%riz ; čez Klein-P.fliMiiin v HtevT, TjIuc, Budejevice, l'h.enj, Miu-ijino vart>, Hob, l>"rnuoovo varo, Karlove var« Prago, Iiipako, l>u:i»j TU Amatctten.
Progra v Novo mesto in v Kodevjo.
Ob 0. uii 1B min. zjutraj inenuiii vlak. — Ob It, uri n6 i.i.-.: pv poludue metaui vi«!«. — Ob 6. uri 30 min  iveoer raeiaul vlak.
Prihod v 1.j.••*»!*.«.«..► (Jdl, kol). Proga lz Trbiža.
Ob 6. nrl f>i min. ajutraj oaobni vlak ■ Dunaja viu AnMMltM Llpakega, Prajfe, Fruncovih varov, Kaj lovili varov, Holia, Marijinih varov Planja, Budejevio HolnoRruda, Liiioa, Htejrra, Omuudnua, laohlft. Ausaana, Ljubna, Oelovo«, Bolj>vka, Kraiu:en«fnBte. —Ob 11. uri llfi ruln dopoladi t otobui vlak a Dunaja via Amitutton, Karlovih varov, Hoha, MaiMiuih vart.v Planja, Budejevio, Bolnograda, Lmoa, Htoyra, Pariaa, lieneve, O'iriha, Bt» genoa, Inomoata, /ella na jovnrii, Itend-d ^»toina, Unbnft, Oelavoa, Liu«*, Puntabla — Ob *. uri f>6 min. popoludne oiobul vl*k a O'iiiaj«, laJabM BolKthala, Beljnka, Celovca, Krtiismiafoste, PontasbU, —Ob » uri 4 miu ■vočoi oaobul vlak a Dunaja via Ainutctten, la r.Juh.in, Keljaku, C«lov<'» PonUbla.
Proga ls Novega mesta ln is Kodovja.
Ob 8. uri ih nun. ajutraj ra«M>nl vUn. — Ou I, url 39 mln.Jpo poluduo moAani vluk. — Ob H. uri Hft mlu. »veter mcaanl vlak.
3dhod la B^uhljnne (dr2. kol.) v Hitoniilk.
Ob 7. url 33 min. ijntraj, '»b i. url 6 ralu. pop 1 i'lne, ob rt BO nun. avečer, ob 10. url Si> min. avočer <»'i.iuo.iii.i rlak 1« v oktobai Ob nedeljah ln pr^anlklh.)
1'ritiod v li|ul>l|»n«> (drž. kol.) Ie Kamnlks.
Ob «. uri B6 min. »JutraJ, ob II. uri lft min. dupuludne, o». « uc »0 min. iToeor, ob D. uri 66 mm. »veoor. (Poalodnji vlak le v oktobri ob ui'.liil.mr ln pra>anlklh.) _
4 zlate, 18 srebrnih svetili1, 30 častnih in prlznalmh mploi
Kvvizdov
restitucijski fluid
r. in kr. priv, iimiviiln.1 fodfl ia konje. Cena 1 steklenici 1 gld. tO kr. a.v. /e 86 It v «lv«>riiih KoiijNLiii hlevih, v veejlli hlevih ?o-
j»si \ n in gIvIIhIvh v porabi, za k rt |irii!iie in ropi (no ul.ri' i-po v*-ejili Htrnpaolli.
1' l/.t lii|t>n|il. tnloNli It 11 it I . lsiioKolilJii k«»lljlk /»* 1'-i» «1 in*   «'ii» v truiniuKd-
Pristen samo i gornjo var-stveno  znamko so d' biva v vseh lekarnah in drogerijah AvBtru-Ogerske. Glavnu scnlo«;tt:
Pran XTra.3n ZE^-^7-Izcla-
in kr. avstr.-oger. iu kralj, rnraun. dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju,
•Naj^cji izbor. q ~
^PM:-Skrbne \A W-
V       b fl
. / "S
sušo srzfufeisj    v- J
GrO^poclicitia
se priporoča
za izdelovanje papirnatih rož, cvetk
in drugih v to stroko spadajoćih del.
Delo fino.   Cono nizke. (330) Več se izve v Kožnih ulicah it. 39, I. nadutropje.
L najstarejša posredovalnica stanovanj in slažeb
Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6
prlpiiroi'H In  nuni' v«n 0*21)
službe iskajoče vsake vrste
(ui4ial&e In žeiiNkp) cm ftnkn| In driiKod. Za kolikor m.hitro iu veatno poHtr«*ibu       |a\ui< l.
-i svetilke
(2 Bolnćnl zarnlol) za gostilne ali prodajalnice jako pripravne in
2 politirani mizi
ao  oeno   na   prodaj   v  prodajalnlcl  na Starem
trgu Št. 6. [818—S)
nit TržiiMki centi, v lcpt Me |>ro«lia
Imll \' iBiiiiijš^li piir<*cl»li.
K»j već pove Konrad Stooklinger, na Rimski cesti št. 15 (309—3)
Išče se kolar
I dohrimi spričevali v veliki občini Klari trjr, vas Puiloh. Dotičnik dobi pod ugodnimi poboji v najem 2 sobi za delavnico ter tuili zraven stanovanje. Kolarnica je ob glavni cesti, poleg kovačija, gostilna in velika žaga. — Natančneje izve se pri F r. V ilar - ju, trgovcu v l'adohn, posta Stari trg pri ICuUokn, \ »I i mi j sU o. (808—8)
200 stotov mrve
in raznovrstno mlinsko opravo
proda po jako nizki ceni (299—3) J. ^J|>n.lc*l»: v JrJCnmuilcit.
^Postranski zaslužek
150—200 gld. moaoono za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndbe na „Haoptatadtlaohe Weob.«elatuben< OeBellaohaft Adloi & Oomp,, Bndapest". (3393-18)
1'Mimnilli'liil 1. ISTI
Razglas.
Volitve delegatov
za
glavni zbor L1897
okrajne bolniške blagajne
v Ljubljani
hudo nastopne dni:
»nt- 9.,  II. lii 91. iiifmrca t. 1. za
oj t'm ti Irc. «Int-        mnrrtt t. I. za ileloilnjalce.
Volilo se bode vsak dan od 9 —10 nre zjutraj.
Vsi p. n. za volitev upravičeni dobe posebna vabila, ki služijo tudi  za legitimacije.   Urez legitimacije  ne sme nihče voliti.
Predsedstvo okr. bolniške blagajne v Ljubljani
dne 27. februvarja 1897. (32(J) Načelnik:
Anton ZECloln.
Mraza ln mokrote branijo Jedino le moje
svetovno-znano
(3399 — 10)
častniško-konjske odeje
katere priznavajo ekonomi, posestniki konj, grajski oskrbniki kot gorke, trpt-žne, nepokončijive konjake odeje. Iste so jako velike, z živimi progami in bordurami opremljene in so tudi rabijo kot gorke posteljne odeje. Cena je za vrBto A gld. 1 60 in za vrsto B gld. 2'—. Ku-menodlakaste fljakarsko Odeje s 0 različnimi progami in bordurami, kompletno dolge in fiiroke, 2 metra dolge, 1' , metra široke, jako fine, gld. 350 komad. — PoSi-Ija z j.un: t vuni proti povzetju. Za neugajajoče se povrne denar. Jedini kraj za naročila:
M. Rundbakin, Wien, II., Taborstrasse 35.
86
Ivan
lađni izdelki
za slabotne in bolnike
posebno pri boleznih na prsih,  pljaeih in v goltancu,  za kašelj,  bripavoat,  influenco, malokrvnost:, bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za nervozncst in splošno telesno slabost kot dijetetično arndat^o že 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—15)
Zaloge v Ljubljani: pri gg. Inkarjili J. Mavru, Mardetschlagerju, P. Lassniku; naravnost pa pri I. HofT-u,dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse 8.
HroMf»elitl In «*oiiIIiiIUf lirezplačiio in friaiilco.
„Kolaričeva masa".
Gotovo ukrotilo ognja.
Vsak požar takoj končaš in goreči predmet pogasiš ali gon-rega z r ko t* šiš z imenovano so. Neobhodni.) p< trebno zn ognjegaa a društva, tovarne, skladišča in zasebni k«   — Dobiva se pr'. (8V8)
podružnici ogiijegasnih oprav
R. A. Smeknl v Zagrebu.
Vrejena
prodajalnica
Za    sprrrrij-.Uo    blago    lil    /i'b>/iiiin». z ti  |»riilicr<iliul MkliMli&či, v isti h ši «!*♦ (»fno Ntiuiovanje, na najboljšem prostoru nit (Jlav-iii-m ti l.i> v suoiM i. Ki li. si.
se daje pod ugodnimi pogoji v najem.
Več se izve v isti tiši II   nadstropje. (150*9)
:
a
: s
(109, Ljudevit Borovnik (7)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje  v-mltovratnih |uiš«*i*
za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prt*«l«»luj«* stare samoki sanice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskuševalnici in od mene preskusene. — Iluatrovani ceniki zastonj.
Ogorsko-hrvatako delniško pomorsko (B4i)  parobrodno društvo v Reki. ,9)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta
(elegantni, z n-tj večji m komfortom opremljeni, elektri.'no >^
Redne vožnje;
V noči od sobote na   nedeljo hitri parnik v Zader Spi jet-Gruča (RagUSa Castel-nuovo-Kotor. V pondeljek 00      "r* hitri parniki
Zadar-Spljet-Metkovič. V sredo b pol  II. uri dop. hitri parniki Zadet Kotor. V četrtek ob pol 10 uri zveč. poStni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. postni parniki  v   Lošinj,  Selve,  Zader, Sebenico, Trati, Castelvecchio in   Spljet.   Vsako nedeljo ob 7. uri zjutr. iz et Rekn-Opatija-Lošinj in nazaj.
razsvct Ijeni parniki) v
Voinl redi se nahajajo v Waldhelm-ovem ,.KouduktorJu ' itev. 593 604.
Po ceni na prodaj
J«
15 mesarskih plohov in 300 smerekovih desk
po B/*" d-belih. — Več se izve pri gosp. Clrur-Ju
v i,m|i.
(317—1)
-#-» in
3 5
(D _ {> t/l
UBERAU VORRATHIGi|||||g|
SUCHARD
NEUCHATEL(5CHWEiz).
LE1CHTLOS LICHER CACAO
• a ■ i   r 11 r 1..... t K° =200 ta j 5EN    •   Ncihl. .ifr •
PHOMIX - POMADA
na razstavi za zdravje in vreda-vnnje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih Število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bojna rast las in se prepreči, da no izpadajo in da bc ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi moćne brke. Za nspeh in za neškodljivost se garautuje. Lonček 80 kr., če se posije po pošti ali proti povzetja 90 kr.
K.HOPPE, VVien, XV., Zinkgasse 14.
('2790—'26)
imajo skušene in visoko čislane
Kaiserjeve karamele iz poprove mete
najboljši pr pomoček proti poiim nh au) u Nlu*tl, l»»leii|ii želodcu in slabemu poUvarjciiemii želodcu. pristne v za vojčkih po 20 kr. (3147—9) Zaloga v Izubijani : Viljema Mayor-Ja lekarna, Marijin trg- ln Mr. Ph. M. Mardet-schlaeger-Ja lekarna, Prešernov trg.
Popolne strojne uprave
(10»J—7)
parne opekarnice
dobavljajo kot glavno specijaliteta
Priderik "VVannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko), M
= Nad 800 tovarn instaliranih. - H|
Pri flemoliranju dež. flvorca v Gosjodislciii ulicah
se po ceni prodajo
okna, vrata in razni materijal.
Več pove kranjska stavbinska družba ali pa polir na stavbišču. (387—i)
Dsojsm si p. n. občinstvu in velečastitim odjemalcem naznanjati, da sem ■ se dne 8. febrnvarja presolil a svojo ^
trgovino s toMovino, Miti in kapami
iz svojih prejšnjih prostorov na Kongresnem trgu v Kirbischevi hiši v avoje novo opravljene (2<il—3)
prodajstlnične prostore
v Wolfovili ulicah (starih Gledaliških ulicah)
in prosim, da se mi še nadalje ohrani naklotijenost, katera se mi je skazovala tekom '23 let.
Z velespoštovanjem
KSSr Ravnotam je tudi modistovsko podjetje.
94
i
\ \ 1
i «
F. Cassermann t
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov
t XjjvLt>ljeinI, Šeleaa"b\3.rgro-cre ulice ŽJt. "3=
se priporoča slav. občinstvn za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši f h coni in najpovoljnejših conah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive liaveloke
izdeluje po najnižji, brezkonkurenčnl oenl. — Gospodom uradnikom
se priporoča za izdelav*nje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mečo, klobuke za parado itd. ('2l91—48)
> »
t t
Št. 6843.
Razglas.
(310 -2)
Da bo mogoče za V. kurijo razpisane volitve volilu li mož v Ljubljani brez posebnih težav in točno izvrš ti, izpremeni se tuura ini razglas z dnć 30. januvarja letos, štev. 4027, glede Časa in kraja teli vol«t«v tako-l^ :
Volitve volilnih mož vršita h ■ bodo v Ljubljani 4. dim marin IcioH o«l 4« ure Kjutrnj «1» f • ure poiiolmlne In oil 1Š. tlo O. ure iiopoliiilne, v III.. IV. iu VI. o kritju pa tmll *». ilau inarea letos od H. do 41. ure ilopolu-* line v slfdečih prostorih:
a) Volilci I. okraja volijo v nI v mestni dvorani;
b)
rkami   ;% do
f šolski v
v II  okraju  volijo volilci z začetnim. _ eobi št. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci 8 črkami !?■ do ta\a pritlični sobi na desni strani vhoda v Virantovi hiši.
c) v III. okraju volijo volilo1 z zajetnimi črkami A do Q v šolski sobi I. a; volilci z začetnimi črkami MW do aL v šolski sobi II. b mestne ljudske šole na Zoisovi cesti; volilci z začetnimi črkami ]fE do R v telovadnici velike realke in volilci z začetnimi črkami S ilo / v letnem salonu hotela „pri Maliču" ;
d) v IV. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do €■ v šolski ho hi III. a; volilci z začetnimi črkami MI do li v šolski sobi III. 6 mestne ljudske šole v Komenskega ulica l ; volilci z začetnimi črkami .fl do K v dvorani katoliškega drnštva rokodelskih pomočnikov v Komenskega ulicah; volilci z začetnimi črkami S do Ž v dvozani Hafnerjeve pivarne na Sv. Petra cesti.
e) volilci V. okraja volijo v šoli na Barji;
f) volilci izVodmata volijo v šoli pri Sv. Petru vLjubljani, Za te volitve se ne bodo izdale volilcem ntkake izkaznice.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
23. dan februvarja 1897.
ibiranje klavirjev m poprave
oskrbuje (301—3) jbiralec klavirjev .Glasbene Matice" in filharmonicne dražbe
Stari trg št. 26, I. nadstropje.
Avgust Ropid
HodnrMki moj Ni er (61— 8)
Ljubljani, Koiezijske uiice št 16, v Trnovem
priporoča s'av. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vaafaovrMtne Hode U  li    •,<<► \ |n   n,, h-
'teirn po najnižjih conah.
Tudi ]>ro«lnjniH in kupujem *t.»tr<> vliiNko pomomIc
b^«aA<A«&4a\A^.»^^<uA<saaaA •
Vozni listki ? Se\T. Ameriko!
(6-8
pri
i
HoUkt4«kić;li
(Nitozennko*Ameriiki parobrodni družbi) I Kolowratrlng tt    T^TTlVf A T IV WeyringergasBe 7-JJUil J3l<J •
Vnuk dan odprava z Dunaja*
i ' ■ - \ -i H it 5 t I«   XflMtotl I,
v največji iztoeri in
po najnižjih, cenali
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—13; priporoča
Li K,
Veliki krah!
Nevr-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogu zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči j. PooblaSčen sem izvršiti ta n.iloi.'. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne ^ld. 6 60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada;
0 komadov amer. patent-srebrn-h jedilnih žlic; 12 komadov amer. patont-sr«*l>rnih kavnih žlic;
1 komad amer. patent - srebrna zajemal niča za juho.
1 komad amer. patent - srebrna zajemal niča za mleko;
2 komada amer. patent-srebrnih knpic za jajca; (5 komadov angleških Viktoria-ta3ir za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša lipalDtaa za sladkor.
44 komadov vkupc samo <i*<lO.
Vseh   teh  44 predmetov je  poprej stalo gld. 40-— ter je fa moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gdd. 6*80.   Američansko patent - trebi o I     Je ven in \en bela kovina,   ki obdrži bojo srebra * ^      25 lot, za kar se garantnje. V iiajboljši dokaz, da I .[     da le-ts inscrat ne temelji na
n. I Is stilni slepariji
I  .'J     zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povSeč, povrniti I>rez zadržka znesek I    t     in naj nikedor ne zamudi  ugodne prilike, da si S     i    omisli to krasno garnituro, ki je  posebno pri-kladna kot
darila za svatbe in razne priložnosti
in kot darili* za svntbn in ilrii<re prilike, kakor tudi za vsaku boljše gospodarstvu.
Dobiva se |e<linu> le v
A. lII.tMJllKKIltt-a
glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na Dunaj i, II., Rembrandtftr. 19 v. — Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se
znesek naprej V polije. R /
Čistilni prašek za njo 10 kr. T -0 ^
Pristno le z zraven nat Majeno varstve no znamko '    i$ ^ (zdrava kovina). ^ Izvleček iz pohvalnih pisem:
Piliš, dn£ 24. avgusta 1896 (peltanlki komitat • Vale blagorodje!  Z garnituro sem ja^o zadovoljen. Prosim,  pošljite tri take garniture mojoj svakinji, grofi nji Nyary voj.pl. Somogvi v BzuntO.     Baron Julij Nyary
Acu "\Veseli pri Solni, na Moravskem
Z doposlano   pošilj-tvij'*  s»m  bila popolnoma zadovoljna m prosim dopuslati mi še jedno tako. ( i 11 —f>) 1' r a n č i s k a W o 1 m a n n.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 8 »ob, shrambe, kuhinje in drugih pri-tiklin, Me <>d<la v na|em ali takol ali n 1. majem leloc — VpraSa naj se v <Jo*po«l-Nlilli ulioitli At. 11) pri hišniku. (295—3)
za trgovino z meSanim blagom, prileten, zmožen nemAčine in sloven^čne v govora in pi^mu. dober mannfaktnrist, spreten prod jalec. 38 vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri Ivami W»ltoiiiKi?-ii v Smartinu pri Litiji. (820-9)
G. J. Steingaesser d Co.
Miltenberg ob Menu, Bavarsko.
(209—2)
Msrvnr.
Ustanovljeno 1817,
Sozdna semena. Senozetna semena. čPolfsha semena.
Sušilni zavodi za smerečna semena, z zravna kurjavo in parno vršbo.
Uljudno naznanjam, da bodem po svojem umrlem [J^
Imožu Antonu Dralčeku (300—3)
J trgovino z lesom
I gostilno
; nespremenjeno :r"i.a.ćla,lje-v-s>.la,.
jjj Zahvaljujoč, vse dosedanje odjemalce priporočam
II se za nadaljm obisk in obdno naročbe, katere bodem \\  točno, vestno iti cono izvrševal* ter beležim
z odličnim spoštovanjem
IVI a rij a. Draščck
gostilna in trgovina z lesom j    V    I ujIt I>1 jjllli. V OclllilJLt i">.">.
------—II
obozdravnik A. Paichel!
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I, nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način (Id—12)
umetne zotae in z©SB®wja ||
brez vsakih bolečin ter opravlja plomtiov»ii|a in \ ho zo8»ne *»per*i«rlje. f i-
I e
^oa?"  (><ist \~n 11 j 11 j4^ zohuo l»<>i«»<v-ii»«^ i. usmrtenjem živoai
^Povodom opravljivih govoric, katere so se razširile o meni in moji rodbini^ izjav-Ijam, da je vsakdo. Jci jih razširja, laž-njivec, in svarim najodločnejše, tla se razširjajo te govorice. Vsakogar^ ki mi bode v tem ozira naznanjen, bodem sodnijsko preganjal. ~ e
t mest jteuniker
(3ir.—3) trgovec v Ljubi jani, f)u na jaha cesta št. tO,
r i ■ *m±, ili  ulj .d j»* * ■< i    !!■ iiiiMa^^^ ■A^^A^^a^k^^Uk» t ■  ■ * * »a.a—a.^—i I     * I    fc f>    I i    i V«Ai^
prej
L. Blumauer
jermenar in izdelovalec pristnih angleških sedlo v in konjskih oprav       (882—i)
v Ljubljani, Šeienburgove ulice h. št. 4
priporoča se častitemu občinstvu        vsa v njegovo siroti o
,   spadajoča dela, kat.ra izvršuje |»o iitijiiivjiit cenali«
i
a^caeacacacacacaeaeae:
Kmetska posojilnica na Vrhniki
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
v; bi častite društvenike k
^ obooemi
kateri brtle
dne @. marca 1397. leta
ob 3. uri popoludne
v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red:
1. ToroMlo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu.
3. Sklepanje o porabi Čistega dobička.
4. Volitev ravnateljstva in nadzorstvu. r>. Predlogi in nasveti zadružnikov.
Ravnateljstvo.
IX
)CX3C3C3C3C3C3C:
L- Luser-jev obhz m turiste.
Ciotovo in liilro  11 p I s - S>s{s vajode sredstvo proti   ^^V5S ^
liiirjtiu oresorii, tuljeui na pod-    _ 1 plutih, petab in   ><fj5^r ^
Veliko prisaalnih pisno je na <v;ied v
Dobiva bo v lokar
drugim truim . praskam . ,V,<
kole. {
glavni razpitsiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
838*1 Meldllng-DnnaJ.
Pristen samo, če imata navod in e— y     obliž varstveno z Kam ko in podpis, r    \r v^/     kl je tu zraven; torej  naj b.< paai \r m zagrne V30 manj vrodna ponarodbe.
■
Pristen v LJubljani s J. Mayr, Mardetsohlager. U. pl.Trijk6czy. (J.Pio oli.L. Grečol; v Itmlol 1'ovem «. pl. Bladovifi, F. Ilaikn; v Kamnika J. Kotalk; v Celovel A. Egirer, W. Thurmwa|d, J. B:rnb:> clier; \ ,-.-.<ti, A. Aicb-inger; v Trxn (na Koroškem) C. Meuner; ▼ Belfnfea P, Scholz, J. M. Stadler; v Uortel G, B. Pontoni; v UolfH-»"■i;;!! A. Huth ; v Kruli j I K Šavnik; v ltad-K«mi 0. E. Andriou; t ldri|i Josip Warto; ▼ Hn«iovi|iei A. Boblnk; v CelJI K. Gola; v Črnomlja: F. Haika.
i
Velika prodajalnica
polog lohni'nc  tovarne,  pripravna za v?ako trgovino ali « brt,       <i«l«la.   -  Natančneje ae iz\«5 T hiši it 14 na Tržaški cesti (285—2) In trtam je na, prodnj tudi
lepo stavbišče.
I Otvoritev brivnice! 1
Naznanjam slav. p. n. oboinst.u, da sem otvorll
brivnico
v Florijanski ulici štev. 25.
Upam, da bodem vsakteremu dobro postregel. Z odličnim spoštovanjem
Ivan Kastelic
(8811] brlveo.
I I
@i
i;
Usojatn si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem otvorila znano, svoječasno jako renomirano
gostilno na Emonski cesti št. 5
pri Frgulinu
Točim prlatnl cviček najboljšo vrate, prav dobro latrljanako belo vino m Relnlngbanso vo pivo. Mrzlih ln gorkih Jedli je na razpolaganje p. n. -ustom raznovrstno. Opozarjam posebno, da so pripravljene vsak petek iP&   ščuko "Vil najboljše kvalitete.
Priporočujoč se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, zagotavljam najtočnejso postrežbo ter ostajam z odličnim spoštovanjem
(976—81 Ana Lcnčok.
Pristno Brnsko sukno
9
a « v j
sit Npoiiilit«! in poletje.
Kapoa 8*I0jn dolg* ffl« 4*811 iS dobre mu, popolno   moMko ul.   H.— it. boljše
oltlrlio (silit,  jll 7.7*^  iS fliie
lil»ee lu  n-Iovnll* 9.— la (lue|«ie
Ntliue   iai:io I |g I. I O 5< M Z iiI* J li ii.
Jeden  kupon za črno salonsko obleko io*—,
kakor sukno za povrioika, turistski lodeu, najfinejše greben ne m VBC drugo vrste sukna razpošilja po to-varniikih cenah kot reelna iu solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno (272—3)
@iogol-£x»ib^o£p Barago,
Viorcl brezplačno ln poštnine prosto. Jamoi
so za poalljatev po vzoroa. I u<mIii<ihII,  naročati blago iiimoiiosi pri g'>rnji firmi  v  krnju  tovarne,  so   precejšnje: Veliku I/.Iht.  vedno  novo blago,   določene  najnižje cene, najpozornejša izvršitev tudi manjšib  naročil itd. itd.
Največje skladišče
raznega semena
n. pr : iitinsi.c, ši ji j «■ m i*. Inkarnal, lur-Nke in travniške raznih   vr-t pen-
nri^a Nrmeiia, Bplolno znano kot na(bolj"a krma za živino; travnega BOmeiM za suhe. mokre, peščeno in gltnovite travnike ; velika izbera NiMii(>iia z» salato. Itiiuiarc, peter*!11, zeleno, Mlatili i g,rj*3i. fižol in vi~e druge vrste s< nuna y.;i   zelenja«!. —-  Pros«{5   mnogubrojneg.i iioaeta
(277-2)      -Peter IL^3.S3rxils_
Matko Malovič
stavbeni in pohištveni mizar
Hradeckega vas št, 1 (dolenjska mitnica) v Ljubljani
se priporoča in ua/.i.anja slav. občinstvu, da je tu na novo odprl Mfo]o (268—a)
£S delavnico 3rjj
in vzpivjema natočila za vsa k mizarstvu pripadajoča dela ter izdeluj.' vso vestmi in po ceni.
Sidro
LIMENI CAPSICI COMPOS.
iz Richterjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 4o kr.,7<>kr. in i gld. m»- dobiva v vseb lekarnah. Zshtevati naj ae blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Richterjev Liniment s „sidrom"
in sprejmo naj ne i/, opreznosti le take steklenice kot pristno, ki imajo anano varstveuo znamko „Sidro". (.'t.'JOl — 18)
Kieliterjevn lekarna pri zlatem levu v Pragi.
ta
1
Prodajalnica
s kuhinjo
«»«l»la Ne m 1. majem v iiH|em nn Valva-zorjoiem trgu (prej KriZevnifiki trg) Nt. ft.
Ve,J en izve pri F. SupanciČU. (220 - 4)
( \ s i; i g ■ ■ i 8 portalom in Nlreho prodi: Ne po iako nizki cen] ; r< l<Of ro Hla«iiiL>u v Ljubljani, Stari trg št 11 •<*:>!»—yj
Lekarna „Pri zlatem orlu" | J. Svobode naslednik. |		
Kina-železo-malaga okrepčnjoč lnkrl delujoč, za bolne in slabotne osebe. »/, stekl. = gld. 180 Vt    »    —  . I-	mm VW^?A	Izvrstni |*4 toaletni predmeti 1 za obraz ln roke. P Pulcherincream 1 1 11 ac. 10 kr. Glyuerincream 1 liac. 20 kr.
y^^y//////AV////y ■Diiocusa	'^y/A'#/A\	
Prijetno za zavžiti in izredno učinkujoč je navlašč preparl ran Dori6v jeterni tran. 1 steklenica = 50 kr. d steklenic — gl. 2*60,	yyy^/y/A\ y/AA^VM	Pi Ljubljena 11 M t 11 ji   V <» (1 It je rodbinska ustna ln zobna esenoa 1 stekl. = f>() kr. Za snaženje zob veg. zobna pasta a 50 kr.
V Ljubljani, Jurčičev trg1 št. 2 poleg železnega mostu. 012-2)		
Na hrano
se vzprejmeta dva gospoda
tj Gradišću H. št. 3.
T^moljito poučuje
risanje krojev in izdelovanje obleke
(po sistema Sohaok) (178—%
v Ljubljani, na Bregu št, 14, lil. nadstr.
Govori »b lahko vsak dan od 9.—12. nre dopoludne
Učenca
krepkega in z dobrimi Šolskimi spričevali, vzprejmem . popolno presk rbljevnnj« in takoj v hvojo trgovino z meSa-m i u blagom —Ponudbe pod naslovom : ,,!<■«• u «*<■*•. . i. rcslaiuc  St.  Kupt-rt,  Do I« « | s U o. (2Mt—4)
Odda se stanovanje
8 dtirinul Nobiiml v IiInI nI. 1 v Krofa, škili ulicah. — Kaj več se izve onda v gontilnj »pri Luni". (288—3
Za kašljujoče
dokazuje nad 1000 spričeval
izbornost (3147—18)
Kaiserjevih prsnih bonbonov
gotovo in hitro učinjakućih pri Kašlju, liri-puvoMti, Kataru io z»Mllzen|u. Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švicarske. Za -
vojćek 10 in 20 kr. ! iis^iP""
Zaloga v  LJubljani:   Viljema Mayer-Ja, lekarna ,   Marijin trg* in Mr. Fb. M. Mardet-11 aoblaeg-er-Ja, lekarna, Preiernov trg-. ./
Kdo P«V-
I
m
I
Si
<$\
Q
hoče svoje zdravje ohraniti in utrditi, pa ob Q enem noče pogrezati prijetnega kavinc-ga užitka. Bobova kava je, kakor zr ano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako so jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzeme škodljivo učinke.
(S
\/eS|lf J° P'Je»      se ne ^U,J Prav zdravega. Posebno za take, ki bolehćjo
- - - i-------- na živcih ali v želodcu, izkazala se jo Kathreinerjeva kava, čista
brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravojša in lahko prebavljiva pijača. ••*«'***********«****>«-*^
\/ScirV °*ro^  ,n vsa''a žer,ska naj pije Kathrcinerjevo kavo, ki je tečna mmamamin se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana |[   z bobovo kavo.   S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. i/Sči!X   k' '10^° Pr' gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno ' in zdravo kavo, naj si kupi Kathrcinerjevo kavo.   Naj bo čista
1
z\\ mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu. *****************
Kathreiner-Kneippova slartna kava jder
f -t-rr       . c -jot.«...
g f Snav^ ih las faaw
v resnici zdrava ružinska pijača,
čist prirodan plod v oslih zrnih, iz najboljšega slada Izdelana in po Kathreinorjevcm, v vseh dežolnh priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave preklsana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kavo In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. **********************************
1 Prošida:?:
Kdor noče biti  goljufan   In oškodovan, pazi pri nakupu na varnostno znamko a obliko na strani 3Jrfj.Liy^)'^^ naslikanega   izvirnega   zavoja   z   Imenom ^(w*Z*'
Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni.
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.