EEDGn3l==iLnji==iinil==i Izhaja vsak pelek. OD Uredništvo in npravništvo: Kopitarjeva ulica SL 6. F=ir"n=igJisegi=i e=ju»il=JUmiE=]LjfmJES3 Naročnina znaša: .. K 4— 2 — Četrtletna.. 1’ r— Posamezna št. „ Bat8 BHECBBIHIB GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Stev. 21. V Ljubljani, dne 24. aprila 1914. Leto IX. Na Limbarsko goro! Ustanovitelj ljubljanske krščanskosocialne tobačne delavske organizacije poslanec dr. J. Krek nas je govabil, da poroma v nedeljo, dne 10. majnika t. 1. ljubljansko krščanskosocialno tobačno delavstvo k sv. Valentinu na znani Limbarski gori, tej še zdaj tako priljubljeni božji poti nad Črnim Grabnom. Kdor je že kedaj bil na Limbarski gori, rad zopet poleti na njo. Lepa cerkev, hoja na goro ni huda, ker je pot lepa, zložna in jo zmore lahko vsak, če tudi ne spada med »moderne« hribolazce in hribolazke. Z Limbarske gore je krasen razgled po gričih pa hribih ob štajerski meji in po Črnem Grabnu, tolikokrat opisanem po naših slovenskih pisateljih. Kdo se ne spomni tu na spise Andrejčkovega Jožeta? Na Limbarski Gori bomo imeli sv. mašo s cerkveno propovedjo. Maševal in propovedoval bo dr. Krek. Po cerkvenem opravilu bo pa pred cerkvijo shod Podpornega društva. Izletniki iz naše tvornice se morajo takoj priglasiti pri zaupnikih in zaupnicah naše organizacije, ker moramo znati, koliko da nas 10. majnika na Limbarsko goro poleti. Vsak si lahko izbere, da se ali pelje z vlakom, ki odpelje ob pol 5. uri zjutraj iz Ljubljane južni kolodvor do Kresnic, odkoder je še na Limbarsko Goro dobre tri ure pešhoda, ali pa se pelje z vozom na pod Limbarsko goro, odkoder je na goro dobre pol ure hoda. Vožnja na vozeh stane 1 K 40 h (70 krajcarjev) za osebo in se mora plačati naprej. Kdor jo bo plačal, dobi izkaznico, da se izkaže voznikom. Vozo\fr bodo čakali točno ob 5. uri zjutraj pri sv. Krištofu. Vsi na delo in agitirajte, da bo naše romanje 10. majnika na Limbarsko goro dostojno sili naše krš.-soc. delavske organizacije v ljubljanski tobačni tvornici! Odbor. Ubogi delničarji! Alpine-montanska družba, ali kakor se navadno imenuje, Apine, je imela dne 16. aprila svoj občni zbor. Direktor Rothballer je tožil in tarnal, kako je slaba kupčija. Tako-le je jamral: Doma se blaga mnogo manj proda; zato smo pa morali z blagom v tuje države in večkrat je bilo treba zniževati cene, da se je mogla vzdržati konkurenca. (Seveda, ker je naše železo tako neprimerno dražje, nego drugod!) Letos je torej po več ugodnih letih eno manj ugodno. Za prihodnjost se ne da nič napovedo- vati. Naročil je pač nekaj več nego v prošlem letu, toda cene so tako nizke, da bo malo dobička. Alpine montanska družba ima rudnike, plavže in železne tovarne. Mnogo slovenskih delavcev dela pri nji v Do-navitzu in drugod po Gornjem Štajerskem. Zato nas pač zanimlje to jamranje. Saj smo ga vajeni tudi od Kranjske industrijske družbe. Ko človek sliši, kako neizrečeno slabo se godi ubogim delničarjem, bi skoraj segel v žep in jim stisnil par grošev. No, poglejmo si to alpinsko revščino odblizu! Na občnem zboru se je izkazalo, da je imela družba v tem »slabe m« (!) letu 1913 petnajst milijo n oy krončistegadobičkaod72 milijonov delniškega kapitala. Ta dobiček se je tako-le razdelil: Najprej so dobili delničarji 5 odstotkov dividende, za kar se *je porabilo 3,600.000 kron. 1,700.000 kron se je razdelilo kot tantieme med upravne svetnike in direkciji za njihovo »težko« delo, ker so prišli nekolikokrat k sejam; 800.000 kron se je dalo v rezervne zaklade. Ostane torej še 8 milijonov 900.000 kron in poleg tega preostanek leta 1912., ki je znašal 1,600.000 K. Od tega se je razdelilo med delničarje kot naddividendo 9 milijonov po 121/j0o na delnico in 1,600.000 se je pripisalo na račun leta 1914. V tem slabem letu 1913 so torej delničarji dobili po 17%j/2 od delnice! Sedemnajst kron in pol na sto kron vplačanega kapitala je menda že toliko, da se shaja, ali kali. Hinavsko jamranje! Posebna zanimivost z imenovanega občnega zbora je pa ta-le: Neki delničar se vzdigne in zahteva, naj upravni svet in direkcija zato, ker je dividenda tako majhna, odstopi tistih 1,700.000 kron, ki jih ima dobiti, da se razdele med delničarje. Predsednik Kestranek pravi na to, da to ne gre iz načelnih razlogov, češ da bi se vsled tega kurz delnicam zvišal. Dotični delničar je odšel z dolgim nosom. Tega se pa seveda noben krst ni domislil, da bi rekel, koliko trpe delavci vsled vedno večje draginje, in naj bi se zanje določila kaka vsota. Slovenski železničar. Izza kulis centralnega odbora »Prometne zveze«. V sredo, dne 8. t. mes., se je vršila v centrali »Prometne zveze« nekaka po poslancu Kemetterju in predsedniku Teiferju predlagana »mirovna konferenca«, ki pa ni dovedla do nobenega uspeha. Teifer se odločno brani od svojega dostojanstva odstopiti in on z njegovim priveskom so zoper klicanje izrednega občnega zbora, da-siravno mora že vsem jasno biti, da si svojega stališča nikakor ne morejo več utrditi. Časopisi Pantz-Kemetterjevega mišljenja so zadnji teden objavljali namenoma popačene odlomke iz protokolov sej centralnega odbora. Vpraša se, če to ni umazano izdajstvo, če centralni odbor zapisnik, ki bi iporal biti tajen, daje na razpolago v politične namene pl. Pantzu, člane pa farba, da »Prometna zveza« ni še prodana »Nemškemu centru«. Tako se gospodje tam zunaj guncajo, člani pa plačujejo za »namene in pomene« »Prometne zveze«. Kaj Je naše orožje? Slovenski obrtniki so dobili za pirhe svoj časopis, ki je te dni pod imenom »Obrtniški vestnik« začel izhajati. Vsak stan si dandanes želi svojega lastnega glasila, da javnosti razodene svoje težnje, da javnost zase zainteresira in da zagovarja svoje pravice. V časopisju je neprecenljiva moč in če ne bi bilo časopisja, ne bi imeli ne strank, ne somišljenikov, ne nasprotnikov in tudi veliko pohujšanja bi izostalo. Tiskarsko črnilo ima čudovit učinek in je naše najizdatnejše orožje nasproti nasprotnikom in zatiran-cem. Vprašamo se enkrat: Ali se mi tega tudi v polni meri zavedamo? Odgovor, ki si ga moramo dati sami, je jako žalosten, prav posebno pa z ozirom na naša strokovna glasila. Mi se vse premalo zavedamo, da časopis le tedaj svoj namen popolnoma doseže in izpolni, ako je kar najbolj razširjen. Vsaka stroka se trudi, da svojemu glasilu nastavi skrajno najnižjo ceno v lepi nadi, da si ga bo občinstvo naročevalo. Navadno pa ostane list le strokotni Časopis, ki ga dobivajo člani zastonj«, kdo drugi se pa zanj še pa zanj še zmeni ne, ker se člani za razširjenje nič ne brigajo. Ali je potemtakem mogoče, da list svojo nalogo izpolni? Nikakor ne! Mi hočemo naše težnje in zadeve povedati vsej široki javnosti, mi hočemo vse vesele in žalostne dogodke našega stanu svetu obrazložiti, zato imamo časopis in zato nam bodi sveta dolžnost, da ga tudi med ljudstvom razširimo. Če bi vsaka stroka v tem oziru storila svojo dolžnost, bi se medsebojno spoznali in ne bi imeli eden o drugem napačnega mnenja, posebno če lovimo notice, fraze in napade po nasprotnih glasilih. Kar smo tukaj povedali, naslovimo prav posebno na naše somišljenike, slovenske železničarje. Ga pač morda ni stanu, ki bi imel javnosti toliko potožiti kakor ravno suženj krilatega kolesa. če pa iščemo v javnih prostorih ob železniških progah in to celo v takih, kamor zahajajo v pretežni večini le že- lezničarji, naših strokovnih listov, jih ne najdemo nikjer. Gostilničar premno-gokrat, tega ni kriv, krivi so tisti, ki ga niso opozorili na naročbo. Za druge naročnike se pa še menj skrbi. In da se izpovemo, popolnoma priznajmo, da se člani sami zase ne zavedajo, kaj jim je časopis, da ga niti s potrebno pazljivostjo ne prečitajo, o duševnem podpiranju pa raje molčimo. Uredništva naj bi bila vsevedna in poznala težnje vsakega posameznega člana, to pa ni mogoče, ker urednik je tudi le človek, navezan na podporo svojih prijateljev. Za nas železničarje je časopis tem večjega pomena, ker nas ne zapostavlja in prezira samo naša bližnja okolica, ampak nad nami tudi vihte neštevilni zatiralci svoje biče, proti katerim pa je dosedaj naše najboljše orožje tiskarsko črnilo, če ga znamo prav porabiti. Opri-mimo se trdno gesla: Kdor ima od nas zaslužek, bodi tudi naročnik našega glasila, kdor ni z nami, je proti nam! Belokranjska železnica od Rudolfovega do hrvaške meje se otvori dne 16. majnika t. 1. K slovesnosti se tudi pričakuje kakega nadvojvodo. Slavnostna pojedina bo onkraj Kulpe v Karlovcu. Našim tovarišem na novozgrajeni progi želimo mnogo sreče in zadovoljnosti, da se čimpreje udomačijo in da — postanejo naši somišljeniki. Dva prožna delavca sta v opoldanskem odmoru sedela na kupu trhlih podlag. Za kosilo sta imela košček kruha. Modrovala sta o kvoji žalostni usodi. Eden reče: Kako da se nas gospodje pri direkciji ne usmilijo, da nas pri tej borni plači puste tako težko delati. Tovariš sc žalostno nasmeje ter pravi: Veš, tam sede sami gospodje z zlatimi ovratniki še iz tistega časa, ko si se za »staro cvancgarco« najedel, napil in ti je še nekaj ostalo, in pa mladi dohtarji, ki vsake pol leta avanzirajo, o naši bedi pa ne razume ta nič, in la pa še manj. Skoraj bi rekli, da je mož pravo pogodel. Mali železničarji in draginja. O tem predmetu se je že mnogo pisalo in govorilo, a kakor se nam zdi, vse skupaj še ni bilo zadosti, da bi prodrlo do bogato obloženih zelenih miz. Treba bo vztrajati in pisati in govoriti dalje in toliko časa, da naš obupni klic zadene pravo yho, ki je zvezano s človeško čutečim srcem. Če napravi vztrajno kapljajoča voda luknjo v kremen, ni zlodej, da bi navsezadnje tudi nas ne sli-šai in uslišal svet. Da se z enim zamahom nikjer nič ne opravi, o tem smo si prepričani, da je pa ravno pri železniških mogočnjakih treba veliko krepkih hdarcev, predno se vzdramijo, to Skrivnost višnjavih listin. Angleški: Filipino. Slovenski; Dr. J. K. Možje so bili različnega mnenja. »Secreto« je bil še vedno prepričan, da je Ota San ukradla listine; kolonel se je nagibal ravno ti misli. Kapitan Blackmer se je obotavljal; zase je čutil, da Ota San ne more biti kriva. Za svoje mnenje je opozarjal na to, da so listine našli v Kalkuti. Če bi jih bila Ota San ukradla, bi jih gotovo ne bili našli v Kalkuti; če bi jih bila ona vzela, bi bili šli naravnost v Tokio. Ali ni še to zadosti izkazalo Ota Sanine nedolžnosti? Kapitan Burton je priznaval, da je v ti reči težava, toda kljub temu je ohranil trdno prepričanje, da je Ota San ukradla listine. Prvi sestanek častnikov, odkar so dobili brzojavke iz Washingtona, ni nič dognal in naslednji posveti so imeli ravno tak uspeh. Medtem je postal kapitan Burton major. Še vedno je preiskaval kalkut-ski dogodek, toda brez uspeha, dokler mu ni sreča vrgla niti na pot. Povem naj, da se je medtem Ota San vrnila v Koradžidor in je nastopila svojo prejšnjo službo v Blackmerjevi družini. Temu se je major zelo čudil, ker ni nikoli pričakoval, da Oto San še kdaj zagleda. Povedal sem, da je imel kapitan Blackmer dva služabnika domačina v hiši. Eden je bil kuhar, drugi pa nekakšna hišina. O Ildafonsu, kuharju, ni kaj reči; bil je vzoren v vseh rečeh. O Pedru, veseli, smejoči se hišini, se pa da marsikaj povedati. Pedro ni zamudil nobene prilike, da ne bi bil navzoč pri narodnih predstavah, ko so se tepli petelini med seboj, in tla ne bi bil stavil na svojega petelina. Stava je bila pač majhna, ker Pedrova plača ni znašala več nego 15 pesov mesečno, in Pedro je bil poleg tega na tako visoki stopnji omike, da je nosil amerikansko obleko, ozke ovratnike, krasne trake in vse druge potrebne reči po modi. Kljub drobnemu mošnjičku je bil dobri Pedro navzoč pri priprostem pe-telinjem boju v San Josč po dvakrat na mesec in vsaj enkrat na mesec pri bolj imenitnih petelinjih bojih nad Ma-nilsko cesto, in vedno je vsaj s pol pesom igral za stavo. Majorja Burtona zvesti pomočnik, ki so ga krstili za »Pirata«, je včasih obiskal petelinje boje krog Manile zato, da bi spoznal igralce, domačine ali tujce, ker je bil to tudi en del Piratovih dolžnosti. Neke nedelje — pod amerikansko vlado so dovoljeni petelinji boji samo ob nedeljah in postavnih praznikih — je sedel Pirat v tam navadno carroma-to in se je peljal k petelinjemu boju v San Josč, ki je bil naznamenitejši blizu Manile. Vstopivši v igrišče je našel pripraven prostor za opazovanje nekaj črevljev proč od igralcev, ki so imeli svoje stave. Bilo je tudi vedno večje število samih gledalcev. Prva oseba, ki jo je opazil, je bila daleč znana »kalukanska kraljica«, velikanska ženska domačinka, ki je živela v nekem manilskem barrio. Bila je stara igralka, ki ni imela nobenega druzega posla ali sredstev za življenje. Ker so bili petelinji boji, kakor že povedano, omejeni, je iskala drugih iger, med katerimi je bila poglavitna igra na karte z imenom »Pangini«. Ta ženska je slovela, da ima pri vseh igrah srečo, in ker se je videlo, da nima nobenih drugih dohodkov, in je vendar imela vedno dovolj pesov ter je bila kar pokrita z dragocenimi kamni, je bil glas o njeni sreči gotovo utemeljen. Sedela je spredaj nasproti Piratu, polne roke majhnega, razločnega in zelo primernega filipinskega papirnega denarja, silno zaverovana v bojujoča se petelina. Ko je Pirat pregledoval pisano vr- sto razburjenih, kličočih igralcev, ki so bili med njimi zastopniki vseh narodov, je droben, čeden domačinski mladenič stopil urno h »kraljici« in ji je pomolili zavitek denarja v lice. Zavitek je bil precej obsežen in Pirat je pazno gledal njegovega posestnika, toda dasi je poznal vse znamenite domačine igralce in vse poglavitne Filipince v Manili, ni vedel, kdo je ta. Tu je nekaj, česar ne ve; to diši po skrivnostih in to je dovolj za tajnega policaja. Zato je Pirat na mladega igralca tembolj pazil. Naš detektiv stopi nato doli poleg »kraljice«. Začudi se njenim sijajnim diamantom, ki ji vise od ušes, 'krasni diamantni broši na dvigajočih se prsih in dragocenim diamantnim prstanom, leskečim se na vsakem debelem prstu njenih tolstih rok. Mladi Filipino je govoril z žensko v tagaloškem narečju, ki ga je naš detektiv zelo dobro razumel. »Kraljica« je vprašala mladeniča, ki mu je rekla Pedro, kje je dobil ves svoj denar in ga spomnila njegove prejšnje revščine. Pedro se je pobahal, kakor je Filipincem navada, in povedal z običajnim govorniškim nakitjem, da je podedoval premoženje po rajni teti in da hoče postati zavoljo tega samostojen v življenju in da si bo moral valiente kapitan tudi vemo ali prav za prav predobro čutimo. — Naše železniške uprave kaj rade imenujejo svoje dobrodelne naprave kakor h. pr. skladišča živil, penzijski sklad, provizijski sklad itd. Kdor ni popolnoma informiran, tem bajkam verjame, železničar pa ve, da vse te zavode vzdržuje le on, ki se jih poslužuje. Cene v živilskih skoladiščih niso prav nič nižje, kakor po drugih trgovinah in so kalkulirane tako, da donašajo upravi še lep dobiček in rede celo vrsto »požrtvovalnih« upravnikov. Penzijski in provizijski sklad vzdržuje itak osobje samo s svojimi prispevki in tudi ob teh se greje in masti krog nenasitnih pijavk. Kdor n. pr. prispeva k bolniškemu skladu največ — delavec in mali uslužbenec, ker po številu prekašata tisto uradništvo, ki je šiloma včlanjeno. Kak namen pa ima potem ta samohvala uprav radi teh zavodov? Samo tega, da se neinformirana javnost slepi, da smatra naše tožbe za neosnovano jadikovanje ter prišteva železničarja tistim srečnim vrstam ljudi, kateri mni treba drugega, kakor do prvega dne v mesecu počakati, da pobasajo kup plače. Če se železniškim delavcem pripozna kak groš priboljška, čitamo po vseh judovskih in liberalnih časopisih, da znese večji izdatek toliko in toliko milijonov, katere je uprava žrtvovala in da grozi radi tega industriji, trgovini in obrti nevarnost povišanja tarifov. Da bi kdo premislil in preudaril, da pri razdelitvi vsega obvisi znaten del vedno tam, kamor ni bil namenjen in da ostanek pri tako velikem številu stradajočih ne pomeni nič, o tem pa v velikem časopisju nismo nikoli čitali. Ena druga udobnost, s katero se uprave tudi ne pozabijo, pohvaliti, so proste ali pa znižane vožnje po železnici. Ne zanikamo, da ni nekaj resnice na tem, ali pomislimo in poudarimo, da nam uprave tudi tega niso storile, da ne bi imele od tega same dobiček. Tista dobrota, da nosi železničar v žepu legitimacijo, katere se pa vsled prenaporne službe le. redkokdaj in tedaj šele v skrajni potrebi more poslužiti, se pri plači kaj bridko pozna. Če se pelje po železnici farikant, kaj njemu za tiste krone, ki jih plača; njemu se gre le za udobno vožnjo, za dobro zabavo ali pa za kako mastno kupčijo. Če se vozita trgovec ali obrtnik, se jima gre večinoma le za »kšeft«, pri katerem že vsak tako kalkulira, da ne izda za vožnjo nič iz svojega. Če se vozi delavec, se mu gre večinoma tudi le za boljši zaslužek. Kaj pa železničar? Če se mora ta včasi od domovanja kam peljati, ga žene le sila, da si nabavi neob-hodno potrebnih potrebščin, ker je velikokrat priklenjen na kako samoto, koder se nič ne dobi. Za zabavo se železničar delavskega in uslužfoeniškega, pa tudi poduradniškega in nižjeuradni-škega stanu pač ne vozi po svetu, raje porabi svoje skrajno primerjene proste urice za počitek, na dopust se pa tudi ni veliko zanašati, ker le-ta se dovoli le, če dopušča služba. Pred par leti se je na državni kakor tudi na južni železnici uvedlo brezplačne vozne liste za dobavo Iživil, in sicer za nastavljeno osobje in za stalne delavce. Lani so se pa ti listki delavcem zopet odvzeli in danes še ne vemo, iz katerega vzroka in po katerem odloku. Za ta čuden čin imamo samo dvoje razlag: ali se je uprava v prejšnjem letu zmotila, kar je pri naših veleumih prav lahko mogoče, ali pa se je ta udobnost delavcem odvzela samolastno brez razglasitve, češ, da ne bo kaj hrupa, delavstvo pa je že Blackner poiskati drugega mucliacho; on, Don Pedro, z rokami ne bo več delal. Ime Blackmer je vzbudilo Piratovo pozornost. Poznal je kapitana in tudi vedel o ukradenih višnjevih listinah. Vedel je tudi, da je moralo Pedrovo pripovedovanje, kako je nagloina obogatel, biti napačno; predobro je poznal značaj domačinov, da bi ga bile Pedro-ve čenče in baharija prevarile. Malo je premišljal, pa sklenil, da obdrži bahavega Pedra v očeh in ga aretira, ko pride od igrišča. Izpeljal je svoj načrt; kakor je pričakoval, je pokazal Pedi'o svoje zaničevanje in je silno žugal, toda ta se ni dal omehčati in je velel mladeniču sesti na »carrenato« (voz) k njemu in je ukazal, naj cochero (voznik) pelje k neki določeni številki na Wallad City, je takoj videl, da Pedro že ni več tako živahen in da nekaj pretuhtuje. Pripeljala sta se na Calle Sangleyes in obrnila v Calle Cervantes, ko Pedro iz-pregovori. »Povejte mi, zakaj ste me aretirali?« vpraša pretrgano. »Ker se mi zdi, da mora moj Jefe (poglavar) govoriti z vami,« odvrne Pirat. »Blagovolite reči, kako se imenujete, senor,« pravi mladi Filipinec z ved- samo tako needino, da za svoje pravice ne bo nastopilo. Če ti dve misli nista pravi, potem ne vemo vzroka, ker ga tudi razni predstojniki na mnogoštevilna vprašanja niso znali navesti. Eno pa je in ostane pribito, da j(e ta krutost škandal prve vrste. Delavec revež, ki je itak najslabše plačan, bi po mnenju uprave ob nedeljah, praznikih in deževnih dneh, ali kadar si gospodje domislijo, da razpoložljiv kredit komaj za dijete in remuneracije zadošča, sploh jesti ne smel, si svoje potrebščine ne mogel dobavati tam, koder &o mogoče za kak vinar cenejše, ker ne more izdatka za vožnjo. On naj prenaša draginjo kakor hoče, kaj to upravi mar, in če vsled pomanjkanja obnemore in predčasno opeša, kaj to mar tistim, ki so tako srečni, da jim ni treba čutiti bridkosti stradanja. — Socialna demokracija, ki vedno in povsod vpije in kriči, da skrbi le za delavca, o tem predmetu sumljivo molči. Njeni tajniki že vedo, da se je za neomejene proste vožnje v drugem razredu treba izkazati hvaležnega in čeprav na račun dremajočih so-drugov. — Delavci-železničarji! Prebudite se iz vaše omotice, in če si želite dobro, zedinite se, da pod zastavo »Jugo-slovinske Strokovne Zveze« napovemo boj za naše pravice! Kupčija na obroke. Delavec jo dobro pozna, to kupčijo na obroke. Potrebuje oprave za stanovanje, obleke; rad bi uro, britev, stensko sliko in šivalni stroj in kdo ve, kaj še, pa nima s čim. In zdi se mu velika dobrota, da mu agent ali trgovec ponudi, kar želi, češ, plačeval mi boš na mesece. Svota, ki jo zahteva na mesec, se mu zdi majhna, pa udari in kupčija je sklenjena. Ne mine dolgo, pa ubožec pride na to, da je bila kupčija zanj slaba. Večkrat je blago za nič, navadno je pa cena previsoka. Zraven pa pridejo še druge zanjke na dan. Po dogovoru pri kupčiji se določi prav mnogokrat, da ima prodajalec pravico tirjati naenkrat vso dolžno svoto, če kupec le enkrat zamudi plačati ob določenem času. To se pa pri delavcu rado zgodi. Bolezen pride v hišo, dela zmanjka, ni denarja in obrok zapade. Prodajalec tirja, toži in pošlje ekseku-torja v hišo. Ena nesreča rodi drugo še hujšo. Ali pa je tako narejeno, da prodajalec blago, ki ga je prodal na obroke, kar lepo nazaj vzame, ko kupec zastane s plačilom. Zaračuna mu pri tem mastno odškodnino za to, ker je blago rabil in to, kar je že dobil plačanega, kar pridrži. Kaj naj stori delavec? K advokatu mu je pot predraga in z delavskimi rečmi se advokatje sploh zelo neradi pečajo; postav pa sam ne pozna in zato trpi krivico in se jezi nad njo. Treba je najprej poduka. Naš list je v tem oziru že mnogo storil. Tudi v imenovanem oziru si šteje v svojo dolžnost, da opozori na postavo, ki jo imamo. Previden naročnik bo spravil to številko našega lista in če bo treba komu svetovati, ali če sam pride v zagato, jo bo poiskal in se ravnal po nasvetih, ki so v njem. Zakon o kupčijah na obroke z dne 24. aprila 1896. 1. Pravica odstopa. Če si je pridržal prodajalec pravico, da sme blago nazaj vzeti, če se ne plačajo redno obroki, mora povrniti kupcu aro in no večjim spoštovanjem. »Ali veste, kaj je to Secreto?« vpraša na kratko Pirat. Pedro pomaja z glavo in pogleda naravnost zmedeno, celo prestrašeno. Vsak navadni Filipinec ima svet strah pred besedo »Secreto«. Obmolkne, skrbno pogledujoč svojega tovariša nekaj minut. Potem pravi mehko: »Senor, ali ste bogati? Ali imate veliko denarja?« Piratu se veselja zasvetijo oči. Vedel je, kam meri. »Ne,« je dejal čmerno. »Jaz sem revež. Zakaj vprašujete?« Pedro je zadovoljno pogledal. »Zato vas vprašam, senor, ker mislim, da bi bili, senor, radi zelo bogati; nuzy rico, senor, in jaz Pedro vas lahko zelo obogatim.« Pirat je bil zadovoljen. »Dragi prijatelj Pedro,« odvrne, »vi ste res loco, muclio loco. Kako morete koga obogatiti? Vi ste samo pobre mu-chacho pri kapitanu Blackmerju v Ko-redžidoru, ki morate le petnajst pesov potrositi celi dolgi mesec. Kako pravite, da me morete obogatiti? Zakaj sebe prej ne obogatite? Pu, vi ste neumni Pedro.« In dragi Pirat je zarenčal v zaničevanju. Petro je bil zelo vznemirjen; to se vse vplačane obroke z obrestmi. Če je v kupni pogodbi kaka drugačna določba v tem oziru, je neveljavna. Kupec pa mora za uporabo blaga plačati primerno odškodnino. Ta odškodnina pa ne sme biti že naprej določena v kupni pogodbi, marveč določiti jo morajo izvedenci pri sodišču. Če torej tirja prodajalec neprimerno odškodnino, pojdi k sodišču in tam dobiš pravico. Prodajalec bo pa plačal vse stroške. 2. Tožba za vso svoto. Če je v kupnem pismu dogovorjeno, da sme prodajalec vso dolžno svoto naenkrat iztirjati, ako zastaneš z obroki, pomni, da postava dopušča to šele, če sta se zamudila dva obroka. Ako že po enem zamujenem obroku prodajalec tirja vso svoto, stopi k sodišču in tam bodo že podučili agenta ali trgovca, kaj se sme in kaj ne. 3. Jamstvo za dobro blago. Vsak prodajalec mora dati blago, ki se more rabiti in ki ima vse lastnosti, o katerih sta se dogovorila kupec in on. Če je blago nerabno, n. pr. obleka napačno vkrojena, ali če ni tako, kakor je bilo dogovorjeno, sme kupec na obroke toliko časa zahtevati od prodajalca, da ga odškoduje, kolikor časa ne plača vseh obrokov. Pri drugih kupčijah ima to pravico samo šest mesecev. Če neče, k sodišču! 4. Pod polovico vrednosti. Če na obroke kupljeno blago niti polovico toliko ni vredno, kolikor zahteva prodajalec zanj, ima kupec pravico, da se kupčija razveljavi. Blago vrne in odštevši odškodnino za uporabo prejme, kar je vplačal. Ti pravici se v kupni pogodbi ne more odpovedati in če je kaka taka določba v nji, je neveljavna. 5.. Kje se more tožiti kupca? Pri drugih kupčijah se navadno določa, da se kupec toži tam, kjer prodajalec stanuje; pri kupčijah na obroke pa to ni veljavno. Kupec se ne sme tožiti drugod nego pri sodišču, kamor spada njegovo bivališče. Primer: Jeseničan, ki je kupil na obroke od kake ljubljanske trgovine, more biti tožen edino le v Kranjski gori. 6. Ustni 'dogovor. Pri pravdi mora sodnik upoštevati ne le to, kar je zapisanega, marveč tudi to, kar je agent ali prodajalec ustno obljubil. Zato ne sklepaj kupčij na obroke brez prič in dobro si zapomni, kaj se je govorilo pri sklepanju! Če pride do pravde, vse to uporabi! Pri sodišču. Za pravdo o kupčijah na obroke, pa tudi za druge pravde pomni delavec zlasti ti-le dve reči: 1. O g n i se kontumacu! Po naših postavah se šteje, da ima tožnik prav, če toženec ne pride na povabilo k sodišču. Sodnik ga kontumacira. To se velikrat zgodi po zvijači. Agent je pravil, da nič ne dene, če se časih kak obrok zamudi. Kupec verjame in ko dobi povabilo, se otrese in ne gre, ker delavec sploh nerad hodi po kanclijali. 2. Pazi na sodno poravnavo! Agent ali prodajalec sili na poravnavo; sodnik velikrat^tudi. Poravnave pri kupčijah na obroke so večinoma za kupca slabe, za prodajalca pa ugodne. 'Zato dobro pretuhtaj, preden se udaš. Poravnave si želi prodajalec, ker bi se rad izognil pravdnim stroškom. Prav! toda poravnava mora biti pravična. Splošno se pa ogiblji kupčijam na obroke, kar moreš. Druge poti ni, nego da si privarčuješ potrebni denar, ki je videlo. Obrnil se je do svojega spremljevalca in rekel kolikor se je dalo s poudarkom: »Vi senor se zelo motite. Jaz, Pedro, sem dobil mnogo denarja. Obljubite mi, da me ne peljete k svojemu Jefe, pa vam dam, senor, veliko dinero. Ali ne verjamete, senor? Poglejte zdaj, kaj vam pokažem.« Nato privleče iz žepa zavitek. »Davi, ko sem šel v Galaro (pete-linji boj) sem imel v svojem boldillo tisoč pesov. Da, senor. Zdaj ni več toliko, senor,« pristavi brezskrbno se smijaje. Pirat se navidez zamisli, potem pa odmaje z glavo. »Ne, Pedro,« pravi. »Treba je več denarja kot toliko. Nekaj sto pesov ni nič za Amerikanca, kakor sami dobro veste. Kajne, prijatelj Petro, en večer lahko zapravim več kot to v »Ellcs-klubu.« Pedro osupne. Rad bi se ognil nameravanemu razgovoru s strašnim »Jefe de Sacretos« in ta Amerikanec se ne da kupiti za nekoliko revnih pesov. Več mora ponuditi; vsi Amerikanci imajo svojo ceno. »Senor,« pravi konečno, »vi ne mislite, da ima Pedro denar. Pojte z menoj in jaz, Pedro, vam pokažem, da ga imam. Torej, senor, dam vam dva tisoč zanj kupiš, kar rabiš. V zvezi z J. S. Z. naj bi se vpeljale povsod delavske Čebelice! Izvršilni predpisi k zakonu o osebnih davkih. V di’žavnem zakoniku so bili pred kratkim razglašeni izvršilni predpisi o osebnih davščinah, zadevajoči rentni-no, dohodnino, kazenske določbe in splošna določila, nadalje splošno pri-dobnino in pridobnino javnemu raču-nodajstvu podvrženih podjetij, končno izvršilni predpisi o vpeljavi obdačbe tantijem. Ker so ti predpisi za slehernega zelo važni, podamo v nastopnem nekatere najvažnejše točke teh določil. Pri sestavi teh izvršilnih predpisov so se kolikor mogoče upoštevale želje, ki so se v obliki resolucij ali na drug način izrazile v obeh ..državnih zbornicah in v javnosti. Natančnejša napotila obsegajo tista mesta izvršilnih predpisov, katerih namen je, kolikor največ mogoče varovati upravičene zahteve strank. Tako se je na primer glede pridržka pomislekov ukrenilo, da se, kadar se davčnemu zavezancu naznanijo pomisleki ali kadar se z njim ustno obravnava, skrbi za to, da se davčni zavezanec ne žali z neutemeljenim nezaupanjem proti njegovi dobri veri pri sestavi napovedi, ki jo »je po svojem zatrdilu podal po najboljši vednosti in vesti. Nepotrebni ali malenkostni očitki naj bi se sploh opustili. Posebne previdnosti je treba v takih slučajih, v katerih bi moral davčni zavezanec pri odgovoru na sicer dopustna vprašanja razložiti zaupne privatne razmere. Svoje vzklicne pravice proti dohodninski priredbi se smejo davčne oblasti vobče le tedaj poslužiti, če je kršitev zakona znatna in je verjetno, da se bo vzklicu ugodilo. Kakor je vlada ponovno zatrdila, se bo obligatorič-ni vpogled v knjige smel le izjemoma vršiti, in sicer tedaj, kadar bi bili v važnih slučajih utemeljeni pomisleki glede resničnosti napovedi in kadar bi ne zadostovali drugi dokazni pomočki, ki so na razpolago. Pri tem bo tudi paziti, da se ne prekorači meja, ki je potrebna v dosego knjižnega upogleda, pri katerem se bode moralo opustiti vsako motenje rednega poslovnega in gospodarskega obrata. Tudi se bode glede knjig upoštevale poslovne razmere davčnih zavezancev. Na polju pravice kaznovanja v davčnih stvareh je določeno, da se na temelju ovadb ali naznanil, ki ne bodo obsegale nobenih določenih dejstev, brez primernih poprejšnjih poizvedb ne bode smelo uvesti kazensko postopanje. Od davčne naklade za manj obremenjena gospodarstva je davkoplačevalec z dohodki ne več kakor 4800 K, ki je vzgojil dva ali več otrok, oproščen že tedaj, če je za te otroke skrbel do doseženega 14. leta. Tudi glede rednih prispevkov med zakonskimi drugi ali stariši in otroci obsegajo izvršilni predpisi prav ustrezajoča določila. Vrhutega je finančna ministrstvo poslalo predsedstvom vseh finančnih deželnih oblasti razpisi, ki vsebuje zlasti nastopna važna navodila: Finančno ministrstvo odrejuje popolno amnestijo (pomilostitev). Davčni zavezanci, ki bodo za leto 1914. priznali višje dohodke, zlasti iz glavničnega pesov, da senor, dos mil pesas, da me ne odpeljete k Jefe. Kaj pravite na to, senor?« konča v skrbeh. Pirat odvrne s senco poželjivosti v svojem glasu, ki ni ušla Pedru: »Dobro, Pedro, moj fantič, to se sliši boljše, mnogo boljše. Res, to je mucho bueno, kajne? Vi ste zelo radodarni Pedro. Vidim, da bi mogla biti prijatelja. Pojva, amigo Pedro, peljite me k vsemu vašemu denarju in potem lahko sklenem, kaj bo z Jefe.« Pedro je bil vesel in Pirat ga je tako varno izpeljal, da ga je Pedro res nazadnje povedel k mali nipa-koči ven na Paranaque - cesti in je privlekel iz notranjščine star tobakov mehur, ki jo bilo v njem nad štiri tisoč pesov (en peso 2 K 50 vin.), kar je bilo res bogastvo za ubogega Filipinca. Pedro je ponudil deliti to vsoto s tovarišem, toda zviti »Sacreto« je zgrabil oboje pese in Pedra in je prišel ž njim v zasebno stanovanje majorja Burtona, Calle Palasios, Intrameros, Manila. Ko je povedal, kaj se je zgodilo, je majorjev bistri um videl, kaj se je zgodilo, pa tudi, da se je podrla njegova priljubivša se mu misel. Zažugal mu je, da ga ozdravi s strahovito vodno kaznijo in nato se je Peder vdal ter je povedal sledečo čudovito zgodbo. premoženja, kakor prejšnja leta, se v obče tudi ne smejo siliti, da bi pojasnili ta prirastek. Davčne Oblasti ne smejo rekurirati proti prenizki napovedi dohodarine za leto 1913. in za prejšnja leta, prav tako ne naknadno iz-premeniti odmero dohodarine za ta leta. tudi če.so ti prizivi (rekurzi) zado-bili pravno moč šele po razglasitvi novele o osebnih davkih. Davčnim oblastim in komisijam se je naročilo, da se pri priredbi davka za leto 1911. z ozirom na splošno pričakovani uspeh pomilostitve ravnajo po tem, da soglašajo napovedbi davčnih zavezancev z dejanskimi dohodki ter uvažujejo te napovedi pri odmeri dohodarine. Končno se tudi knjižni upogled ne bo smel razširiti v ta namen,,da bi se ob tej priliki poizvedele druge okoliščine, ki ne tvorijo predmet dokaznega postopanja, ali pa da bi se pri takem upogledu dobil material za odmero davka drugih davčnih zavezancev. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. TOBAČNI MONOPOL LETA 1912, Zelo zanimivo je čitati pravkar izdana statistična obvestila o avstrijskem tobačnem monopolu leta 1912. Iz njih se razvidijo delovne razmere (plača, delavsko gibanje, bolezen itd.), razvidno je tudi, koliko je po tobačnem monopolu država pridobila. Poročilo tudi navaja, kako da se je delo izpre-menilo in kako da je povišanje cen tobačnim izdelkom učinkovalo. Izpre-membe dela še niso ustavili. Z nastavitvijo zavijalnih cigaretnih strojev se je šele zadnji čas zopet ročno delo omejilo. Kakor prejšnja leta je tudi leta 1912. število delavcev nazadovalo in je znašalo: leta 1911. moških 5156, ženskih 32.988, skupaj 38.144; leta 1912. moških 5186, ženskih 32.287, skupaj 37.453. Število delavstva se je torej za 691 oseb znižalo. Četudi se je število delavstva znižalo radi novih strojev, le ni to edini razlog. Še več je znižanje provzročilo, ker se vedno več dela od delavstva zahteva. Kako da se je število delavcev iz-premenilo, kaže sledeča razpredelnica: Oddelek Število zaposlenih leta Več Manj | [ 1911 1912 j | Izdelovanje smodk j 23963 23133 230 Izdelovanje sval- j čic 5009 4505 — 504 Izdolovanje to- baka 4199 4277 78 Izdelovanje klo- bas 176 171 — 5 Izdelovanje du- hanu 116 120 4 — Kartonaža .... 462 445 — 17 Delavnice .... 833 850 17 — Druga dela . . . 1 5518 5568 50 “ Najbolj je padlo število delavstva v izdelovanju smodk in svalčic, osobi-to pri svalčicah, več se je pa zaposlilo delavcev pri izdelovanju tobaka. Število strojev se je skoraj povsod pomnožilo. Pri svalčicah se je leta 1912. 38 strojev manj zaposljevalo. Pregled kaže sledeča razpredelnica: Število strojev Oddelek gonjeni z motorjem gonjeni z roko | 1911 1912 1911 1912 Izdelovanje 9957 I 9709 smodk 372 446 Izdelovanje sval- 1480 čic 438 400 1585 Izdelovanje to- baka 603 215 238 Izdelovanje klo- bas 32 37 18 14 Izdelovanje du- 76 hana 74 24 23 Kartonaža .... 401 391 22 7 Delavnice ... 338 358 199 189 Razno 1301 1440 8291 8511 Donau za 20,800.000 komadov, med po-draženimi cigaretami so samo Memfis napredovale. Tudi importirane cigarete so za 3,300.000 komadov nazadovale. Poskočila je pa prodaja tobaka za 5487 centov, t. j. za 11,300.000 K. Ko so se namreč cigarete podražile, so tobakarji rajši tobak pričeli kupovati in sami svalčice zavijajo. Nakup v inozemstvu nakupljenega tobaka je poskočil za 19.000 q, doma nakupljenega pa za nad 17.000 q. Nakupovalni stroški so poskočili za nad 5,000.000 kron, tako da stane cent 248 K 34 h več kakor prej. Nakup tobaka Leto Množina Nakupovalni stroški | Cena centu Izdelalo se je kron centov 1911 1912 161.151 180.174 39,035.056 1 44,743.972 i 1 242-23 248-34 261.234 278.948 1 Izdelani tobačni iabrikati. Kakor leta 1911. je zopet izdatno napredovalo izdelovanje smodk (za 67,125.992 komadov), nazadovale so pa svalčice za 36,633.045 komadov. Prodaja leta 1912. pa izkazuje, da se je 82 milijonov smodk (66 odstotkov) manj prodalo, poskočila je pa prodaja sval-čic v primeri z letom 1911. za okroglo 3.500.000 komadov. Sport-cigaret so prodali 710,300.000 manj, Drama pa 397 milijonov 900.000 manj, kot prejšnje leto. Nazadovala je tudi prodaja drugih svalčic: Damen in Sultan. Poskočila je pa prodaja ogrskih svalčic za 993 milijonov 400.000, Kaiser za 44 milijonov in Leto Smodk Svalčic Smodk Svalčic Tobak Klobase Duhan i Skupaj komadov centov 1911 1912 1.288,892.247 1.356,018.239 6.215,960.800 6.179,327.755 ■ 59.046 60.831 67.770 63.661 237.978 260.401 1 i 12.396 ' 13.396 j | 11.596 12.153 | 388.787 410.244 Jugoslovan. Strokovna Zveza. Sava. Skupina J. S. Z. vabi na glavni sestanek vseh odbornikov in zaupnikov v nedeljo, dne 26. aprila 1914, točno ob 9. uri v Delavškem domu v zgornjih prostorih. Ajdovščina—šturje. V nedeljo, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne priredi J. S. Z. na vrtu g. Fr. Baučerja v Šturjah javno društveno zborovanje. Poroča na njem načelnik J. S. Z. dež. od,bomik dr. Ivan Zajec. Ekspenzare in partikulare bi radi pisali. Iz Idrije se piše: Deželni odbor je rešil našo proračunsko pritožbo in Črtal dobrih 30.000 K. V Ljubljani naj bodo preverjeni, da smo jim vsi hvaležni, tudi med političnimi nasprotniki jih ne manjka. Zato pa »Slov. Narod« zabavlja in rentači, da bi se ga človek res bal, ako bi ne vedel, kaki junaki za dopisom stojijo. Najbolj se huduje, ker se je postavka »razno« črtala. Veselice, potovanja, podpore za letovišča, zidavo prepovedanih stavb in nešteto drugih »potrebščin« — tudi premog za realko — je pod zaglavjem »razno« imelo svoje pribežališče. In kje so se tega učili? Deloma pri njih prvem vzgledniku, največ pa pri našem erarju, ki kljub velikemu podjetju niti gospodarskega načrta nima, ampak leto za letom svoj »preliminar« flika, kakor se mu zdi prav in dobro. Kaj naj potem šele od takih ljudi pričakujemo, ki leto in dan ne vidijo druzega kakor grad in šel-štev! »Narod« posebno skrbi, kako naj se stroški za deputacijo na Dunaj vra-čunijo. Odgovor je enostaven: vračunati jih sploh ni treba, ker so nepotrebni! Dosegli ne boste nič, pokvarili pa lahko veliko, posebno ako se bo župan tako postavil, kakor je svoj čas Kristan, ko je na Dunaju v delavniški suknji okoli ministrskih pisarn hodil in se še bahal, kako je kot »proletarec« imponiral! Če torej »Slov. Narod« s pritožbo grozi, ker je deželni odbor proračun črtal, dela samo v prid nekaterim pristašem, katerim ekspenzarji in par-tikularji dišijo, občina in Občinarji bodo pa plačevali. Deželni odbor naj pa tudi v prihodnje našo občino uči boljšega gospodarstva, kakor se ga je od erarične Idrije priučila. Griže pri Celja. V nedeljo, 19. apr., se je pri nas vršil shod J. S. Z. pri g. Štefanu Piki ob pol 9. uri dopoldne. Delavski tajnik J. S. Z. Vekoslav Zajc iz Maribora nam je orisal velike koristi, ki se zamorejo doseči pri J. S. Z. Povedal nam je tudi veselo novico, da se je sklenila nova postava za rudarje, namreč nezgodno zavarovanje. Prišlo je na shod tudi lepo število rdečkar-jev, ki bi bili radi ugovarjali govorniku, a niso mogli, ker so uvideli, da je govornik govoril jasno resnico. Upati je, da bi spoznali tukajšnji rdečkarji, po kaki nevarni poti hodijo, ter se oklenili le J. S. Z. Po shodu je bilo živahno zanimanje in razgovarjanje, kakor razširiti J. S. Z. med delavstvom. Velenje. V nedeljo, dne 19. aprila, je priredilo štajersko okrožje shod .1. S. Z. pri g. županu J. Skasa ob 3. uri popoldne. Na shod so prihiteli tudi kmetje, rudarji in nekateri rokodelci. Naš domačin Vekoslav Zajc iz Maribora nam je v svojem poljudnem govoru v enournem govoru vsestransko za vse delavce toplo priporočal to važno organizacijo. Železničarji so sklenili, da bodo razvili obširno agitacijo za J. S. Z. Shod se je dobro obnesel. Želeti je, da se začnejo vsepovsod zanimati za to potrebno organizacijo. Sv. Martin pri Velenju. Na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila, je imela v Društvenem domu tukajšnja plačilnica zaupni sestanek. Ustanovila se je tudi skupina in izvolil sledeči odbor: Pajer Franc, predsednik; Peter Špital, podpredsednik; Novinšek Alojz, tajnik; Marija Strahovnik, blagajniČar-ka. Odbornika pa sta: Draga Jakob in Valenci Franc. V nadzorstvo pa: veleč, g. Karol Malajna, kaplan, in Melanšck Franc, usnjar v Velenju. Plačilni dnevi bodo vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu, po prvem sv. opravilu o kapla-niji. Na sestanku je poročal naš domačin V. Zajc iz Maribora. Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo, dne 26. aprila, priredi štajersko okrožje J. S. Z. shod pri g. Podgoršeku ob 3. uri popoldne. Delavci, rokodelci, posli, zidarji in drugi, vsi na shod! Govorit pride delavski tajnik J. S. Z. gospod Vekoslav Zajc iz Maribora. Bilančno poročilo »Linflske posojiloicr za npravno leto 1913. Dne 6. aprila 1.1. se je vršil občni zbor Ljudske posojilnice. Iz tiskanega poročila načelstva povzamemo nastopno: Odkar deluje naša »Ljudska posojilnica«, na svetovnem in zlasti na avstrijskem denarnem trgu še ni vladala tolika stiska, kot v minulem letu, ki je že osemnajsto od njene ustanovitve. A vkljub neugodnim časom se je zaupanje do našega zavoda pri našem ljudstvu le še bolj utrdilo, in to tudi vkljub temu, da so naši domači nepri-jatelji vse poizkusili, da bi to zaupanje omajali. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je v preteklem upravnem letu stanje hranilnih vlog, ki je znašalo koncem leta 1912. ... K 20,284.819-43 koncem leta 1913. naraslo na.................» 21,175.264-20 ter kaže napredek za K 890.444*77 Negotovi in nejasni politični položaj je tudi lansko leto sila slabo vplival na kurz državnih vrednostnih papirjev, ki je padel tako nizko, kakor ne že trideset let nazaj. Posledica temu je bila, da se je tudi naš »rezervni zaklad za kurzne izgube«, ki smo ga lani dotirali z vsoto.............................K 72.51611 znižal za......................» 64.400-30 ter se tako skrčil na . . . » 8.115.81 Gojimo pa utemeljeno upanje, da bo ugodni razvoj borznega kurza, ki se od novega leta sem polagoma izboljšuje, sčasoma sam po sebi zacelil globoke rane, ki jih je zadal kakor drugim, tako tudi našemu »rezervnemu zakladu za kurzne izgube«. Jasen dokaz zdravega razvoja našega zavoda je, da je pri sila težavnih lanskih razmerah »Ljudska posojilnica« dosegla najvišji dosedanji čisti do* biček, ki iznaša K 134.098*82. V lanskem poročilu smo omenjali, da smo sklenili z deželo Kranjsko pogodbo, po kateri je prevzela vojvodina Kranjska jamstvo za vse hranilne vloge v tekočem računu pri »Ljudski posojilnici« ter da je to garancijo deželni odbor Kranjski javno razglasil v 282. št. »Slovenca« z dne 7. decembra 1912. Opravičeno smo ob tej priliki zapisali besede: »Denar, naložen pri »Ljudski posojilnici«, je shranjen tako varno, da bolj sigurno sploh nikjer biti ne more, ker je vrhu lepega rezervnega zaklada in vrhu neomejenega jamstva članov tudi dežela Kranjska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo porok za vse pri njej naložene vloge.« Ta prednost našega zavoda pa našim zavidljivcem ni dala miru. Begali so ljudi z raznimi obrekovanji in zlasti s trditvijo, da poroštvo dežele Kranjske nima veljave. Zaradi tega je naš načelnik, državni in deželni poslanec Franc Povše, porabil priliko, ko se je dne 24. septembra 1913 sešel v Ljubljani deželni zbor vojvodine Kranjske, da je vprašal v javni seji deželnega glavarja, kaj misli ukreniti, da se tem govoricam in sumničenjem pride v okom? Na to vprašanje je deželni glavar dr. Ivan Šušteršič še isti dan obširno odgovoril ter izustil med drugimi tudi te-le jasne in pomenljive besede: »Deželna garancija za vse vloge pri ljubljanski »Ljudski posojilnici« je pravnomočna in enkrat za vselej prav-noveljavna in vložnik ni s svojo vlogo nikjer bolj varen, kakor pri tem zavodu.« Za deželnim glavarjem se oglasi deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz, ki kot vladni zastopnik izjavlja, da za sklepe deželnega zbora, oziroma odbora, s katerimi je prevzela dežela Kranjska jamstvo za »Ljudsko posojilnico«, cesarjevo potrdilo ni potrebno. Iz teh izjav dveh prvih mož naše dežele in v tej stvari edino kompetentnih faktorjev izprevidi vsakdo, kako varno shranijo svoje prihranke tisti rojaki, ki imajo naložen svoj denar pri našem zavodu, ker vsakdo sme biti prepričan, da ga vsled jamstva dežele Kranjske na Slovenskem ni zavoda, kjer bi mogel svoj denar bolj varno naložiti, kakor pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani. Denarni promet v letu 1913 je znašal......................K 75,211.597*11 Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem leta 1913. . . K 21,175.264*20 Lastno imetje znašalo je dne 31. decembra 1913 .... K 719.203*00 Čisti dobiček je dosegel višino vseh do sedaj izkazanih dobičkov ter znaša isti, kakor že omenjeno K 134.098*82 Opomniti nam je še, da smo iz lastnega imetja pred dobrim letom dali deželi Kranjski za »deželni zadružni garancijski zaklad« vsoto K 100.000, ter da bi skupaj s to vsoto presegalo naše lastno imetje vsoto K 800.000. Okno v svet. Trboveljska premogokopna družba bo imela dne 28. aprila svoj občni zbor. Računi za leto 1913. kažejo 1,400.000 K čistega dobička. Od tega se bo med delničarje razdelila dividenda po 6%! Leta 1912. je znašala po 5%. Tako rado se poudarja, da trboveljska družba slabo stoji, da s svojim premogom ne more konkurirati in pri tem v gospodarsko slabem letu poskoči z dividendo za en cel odstotek. Delavske plače pa ostanejo seveda pri starem. Poročila od vseh plati — iz Ostrave, Gornje Šlezije, Zapadno Češke pa prihajajo, da je vedno več naročil za premog, da ga industrija vedno več potrebuje in da gre z njim vedno boljše. Iz tega se vidi, da se industrijski promet dviga, da torej kapitalistom zopet svitajo sijajni časi. Naj delavci tega ne prezro, ker zanje se nihče ne bo zmenil, če se sami ne zganejo. XXI. svetovni mirovni kongres bo od 15. do 19. septembra zboroval na Dunaju, in sicer v parlamentu. Spored mu je določen ta-le: V plenarnih sejah; Tretja konferenca v Haagu, poroča Emile Arnaud, Pariz, in Henri Lafontaine, belgijski senator, Bruselj. Gospodarski vpliv oboroževanja na trgovino in industrijo. Poročevalec se še določi. Gospodarske posledice vojske naBalkanu. Poročevalca: Miljukov, poslanec dume, St. Petersburg; Carl Ileath, London; Rafael G. Levy, Pariz. Sodelovanje parlamentov v zunanji politiki. Poroča baron S. A. Korff, Helsingfors. Načrtpogod-b e za omejitev oboroževa-n j a. Poročevalec dr. Ljudevit Quidde, Monakovo; George Herbert Perris, London; dr. Hans Wehberg, Diisseldorf; L. Persius, Berolin; sir Alfred Turner, London. V I. sekciji (Propaganda in vzgoja) : Vzgoja za svetoven milna nemških ludskih šolah. (Poročevalec se še naznani.) V II. sekciji: Sodišče držav v Haagu. Poročajo: dr. James L. Tyron, Boston; Henri Lafontame, Bruselj. Mednarodna policijska sila. Poroča dr. G. Grosch, Stuttgart. Vprašanje zvez med Nemčijo in Franci-j o (poročevalca se še določita). R a z -me rje zunanje k notranjipo-1 i t i k i, poroča Rudolf Goldschad, Dunaj. Kdor se želi tega kongresa udeležiti, naj prijavi udeležbo takoj na naslov: Lecretariat fiir den XXI. Wel1-friedenskongres, Dunaj I. Spiegelgasse 4; če pa brzojavi, naj se naslovi brzojav; Interpax, Dunaj. Ali se norca delajo? V Gostingu pri Gradcu je v ondotnem občinskem odboru 10 socialnih demokratov. Stopijo skupaj in sklenejo, da treba kaj storiti za delavce. Pa gredo in v občinskem svetu predlagajo, naj se da za brezposelne delavce iz občinske blagajne 400 K, reci in piši štiristo kron podpore. No, brezposelnim bo s to ogromno svoto i*es silno pomagano. Da je pa ta predpustna šala še večja, sklene nato občinski odbor, da se ta svota za polovico zmanjša in da imajo iz nje pravico do podpore organizirani in neorganizirani delavci. Berači v petkih pri posamni-kih boljše opravijo! Ženske, ki si slnžijo same svoj kruh. Vedno več jih je. Po zadnjem statističnem štetju dela na krpetih pri poljedelstvu 168.000 žensk, v tovarnah in pri raznih ob rtih 3,496.000, v trgovini, pri prometu in v gostilnah in kavarnah 1,874.000, v javnih službah in v svobodnih poklicih (slikarice, gu-vernantke itd.) 1,999.000. V naši državi se torej s svojim lastnim delom preživlja 14,538.000 žensk. To število vedno narašča in potlej naj pa pride kdo in naj reče, da se ženska za javnost nima brigati, marveč da je njen poklic družina. Bojevati se mora za kos kruha, zato se ji mora dati tudi beseda tam, kjer se določajo postave zanjo, in kjer se upravlja tudi z njenimi direktnimi in indirektnimi davki. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne. ^Bogata zaloga ženskib ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. £ F Mprfnl uubuhhh 1 . UIClJUl Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim Migom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaša, su-kanoa IM. Sfr»dtiskanj« in vezenje monogramov in vsakovrstnih dragih risb. tovAKOl mn KS. iritrt (lis, Hit ut ii tfmie. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko poštnem povzetju K 4 80. po Edina zaloga BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja Itd. LJUBLJANA. Sladnl tai-zaitrk! n„11 so o/ prihranka ln okusen zajtrk, Jatina I doselili I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnt fa|. Ako se ga uporablja pn dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejši. Dr.pl.Trnk6czyjev sladnl čaj ima ime Sladln in M.X| je vedno bolj priljubljen. Povsod 'I, kg zavoj «0 vin. UlOCI Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnlm čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-7alnnlal kameTmk6czy: Schflnbrunnerstrasse štev-109, CliraVjBI Josefstadterstrasse štev.itfi, Radetzkypl®tz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. ... Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. Z€NIT Tovarne za asbestškrill ..ZEHIT" družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krooski materi jal H ,Našo Moč‘. ■; Velika zaloga manufaktumega blaga, različno g sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševiioti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. “ Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S jzbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako--. vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti S v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. - IPriznano nizke cene! Lekarna jTi Kroni" Mr. vt A. Mic Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se »1« o4Lm&riho ritjo po evru' in ' * potovali ruyao obrnejo timonJFMnetete* + itCblodvorsk* *Jq/o»bnaytlu&»e. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana, Priporoča se’ slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. mu Tovarna čevlfev v Tržiču, Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno Varstvena znamka. Hilli Mi M 20 icotzova m. Gričar & Mejni Ljubljana, Prešernova ulita 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfektljl za dame. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Solidno izdelane dežnike m solnfnike priporoča po najniijlti cenah L. Mikusch. -7/ ^ 7/ —7/ Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Skotilo ».19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. IVffl MKmSIH »gg priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = HaiboliSa. nalsionrneiša prilika za štedeniel || Lludskn Posojilnico resistrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Dnioo“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po ®stoi tri štev. Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moaerd od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blago! —K—K—K—M •yr—7/ 7/ 7/-~7ž 7/ 7/ 7/ 7/ 7/~r 4 31 O 4 II brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.