28- Sta IctlJ- Poštnina pavšaiirana. Današnja številka velja K 3’— V Ljubljani, sobota 4« februarja 1922- Weročnina za kraij«vina SHS Mesečno 43 K. Letno 576 K inozemstvo: Mesečno 63 K. Letno S1G IL Oglasi: enostolpna tnm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. -.K-M PP » i.r ■ :;!j UfftdttRivoi Yf»lt«a «li«P- 11. T«J*f*n Sil Uprava: k"tenica '*VSm, ^ Telefon 4«. te e ne vračajo, i • s priložiti tnajnk« J'lUb>knH, odgovor. ,.Lj-^gijEvyarvi^jTOfus3iriairamii.7 ji^lx«^rriilgg?fc VB78jaaE2nCa?CTCWj'jWKu«-. tima vladina fes*lsa ra to DEMISIJA TRGOVINSKEGA MINISTRA DR. SPAHE. — AL! GREDO MUSLIMANI V OPOZICIJO? — NERAZPOLOŽENJE V VLADNIH KROGIH. Beograd, 3. fehr. (Izv.) Kakor sc doznava iz parlamentarnih krogov, se minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Snaho ne misli več vrniti na svoje službeno mesto, amp»k podati ostavko, ker je izjavil, da bo demisijo-niral iz formalnih razlogov. Poučeni krogi sodijo, da se bo spor med muslimanskim klubom in vlado dal rešiti brez posebnih težkoč in da je to edin način, da se izvedejo zahteve, ki so jih stavili muslimani. Ministrski predsednik Nikola Pašič doslej še ni odgovoril na zahtevo muslimanskega kluba. V vladnih krogih sodijo, da bodo muslimani kljub demisiji trgovinskega ministra dr. Spabe ostali v vladni koaliciji. V vladnih krogih vlada veliko nerazpoloženje, ker je prišlo tako po nepotrebnem in nenadoma do krize. Zaradi tega se namerava sestaviti poseben odsek, v katerega izvoli vsaka stranka vladne večine po dva ; oslanca, ki naj pretrese ta spor, pa tudi eventualne druge diference, ki bodo nastale med vlado in vladnimi strankami. Ta odsek naj takorekoč tvori kontakt med vlado in večinskimi strankami. Beograd, 3. febr. (Izv,) Zemljo-radniški klub je včeraj sklenil, da predloži na današnji seji narodne skupščine interpelacijo o prodaji živine, ki io je naša država dobila od Nemčije kot del vojne odškodnine in natura. Ta živina jc bila svoječasno prodana na Salzburškem, ker se prevoz v Jugoslavijo ne bi rentiral. Po dobljenih informacijah in podatkih se je izračunalo, da bi ta živina bila veliko dražja kot doma in bi stala s prevozom približno 1500 dinarjev kos; dočinf se je živina enake kakovosti takrat dobila že za kakih 1000 dinarjev komad. Čuje se, da se nameravajo zemljoradnikom pridružiti tudi nekateri drugi klubi narodne skupščine. Ako se to udejstvi, bo minister za poljedelstvo Pucelj podal ostavko. — Glede muslimanskega kluba zogotavljajo poučeni krogi, da Stoji na stališču, da. mora vlada izpolniti njegove pogoje. Le v tem, slučaju, tako izjavljajo, ostanejo, v vladi. Sodijo pa, da bodo muslimani na mesto ministra za trgovino in industrijo dr. Spahe delegirali kako drugo osebo svojega kluba. ££®sirag$iia itsiilansk® vlade« BONOM1JEV KABINET ODSTOPIL. Rim, 2. febr. (Izv.) Z ozirom na parlamentarni položaj ie potem, ko se je sestal ministrski svet, italijanski kabinet sklenil, da v parlamentu objavi svojo demisijo. Rim, 2. febr. (Izv.) Ko je bil ministrski predsednik Bonoini v zbornici objavil demisijo italijanskega kabineta, je socijalfstični poslanec Baratone grajal, da je kabinet zbežal, še pfeden je zbornica oddala svoj votum. Socija-listični* poslanec Turat. je imel razgovor z zastopnikom lista »Socolo« ter je v tem razgovoru izjavil, da njegova stranka kot predpogoj za to, da bodo socijalisti podpirali vlado, zahteva, da se mirovne pogodbe izprenrapjo temeljito in da se prizna sovjetska vlada. Iz washing£onske rszorožKusn« fsonffereiraa. ZMANJŠANJE TONAŽE VELESIL. — KITAJSKO VPRAŠANJE PRED KONFERENCO. Washington, 1. febr. (Izv.) . Na današnji plenarni seji mednarodne konference za_razorožitev je bila sprejeta pogcf.ba glede Kitajske. Obenem je tudi petorica velesil podpisala pomorski dogovor in podala izjavo, s katero se pozivlje Kitajska, da zmanjša stanje svojega vojaštva. Dalje so na konferenci razpravljali o'vprašanju naprave brezžičnih brzojavnih postaj na Kitajskem. Državni tajnik Hughes je izjavil ob velikem odobravanju, da je vprašanje Šantunga urejeno. Japonska je pripravljena, da v kratkem času odstopi Kiao-Cau. Washington, 2. febr. (Izv.) Pomorski dogovor ki ga je podpisala petorica velesil, določa, da se mo- rajo pomorske vojne edinice prvega razreda reducirati takole: Amerika na 500650, Anglija na 580540, Francija na 221170, Italija na 182800 in Japonska na 301320 ton. Kadar se bo ta dogovor izvršil, se bodo vse druge edinice prvega razreda razorožile. Dalje so se velesile zedinile v tem, da se ostala tonaža zmanjša takole: Velika Britanija in Zedinjene države na .525000, Japonska na. 315000, Francija in Italija na 170000 ton. Dogovor poteče 31. decembra 1936 in se lahko molče podaljša. Vsaka drždva, ki želi, da se pogodba razveljavi, jo mora dve ieti poprej odpovedati. Po odpovedi velja pogodba še eno leto. STAVKA NEMŠKIH ŽELEZNIČARJEV. , * Berlin, 3. febr. (Izv.) Železniški promet počiva v severni in srednji Nemčiji, v južni Nemčiji pa ni železničarske stavke. Berlinski funk-cijonarji nemške železničarske zveze so včeraj sklenili, da začno ob Šestih zjutraj stavkati. Poštna in br- zojavna sekcija zveze se je z njimi izjavila za solidarno. Dunaj, 3. febr. (Izv.) Radi stavke, ki se je začela na nemških državnih želznicah, vozijo D-vlaki na progi Dunaj, Franc Jožefov kolo-lodvor — Praga — Dresden — Berlin do nadaljnjega samo od Dunaja do Tešina. SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 3. febr. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine, ki jo je otvoril predsednik dr. Ribar ob 5. uri popoldne, so se razpravljale razne interpelacije. — Najprej interpelirax poslanec Vojislav Lazič (zemijoradnik) predsednika skpščine, zakaj ne stavlja na dnevni red prošenj in pritožb. Predsednik dr. Ribar odgovarja, da velja še vedno stari poslovnik za konstituanto, ki tega re predvideva. Ko bo narodna skupščina enkrat imela svoj novi poslovnik, bo postopal v zaželjcnem zmi-slu, s čimer bo vsem ustreženo. — Na vrsto pride interpelacija posl. Ivan Deržiča na ministra za promet glede razmer na naših železnicah. Predsednik predlaga, da sc razprava c tej interpelaciji preložil, da jo bo interpe- t lant, ki je danes odsoten, lahko sam utemeljeval. Poslanca UzunovrČ in Protič zahtevata, naj se interpelacija nc odstavi z dnevnega reda, ker jo predlagajo drugi poslanci. Predsednik se temu upira, češ, da poslovnik tega ne predvideva. Njegov predlog ie bil sprejet. — Nato se razpravlja interpelacija na ministra vojne in mornarice glede črnogorskih častnikov, ki so bili prevzeti v skupno jugoslovansko vojsko. Vojni minister general Hadžič izjavlja, da so bili vsi črnogorski častniki sprejeti v vojsko in zavrača razne očitke, češ, da so ti častniki zapostavljeni. Navaja podrobnosti in primere) iz katerih je razvideti, da so skoraj vsi črnogorski častniki napredovali v višje čine in da nikakor niso na slabšem, kakor njihovi tovariši, ki so. prej služili ' v bivši avstro-ogrski armadi. Poslanec Spasojc Pilepič se ne za-dovoljava z odgovorom ministrovim in pravi, da ni prav, da so črnogorski častniki na isti stopnji kakor bivši avstro-ogrski. Govornik pravi, da je to z narodnega stališča žalostno. Izjavlja, da se tudi zaradi tega ne more zadovoljiti z odgovorom ministra, ker minister ni naravnost odgovarjal na interpelacijo, ampak je splošno našteval razne številke in poročal, koliko je bilo sprejetih črnogorskih častnikov, dočim zahteva interpelant, da se popravijo storjene krivice in kaj da namerava vojni minister storiti. Predlaga, da ss sestavi anketa, ki bo preiskala zadevo. — V tej stvari govorijo še poslanci demokrat Todor Božovič, republikanec Kosta Pejovič, Ljuba Jovanovič in demokrat Slavko Scčerov ter ponovno vojni minister Hadžič, nakar je sprejet predlog, da se preko tega vprašanja preide na dnevni red. — Posl. Vojislav Lazič (zemijoradnik) interpelira poljedeljskega ministra Puclja zaradi prodaje živine, ki jo je Jugoslavija dobila od Nemčije kot del vojne odškodnine. — Minister Pucelj odgovarja in izjavlja kot 'minister in eksponent slovenske kmetijske stranke, da morajo kmetijski pridelki v državi biti visoki v ceni in da se mora v agrarni državi, kakršna je Jugoslavija, vedno imeti pred očmi, da moramo te produkte le izvažati, ne pa uvažati. Glede očitka, da je država prodala to živino preko Pa-šičevega' sina, pravi, da mu ni t|llo znano, da bi dotični komisiji, ki je prevzela živino, pripadal tudi ta gospod. Po informacijah listov g. Spasoje Pašič ni bil v tej komisiji. Nadalje pravi, da je veliko zlo znana zarada, ki se pa ne opaža samo pri nas, ampak povsod po svetu, tudi v Stjillj____ Michel Zevaco: »NOSTRADAMUS. “ Brez vse spodobne hinavščine, k! jo nalaga sramežljivost tudi največjemu ciniku, se je celokupna družba dvorjanov še’ tisti hip edmek-•Bila od Saint-Andrčja, prav kakor bi bila kraljica rokla: »Ta človek ima kugo.« Saint-Andre je bil pripravljen na ta udarec; a vendar ga je zadel z vso silovitostjo nepričakovane katastrofe. Takrat, ko je začel kopičiti Svoje bogastvo, si je bi! rekel: »Imeti moram petstotiseč liver...« Nato i« določil milijon za .najvišji cili. Posest milijona pa ga je navdala s *trptno željo, da bi si pripravil dva. Jako je hlepel od milijona do milijona. ^ Tisti čas je baš dopolnjeval svoj šesti milijon ter si je obetal: »Zdaj bo dovolj — topot se ustavim.« a takšne sklepe je delai le, ker se ni poznal. . Spoznal sc je v trenutku, ko mu je reael kraljičin pogled: »Sooden si z dvora!« Sele v rpm hipu jc začutil zmisel svojega življenja; izpre-. videl je, da ne bo nikoli zadovoljen m se nc mere ustaviti, ker ie njego- vo življenje baš v tem, da položi k šestim milijonom sedmega, k sedmim osmega in tako brez konca; da umre tisti dan, ko ne bo mogel več trepetati od skrivnostnega blažen-stva, s katerim ga prešinja neprestana rast njegovega zaklada. Zdaf je vedel, da ljubi v kralju, dvoru in vseh svojih časteh in dostojanstvih zgolj možnost, grmaditi zlato na zlato. Iu s smrtno grozo je pomislil, da ne bo mogel dodati šestemu milijonu ničesar več, ker ga jc Katarina -spodila z dvora. V spremstvu svojih oborožencev, pažetov in oprodov je neutegoma odrinil domov. Ponosno se je držal rta konju, ker ni privoščil Parižanom veselja, da bi videli njegov obup in gnev. Toda čim se je bližal svojemu dvorcu, tem bolj sta se mu jasnila obraz in srce. »Nevihta se zbira nad vsem kraljestvom,« je prerokoval sam pri sebi. »Deževalo bo krvi in nemara tudi zlata. Jaz vem, kaj diši ljudem, toda oni ne vedo, kaj diši meni. Potrebujejo me Guiški, potrebujejo me Montmorcncy; ponudim jima zvezo, in morda Oh, kaj mi jc? ...« Prebledel je. Nenaden krč ga je stiskal za srce. Slabost ga je obha- »V imenu človečaustva, v imen« vsega velikega in svetega Vas rotim Vas vse, ki imate žene in olro-ke, da premislite, kai pomeni to, če bi se poslali v pogin milijoni žena iti otrok. Na tem mestu pozivam vi ate in naroite evropske in ves svet, da prihiti na pomoč. Pomagajte, da so enkrat ne bi ko:ali!« Dr. Nansan v znamenite« svojem govoru pri »Zvezi Narodov« v Ženevi za po« moč Naš zastopnik pri Zvezi Narodov, nekdanji poslanik v Petrogradu in sedanji v Parizu Spalajkovič: »Bolje je, da umre dvajset, milijonov ljudi gladu, kakor pa, da bi se pomagalo sovjetski vladi.« Ekspoze ministrskega predsednika g. Pašič a o naši zunanji jjolitiki z ozirom na Rusijo: »Gospoda, da bi mi spremenili svojo politiko in da bi se pomirili z rusko vlado, predno se ona pomiri z ruskim narodom, predno ona prizna ia ruski narod za naj višjega suverena, tega ne moremo. Če so že svrgii staro dinastijo, morajo pa priznati suverenost naroda. Dokler oni tega ne store., jim r.lmamo mi niti delati zaprek, niti ač stradajoči Rus.ji. Te Spalajkovič ev c besede je dtiRE sovjetska vlada po Rusiji plakatirati pod naslovom: »Usmiljen je buržoazife* doslovno In brez komentarja. »M: želimo, da sc njegova, t. j. Nan-senova akcija za pomoč Rusiji v trni- vpčji meri posreči. Kar denemo mi se- daj, to bo zapustilo v duši ruslmga naroda globok in neizbrisen spomin. To pomoč je prev tako mor a'1 uma kakor praktična potreba. Treba 'e, da se dvigne ugled Britanije nc najvtšjo tišino v Rusiji bodočnosti.« Observcr, 29. jan. 192T. jim dajati pomoči.« Radovedni smo, če so v našem zuncnjcnl ministrstvu že čiiali to številko Observerja, ki je v najtesnejših zvezah z angleškimi merodajnimi vladnimi krogi. Franciii in Italiji. — Med govorom posl, Laziča pride do incidenta med poslancema Beninom in dr. Momulom Ivaničem, ker je prvi branil govornika. Ivanič zakliče Beninu, da vje kot mlad fant kradel žlice, nakar mu je ta dejal, da mu mora manjkati v glavi eno kolesce. Ivanič ponavlja svojo trditev, nakar mu ta zakliče »Huljaf« in ga hoče udariti, kar pa preprečijo prisotni poslanci. V zbornici nastane vsled tega velik nemir in prerekanje, tako da mora predsednik prekiniti sejo za nekaj minut, da se nemir poleže. Šele potem more zemijoradnik Lazič nadaljevati svoj govor. — Posl. Mcrmolja (slovenska samostojna kmetijska stranka) se zadovoljava s tem, da se je živina iz Nemčije pro« dala in pravi, da je živina pri nas, zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem zelo razvita in je je popolnoma dovolj za vse potrebe. — O stvari govori tudi demokrat Svetozar Gjorgjevič. —• Poslanec Krajnc (slovensko ljudska stranka) pravi, da js na aferi kriv poljedelski minister in navaja škodo, ki jo je povzročila proiiaja živine iž Nemčije. *— Minister Pucelj povzame zopet besedo in pravi, da prevzame nase vso odgovornost. Država ni bila njč oškodovana, ker se ni ničesar uvažalo. Navaja, da se je število živine v zadnjem letu pomnožilo za 34.000 glav, kar je zelo razveseljivo dejstvo. — Zbornica sprejme nato predlog posl. Mermojje, da narodna skupščina preide na dnevni red. — Seja se ‘zaključi ob 8%. zvečer.'Prihodnja dne 16. t m. GENOVSKA KONFERENCA SE NE ODGODI. ... Pariz, 2, februarja. (Izv.) Uradno se sedaj ne namerava nikaka odgeditev gospodrske konference v Genovi, da9i nekatere vlade ugovarjajo temu, da bi se konferenca yršila o prvotno dolo- čenem času. KONFERENCA NASLEDSTVENIH ' DRŽAV V RIMU. , Rim, 1. februarja. (Izv.) Italjanška Vlada jc razposlala vladam nasledstvenih držav vabila za nadaljevanje konference nasledstvenih držav, ki bo zo- • pet pričela razpravljati v Rimu dne 15. februarja. PRIPRAVE ZA VOLITEV NOVEGA PAPEŽA. Rim, 2. februarja. (Izv.) Ko se je opravila služba božja v pavliuski kapeli. se je zbralo danes 52 kardinalov , v sikstipski kapeli, kjer so se prečital.t določbe o konklavu. Zvečer <0 kod-klavp zaprli. STAVKA RUDARJEV NA ČEŠKEM. Praga, 2. febr. (Izv.) Zveza rudarjev je izdala oklic na vse rudarje ju proklamirala splošno stavko v vsej Češkoslovaški republiki. Oklic proglasi’ da se mora stavka takoj začeti, delti za zavarovanje obratov pa da se morajo vršiti. Kot vzrok stavke navaja oklic, da lastniki rudnikov v sokolskem revirju vztrajajo pri zmanjšanju mdzd: ki so ga že izvedli, in da so odklorilll tudi predlog vlade za posredovanji.■ BORZNA POROČILA. Zagreb, 3. febr. (Izv.) Devize: Duhaj 3.80—3.95, Berlin 150—-152, Budimpešta 46.60—46.90, Bukarešta 236—0, Italija. 1415—1425, London 1317-1318, Nfcvr York kabel 0—310. ček 304.50—305.50. Parit 2555—2565, Praga 670—580, švV ca 0—6020, Valuto: Dolarji 303.50 ; po pravici, bi moral imeti dvanajst milijonov, ue pa šest. Res, sko pre- ( Udarim vse — Henri ni zaslužil, da bi dedoval za menoj. On bi potrosil vse za le;>e oklepe, turnirje, plese iri11 maškarade.« Skomigni' je z ramen'. ■ tpiiiie urili.) Proti centralizmu. Iz govora dr. Ivo Politea na shodu NSS 28. januarja, (Svršetak.) •« 'Do sporazuma mora doči, a! a kime? S današnjom vladom? Ne! .Jer ona ne pretstavlja narod, ona pret-stavlja samu sebe. (Tu govornik podvr-gava kritici bacanje komunista iz parlamenta, apstinenciju Radiča i bloka, način kako se vlada podržaje u torne krnj-parlamentu.) Zato treba ovu vladu l postaviti ta-kvu, koia če pretstavljati narod; A to se može jedino izborima! Put ie dakle riješenju problema u izbore, a lozinka: za reviziju ustava 1 (Burno odobravanje: volitve! volitve! dol je centralizam! za autonomiju!) Stare stranke kriju stari mentalitet, one se preživjeSe; krivci nemaju toliko jakosti, da priznadu svoj grijch, kako se to najbolje vidi po tvrdoglavome otporu *. Pribičeviča. Za centralizam se več teorijski dalo predvidjeti, da če nam Škoditi, ali eto ni sad kad je praksa več potvrdila to predvidjanje, neče on i hjegovi da izmaknu. Treba ih, dakle, maknuti odozdo, demokratskim putem Izbora. Ovi če donijeti nove Hude, novi duh i nove stranke, a S ovim če biti moguč sporazum, s djlma je sporazum upravo sjcgUran. — Čestiti, sposobni, puni iskrene ljubavi prema narodu Srbi, Hrvati i Slovenci lako če se razum jeti i sporazum jeti. — (Burno odobravanje.) Dakako da za izbore treba stvoriti i novu atmosferu. Zato treba da radimo medju narodom, napose te to dužnost inteligcnicje, koja je mnogo zgriješila Pstajuči po strani i(l dajuči se zavesti. Mi treba da podjetno tamo, kpmo je i Radič dosada po-lazio a gdje nas ni je bilo; medju narodom mora da se nadjemo čelo o čelo Radiču pa da tamo dokazujemo isprav-nost naših nazora i iskrenost naših na-mjera. Raditi moramo, jer če samo ttstrajni, požrtvovni, pošteni rad biti kadar da nam vrati povjerjenje naroda, koje smo izgubili kako vlastitim ne.ma-rom tako i huckanjem demagoga. »Mi Hrvati 1 Slovenci — svršava govornik — često smo se sastajali za vrijčme Austro-Ungarije, dok je tre-talo vojevati za ujedinjenje. Posliie fdrmalnog ujedinjenja sustajanja su postala nekako rjedja i veze malo kao popustile. Sudeči po današnjemu zboru iz-jfcteda da se te veze obnavljaju i da mi stupamo ponovno u užji doticaj. Nije li bez. toga slutnje, da se nalazi u p6-gibelji ono, za što smo se zajcdnički 1 boril!: ujedinjenje?! Mi ga moramo spasiti 5 mi imamo više no nadu, imamo sjegurnost, da čemo ga takodjer Spasiti. Mi, Slovenci, Srbi i Hrvati, ne fttožemo da budemo jedni bez drugih; HM naše ujedinjenje dugujemo našim mrtvim junacima i bio bi zločin od nas, kad bi im zahvalnost iskazivali na taj isičin, da pustimo razoriti ono, što su kam oni izvojevali. (Poklici: Slava ju-ifjfcima!) A mi moramo ovu državu, Jtvo jedinstvo očuvati i zato, da ismini-ihd jedan zavjet, koji ima da nam hude avijek pred očima: zbog naše neoslo-jjpdjene brače, zbog mučenika Istre, pšta i Gorice. — (frenetički pliesak.) »tfa glasova, koji Vama Slovencima ravaju ulogu posrednika. Ako ju hočete ^teuzetf, dobro nam došli, jer može da posreduje Svatko izmedju nas, ali nitko izvan nas! flrvatski problem je problem našeg naroda, naše kuče, naše države i zato moramo i smijemo da ga riješimo samo u fej kuči, u tom narodu i u toj državi. U Jugoslaviji, na bazi jedinstvcnog (rbnta svih Čestitih, radenih, sposobnih ntvata, Srba i Slovenaca protiv svih koruptivnih, vjere Y Stališča! U nih. bez raizlike plemena, vjere i stališča! U izbore, za reviziju ustava! Riješimo plemenski problem, da nam ostanu slobodnim sile i vrijeme za rješavanje pravih problema jednog na-Jbda i države — a to su socijalni! n nraa i (Nadaljevanje.) Nežmiselna je govorica, da manjka pragov. Pragov je toliko, da se jih je h. pr. samo v Sloveniji prodalo v Francijo nad 2 milijona. Samo preskrbeti jih je treba, ker tako pametni tudi jugoslovanski pragovi niso, da bi se sadni vjegali pod tračnice. In na to stopnjo pragov gospodje očividno čakajo. Kdor pozna ekonomski položaj na-'U države in kdo bi ga moral bolje po-fchati, kakor poklicani faktorji ta mora tudi vedeti, da obstoji bogastvo drža-jre, ki se da trenutno dvigniti, iz majih agrarnih produktov in našega lesa. Ako hočemo to bogastvo spraviti na trg, kjer šele dobi značaj bogastva, nam je treba veliko število voznega materijala. Agrarni produkti in les so takozvani »Massenartikel« in vsakemu bo gotovo jasno, da moramo zbog tega izvažati večje količine, ako lmčemo doseči protivrednost uvoža, ki obstoja v fabrikatih. Ker mora biti ftaš uvoz, radi svoje vsebine v količini velik, ie umevno, da mora imeti tudi veliko voznega materijala. Naša trgovska, kakor plačinlna bilanca sta od obstoja države pasivni in sicer, morata bil i pasivni, ker naše železnice niso nikdar razpolagale zadostnim voznim materi-jalom in bosta pasivni tako dolgo, dokler se naš vozni park he dvigne na višino, ki je za naše trgovstvo potrebna. In kaj je ukrenila železniška uprava, da zadosti potrebam? Ničesar, čisto ničesar. Sedaj pa pravijo, da je pomanjkanje vagonov krivo današnjim slabim železniškim razmeram. Najhujše pa jo je zavozil g. minister, ko je govoril o načinu, kako deluje administrativa in računstvo. Gospod minister je povedal, da so preli-minitirali za premog za dobo dveh mesecev 6,100.000 dinarjev, potrosili pa 17,000x00 dinarjev. Kako je taka diferenca mogoča? Kdo je napravil preli-minare? Kake ravnatelje ima g. minister, ki se samo pri preliminiranju enega materijala za' dobo samo 2 mesecev vrežejo za 11 milijonov dinarjev ali 44 milijonov kron. Tu imamo dokaz, da ti ljudje, ki so danes na krmilu sploh ničesar ue vedo. Za 6,too.ooo dinarjev se dobi danes približno, ako računamo io ton'ski vagon 1500 dinarjev 4067 vagonOv premoga. Da je 68 vagonov dnevno za proge, ki štejejo 800 km premalo, na to bi moral priti vsaj eden od gospodov. Toda ni bilo nobenega, ki bi to opazil. To je dokaz, da ni enega človeka v upravi, ki bi vsaj.nekaj razumel. In ko bi minister kaj razumel, bi moral tako ignoranco svojih uradnikov zamolčati. Dalje je povedal g. minister, da so imele drž. železnice 1. 1920 60 milijonov dinarjev dohodkov. Je res, da manipulira celo računovodstvo z okroglimi števili. Toda »cifra« od 60 milijonov dohodkov, pa je vendar tudi kot okroglo število prehuda. Da povemo resnico: koliko so imele državne železnice dohodkov, živ krst ne ve, ker ne more vedeti, ker odkar obstoja Jugoslavija, še ni sklenjen niti en san) sklepten račun. Ni danes človeka, ki bi nam mogel povedati pravilne Številke; vse kar se govori, je domnevanje in ničesar drugega. Ker se je pa podal'g. minister na pot okroglih številk, bodi tudi nam dovoljeno, da mu sledimo. Kajti, kakor on ne more povedati zanesljivih številk, jih tudi mi ne moremo, ker jih ni. Toda naša okrogla števila imajo pa pred onimi gospodoma ministra to prednost, da skušajo priti, na podlaga razpoložljivih podatkov resnici vsaj deloma nasproti. Na podlagi razpoložljivih številk so morale i'meti državne železnice Skoro eno milijardo dinarjev dohodkov. Dohodki zagrebškega ravnateljstva iz osebnih in prtljažnih transportov znašajo mesečno okoli petintrideset milijon, kron. Jako pesimistično računano mora nesti tovorni promet še enkrat toliko. To bi bilo mesečno 70 milijonov, jilus 35 milijonov, je 105 milijonov. Letno torej 1 milijardo 260 milijonov kron. Imamo 4 ravnateljstva; ker so druga ravnateljstva nialo manjša, kakor zagrebško ravnateljstvo imajo tudi nekaj manj dohodkov. Ako jih računamo v primeri z zagrebškim ravnateljstvom po z 1 milijardo dohodkov, se najbrž nismo veliko zmotili. Torej morajo imeti državne železnice okoli 4 milijarde kron ali 1 milijardo dinarjev dohodkov. In minister pravi, da so :mele samo 60 milijonov dinaijev dohodkov. Kam so pa šli z diferenco, kako so računali, da so naračunali sajno 60 milijonov dinarjev. Pri vsej skepsi napram računovodstvu uprave državnih železnic je to, kar je povedal g. minister, vendar preveč. Kam so izginili dohodki železnic?- In vendar to še ni vrhunec, kar si dovoljujeta administracija in računovodstvo drž. železnic. Pred kratkim je najela država posojilo dveh milijard in to izrečno v svrlio, da zboljša naš promet. Račun teh dveh milijard bi se moral voditi posebno, obrestovati m razdolževati bi se moral iz večjih dohodkov izboljšanega prometa. Toda kot kaj so smatrali ti naši strokovnjaki to posojilo in kako so del tega posojila že porabili in kako ga mislijo porabiti? Po lastni izjavi pomočnika železniškega ministra g. Jeliča, ki jo je podal pri seji finančnega odbora, so porabili del tega posojila za redne izdatke, kot kritje primanjkljaja, ki so ga s svojo »izborno« železniško upravo povzročili. Celo posojilo pa smatra g,-Jelič kot enoletni budget im pravi, da je upravičen ga kot takega tudi uporabiti. Gospod Jelič smatra »najeto posojilo kot redne dohodke ir se zagovarja, da sme ta denar porabiti za redne izdatke. In pri tej izjavi ni ustal nobeden pri seji navzočih poslancev, da bi povedal g. Jeliču, kar mu gre. Žalostno, še bolj žalostno, ker kaže, da oni naši poslanci, ki sede v finančnem odseku budžetnih vprašanjih ničesar ne razumejo. Ko bi napravil kak uradnik v kaki drugi državi kaj enakega, bi bil odstavljen tisto mirtuto in prišel bi poleg tega še na zatožno klop. Pri nas pa bodo zabili na lep na- čin najeti dve milijardi, ne da bi popravili le meter proge ali en sam vagon. Ko bo budžetno leto pri kraju, bo pri kraju tudi posojilo in promet bo slabši, kakor je bil kdaj preje. • (Konec prihodnjič.) Proračun. Proračun je v vsaki državi najhuša skrb vlade in vladne stranke pošljejo takrat v debato svoje najboljše glave, ki naj bi skušale utemeljiti posamezne postavke dohodkov in stroškov in če že ne pridobiti opozicjje za glasovanje za proračun, kar'pomeni zaupnico vladi/ pregovoriti vsaj nekatere člane opozicije, da se -vzdrže glasovanja. Opozicija nasprotno čaka na proračun, da bi Vrgla vlado. Zato se ne omejuje v svoji kritiki samo na proračun ter upravičenost in neupravičenost posameznih postavk, ampak podvrže kritiki celotno delovanje vlade, s podčrtavanjem napak, se razume. Ker gre pri proračunu za žep vsakega posameznega državljana, je ra-■ zumljivo, da je tukaj vsak najbolj občutljiv in da se lahko tukaj skali marsikatero polit, prijateljstvo. Zato je tukaj vsako slepomišenj,e ne samo sumljivo, ampak naravnost skrajno škodljivo. Poslanec dr. Gosar je navajal preteklo nedeljo na shodu v »Unionu« nekatere važnejše postavke iz proračuna, ki so v slučaju, da so navedbe točne, nevarne, ker kažejo, če že ne izžemanje, Vsaj zapostavljanje prečanskih krajev. Odgovornost bi padla na prečanske ministre, ki so se držali v tem slu,čaju podobno, kot nekdanji slovenski minister, ki je odgovoril na očitanja slovenskih članov kluba, -zakaj .ni spravil neke zadeve pred ministrski svet: »Se nisem upal!« Torkovo »Jutro« je prineslo sicer odgovor na Gosarjeva izvajanja, a kaj, ko se je začel odgovor z liriko, nadaljeval s psovanji In končal zopet z liriko. Na številke se z liriko ne odgovarja! V sredo je priheslo »Jutro« pojasnilo šefa socijalne politike g. Ribnikarja glede postavk socijalne politike v proračunu. Po tem pojasnilu bi bile navedbe g. Gosarja glede proračuna za socijalno politiko za Slovenijo in Hr-vatsko res da zelo pretirane navzdol, dasi s tem še vedno ni pojasnjena ho-rendna razlika, ki vlada med prečan-škimi krogi in Srbijo pri postavkah tega resorta. Bolj zanimivo, kot številčne navedbe, pa je pojasnilo g. šefa socijalne politike v nekem drugem oziru, dasi moramo kar najodločneje odklanjati enkrat za vselej ton, v katerem je dano pojasnilo. G. Ribnikar naj si zapomni, da ni poslanec, ampak uradnik — in tega naj se vnaprej zaveda in opušča politiko, ali pa resignira na službo! Pa to mimogrede. Gospod Ribnikar trdi, da ni znal dr. Gosar proračuna brati. ■ Proračuna res ne zna vsakdo brati, ali pri drju. Gosarju, ki je bil dalje časa šef oddelka, že smemo pričakovati, da zna brati proračun. Torej napaka na drugi strani, da je namreč proračun nerazumljivo sestavljen. In to je. Da še več: tisto operiranje z izrazi, češ, to je posebej izkazano in to centralizirano preliminirano vzbuja bojazen, da se hoče tukaj nekaj prikriti — in da je proračun hotoma tako sestavljen, da se ne da razumeti. Ne vemo sicer, kaj bo odgovoril dr. Gosar na popravek g. Ribnikarja, prosimo pa, da se nam dajo z vladne strani točne in suhoparne številke brez vladinega politiziranja. Gospodarstvo. 'L t Clara pacta, boni amicL Zeta. Politične vesti. X Kdo je bližji jugoslovanski državi? V poslednjem času beograjsko časopisje obravnava tudi hrvatsko vprašanje. Toda način te časopisne polemike kaže, da nadkriljuje šovinizem politično uvidevnost. Predvsem očitu-je pomanjkanje dobre volje in namena privesti državo s pravično rešitvijo hr-vatskega vprašanja k ozdravljenji in zadovoljstvu vseh njenih delov. Zadostuje nesrečna amputacija, s katero rešuje beogmdsko časopisje hrvatsko nezadovoljstvo s sedanjo državno ureditvijo in upravo. Srbski politiki smatrajo, da je v interesu države, njenega inostranskega ugleda in pa predvsem v interesu rešitve hrvatskega vprašanja, ako na prusovski jiaČin strahujejo Hrvate in Slovence z državno odcepitvijo in z amputacijo železne roke. Ce bi jim jugoslovanska država bila nad velesrbskimi koncepcijami, če bi jim bilo do tega, da v novi, skupni domovini vladajo enakopravno in zadoolj-ni vsi njeni sestavni deli, tedaj bi s čisto drugačnim duhom pristopi!^ k temu vprašanju, ki je v bistvu vjirnša-nje duševnega zadovoljstva s pravično, državno ureditvijo in s sposobno državno upravo. S tem, da sejejo sovraštvo, da namigujejo amputacije in da smatrajo centralistično hegenomijo kot edino možno obliko jugoslovanske države', povdatjajo nazore, s katerimi Hivati in Slovenci nikdar ne bodo zadovoljni. Zartimivo je pogledati na br-valsko stran, kako ona odgovarja na to nesrečno stališče srbske politične javnosti! Objektivni kronist mora priznati, da je na lirvatski strani mnogo več uvidevnosti in pozitivnega razmerja do države, kakor pa na srbski. Zadb-Stuje, da navedemo nekatere odstavke iz »Hrvata«, glavnega glasila Hrvat- skega bloka, ki piše o mučnem vprašanju amputacije med drugim s'edcče: »Ako dobro poslušamo glasove nezadovoljstva, ki prihajajo iz vseh krajev jugoslovanske države,' zapazimo, da ima bolezen svoj izVor v Beogradu. Tako pravi Slovenija, Hrvatska, Hercegovina, Bosna,Vojvodina in Makedonija. Vsaka od teh zemelj se v sebi čuti dovolj zdravo in sposobno za življenje in napredek. Še več, r?vno ker tako čuti, ne more prenašati načinov vladanja in upravljanja, ki izhajajo iz Beograda. Okakšni amputaciji je tedaj mogOče govoriti?* »Izgleda, da je g. Stojan Protič globejši zagTabil vprašanje, ko je naglasil, da je najprej potrebno poizkusiti vse, da pridemo do sporazuma; šele če bi do sporazuma nikakor ne mogli priti, da je bolje, da se razidemo, kakor da ostanemo v sedanjem stanju.« »Predvsem je potreben sporazum, pa naj ši bo v kakoršni koli obliki.« »Toda gospoda, ki ope-tira z amputacijo, ne govori o sporazumu. Ona sporazuma sploh :loče. Noče ga današnja vlada, noče ga »Balkan«, noče ga »Vreme«. Oni zahtevajo, da se prizna današnje stanje ali pa da se amputira«. — Vidimo torej, da odklanjajo centralistični državotvorci miren šporažum o notranji ureditvi iu-gošlovaske države, da pretirajo z amputacijo in da postavljajo alternativo centralizma ali nasilne amputacije. Hr-vatski blok pa, ki je tako protidržavnO razvpit, izjavlja, da naj »e pred amputacijo poizkusi mirno urediti vprašanja. On postavlja aberintivo nirrie-ga sporazuma in avtonomizma. Na eni strani torej centralistična ustava ali pa amputacija, na drugi pa enakopravna avtonomija v skupni državi. Časopisni glasovi. »Slovenec« odgovarja na »Jutrove« napade na dr. Gosarja in liavaja številke za pravilnost dr. Gosarjevih izvajanj na zadnjem, klerikalnem shodu v Unionu. Očita državni upravi, da je proračun samo fingiran in da od centraliziranih postavk ne bodo prečanski kralji dobili najbrže niti ficka. Prazne besede zadostujejo demokratskim koritarjem, »Slovenec« pa da veruje le dejanjem. »Jutro* razpravlja o deinisiji musliman--. skih ministrov in jim očita pomanjkanje pa-trijotizma, ker so pustili demokrate na cedilu, katerim daje ravno patrijotizem ono moralno , moč, da rjosijo odgovornost ‘za premnoge stvari, proti katerim bi se najraje dvignili z najostrejšim odporom. Nadalje napada g. Pašiča in sploh radikalce, ki jih imenuje najkonzervntivnejše elemente. Vkljub temu pa fnorajo demokrati ostati z njimi zvezani na vladi, ker bi se sicer država podrla. »Naprej* opozarja na nevarnost, ki preti naši državi, če se bo posojilo, ki ga je dobila naša država od neke angleške finančne skupine v znesku 19 milijard njjših kron napačno porabilo. Ako hočemo ustaliti našo valuto in jo dvigniti, ie treba spraviti v ravnotežje predvsem državne dohodke in izdatke, razen tega pa tudi potrošnjo in proizvodnjo vsega narodnega gospodarstva. Našega priročnega bogastva mi ne moremo v zadostni meri Izvažati, ker nimamo zadostnih prometnih sredstev.' Zato je treba angleško posojilo \ porabiti predvsem za zboljšarije naših železnic in izgradnjo novih železniških zvez. Tisti, ki so poklicani, da kontrolirajo vporabo posojila, naj bodo na straži. V »Slov. Narodu* napada Pran Govekar dr. Gosarja radi njegovega zadnjega govora na klerikalnem shodu in postavlja proti njegovi kritiki razmer, ki vladajo v naši državi, članek graške »Tagespost«, v kateri neki Nemec hvali naravno bogastvo naše države in ji prorokuje lepo bodočnost, če Se notranje težkoče v obliki točasno ljuto se tned seboj borečimi plemeni ne kompli-cirajo. Poštenjake v SLS poživlje, naj s korobačem naženo politike ala dr. Gosar in potem bomo zopet lahko ponosni, da smo Slovenci. »Novi (as* razpravlja o odstopu muslimanskih ministrov in ga odobrava. Napada demokrate, katere ta izstop silno peče vsled svoje notranje opravičenosti in logičnosti, ker kaže na.demokrate kot zavestne sokrivce na sedanijh razmerah, pod katerimi toliko trpi ogromni del prebivalstva naše države. Nato polemizira z »Jutrom«, ki samo priznava velike pogreške v državpi upravi in s tem dokazuje, da opozicija pri nas ni le opravičena, temveč naravnost nujno potrebna. Za demokrate in njihove zaveznike, ki žive z nosom v zraku in še vedno mislijo, da se bo vidovdanska uštava na čudežen način vklub vsemu prilegla vsem silno različnim životom, ki tvorijo to državo, na katere pa ni bila umerjena, pa bi bilo najboljše, da izkvarjeno vidovdansko ustavno suknjo brez drugega spravijo — v podstrešje med staro šaro. Naročajte in širite »Jugoslavijo"I Ing. Sadar: le f jaz. (Nadaljevanje.) Bregalniški okraj zavzema vzhodni del Južne Srbije in je eden največjih okrajev. Meji na Bolgarijo in severno Tracijo. Gospodarsko se razlikuje od drugih okrajev. Široki teren zavzemajo suhe paše Ov’-čjega in Ježevega polja* ki bi mogel biti, če bi se melioriral, najplodnejši kraj Južne Srbije.Veliko terena, ie tudi planinskega in hribovitega. Kulturnejši je kraj ob Bregalnici. Površina neobdelane zemlje znaša 520.000 ha, obdelane pa 41.2000 ha. Živine je: velike 55.817, a male 216.369 glav. Tip kmetijske produkcije je poljedelski in živinorejski.»Poljedelstvo v glavnem producira pšenico in trgovske rastline: mak, riž, duhan in bombaž. Znani ko-čanski riž (pirinač, oriz) se prideluje okoli Kočana, v kočanskem (1084 ha) in radoviškem (15 ha) srezu. - Srednji pridelek riža je 1200 kg na ha. Duhan se prideluje v istih srezih, bombaž pa v radoviškem, kočanskem in ovčjepoij-skem. Mak (afijon) se vzgaja pO celem okraju, največ pa v štipskem, radoviškem in ovčjepoljsk. srežu. Znarte so ovčjepoljske pšenice in sicer varite-te: bela in valjasta vardatska, rdeča, »ervenka« in golica (šutarška), ki raste na pesku. Razen tega se goji tudi soČivo (leča) in anis (ananon) V oveje-poljskem ZrezU. Od živine je zastopano govedo, osli, konji irt bivoli: ovce (160.965), koze in svinje. Ovce se gonijo na Jurjevo v planino a nazaj se privedejo na Mitrdv dan. Dobiva se velike množine mlečnih produktov, med njimi posebno kačkaralj-sir. Važno je sadjarstvo in vinogradništvo. Glavni produkti so sljive, posebno v carevoseljskem srezu, kjer je ta kultura tako razvita, da tvorijo suhe Sljive kot izvozni predmet Važno postavko v izvozni trgovini. Vinogradi so propadli Jer morajo se reno-virati; vino je le lokalne važnosti. Ta okraj ima torej zelo pisan tip, ki ga bo tudi obdržal; s kulturnimi odredbami se pa posebno poljedelstvo lahko močno povzdigne. Tako se n. pr. na Ovčjem polju koruza ne seje, toda, če bi se umetno namakalo, bi to polje zavzelo važno mesto v tej produkciji. Z umetno selekcijo in vzgojo se mora ovčjepoljska ovca, ki je znana po kvantiteti in prvovrstnosti volne, ne samo obvarovati degeneracije, temveč tudi izboljšati. Ravnotako bi morali selekcijonirati malo planinsko govedo in izboljšati v smeri večje mlečnosti, reja svinj še pa mora povečati obenem z močnejšo produkcijo turščice. Sadjarstvu bi se morala Odpreti pot v izvozna tržišča in Sadje bi bilo treba bolje izkoristiti. -j- Nova filijalka Narodne banke. Upravni odbor Narodne bnke kraljevine SHS je sklenil, da se v prvi polovici bodoče sezone odpre filijalka v Šabcu. _ . -J- Raziskavanje petroleja v Hrvat-ski. Glasom pbročila trgovske in obrtniške zbornice iz Zagreba, osnovalo se je nedavno v Zagrebu petrolejska delniška družba »Uljanika z glavnico 30 milijonov kron, v svrho raziskovanja in eksploatacije mirterdalnega olja, asfalta, nafte in petroleja na Hrvat-skem. Društvo, katero financira domači kapital, že izvršuje na lastnem petrolejskem terenu geološka dela. Društvo je že končalo vse potrebne predpriprave. Izkopi društva še nahajajo v Bujavici, 18 km od Lipika in V Pakleniei, 5 km od Novske. -j- Prodaja starega železa in pločevine. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 15. februarja t. 1. ob it. uri dopoldne v smodnišnici v Kamniku licitacija to.ooo kg starega železa in pločevine. -]- Dobava žebljev, vijakov in okovov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 22. februarja t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo raznih žebljev, vijakov in okovov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.^ -f- Dobava žice, pločevine in posod za mazanje. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo železne in jeklene žice, oeinkovane železne pločevine in posod za mazanji. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 25. februarja 1922 12. ure do-poludne. Predmetni razpis je V pisarni trgevske in obrtniške zbornice v 1 jub-ljani interesentom na vpogled. -f- Izvoz koruznih storžev. Glasom oddelka ministrstva za poljedelstvo se koruzni storži mleti in nemleti ne morejo smatrati za živalsko hrano in zanje ne velja prepoved izvoza, -j- Izvoz ječmena iz Češkoslovaške. Doslej le v malem kontingentu dovoljeni izvoz ječmena se namerava povečati, ker je v Slovaški okoli 30.000 vagonov ječmena v skladiščih« llKerae vesti. Lluhliana. — Rojstni dan velikega škofa Stross-maverja obhaj&jo danes po celi HrVatski ter imajo šolč prosto. — Ali je res? Mariborska »Straža« trdi, da se za povratek dr. Šušteršiča trudi — dr. Žerjav, češ, da hoče na ta način napraviti razdor v SLS. — Izpremembe v osobju. Za višjega upravnega oficijala v hiralnici V Vojniku je imenovan g. Fr. Hribernik, za pisarniško oficijantko v splošni bolnici v Mariboru je imenovana gdč. Justina Veraničeva. — Za Strokovnega uradnika v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je imenovan g. Jos. Sottler, dosedaj računski revizor pri okrožnem agrarnem uradu v Murski Soboti. — Diplomirani veterinar g. Vladimir Arko je sprejet v državno službo za veterinarskega asistenta ter dodeljen v službovanje oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Za župana v Postojni je Izvoljen g. Fr. Kutin, za podžupana pa dosedanji gcrent t Jos. Dovgan. V prvi seji je občinski odbor pokazal, da je Postojna ostala narodna trdnjava; sprejeta le bila soglasno izjava, y kateri se protestira proti zlobni pisavi jaških listov, ki so Izrabljali volilne spore. Slovenskim poslancem v Rimu, v prvi vrsti t- Jos. Lavrenčiču, se je izrekla zaupnica. —■ Naši novi konzulati. Kmalu se otvo-Uo za našo državo konzulati v Varni na bolgarskem, v PečujU na Madžarskem in fr Milanu. — Bi bilo tudi pri nas na mestu. Dalmatinska pokrajinska uprava je prepoveda- 2a tekočo sezono vsako kbstimirano ali maskirano zabavo. . Poročilo o delovanju zaščite dece za »oani okraj Litija. Zaščita deluje v okraju ** mesecev In lahko trdimo, da deluje »spešno in požrtvovalno. Povzemimo na patkd tijeno delovanje! Dohodki so bili v šem času sledeči: Država je prispevala v enarju ih v obleki. Denarja je naklonila |rUppp 40.500 kron. Dečji dan je dal v okra-C 4850 kron. Največ županstvo Zagorje, 5* ie sem poslalo 2024 K. Nadalje je zašči-n Predsednik g. dr. Ivan Mazek iz kazen-111 Poravnav naktonil skupno 2300 krcn. ,,?,p®vala so tudi velika podjetja: v Litiji i Unica (500 K), predilnica (400 K), v Za-PoIp ste^arna (400 K) in rudokop (300 K), karu n,e' Pblt mro 2 1UjP? '!nslic uprave za Slovenijo, Čiio oblast županstvo na Pristojno politi- MusiT vt'n-rznlt *e b,izu Dobrne monter Fr. *s v gsr*iz ,ovar"1 s°-- 1 Pripore 3arao Jugoslovanski kre-ttni zavod v Ljubljani, Marijin trg 5. Hianilne vloge na knjižice In na ‘Ckoči račun obrestuje po 4 in pol Uistotka; hranilne vloge z odpo^ed-uim rokom pa po dogovoru* = Dramatični odsek »Bratstva« ima v soboto 4. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v društvenih lokalih pri Novaku. Vabljeni so sploh vsi Člani »Bratstva«. Udeležba dolžnost. Načelnik. = Krajevna organizacija NSS ima redni občni zbor v soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri v Prešernovi sobi gostilne »Novi svet« na Gosposvetski cesti št. 14. Dnevni red: 1. Poročilo občinskih svetnikov NSS o delovanju v občinskem svetu ljubljanskem. 2. ‘Poročila društvenih funkcijonarjev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Vsi člani ,naj storijo svojo dolžnost in se ga polnoštevilno udeleže. Dostop imajo tudi vsi somišljeniki. = Sestanek slov. ženskih društev. V četrtek 2. kV. so se v mestni dvorani na magistratu sestale delegatke ženskih društev cele Slovenije. Namen sestanka je bil, zbližati vsa ženska društva In v skupnem posvetovanju začeti agilno delo za zaščito mladine. Sklicateljica sestanka, ga. Fr. dr. Tavčarjeva, je prevzela predsedstvo. Izrazila je veselje, da so se zbrale v tolikem številu zastopnice vseh ženskih društev, brez ozira na politično pripadnost. Pozdravila in predstavila je zastopnici »Društva za prosvečivanje žene i zaštitu n. mih prava«, g. Mileno Milojevičevo in Mileno Petrovičevo iz Beograda, ki sta došli, da dejansko posvedočita naše ujedinjenje. Nadalje je gospa predsednica konštatirala, da je na sestanku zastopanih 24 ženskih društev s 46 zastopnicami. Potem so govorile še ge. Engelmanova, štdbijeva, Wessnerjeva, Lipoldova, Petrovičeva in Milojevičeva. Splošno se je poVdarjala želja, da bi Slovenke združene s Srbkinjami izdajale svoie glasilo, kar je bilo soglasno sprejeto. Predlagalo se je tudi, naj bi se ustanovil čim-preje »otroški dom«, kjer bi imeli Svoje zatočišče najrevnejši med revnimi. _ Gospa predsednica je nato predlagala, naj bi se temeljni kamen tega otroškega doma položil na dan poroke našega k aiia ter se potem imenoval »Dom kraliice Marije«. Tudi to ie bilo soglasno sprejon. Končno se ie sklenilo, naj vodi vs,‘ delo za zaščito dece Narodni ženski Savež, slovenski del; vsako c.ruštvo pa naj delegira v ta odbor 2 zastopnici. ki naj jih zglasi do 15. februarja. Nato je predsednica zaključila shod. = Predavanje urednice »Ženskega po-kreta« gospe Milene Milojevlčeve iz Beograda o temi »Enaka morala za moške in ženske« bo v soboto 4. t. m. 1922 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Vabimo vse, moške in ženske, ki se zanimajo za temo predavanja, da pridejo. Po predavanju debata. Namesto vstopnine se pobirajo prostovoljni prispevki za zgradbo »Dečjega doma« v Ljubljani. = »K/ub »Soča« priredi v soboto, dne 4. t. m. v salonu hotela Lloyd »Dr. Gradnikov večer«. Na sporedu je: 1. životopis go-riškega rojaka dr. Alojzija Gradnika, 2. recitacije in deklamacije njegovih izvirnih in še neobjavljenih pesmi, med temi: »Tolminski punt«, »goriške legende« in druge. Sodelujejo gg. Joško Cvek, M. Kragelj, Markič, Gnidovec in gdč. Martelančeva. Člane in prijatelje društva vabimo k polnoštevilni udeležbi. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost, = Novi davki v Ljubljani? V eni prihodnjih sej se bo ljubljanski občinski svet baje bavil z uvedbo dveh novih občinskih davkov: 1. davek na potrošek ,v gostilnah in kavarnah, 2. davek na nezazidane stavbne parcele. Prvi davek bi bil v tem, da plačajo gostje, ki potrošijo v gostilnah čez 30 kron, po 10 % od računa. (Kdo bo kontroliral gbste in gostilničarje? Op. uredn.) V kavarnah bi moral vsak gost po 22. tiri, ob nedeljah in praznikih pozimi pa že od 13. ure naprej, plačati po 1 krono davka. — Davek na nezazidane parcele bi znašal let no pol procenta cenilne vrednosti. Pri prodaji parcel Se davek zviša na 1 %, ako novi lastnik ne začne židati tekgm prihodnjega koledarskega leta, po preteku dveh let pa bi se davek zvišal na 2 %. — Ako se res uvede davek za potrošek v gostilnah, bo vsekakor treba napraviti izjemo za tujce in za take domačine, ki so primorani hoditi v gostilne na hrano. — Shod ljubljanskih obrtnikov bo v nedeljo* dne 5. februarja t. 1. ob 10. url dopoldne v dvorani Mestnega doma, na katerega opozarjamo vse ljubljanske obrthike. Dnevni red: 1. ugovori proti odmeri osebne dohodnine, davka na vojne dobičke in davka na poslovni promet. 2. Izvrševanje različnih obrtov v državnih delavnicah. 3. Raznoterosti. Vabimo vse obrtnike, naj se shoda, katerega priredi deželpa zveza obrtnih zadrug, udeleže v čim večjem številu. = V vodstvu ljubljanskega narodnega gledališča se izvrši važna sprememba. Dosedanji intendant g. prof. Juvančič je razrešen, na njegovo mesto je imenovan gosp. ravnatelj Matej Hubad. = Ogenj v Narodnem domu. V sredo večer, med veselico planinskega društva je v Narodnem domu, v prostorih tajništva JDS nastal ogenj, katerega so pravočasmi opazili in tudi takoj srečno udušilL Škode ni nikake. --- Lepa tolažba, ženica-gospodinja nam pripoveduje: »Ko sem včeraj pri nekem ljubljanskem mesarju (ime na razpolago) kupovala meso in pri tem potožila nad draginjo, se je dotičnt mesar zadrl nad menoj: »Kaj bo to! Le zapomnite si, da prddefi mine 14 dni, bo stalo meso 100 kron kilb-gram!« — No, res lepa tolažba. Pa bo bržkone to tudi res. = Stekel pes. Ko je šel včeraj viseko-šolec Jermol) po Resljevi cesti, mu je prišel nasproti srednjevelik pes, ki je baje kazal vse znake stekline. Ko je šel Jermoli mimo psa, ga je ta naenkrat ugriznil v levo nogo, tik pod kolenom. Jnspekciiski zdravnik v bolnici je poslal Jermolja na mestni fižikat, radi eventuelne odprave na Pasteurjev zavod. — Cvetlična reduta se vrši dančs zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma. Dostojne maske dobrodošle. Posebna vabila se ne razpošiljajo. skim reflektantom. Cesar pa ni dovolil Od-v sek, je dovolila, plenarna seja na Premog cbč. svetnika Jarha. To. so taki slučajt, ki že ne kažejo več na slučajnost, temveč na nekako sistematično forsiranje fujega elementa, kar bode imelo pozneje ne slučajne, ampak naravne posledice, da bode mesto Maribor zopet to, kar je bil preje, namreč nemška trdnjava pod že kakršnokoli za- . stavOi Zadeva Waldhauser, ki je vzbujala pred par meseci toliko pozornosti, je sedaj končana. Konec je tak, kakoršnega je bilo v danih razmerah pričakovati. Zakaj, kjer nastopi eden proti dvajsetim, ali pa proti štirim, potem si že lahko izračuna sam, kakšen bode izid. Komisija, ki je preiskovala to zadelo, je končala in poročala občinskemu svetu. Župana ne zadene nobena krivda na odpustu, ker to spada v področje ravnatelja plinarne. Obenem se ie Pa dognalo, kakor je razvidno iz zapisnika, da je med delavstvom vladal teror. Zakaj, da pride pri sedanjih političnih razmerah med sodelavci do prerekanja, to je umljivo in tudi oprost-ljivo. Proti temu ne more noben upravitelj storiti kaj Uspešnega. Da pa pride med sodelavci do pretepov in celo telesnih poškodb, kakor je bilo pri Waldhauserju, kar je sodnijsko ugotovljeno, nad tem pa ni krivo delavstvo samo, ampak predvsem uprava, ki nima tiste moči in ugleda, da bi kaj takega preprečila. Ako sodelavci Sami mečejo svojega sotovariša skozi vrata, kar je tudi pri VValdhauserju slučaj, to je dovolj značilno za red in upravo, ki je v dotičnem podjetju. VValdhauserju s.e je izplačala pa- Komorni godbeni kvartet »Zika« je do-Šel za kratki čas v Celje in priredi v najkrajšem času tudi pri nas komorni godbeni večer. Prijavni urad celjske policije išče sledeče osebe- Rožmarin Jožefa Iz Rogaške Slatine, ki bi imela bivat? V Gosposki ulici; Vipotnik Helena in C. BuedCfeldt, trgovec. V prid Dijaški kuhinji v Celju 'bo jutri v nedeljo na Starem gradu v gostilni Jicha domača zabava. Zak alo se je v celjski mestni klavnici v tednu od 23. do 29. jan.: 3 bike, 99 volov, 26 krav, 9 telic in 6 telet. Baletni večer gospe Helene Poljakove, ki bi se imel vršiti v soboto, dne 4. febr. v Narodnem domu, se ne vrši, ker je dvorana vsled druge prireditve zasedena. Celjski šahovski klub ima v sredo, dne 8. februarja ob pol 9. uri zvečer v klubovl sobi kavarne' hotela »Evropa« svoj redni občni zbor, . Stran S. zah koncert, na čigar dnevnem redu po različni ruski moški zbori In samospevi.Poset koncerta ne priporočamo samo nego priateljem ruske pesmi sploh, bportna zvezd. ________^_***_a jivut in nit1 PiSžaš. Maribor. knadno mezda do 26. novembra: Sedaj ima boljšo in udobnejšo službo ter mu tudi ni potreba^več trpeti šikan radi svoje narodnosti oziroma radi političnega naziranja. Spomin dr. Pfeiferja pri mestni občini mariborski, kjer je bil svojčas komisar, ni ravno prijeten ne za občino samo, se manj pa za njega. Za sedaj gre predvsem za plačilo okrog 800.000 K, katere tirja finančna uprava od občine za plačilo carine. Svojčas je namreč komisar dr. Pfeifer izvozil 50.000 kg zaklanih prašičev nekemu verižniku v Gradeč ih prejel ha kentd te kupčije 6 vagonov rotacijskega papirja za Mariborsko tiskarno. Ker pa se ni plačala carina, je dal komisar Pfeifer garancijsko pismo imenom mestne občine kar sam brez privoljenja občinskega sosveta. Sedaj pa tirjajo carino od mestne občine. Mestni občinski svet pa je sprejel predlog dh Leskovarja, da občina ne prevzame nobene odgovornosti za garancijsko pismo. Kdo bo sedaj plačal to visoko vsoto, je sploh vprašanje. Ali vlada, ki nosi za ukrepe svojih uradnikov soodgovornost, ali pa dr. Pfeifer. To je pa za enkrat šele carina in nič drugega. Glede vse kupčije pa Še teče tožba. To so spomini na komisarijat in preveliko uslužnost uradnika napram svojim strankarskim somišljenikom. Zelo kulanten občinski svet je mariborski. Zpdnjič je priznal pokojnino odpuščenima Uradnikoma dr. Valentinu Raku In dr. Emilu Uhrlu v smislu predpisa za državne uradnike. Oba živita seveda v avstrijski republiki in je edefi celo nastavljen kot stalen magistratni uradnik v (Jradcu. Gotovo je, da nobena mestna občina tam preko ne bi bila v podobnem slučaju tako kulantna napram našim ljudem. Kakor slišimo leži še vse polno podobnih prošenj prejšnjih mestnih magistralnih uradnikov in uradnic, ki čakajo rešitve. Torej bode imel občinski svet še večkrat priliko, da se skaže naklonjenega napram prešnjim magistratnim na-stavljencem. Dolga seja je vsekakor prva občinska seja v tekočem letu. Vršila se je že dvakrat in ker’ gre v tietjič rado,-se vrši nadaljevanje še v Soboto, torej tretjič. Ce bodo vše seje letošnjega leta tako dolge, potem bode že neka! narejenega po občinskih dčetitt. Tudi vzrok v naši valuti hočte imeti spedidjska tvrdka in veletrgovina s premogom f. & A, Uher in bi se rada odkrižala naročila. Od mestne pllnstrne je namreč sprejela naročilo, da nabavi 6 vagonov ostravskega premoga. Cena je bila natančno določena. Češka krona je zadnje čase silno poskočila, naša pa padla. Zaraditega se tvrdka izgovarja, da ne more nabaviti premoga po dogovorjeni ceni. Seveda se bode tvrdko prisililo potom tožbe, da izpolni sprejeti dogovor, Čeprav v sVojo lastno' škodo, Podjetje »Kovina* bode stavilo za svoje delavstvo lastno poslopje. V ,ta namen je kupilo od občine primeren svet in sicer po 50 kron kvadratni meter, kakor je bilo sklenjeno v prvi občinski seji. V pondeljkovl sejp je pa stavil dr. Serncč (JDS), da se ta sklep razveljavi ih se tvrdki prepusti doti-čni svet po 30 K kvadratni meter. Obč. sv. jarh (NSS) je bil sicer tudi za dr. Sernečev predlcg, pa samo pod pogojem, če da tvrdka garancijo, da se bodo dala stanovanja fes v najem delavstvu in pa vsaj primeroma po nekoliko nižji ceni. Celje. Optanti in občinska večina. Pri zadnji seji občinskega sveta se je videlo, da cela vrsta optantov reflektira na domovinsko pravico v Mariboru. Od vseh koncev in krajev sto, pa hočejo postati naši državljani in ravno v Mariboru želijo imeti domovinsko pravico. Samo Slučajno so ti optanti skoro izključno Nemci in samo slučajno je seveda, da je skoro vsem Nemcem dala se-dana vladajoča gospoda na magistratu zagotovilo sprejetja v domovinsko zvezo. In zopet slučaj je hotel, da se tistega zagotovila ni dalo nekaterim upravičenim eloyen- Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi danes v soboto 4. januarja ob 8. uri zvečer v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma plesno veselico. Vstopnina k isti znaša Samo 3 dinarje. Sviral bo društveni tamburaški zbor. Ker bo zabava domača in prisrčna, je upati obilne udeležbe. Ljudsko vseučilišče v Celin. V poPde-ljek 6. febr. cb pol 20. uri predava na ljudskem vseučilišču gimnazijski profešor gosp. Josip Kožuh o »Leioštetju in koledarju«. Uprava celjske javne bolnice■ razglaša z ozirom ha prenapolnjenje celjske bolnice, naj se v isto ne pošilja začasno starih in onemoglih ljudi, ker ti so v prvi Vrsti potrebni postrežbe in ne zdravniške pomoči. Take ljudi se bo v bodoče vsled pomanjkanja prostora moralo odklanjati. Občni zbor Celjskega Sokola se je vršil minulo nedeljo. Iz poročila posnemamo, da je društvo imelo koncem leta skupaj 386 članstva, in sicer 272 članov in 114 .članic. Strokovna knjižnica šteje 91 knjig. Društvo je imelo v skupnem 209.246 K 6 vin. dohodkov, izdatkov pa 204.385 K 30 vin., gotovina zn^ša 4860 K 76 v, v katere ni vštetih 30 tisoč kron, ki jih Sokolu dolguje celjsko mesto. Društvo je tudi pred kratkim plačalo zadnji dolg, s katerim je bil obremenjen Sokolski dom v Gaberju. Tako ima društvo sedaj lastno poslopje, ki znaša milijonsko vrednost. Načelnik Jerin je podal obširno poročilo o telovadnem odseku, kakor o tehničnem poslovanju sploh. Vršila se je pato debata glede spremembe Pravil. Pri vblltvah je bil izvoljen nov odbor, kot starosta J. Smertnik, podstarosta dr. Milko Hra-šovec in načelnik Lojze Jerin. Nato se je razpravljalo še o slučajnostih. Seja občinskega sveta celjske okolice se vrši v nedeljo 12. februarja ob 8. uri dopoldne v občinski hiši na Bregu. Umrl le v Novi vasi pri St Jurju ob i. ž«l. posestmk Janez Leskovšek* Javna seja mestnega sveta se vrši danes ob 18. uH. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi volitev kuratorija dijaškega doma, mladike in glasbene šole ter poročilo o priznanju nabavnega prispevka nameščencem. Stanovanjska beda se tudi v Ptuju precej občuti. — Zlasti nižji sloji in nameščenci trpijo veliko pomanjkanje. «- Predno se dobi stanovanje, treba čakati mesece iu mesece. To je še opravičljivo, ker vsakdo vč, da se mu ne more nakazati stanovanja, če ga ni/ — Neoprostljivo pa je, da hočejo doseči nekateri potom posredovanj raznih funkcijonarjev, magistratnih uradnikov in občinskih odbornikov, da bi se jim nakazalo stanovanje, čeravnd nifnajo pravice do istega, drugi zopet, ki niso še na vrsti. Nemci se kaj radi poslužujejo osebe gosp. župana, katerim je jakb bhklohjen, .čeravno je izvoljen na internacijcnalnerfi programu in ne bi šmel trpeti proteiifanja Sarodnosti, tem manj ga sam zagovarjati. Na dosedanja stanovanjsko oblastvi) ped vodstvom gosp. podžupana se v tem ozirti, kolikor je do-Sedaj opaziti, ne da vplivati in postopa dosledno po predpisih. -7 Ni-pa izključeno, da prevzame vodstvo g. župan sattt in da še cela stvar preobrne v prilog raznim prote-žirancem in Nemcem. *— V tem slučaju bi mbralo občinstvo skupno energično nastopiti v vsakem slučaju, kjer bi se Zgodil kali tak protipostaven slučaj. Nove hiše. dobimo V JesSni, in SiCer bodo morale zidati za Svoje nameščence lastna poslopja podružnica Ljubljanske kreditne banke in Prva jugosl. tovarna za žganje S. Hutter in sin. —• V slučaju, da pe bodo zidale, se jim bo vsako poslovanje in obratovanje ustavilo. Tako se namreč glasi ukaz stanovanjskega oblastva. Za včeraj določeni koncert mestne glasbene šole se vsled bolezni ge. Ruže Slais-Deylove ni mogel vršiti. Tovarnar g. Josip Pirich bo zgradil pil Sv. Lenartu v Slov. gor. zraven svoie tovarne za ustije moderno žago s paromlinom. Društvo sKriegcrverein« se je razšlo in bo ves inventur prodan potom javne dražbe. Prienerle. Volitve župdnov. V Tolminu je bil izvoljen za župana g. Oskar Gabršček, v Kanalu g. Kristijan Bavdaž, v Vrtojbi pa g. Ig. Soban. Vsi trijei so Zavedni narodnjaki. V Gcrici je igvoljen za župana sod. svetnik g. dr. Ant. Bonne, kandidat zmernega meščanstva. , 1 Roparstva in razbojnišfva so takore-koč na dnevnem redu. V Novakih pri Pazinu se udrli -oboroženi razbojniki v hišo Ma-račičevo, ubili go.spcdarja in njegovega nečaka, pobraji 7000 lir in vso obleko ter izginili 1 Še vedno granate. Pod Fajtjim hribom Sta si zakurila na prostem 17 letni Ivan In 11 letni Gabrijel Kristančič ter se grela. Pod kuriščem pa je bila zakopana granata, ki se je lazpočila ter raztrgala oba dečka. Sokolstvo. Danes vsi na ples Sokola ki se vrši’ v avofani Filharmonične družbe, Kongresni trg. Sokol I. poživlja vse člane(ice), da plačajo v društvenih prostorih na Taboru 20 kron v garancijski sklad za I. jugoslov. šok. zlet. Istočasno poravnajo člani(ide) mesečne člandrine po 6 kron. Uraduje se v torek, četrtek in Soboto od 4. do 7. popoldne. Dramatični odsek Sokola na Viču vpri-zori v nedeljo 5. febr. t. 1. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu na Viču bUrko: »^uanska iiniha«. Sgsorš in t&iris&a. S. S. K■ Špartu Ima svoj redni občni zbor dne 12. februarja in vabi članstvo k polnoštevilni udeležbi.. Kraj in čas se naknadno objavita. III. smučarski izlet v Šmarje na Dolenjskem sfe bo vršil, kot je bil že napovedan, v nedeljo, dne 5. t. m. Odhod lz glavn. kolodvora Ljubljana ob 6.34 uri, dohod v Ljubljano ob 20.20 uri. Vabljeni vsi novinci kot starejši smučarji! Športna zveza. Sankaške tekme v Bohinju. Značilno za naŠfe zanimanje za zimski šport je, da se je morala tekma, ki je bila' določena na Svečnico radi premalega števila prijav odpovedati. Vsled tega se vrš! v nedeljo 5. febr. ob 10. uri v Boli. Bistrici na sankališču »Belvedere« sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije kot objavljeno in se tekmd za prvenstvo Bohinja preloži na poznejši čas. , V pozdrav suhkačeh-tekmovdlccm priredi v soboto 4. febr. 1922 zvečer ob 8. uri zimskošportni bdsek Bohinja s sodelovanjem v Bohinju nahajajočega se ruskega moškega pevskega zbora v jedilnici hoteia »Markeš« v Boh. Bistrici pri pogrnjenih mi- 1., _______________ V založbi »Zvezne tiskarne in knjigarne« je izšla v Šestovem prevodu Karel Capkova kolektivna drama R. U. R., ki je svoječasno kot podlistek v »Jugoslaviji« vzbujala Veliko zanimanje. Mojstrsko obdelane or!ginalne ideje, izdelovati ljudi š stroji, je mahoma osvojila vse svetovne odre. R. U. R je danes prestavljena v vse svetovne jezike in je na repertoarju vseh velikih gieuahšč. Kakor čujemo, jo namerava uprizoriti šc tekom te sezone tudi naše gledališče. Tako gledališkemu, kakor tudi drugemu občinstvu bo knjiga brez dvoma zelo ustregla in jo toplo priporočamo v n&kup. Drbi se jo v upravi našega lista odnosno »Zvezni knjigarni«, Marijin trg 8 ter po vseh drugih knjigarnah Slovenije. Cena broširanemu izvodu 7 Din. V kratkem izide tudi leno vezana izdaja. Kritiki naših slovenskih, kakor tudi Inozemskih listov priznavajo sr glasno, da je kvartet Zika umetniško Udruženjs v najidealnejšem pomenu besede. Vsi kritiki poV-darjajo njihovo resno nmefnižko stremljehjif ter so oduševljtmt nad niihovo čuta pdlnd igro I lubliarisko občinstvo je imelo priliko-, da le na kcnccftu dnd 23. jan. občudovalo umetnike Zilcovcc ter se navduševalo nad niihovo igro. Vsled splošno izražane želje ponovi Zikov kvartet SVoj koitiOfhi -Večer s popolnim spoledom v pondeljek, dne Ek februar),. Začetek točno ob 8. Uri V dV(3“ tani Filharmonične družbe. Od danes, sobote, dne 4. L fti. dalje so v predprodaji vstopnice ifi kom dr ni VSčef kvarteta Zike, ki se Vrši v pondeljek, dne 6. t. m. ob 8. tiri žVečer V FilhatmOhični dvorani. Predprodaja se vrii v pisarni Glasb* ne Matice. tPeVeč.% Izšli ste 11. tn 12. številka »Pevca«, glasila Pevske Žveze. Urednik »Pevca« in skladatelj dr. Frdn Kimovec podaja ha uvodnem mestu lepo pisan živbto* piš P. Hugolina Sattnerja, ki je pred kratkim praznoval Sedemdesetletnico svojega rojstva. V članku je opisana zunanja plat juiniarjevCEa življenja, našteta so pa tudi vsa njegova dela eerkv. ih posvetne glasbe. Članek ie hvalevreden donesek za slovensko glasbeno zgodovino. Izpod peresa K. prinaša dalje »Pevec* poljudno pisana navodila, kako naj se pevsi po društvih hitro nauče glavnih pojmov teorije in peti po notah. Navodila bodo zlasti podeželnim zborom dobrodošla. Fran Zabret poroča o koncertih »Ljubljane« izven našega mesta, M. Bajuk nadaljuje statistiko izdah) harmonizacij slovenskih narodnih pesmi. V »Vestniku Pevske Zveze« čitamo poročilo o dosedanjem delovanju »Pevske Zveze«, pod rubriko »Nove skladbe« pa oceni Karlo Adamičevih »Slovenskih Akordov« ter Emil Adamičevih »Nočnih pesmi« publikacij založbe Jugoslovenske knjigarne. Slede še glasbena poročila »Za dobro voljo« in Listnica uredništva. Glasbena priioga »Pevca« objavlja dVe prekmurski narodni v harmo-nizaciij dr. Frana Kimovca, ki je dosedaj harmoniziral že lepo število Značilnih prek« murskih narodnih. Prav zelo posrečeni ste »Teče ml vodica« lu »Marko skače«. Obe je izvajalp glasbeno društvo »Ljubljana« in mislim, da jih bOmo še pogosto Srečali na vzporedih naših pevskih društev. Pesmico »Hodmo spat« mordd ne tolilcrat, daši ima izrazito harmonizacijo. Naš glasbeni revo« lucijonar Marij Kogoj je že večkrat pisSl o narodni pesmi. Postregel je v zadnji pria logi »Pevca« z dvema narodnima, v zanj značilni harmonični odeji. Na vtisk izvajanja bi bil sila radoveden, — Končno je prispeval *e P. H. Sattner ljubek mešan zbor »Ruškine sanje«, — »Pevec« se je v vseh pevskih krogih udotnačil, kar pač dokazuje, da je nam takega lista manjkalo. Edino napako njegnVO, ki gre rta rovaS • nemške tiskarne (tiska se na Dunaju) pa tudi korektorja, bi bilo treba odpraviti. V listu in prilogi kar mrgoli tiskovnih pomot, k: občutno kaze drugače hvalevredno urejevan list. ,Š. L. Pokralina. Trbovlje. Kakor povsod, tako se je tudi pri nas začela pojavljati lepa misel, naj bi se ustanovilo nekako izobraževalno dfiištvo, katero bi vzgajalo posebno mladino v socijalnem, političnem 111 kulturnem oziru. Ker nani ravno tč stvari nudi »Bratstvo«, zato se je v nedeljo dne 22. m. hi ustanovil pripravljalni odbor, kateri naj M začel takoj delovati, da pride društvo čim-prej v življenje. Da nam je to društvo potrebno, ni treba posebno povdarjatk Kakor že omenjeno, Je društvo namenjeno predvsem mladini, ker ona tava danes ttkfog, ki se sicer zaveda svojega položaja, a pomagati si ne more. In ravnO zato ustanavljamo to društvo; zakaj kdor hoče, da bomo enkrat res zdrav in pošten narod, td naj pride in bo našel vse do tega cilja. Ker se bo društvo bavilo tudi z raznimi predavanji, gojilo petje, tamburanje in prirejalo ražne igre, kličemo vsem, posebno pd mladini katera ima veselje in se zaveda: pridi v obilnem številu, da pokažemo svojo voljot — Začasni lokal je v zadnji sobi gostilne g. Jakoba Božiča v Lokah, kjer Sg ob uradnih urah, to je ob sredah od 6—7 zvečer in ob nedeljah od 10.—U. ure dopoldne sprejemajo novi člani in obenčih dajejo tudi pojasnila in navodila izobraževalnega društva »Bratstvo«. Pripravljalni odbor. • , Vremensko poročiSo. Ljubljena, dne 3. februarja 1922. Kraj Ura Tlak zraka Temi. zraka C Veter iiUJJLLEilLHi! .■■■"»!■!■■!« Oblatpost 0-101. Padavine nun Ljubljana 7 7250 10 brezvetr. megla 03 14 723 2 27 jug. vzh. obl. 21 721-7 28 jug zap. >1 Zagreb 7 751 1 10 »r, , n io ‘ Beograd 7 756 0 1-0 jug. vzh. — Dunaj , . 7 7506 1-0 M sneg 20 Innsbruck T 751-6 00 'zapad megla 10-0 Praha 7 — i — — - - Opomba i V L jubljani bat -ometer pada, temperatura stanov itna. * fiadažun doto. Letos Je preteklo HSO let, odkar so io porodil neverjetno nadarjen otrok, ki je vzbujal v svojem četrtem letu pozornost vsega sveta. To jc ,bil mali. Christian H. Hcineken 'iz Liibecka. Ko je imel 10 mesecev, je z nenavadno natančnostjo opazoval vse predmete v hiši svojih roditeljev in ko so mu ti in dojilja imenovali te predmete ter ga prihodnji dan vprašali po imenih, je otrok pokazal z roko na vsak imenovani predmet. Razen tega je poskušal točno izgovarjati imena vseh pokazanih mu predmetov. .Starši so poklicali učitelja in mali Christian je znal v osmih tednih skoro celo biblijo, poznal je stari in novi testhment in svetovno zgodovino preje, nego je dovršil eno leto. Posebno sc je zanimal za zemljepis, tudi je, še ne prav 3 leta star, poznal že okoli 8000 latinskih besed, a čital je že nemško in latinsko. Le pisati se je naučil šele s štirimi- leti. Vrhunec njegovega čudnega življenja je bil pot v spremstvu dojilje v Kopen-hagen, kjer je bil sprejet pri kralju in kjpr je sedeč v -naročju dojilje odgovarjal celi dve uri na različna vprašanja, Id mu jih je stavil začudeni kralj. Te? rnu, krasno razvitemu duhu pa je bila v očitnem nasprotju telesna slabost dečkova. SJabel je vidno ter je umrl 27. julija 1721 v starosti 4 let 4 mesecev in 21 dni. * Slabe prerokbe za L 1925. Nekateri ameriški listi prerokujejo za leto 1926, ko si bosta planeta Mars in Merkur najbližja, da bo svet do temelja pretresen, ne samo v fizičnem, nego tudi v političnem Smislu. Prišlo bo baje do cele vrste nalezljivih bolezni, gladu, povodnji in revolucij. Šest let potem pa pride do končnega obračuna med Mohamedanci, zavezniki boljševikov in anglosaškega plemena. Konflikt bo za-vršen z občnim mirom 1. 1932, toda na svetu bo ostalo tako malo Hudi, da bo mir le logična posledica tega. — Kakor vidimo, gledalo Američani zelo temno v bodočnost. KLAPSC, jmsien in Rtnesiflv, »e irareisis na veSfe eo* ssrtvo blizu Ljubljane. Plač* p*> dogovoru, Pismene ponudbe na upravrilštvo pod »Zanesljiv 5tev. 197« na upravo lista. 197 * Rcblusoa v fantu. Pariška tovarna »Monatfilm« duvrSiuje te dni s»nia-cijonclni fihn po znaflem romanu Daniela de Fce »Robinzon Cruzoe«. Celih deset mesecev se izdeluje ta film, in sicer na kraterju Vezuva, v Abruzzih, na Mont Blancu in na otokih Hyeres, a neki deli so posneti na Capri. V januarju bodočega leta bo premijera tega filma, za katerega se pripravlja tudi posebna glasba. Zelo prijete® prt ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kc smetikum za negovanje, kože. zob in ust deluje lekarnarja Fellerja prijetno-dišeči »Elsafluid«. Mnogo je močnejši 'n boljši kakor francosko žganje in že 25 ict priljubljen. 3 dvojr.ate steklenice ali 1 šf>e-cijalnu steklbnicu skupaj z zametom in poštnino za 48 kron, pošilja Eugen V. Keller, Stubica donja, Elsa trg 857. Hrovaško. aa. SAMO KRATEK ČAS v (radi preselitve) • mlinska siia po znižanih cenafi razpošilja. Proda st tudi kniumea čez 1000 lenjia, večina nemških. J. DoliMG Svatje, Medvode. SOBO z dvema posteljama s hrano ali brez hran« za takoj ali pozneje iščeta dva uradnika. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. INTELIGENTEN MLADENIČ resen, čeden, trg naobražen, mirnega teirt* 'peramenta, blagega srca. neodvisen, z neka) premoženja, želi se spoznati z enako gospodično ali mlado udovo, katera posedui« bolji obrt ali gotovino, v svrho ženitbe. Tajnost zajamčena. Cen j. samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne na upr. pod »Ros* nosi 897.« 1« DVA GOSPODA, oziroma dijaka, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v upravi Ista. 205 SEDLAR IN TAPETNIK se želi nastaniti v kakšnem trgii ali majhnem mestecu. Kdor mu izposluje primeren prostor ali urejeno delavnico, dobi lepo. nagrado. Ponudbe pod »sedlar« na podružnico »Jugoslavije« v Ptuju. 204 SODAR, i pošten in zanesljiv, ki bi pomaga! tudi v kleti,, se sprejme. > Pismene ponudbe pod »Pošten štev. 196« na upravo lista. 196 KONTORISTSNJA samostojna slovenska in nemška' korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografija se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slovenske trgovske -ole. Ponudbe je poslati na upravnlštvo pod šifro; »Soraostojna pisarniška moč 209«. MLEKARSKO ORODJE v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Alojz Dremelj, Mala vas 3, pošta Grosuplje. 192 2 NOVE OBLEKE, 2 ŽARET A, 1 ČRNE HLAČE, 1 ŠPORTNA OBLEKA Sv. Petra cesta 16/1. 193 DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO Gledališka ulica 10/1, desno. 193 3 JOHE VELIKA BUKOVA KGSTA je v Rečici pri LaSIiem tik okrajne ceste za posekati. Les bi se dal najbolje porabiti za žganje oglja. Pojasnila daje proti prilo-žitvi odgovorne znamke Obrtniško društvo v Laškem. 200 PRODA SE radi vojnih razmer oprava iz mahagonijevega lesa z brušenimi stekli in zrcali za dve spaJni in dve sprejemni sobi. Na ogled pri Pogačniku, posestniku in trgovcu V Podnartu. 207 * Obupna borba tihotapcev. Blizu Sedana na Francoskem se je nedavno vršila obupna borba dveh tihotapcev s cariniki. Ti sd namreč zvedeli, da bosta po noči dva avtomobila prepeljala v Francijo veliko tobaka. Poslali so orožnike, ki so zares opazili dva avtomobila, ki sta drvila z veliko brzino čez mejo. Ker so vsi znaki in klici ostali brezuspešni, so pričeli streljati. Ranili so šoferja in pokvarili pri enem avtu motor. Šofer je skočil na drugi drveči avto, toda spodletelo mu je in avto ga je povozil in usmrtil. —, Cariniki so se morali zadovoljiti samo z delnim plenom, ki pa je znašal nad tri tone najboljšega tobaka. • Komfort v cerkvah. Ker zadnje čase prisostvuje po angleških cerkvah pri službi božji vedno manj ljudi, so sklenili duhovniki, da opremijo cerkve z vsem mogočim komfortofn, da bi posetniki cerkve nič ne pogrešali. Dosedanje lesene klopi bodo nadomesto-vali moderni tapecirani sedeži. Mesto prižfiice bo narejen za duhovnika oder, da bo izgledal kakor govornik. V vsaki novourejeni cerkvi se bo nahajala tudi garderoba, da bo vsak po-settiik cerkve mogel odložiti svojo zimsko kapo, klobuk, palico ali dežnik, prav kakor v kavarni ali gledališču. Mesto orgelj, ki so bile doslej glavni instrument cerkvene glasbe, bodo po vseh cerkvah orkestri. KOMPTORISTINJA (KOMPTORIST) strojepiska in stenografka se sprejme s takojšnjim nastopom. Pismene ponudbe na Milko Jesih, veletrgovina vina, Rudnik-Ljubljaua. 206 KUHARICA se išče za 15. februar ali 1. marec 'proti dobri plači. Služba ni naporna. Graščina Tabor, Vojnik pri Celju. 203 povečane po vsaki sliki, črne, rjave in v barvah,društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje naj fine je po zmernih cenah, KUPI SE DECIMALNA TEHTNICA že rabljena od 500—600 kg. Kupi se tud! večjo množino tansportnih sodov od žganja, kisa ali vina od 100 -400 1. Ponu.dbe se prosijo pod »Sodi in tehtnica« na upravo lista. 175 Službe s OPEKARSKI MOJSTER k več delavcem, vešč ročnega izdelovanja opeke v navadni peči (Feldofen), se sprejme. Ponudbe naj se vpošljejo na’ naslov: »Nova Nada«, d. d. rud. podjetje v Globokem pri Brežicah. 199 znamke „M 1 K A D 0“ bral žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v pa' pirnatih ovojčkih izdeluje fJJEEEJEHSSH««msstnrr mpuomii T©¥arna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z. Tel. int. 188. f&ijJŠS pri MarifoOri!. Brzojavi: Vžigalice. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah. toan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. zmožnega bilance, prvo vrstno moč sprejme ve liko industrijsko podjetje Kostanjev le§ v Ljubljani. Pismene po 1. ob pol. 2. uri popoldne v gostilni m kopališča Kolezija. 870 ma parcele s stavbinskim dovoljenjem. 2. ob pol 4. uri popoldne v gostilni Pok, Opekarska c. 26 1618 ma parcele s sadnim drevjem in 1618 m2. Natančne pogoje se izve pri gosp. Mate Hafnerju, notarju Miklošičeva ulica. prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Lfj!ifo!jaaa5 Dalmatinova ulica I./f. Posredovalci se dobro plačajo. nudbe z navedbo do sedanjega službova- nja na upravništvo POZOR! D'MIH ce*° *e{na ^°^ava • || II v letu 1922 se kupi lil rali vsa^° ninožino. 'Ml 1 lil Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. februarja 1922 na „PoUui predal 151“ gl. pošta Ljubljana. POZOR! V Ljub lani se talcol proda Plača p® dogovoru. TRIBUNA trna taiste le otoških mita Wajcsnej5a dveteolssa En otroški vozički raznih modeSov. Sprejmejo ss tud! dvokolesa In otročki vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in ponlklanje. E.3U3L3AMA, Karlovška cesta štev. 4. brez inventarja s stanovanjem, pisarno, modernimi delavnicami, dvoriščem, kanalizacijo etc. — Vprašanja pod: „TOVARNA 2000 m2", poštno ležeče Ljubljana, VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni oblastveno poverjeni stavbni inženir UOBUATlfl Millerjeva ulica Številka 5. Spočije!, stavbeno podjetje za betonske, železobolon-sko-in vodne zgradbe. Izraba vodnih sil. KORANBT ■§amm mm Iasbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obioženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo: 1 Fran Hosf® p. 2lrovnlca, Gorenjsko* S Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte, ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, \VOLFOVA ULICA L Zalile li®ž© po najvtšjlh cenah kupuje tovarna klobukov „SeŠir*, d. d. v Škofji Loki. Naročila sprejema tudi uprava ,, Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuja Marijin trg št. 8, ob obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Ljubljanici Podružnica v Murski ■ Soboti čistih brez odbitka rentnega davka. ES3^0Ij[^ll§g§ Neposredno pod državnim nadzorstvom. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«: Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubllani.