27. »tevilka. Ljubljana, v petek 3. februarja 1905 XXXVIII. leto Izhaja ™*k d*" zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 86 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 b. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vte eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Ka zaroebe brez istodobne vposUjatve naročnine Be ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopee petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Deplal z4 se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. II Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. K industrijalnernn vprašanja. Z odkritosrčno zadovoljnostjo mora pozdraviti vsak Slovenec gibanje, katero se opaža posledne čase t našem gospodarskem življenju. Nekaj se je zasvetilo na našem obzorju in vse kaže, da to ne ostane samo m*rinek, ampak, da se vtelesi v resničnost, da dobe ideje, katere so pri drugih narodih že davno postale kri in meso, tudi pri nas trdnejša tla. Ob pozni uri se Šele zavedamo, da je treba dvigniti svojo gospodarsko eksistenco, ako se bočemo izogniti tujemu navalu. Dosedaj smo se nasprotnika samo bali in trepetali pred njim, a sedaj šele nam je prišlo spoznanje, da se mu postavimo v bran in nastopimo ofenzivo, ako se hočemo gospodarstva rešiti. Razvilo se je že mnogo idej in škodovalo gotovo ne bode, ako slišimo še različna mnenja in si ob njih zaključku naredimo trezen re~ sultat. Vse kaže, da se mora v do gledcem času nekaj storiti v korist našega narodnega gospodarstva in tcrej mislim, predno se stori odločilen korak, se naj oprezneje prerešeta, kaj in kikc. Saj to je naše eksistenčno vprašanje, ker pri skromnem kapitalu, ki je nam na razpolago, je previdnost prvi pogoj, da pridemo do gotovih uspehov. Industrija je pri nas še v bera-ik'h povojih. Zato se ni čuditi, ako pri razm šhanju o našem gospodarskem napredku najprej zadenemo ob industrijo. Najtrezneje je pa treba premisliti, da nam stoji na t-m po!ju nasproti najljutejši nasprotnik, to je velika konkurenca in prafct čna izkušenost drugih namdov. Prednost, katero bi imeli pred nasprotniki, je edino ta, da smo nekaterim trgo-viščem bližje, kakor nasprotniki. Izdelovati bi smeli le proizvode, kateri bi nam garantirali dobiček. Naša lega bl?zo morja in ugodna zveza s T- t n\ nam kaže jedino pot, ki nam je odprta, pnt v Aiijo in v severno i Afriko. Kaj se tam najlažje razpeča, to je, mislim, za nas eno glavnih aktualnih vprašanj. V vašem cenjenem uvodnem članku z dne 20. januarja razmotri-valo se je to vprašanje. Tam se e svetovala produkoija poljedelskih strojev in orodij ter kemičnih proizvodov, posebno umetnih gnojil i glavnim ozirom na potrebe lastnega naroda. Kar se tiče izdelovanja polje celjskih strojev, dvomim, da bi nam prineslo kak dobiček. Konkurenca nemških in ameriških strojev je glede kvalitete in oene tako velikanska, da si ne moremo zagotoviti kakega uspeha. S oer je pa naš kmet še tako zaostal, da rabi le malo strojev. Treba bi mu bilo najprve sugerirati pam tno nsziranje o splošnem napredku. Naš kmet se noče oprijeti nobene še tako pametne in priporočljive novotarije, z neprimerno žila-vostio se oklepa podedovanih starih običajev, ker še nima onega lastnega prepričanja, katero daje samo dobra izobrazba. Koliko poljedeljskih stro jev rjavi v zalogah naših trgovcev in ako gre naš kmet mimo n; h, nima drugega za te stroje, ko ironičen posmeh ter gre dalje svojo st&ro pot. Po mojem mnenju nimamo od proizvajanja poljedeljskih strojev ničesar pričakovati. Naše lastne potrebe niso tolike, da bi mogla taka tovarna izhajati in konkurenca bi imela preveč prednosti pred našimi domačimi izdelki. Essport je pa še bolj nehvaležen, ker v onih kraj b, kamor bi imeli odprto pot, ni odjemalcev, drugam pa ne moremo, ker imajo tuji izdelki na vaak način velikanske prednosti. V*-č upanja bi imelo pod»etje v kemični industriji; To pa 1udi le p tem, ako bi prišli v prvi vrati naši domači pridelki v porabo. Tvorni« . samo za izdelovanje suptrf stafov \:i Žveplane k sline bi najbrž ne našla zadostnega števila odjemalcev. Opozoriti si pa dovolim na neko dru^o stroko tehnične industrij**, katera je v naši domovini že sto- letja udomačena, to je na železno industrijo. Naša Kropa umira, ker nima eksistenčne sposbncsti zaradi zastarelih in liuancijalno slabih razmer; vsa druga podjetja pa so v tujih rokah naših nasprotnikov. Tu je treba aastavitt naš kapital in rešiti, kar je Še možno. Kake dividende izplačuje kranjska industrijalca družba, Vam je pač znano. In to je le plod naše običajne zanikrnosti, to je sad našega naravnega premoženja, kateri tiči ▼ ogromni množmi naših vodnih sil na Gorenjskem. Cez noč gotovo ni mogoče ustvariti domaČe industrije, a čez noč nam bodo ukradli tujei Še to poslednjo vodno moč, katera nam je na razpolago. Zatorej si najprvo zagotovimo posest tega kapitala, saj potem lahko počakamo še nekaj časa da se različni proiekti trezno preštudirajo. Cena surovega železa in njegov import je v primeri z njegovimi izdelki zelo nizka in trgovišča za kovano železo in jeklo bi bilo lahko nojti. Znane so mi prav natanko razmere kranjske industrijalne družbe in zato z mirno vestjo trdim, da bi razpečavanje tega materijala bilo uspešno. Treba je torej nabrati kapital ter ustvariti podjetje, katero bi našo železno industrijo rešilo pogube. R^stavnrajmo Kropo v veliko moderno tovarno kovanih Železnih produktov in ob Savi zasnujmo novo trdno podjetje za zdelovanje kovanega železa in jeka Surovo železo si lahko na najcenejši način impor-tiramo in trgovišča bodemo na jugu lahko našli. To bi biio po mojem mnenju najuspešneje polje, kjer bi z-m vit ob letnih zaključkih delati pozitivne bilance. Sđveda bi se moralo to podjetje ustvariti na mogočni financijelni podlagi; ie od prićetka moramo zavreči mnenje, izraženo v o anku dr. Gregonč*, da bi se dalo s 33 miljoni, ki so zbrani v naš>h domačih denarnih zavodih, osnovati vsaj 20 »rnamsih« podjetij. Kdor količkaj za- sleduje industrijalno gibanje, vidi, da manjša podjetja ginevajo, oziroma se združujejo v mogočnejše akci|ske družbe. N č majhnega ne smemo zasnovati, ker to nima potrebne eksistenčne sile, ampak ustvariti moramo podjetje, s kater m bodemo lahko konkurirali našim priseljenim na sprotnikom. Le tedaj bodemo ostali in živeli ter našli ugodna tla našim produktom. S časom bi se dalo to podjetje Se povečati in zvezati a kako strojno tovarno; to podiet|e bi uspevalo le potem, ako bi sami producirali ves potrebni materijal. Oostoječe strojne tovarne, ki so vse manjšega obsega v naših deželah, pričajo dovolj jasno, da nimajo ugodne eksistence in le borno životarijo in hirajo. Zagotoviti si moramo razen vodne moči Save tudi moč bližnjih potokov. Njih vodna množina ni velika, a v poštev pridejo padci, kateri predstavljajo veliko kap« c teto po-rabne sile. B)disi da postavimo G-rard- in Fraocis-turbine za kvantita tivno moč S*ve ali Pelton-kolesa za visoko napetost vode napeljanih bližnjih potokov, vse nam bodo jamčile najcenejšo gonilno moč, katere si ne smemo pustiti iztrgati iz rok in jo prodati tujcem. Torej na noge in ne držati križem rok! Zajezimo pot tujemu navalu in odprimo lastnemu narodu nekaj jasnejše bodočnosti. Osvojimo si svoje narodno gospodarstvo, dokler je še čas, in pospešimo rešitev tega perečeora vprašania, katero z elemen tarno silo hoče na dan. Ing. mech A. Št. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročila generala KuroDatkina o boj h na re*i Šaho. Gen**ra.l Kurcpatkin je poslal 29 m. ro. tole poročil: J »po- ^k- izgube so zelo velike. Mug> Japoncev je pobila naša pehota z bajonetom, konjenica pa s sabljami. Celotno število uietnikov še ni znano, vendar pa znaša, kolikor se je dosedaj dalo do goati, več nego 300 mri Včerajšnje izgube naših kolon ob fronti znašajo 5 častnikov in 50 vojakov. J-ponska ofenziva je neodločna. Naši voji se bere izborno. Kuropatkinovo poročilo z dne 30. m. m. se glasi: Danes je ogenj naše artiljerije upepelil Sandepu. Ob fronti je artiljerija obstreljevala sovražne kolone. 28. januarja je sovražnik ves dan bombardiral vasi Kej-gontej in Tupa o. Proti večera je stopil v ofenzivo in je navalil na naše pozicije od 10. ure zvečer do polnoči štiri krat; vsi napadi so bili odbiti. Sele ko je ob 2. uri popolnoči došlo povelje, da se naj dotične vasi zapuste, so se jeli naši voji umikati. V torek dne 31. januarja pa je dešla iz Kuropatklnovega taborišča tale brzojavka: Naša artiljerija je z uspehom obstreljevala Sandepu. Ic zrakoplova smo opazili, da se je del japonske posadke umikal is Sandepa in se pomikal proti zapadu Japonci so svoje poiici|e z vso hitrostjo utrdili Naše topničarstvo jih obstreljuje. Na našem levem krilu so Japonci ob 3 uri zjutraj napadli naše predatraie na gorskem prelazu, 20 vrst cd Tsinke-šengs, in sicer z 10 stotmiami. N*še pred straže so se umaknile. Ko so se pa ojačtle z novimi oddelki, so zopet osvojile prelaz. 39 Japoncev je bilo ubitih 8 ranjenih, 29 pa ujetih. Razen tega smo zaplenili tudi mnogo orožja in streljiva. Na naši strani je padlo 15 mož, ranjenih pa je bilo 34 mož Ob 5. uri zjutraj je več japonrkh bataljonov iz S*i d pa navalilo na vas Bajtajce Naši voji so sovražnika odbili. Na naši strani so bili ubiti trije vojaki, dva podčastnika pa sta bila raniena. čez dan obstrel uje naša artiljerija japonske pozicije na jugovzhodu od Sandepa. N*še levo krilo se nabaia v gorth. Ponoči imamo mraza 25 st »pmj. To so suha poročila Kuropatki-i nova, ki ne v< do prav ničesar o na- Gospa Angela. (Dalje.) Svetnik Ivo Grebin je zgrabil svoj klobuk in je brez pozdrava odšel. Zairputnil je vrata za seboj, da se je stresla vsa hiša. A- gela je gledala za njim in obšel jo je strah Kaj nsmerava? Ali p ide nad Mirka? zavedala se je, da je bil Ivo kruto razžaljen, da ga je ona hudo ponižala in zdaj ji je bilo žal, da ni odločneje tajila oč tihega ji razmerja z Mrkom. Sama ni umela, zakaj je teko postopala, zakaj je hotela v možu vzbuditi ljubosumnost, čemu ga je hotela videti jeznega in ranjenega, ko je bila vendar trdno sklenila, da na noben način ne pre neha občevati z Mirkom Tkalcem. To občevanje je bilo vseskoz nedolžnega značaja. Mirko je sicer dostikrat povedal gospe Angeli, da jo ljubi in ji prisegal, da bo ljub 1 njo in edino njo do zadnjega izdiha, in tudi gospa Angela mu je priznala, da ga ima rada, da ji je ljubši kot vs' dru£i njem znanci in d& ga bo vedno tako raia imel*, ali drugega se med numa ni zgodilo ničesar. Sedaj, ko je Ivo odšel tako jezen in razdražen, pa jo je bilo strab, da se zgodi kaka nt-sreč*. Zdaj je želela, da bi ji Ivo verjel, da ne bi dvomil o njeni zvestobi. Srce se ji je krč lo b- 1-st:, ko je mislila, da se zna zgoditi velik škandal. G spa K*rol;na bo gotovo hujskala Iva in popolnoma gotovo bo tudi zmagala, saj vesta samo Angela in M rk", da I io nima vzroka dvomiti nad poštenostjo svoje žene Tolaž lo jo je upanje, da bo M rko velikodušen in pravičen in da jo bo varoval, če treb tuli z največjimi ž/tvami. To je bila njegova dolžnost. K>lik(krat mu je bila branila, naj je nikar ne spremlja, ko se raten ž njo nikdar z nobeno damo ne izprehaja, ali M rko je prosil tako milo in presrčnn, da mu ni mogla prošnje odbiti. M rko je bil vsega kriv. O \ kot mož, bi moral biti previden, bi moral vedno misliti, da je ne sme kompromitirati, ker tako lahko nastane veliaa nesreča. »Kje je zdaj Ivo«? se je vpraše- vala gospa Angela »Ali prt gospe Karolini ali mar pri M rau? Karo ina me sovraži in ničesar tako ne želi, kakor da me onemogoči. Sposobna je za vsako hudobi|o. Kdo ve, kaj doseže p*i Ivu ?« Angelo je obšla globoka žalost. Naslonila je glavo ob mizo in se bridko razjokala Zdelo se ji je, da je i?gub!jena. Njena čast, nieno življenje, njena družabna veljava, vse je bilo v rokah gospe Ktroline, vse je bilo odvisno od njene milosti ali nemilost*, od te ženske, kije menjavala svoje ljubimce kakor svoje toalete in ki ni b la vredna, da bi Angeli obrisala prah s čevljev. Z*kaj A'gela si je b la avtsta, da je njena čista in nedolžna simpatija do Mirka Tkalca edina stvar, ki se ji more očitati. »Sramota je, če je Ivo šel vpra š*t K*rotino, kaj naj stori. Njegova pravica je, da me pošlje k očetu, a sramota je, če vpraša svojo metreso, kaj naj stori z menoj, čeme bo njegova metresa sodila. I i če me ob sodi b) ves svet proti meni. A o verjame Ivo, da sem kriva, verjel bo tudi moj oče in ž njim vea svet in vse se odvrne od mene, dasi sem nedolžna.« B lest je prevzela gospo A« >g«»lo t<»ko, da je začela glasno ihteti. O iup jo je prevzel in strah jo je prema gal tako, da je trepetala po vsem ži votu, ko je čula, da je zapel zv nček pri vrat h in da je hišna ste k a odklenit Mis'ila je, da je prišel I *o, da zdaj čuje svojo obsodbo V sabo je stopila hišna. »Ali )e prišel moj mož?« je vprašala g^spa Angela tiho in i 1 ho. »N-! To p smo je prinesel neki postrešček. R-kel je, da ga je poslal go*pod svetnik.« »Dobro« je dihoila goppa An g*-la, a ni se upala odpreti pisma, dokler je b U hšna v s bs. Končno je hišna odšla. G spa Angela je planila k mizi, je odtrgala zavitek in vzela iz njega vizitmco. Srce ji je skoro nehalo biti, ko je zagledala vizitnioo. »K maj pet vrst je pisal« je rekla m postala bleda, kakor smrt. Ivo je bil v vidni naglici napisal na vir tnioo: »Veru t rn ti. Današnji dogodek naj ti služi v poduk. No pozaoi, da je treb« zaradi ugleda pred l|udmi vse prikriti. Z*to te prosim, žrtvuj mi vsaj današnji večer. Pripravi se, da greva v gledališče in potem v »Narodni dom«. Ljudje naj naju vidijo ekupaj. Kako bo potem, se že pome nit a« G spa Angela se je oddahnila. Rahla rdečica ji je zalila obraz, -mrhljaje se je oirla po sobi. »Tu sem in tu ostanem « »Ivo je vendar deber in velikodušen in me spoštuje. Karolini ni povedal ničesar. To je lepo in plemenito.« Šia je nekajkrat po sobi gor in dol, kakor bi se hotela zopet udomačiti v prostoru, ki ga je smatrala Že za izgubljenega. Odprla je omaro io izbrala najlepša svoje krilo, ter pri* pravila najlepši svoj nakit. Hotela je biti lepa, kar mogoče lepa. In ko se je potem oblečena in pripravljena za odhod pogledala v zrcalo, si je rekla: »Lepa sem in če bom s spominom na svoje dolžnosti brzdala svoja n&gnenja, bom morda vendar ie srečna.« (Dalje prih.) mišljenem porazu in o izgubi 36000 mož, kakor vedo povedati angleški listi! „Novoje Vremja" o operacijah ob reki Hun. »Novemu Vremenu« se poroča z bojišča, da so Japonci z osircm na veliko važnost Sandepa v zadnjem Času tamkaj koncentrirali najmanj petnajst bataljonov, ki spadajo k Nogijevi armadi. Na jugozapadu Tasi se nahaja utrdba, ki je tako silna, kakor permanentni for. K tajci pripovedujejo, da nameravajo Japonci obiti rusko krilo na desnem bregu reke Hun ter prodreti v Tieling. Brzijavka »Novega Vremena« iz Mukdena z dne 1. t. m. poroča, da so se vojne operacije prekinile in ceni ruske izgube na 10,000 m o i- N.jveč je trpel Štakeljbergov voj. Japonoi so sprva imeli samo 10000 mož, a so se takoj okrepili z voji, ki so bili preje pred Port Ar turjem in na vzhodnim krilu. Mi-ičenkova rana je težka. Krogla je prebila kost in prodrla kolenski sklep M š&enko leži v bolnici v Mukdenu. General Kondratovič je bil ranjen v prsi in so mu morali kroglo ekstra-hirati. Jjponci so metali na ruske sprednje poze je pisma, ki so se glasila: Ruska armada preliva zaman svojo kri, zakaj na Ruskem se je vnela splošna vstaja. Vse ladjedelnioe, tovarne in vsa državna poslopja so razdejana in poigana, ruski vojaki se naj torej vdajo. Ojsmovo poročilo. Rusi so 30. m. m. obstreljevali naše poz'oije na desnem krilu in centru, dočim so manjši ruski oddelki neprestano napadali naše voje. Vsi ti napadi so bili odbiti. N* našem le vem krilu je sovražnik 30 m. m. obstreljeval s težkimi topovi Pejence, čenčiepao ali z drugim imenom Sandepu, 31. m. m. pa Sandepu, Japa-taj in Litsjejon. Ofenzivne operacije manjših sovražnih oddelkov na £a-cupao in Tutajcu 30. m. m. in na Sandepu 31. m. m. se niso posrečile Iz tega poročila je razvidno, d a tudi maršal Ojama ne ve ničesar o strahovitem ruskem porazu, iz česar je pač jasno, da so si ta poraz izmislili — angleški listi! Kakor se čuje, še vedno dirja ljut boj pri Sanhiapu na japonskem levem krilu, kjer se nahajajo močne japonske utrdbe. Rusom se je posrečilo osvojiti vse zunanje japonske utrdbe na tem mestu. Carjev privatni tajnik o miru. William Fox, eden izmed glavnih bojevnikov za idejo miru, je prejel cd carjevega tajnika tole pismo: »Carskoje Selo, 23. januarja. Odgovarjajo ca Vaše cenjeno pismo z dne 30 m. m. moram izjaviti, da za Rusijo, dasi je misel na mir vsakomur velesimpatična, po mojem mnenju še ni prišel trenetek, pod kakršnimikoli pogoji misliti na mir, še manje pa o tem govoriti. Z ozirom na to, da se odpošljejo sveže vojne sile iz Rusije na bojišče, da se bore s sovražnikom, bi vsak nasvet, da se skliče medna rodno razsodišča in se vojna konča, vzbudil na Ruskem najskrajnejši odpor in antipatijo.« Mikadova zahvala. Mikado je izdal na Ojamovo ar-mado manifest, v katerem se ji zahvaljuje za izvojevano zmago nad močnejšim sovražnikom. Maršal O,ama 8e je za izraženo priznanje zahvalil v posebni brzojavki, v kateri naglasa, da se je armada ne oziraje se na mraz borila z vso hrabrostjo in ji ves čas niti za hip ni klonil pogum. / Zasežen ogrski parnik. Japonske torpedovke so 31 m. m. zasegle pri Hokajdu ogrski parnik »Siam«, ki je imel premog na krovu in je plul proti Vladivostoku. Admiral Skridlov v Petrogradu. Admiral Skridlov se je 31. m. m. vrnil iz Vladivostoka v Pctrt grad, da nastopi svojo novo slnžbo v admiralskem svetu. Državni zbor. Dnnaj 2. februara. V včerajšnji seji se je poslanec Herzog maščeval, ker je prejšnji dan zbornica sklenila, da ga izroči sodišču. Zahteval je namreč, da so se morale interpelacije dobesedno preČitati. — Posl. M a 1 i k je interpeliral trgovinskega ministra v prilog poštnim ekspedientom in manipulantom. — Potem se je nadaljevala debata o podpori vsled ujm prizadetim prebivalcem. Poslanec Žičkar kot generalni govornik je poročal posebno o bedi na Spod. Štaj er s k em, ki pro-vzroča, da izseljevanje v Ameriko narašča. Opozarjal je posebno na zemeljske plazove v vinorodnih Halozah ter zahteval regulacijo rek, posebno Sotle. — Za Gor. btajer je govoril poslanec S c h o i s w o h 1, za Sred. Štajer pa posl. \Vagner. Govorilo je še nekaj dragih poslancev, nakar se je ves zakon tudi v tretjem branju sprejel. — Potem so se obravnavale imunitetne zadeve. Med drugimi poslanci se je izročil so dišču tudi posl. dr. Žitnik. — Prihodnja seja bo sele v ponedeljek. Na dnevnem redu je rekrutni zakon. D u n a j, 2. februarja. Rekrutni zakon se najbrže dožene Že v torkovi seji. Za torek sta sklicana Železniški in vinorejski odsek. — Vrše se podajanja za sklenitev desnice, v kateri bi bili tudi jugoslovanski poslanci. Dunaj, 2. februarja. Delegacije se skličejo najbrže Šele jeseni. Ker bodo debate o proračunu, braiubue u in rc krutnem zakonu trajale najbrže do sredi marca, a potem ,sledi vsaj Štiritedensko deželaozborsko zasedanje, je pač skoraj gotovo, da bo poslanska zbornica itak imela dovolj posla do sredi poletja. Delegacije bodo zborovale na Dunaju. Položaj na Ogrskem. Budapešta, 2. februarja. Glasilo neodvisne stranke piše, da se stranka zaveda, da za sedaj ne bo mogla izvesti celega svojega programa. V prvi vrsti pa hoče izvesti gospodarsko neodvisnost Glede vojaških bremen je pripravljena za gotove koncesije potrebno žrtvovati. Dunaj, 2. februarja. Grof T i s z a je izjavil na vprašanje, ali bo demisija njegovega ministrstva sprejeta: „Cis o gotovo. Položaj na Ogrskem to zahteva." Na vprašanje, kako sodi o položaju na Ogrskem sploh, je odgovoril: „ Vprašat morate iti v Elizabetne ulice; tam stanuje 1 erenez Kossuth !■ Budapešta, 2. februarja. Grof Julij Andrassv kot „bodoči mož" baje namerava ustanoviti novo stranko, „stranko prava", v katero bi stopili liberalci, desidenti, 6 Članov ljudske stranke, BanfTvjeva stranka iu kakih 40 članov neodvisne stranke, skupno 240 poslancev. Budapešta, 2. februarja. Grof Ti s za je imel danes v liberalnem klubu govor, v katerem je naglašal, naj bi se liberalna stranka združila z vsemi drugimi strankami, ki stoje na temelju zakonov iz leta 1867 ter na ta način pokazala opoziciji, da se je mo goče prijazno obnašati tudi napram opoziciji in dovoliti državne potrebščine tudi nasprotnemu ministrstvu. Budapešta, 2. februarja. Ministrski predsednik grof T is z a je odšel danes zvečer na Dunaj, da izroči for malno kralju demisijo, ki so jo v današnjem ministrskem svetu podpisali vsi ministri. Budapešta, 2. februarja. V opo ziciji se raznaša sledeča ministrska lista : A d d r a s s y predsedstvo, Kossuth trgovino, VVekerle finance, B a n ff y notranje zadeve, H o d o s s y justico, Zichy minister na kraljevem dvoru. Seveda temelji ta lista, kakor vse druge, na praznih ugibanjih. Budapešta, 2. februarja. Izid dosedaj izvršivših se volitev je sledeči: liberalna stranka 151, Kosa u t h o v a, stranka 159, desi de n ti 27, ljudska stranka 24, divjaki 10, JJanff y jeva stranka 13 in ne-madjarske narodnosti 9 mandatov. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 2 februarja. Car je sprejel včeraj deputacijo delavcev, ki so zastopali 32 glavnih industrijskih podjetij v deŽfli. Deputacijo sta spremljala finančni mi- nister in vrhovni gubernator T repo v. Delavee so pričakovali dvorni vozovi, ki so jih peljali v Aleksandrovo palačo. Car je pri sprejemu pozdravil delavee: »Dober dan, otroci moji!« Delavei bo odgovorili: »Zdrav-stvujte, Veličanstvo!« Potem je car govoril: »Pozval sem vas k sebi, da slišite moje besede iz mojih ust ter jih naznanite svojim tovar šem Obžalovanja vredni dogodki s žalostnimi, toda neizogibnimi posledicami nemirov so se zgodili, ker ste se dali zapeljati in preslepiti po izdajalcih in sovražnikih naše domovine. Ti ljudje so provsročili punt proti meni in moji vladi, ker 80 vas ^ riailili, da ste ustavili delo v času, ko morajo vsi pravi Rusi delati, da premagamo svojega trdovratnega sovražnika. Vem, da življenje delavoev ni lahko; mnogo je še treba organizo-vati in izboljšati, toda imejte potrpljenje. V svoji skrbi za blagor delavcav bom odredil potrebno, da se stori vse mogoče v izboljšanje vaše us-de ter vam zagotovim zakonito pot, da se vaše zahteve preiščejo. Zanašam se na lojalna čustva delavoev ter jim odpustim zločinstva. Vrnite se na delo ter izpolnujte svojo dolžnost, da vam pomaga Bog.« Tudi je car obljubil, da bo dal svojo ob ljubo pismeno. Potem se je delavcem priredilo skupno kosilo, pri katerem je vodja delavcev navdušeno napil carju. Dvorni vozovi so jih zopet odpeljali na kolodvor. Petrograd,2 februarja. linan čno ministrstvo Že izdeluje delavsko vprašanje. Zahtevani Širni delavnik se seveda ne sprej i e, pač pa se dovoli koalicijsko pravo. Lvov, 2 februarja. Na avstrijskih tieh tik ruske meje so aretovali nekega Gorskega, ki je imel pri sebi 10000 socialistiških pozivov, da bi jih vtihotapil v Rusko Poljsko. Lvov, 2 februarja. V Vilni je porcija našla tajno tiskarno ter jo zaplenila, lastnika pa zaprla. Petro grad, 2 februarja Konzularni uradnik angleškega konzulata v Varšavi, ki J3 bil napaden in ranjen, je ruski državljan, zaradi tega so grožnje angleških listov smešne. Moskva, 2 februarja. Mastni z&stop je sklenil zahtevo, naj se take; odpravi cenzura za časniš&a poročila o njegovih sejah. Petrograd, 2. februarja. V Je-katerinoslavu so ustavili d.io črko stavci in tiskarji, vsled tega ne izhajajo časopisi. — V malem mestu Krinki (okraj Orodno) je divjata in plenila množica kakih 2000 ljudi. Poklicano je bilo vojaštvo. Petrograd, 2 februarja. Ms-ksim Gorki je izpuščen iz za pora. Zgodilo se je to baje po čari činem posredovanju. Istotako se izpuste tudi ostali pisatelji. Petrograd, 2 februarja. Vr hovni vodja tiekovne uprave, Ive-rev, je odpuščen iz službe. Petrograd, 2 februarja. Za ministra notranjih zadev je imenovan državni svetnik Bulygin. Petrograd, 2 februarja, zastopstvo plemstva, ki je začelo danes zborovati, se deli v konservativne zastopnike, ki so za ohranitev samodrštva, in v Iiberame zastopnike, ki hočejo zahtevati aktivno organisa oijo politične svobode v Rusiji na podlagi ljudskega zastopstva. Vratislava, 2. februarja. V obmejnem okraju Dcmbrove bo izbruhnili nemiri, Krakov, 2 februarja. Sedaj je dokazano, da so tudi policaji in vo j ki skrivaj plenili s delavci vred. Med ranjenimi je tudi bivši avstrijski državni poslanec dr. Le vi o ki. Krakov, 2. februarja. V Kslišu je ustavljeno delo v vseh tovarnah Tudi časopisi ne izhajajo več. Planinski ples. Kakor očaran je ostrmel vsakdo, ko je stopil v sredo zvečer na planinskem plesu v plesno dvorano. Zdelo se je, kakor da bi bil na čudovit način prestavljen v bajni, čaro-krasni planinski svet, kakor da bi dihal svež gorski vzduh. Jasno, azurnomodro nebo nad teboj, kroginkrog navpične strme stene, v ozadja pa nehotični velikan častitljivi očak Triglav s svojimi gorskimi tova riši, pokrit še s snegom, bleščeč se v Mehkem svita Čarobne luči. Zdelo se ti je, kakor da bi pravkar zakraljevalo nad gorovjem mlado jutro in bi prvi žarki božjega solnca poljubljali vrbove gora. Kakor is daljave se je slišal zvonec pasoče se Živine bim-bom, bim-bim-bom, Čulo se je meketanje ko* in bleketanje evac, vmes pa je denelo veselo ukanje in vriskanje planinskega pastirja, pasočega svojo Čredo, prav kakor da bi bila tajna sila. pričarala pristni planinski svet izpod Triglava pred strmeče oči. Sele, ko napelni dvorano mnogobrojna pestra množica, ko zadene ubrani akordi razkešnega valčka in se povsodi razvije živahno vrvenje in drveoje, opaziš, da je bilo vse prijetna iluzija, krasen sen . . . Kakor mravlje so se vsipali vedno in vedno novi gosti v dvorano in ob ari, ko je bil naptvedan početek veselice, je bila natlačeno polna do zadnjega kotička vsa prostorna dvorana in vsi drugi prostori. In pričelo se je razposajeno, veselo pristno balsko življenje Lica so se žarela razkošne radosti, prsi so se širile kakor da bi se vanje vselilo novo krepkejše življenje. Ob zvokih planinsko pesmi se je pričel ples, sto in sto veselih src se je klanjale bsginji Terpishori in pilo radost in veselje a polnimi požiri iz čaše življenja. Prvo četvorko je plesalo nad 200 parov, kolikor jih pač more objeti dvorana. Nenavadno lep je bil prizor, ko so planiaci pod vodstvom načelnika „Slov. pl. društva" g. prof. Orožna prikorakali v turistovski obleki, z nahrbtnikom na plečih in z gorsko palico v reki v dvorano. Veselo vriskanje in ukauje se je Čulo in dolga vrsta plauiucev pumuo-žeaih s 30 pari, v krasuib narodnih nošah, ki so prihiteli z Bleda, se je spravila v red m korakala, kipeč od veselja im življenja, v sprevodu po dvorani, da se je zdelo, kakor da bi vsi ti planinci po napornem trudu bili dospeli na svoj gorski cilj iu dajali duška prekipavajočim čutilom veselja in razkošja. In ko je zadonel iz sto grl navdušen spev ..V Gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blesče se vrhovi prut' jasnemu nebu kipi velikan, kaj delajo gleda sinovi", je na aiak utihnilo, umolknilo vse, polegel je plesni šum, s galerij pa je odmevala ista pesem kakor da bi se slišal odjek od skalnih gorskih sten. In ko so izveneli zadnji a&ordi, zašamelo in zakipelo je znova življenje, razkošno iu razposajeno, kakor da bi izginilo iz teh radujuč.-li se človeških src za hip vse gorje, vsaka bolest in vse moreče skrbi. Mladi svet se je udal s vso slastjo boginji Terp8ihori in rajal in se veselil do ranega jutra, v strauskih prostorih, kjer so narodne dame postavile svoje šotore, se je pa razvilo nič manj živahno in veselo življenje. Tu je biio dobiti vsega, česar si srce poželi. Mize so se Šibiie jedil, rujno vince se je penilo v Čašah, dehtela je kava, vonjal je čaj in tam v kapniški jami, enaki modri jami na Kapru, pa je pokal šampanec. Kaj si moreš, srce, še vec poželeti?! Srce je prekipevalo radosti, zado-voljnosti in razkošja, ko je oko zrlo na venec krasnih gospa in cvet dražestnih gospic, ki so liki bajne gorske vile kraljevali v svojih pavil)onih in skrbele, da ni nikdo od planinskih izletnikov trpel žeje in gladu. Iu ni se Čuditi, da se je marsikomu v tem razpoloženju jzvil iz prsi klic razkošja in tihe zado-voljnosti in da so se vedno glasneje iu češče razlegali po dvoraui veseli juhu-vzkliki in se orile navdušene pesmi. Saj je bilo življenje tu ob vznožju sivega Triglava tako nebeško lepo ! Pod galerijo na levo tc je vabila pod svoj gostoljubni krov vioarna, kateri je uačelovala gospa Mici Koch-o v a ; njej ob strani so stale kot so-trudnice gospe Ela Auerjeva Anto nija KostanjeveČeva, Ženka dr. dražen u v a , Irena Kužičkova, gospice: Mici JuvanČičeva, lv. Mik u zeva. Mirni Rohrmanova, E. Svetkova in Mil. Travne r j e v a. V vinarni na galeriji so nudili pod vodstvom gospe Hedvige Subieeve, gospe Ivanka VlaČičeva, Pepina Macherjeva, Matilda dr Z basni-kova in gospice Pavla BorŠtner-jeva, Olga D evo v a, Karla M o diče v a, Pavla SenekoviČeva in Vera Venca j zova pristen izboren cviček in druga okrepČila. V vinarni na kegljišči so pod vodstvom gospe Minke Jebačiuove vršile nevtrudno in požrtvovalno svoj posel gospe Julija dr. Ferjančičeva in Marija dr. Pirčeva ter gospice Angela Accettova, Mikaela Javor-n i k o v a in Marta R e i c h o v a. V skalnati jami, kjer je bil nameščen buffet, so stregle gospe C e c i 1 i j a Kavčnikova in Ana Prosenčeva, Lujiza Levstekova, Fernanda dr. Majaronova in Ivauka Supauči Čeva ter gospice: Bela Kavčnikova Elza pl. K n b a n y j e v a in Mici pl K u b a n y j e v a. V šampanjskem paviljona so %t pod vodstvom nač. gospe Jelice K t. glasove požrtvovalno trudile gospice Anica Ferjančičeva, Anica Grag. s e 11 i j e v a , Favela Prosenčeva, Milica Prosenčeva, Minka S k a-bernetova in Mici Urbančeva. Slaščičarno so upravljavljale pod vodstvom gospe Josipine Mirovičeve gospice Mila Kubelkova, Danica Predovičeva in Irma Vi d mar j ev*. kavarno in Čajnico je uredila in vrlo okusno okrasita gospa Vera dr. Šlai. m e r j e v a (zrcalna miza, okitena a svežim slečem vhododendrom.) V kavarni in Čajnici je imeli vrhovno vodstvo gospa Eliza Mi kaše va, podpirale pa so jo: gospa Mara dr. .j v i g e l j e v a in gospice Darinka Fran-k eto v a, Minka Kandaretova, Jo. sipina Klemenčeva, Ana KrejČi-jeva, Mici Krejčijeva, Roža Po-Čivavnikova ia Urška Strahovi V cvetličarni so prodajale šopke pod vodstvom nač. gospe Ide Škofove gospa Olga Vrtovčeva ia gospice Ivanka Damjanovičeva, Davorina Karlinova, Marija Lampetova, Ana Maver jeva in Mici Soosova. Vrhovno vodstvo nad damskim komitejem je bilo v rokah gospe Franje dr. Tavčarjeve in Marija Kušar je ve, katerima gre največja zasluga, da se je prireditev tako izborne posrečila. Aranžma dvorane je vodil g. ini Jaroslav F o er s ter, načrte je napravil g. Ulrieh, pokrajine pa naslikal g. Wal dst ei n. V administrativnih agendah pa je odbor požrtvovalno podpiral g. iur. Fran Z u p an e c. Planinski ples je bil tudi let i, kakor pred dvema letoma najsijajnejša predpustoa društvena prireditev, kar jih je doslej bilo v Ljubljani. Mnogobrojna udeležba s strani občinstva kaže, da uživa „Slov. planinsko društvo" v vseh slojih splošne simpatije, viled česar imajo vse njegove prireditve na občinstvo posebno privlačno silo. Na ples so prihiteli ne samo Ljubljančani, marveč je bilo tudi izredno mnogo gostov iz Gorenjske in drugih krajev Kranjske: iz Novega mesta, Ribnice, Idrije, Zagorja, Litije, Kamnika, Kranja, Bleda, Kranjske gore, JeseL. Lesec, Postojne itd. Omeniti nam je še, da je izšel poseben šaljivi list rZ lato rog" v večerni in jutranji izdaji polu krepkega in zdravega humorja. Planinski ples je uspel v vsakem oziru sijajno in prireditelji so lahko upravičeno ponosni! Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. februarja. — Katoličanstvo ali revolucija* Ni ga menda pod solncem poleg »Cvetja z vrtov sv Frar.č Ska* bolj neumnega in zab tega kLr kalnega lista, kakor je tržaški »Novi List«. Ć tali smo že rcnego gluposti v tem listu, toda taksne budalosti pa še ne, k*kršno so zagrešili posvečeni uredniki v zadnji številki tega lista. Z ozirom na nemire v Rusiji piše »Novi List« pod naslovom »Katoličanstvo ali prtkucija« z vso resnost;o, da je na Ru«k*m nastala revolucija zb:g tega, ker je ru^ki narod razkolen in ker zaiira katoliško vero. »Toda ne samo, da so sami razkolniki«. pravi posvečeni norec v »Novem L'stu«, in da zahtevajo, da vsak nj hov o vero kot pravo spe Štuje, temveč so do drugih vero:zpovedanj zelo nepravični ttf jako omejej * svobodo vesti. Taka nepravičnost se mora maščevati Ker ima Rusija dosti zgodovinskih grehov do drugih verolzpova-danj in narodnosti, kaže tg dovina tudi dosti kazni za to. Dosti pravovernih katoličanov je bilo s puško in bajonetom prisiljenih sprejeti krivo vero, razkol Štejemo milijone in milijone takih nesrečnikov. Tj vse ne more prinesti božjega blagoslova. Zato je po praviei rekel Gtgarin: Ali katoličanstvo, ali revolucija * — Ali ni to sa poč't? Katoličanstvo kot edino uspešno sredstvo proti revoluciji! Ali ni največ revoluoij baš v katoliških državah. A'i ni bila Francija katoliška, ali niso katoliške razne južnoameriške republike, kjer so revolucije vedno na dnevnem redu? Revolucija na Ruskem je kazen b >žja, ker so Rusi razkolniki, ker nečejo sprejeti katoliške vere in jo še vrhu tega preganjajo. Imenitno, izborno! Ali je car tak glupec, da Uga ne uvidi t Naj bi izdal ukaz, da se naj ruski narod pokat občani, pa bo kar čea noč __konec revolucije. E isboroo sredstvo proti revoluciji? Pa sam bos* vedi, kako je to, da pspeiu Piju IX ni to sredstvo prav m6 pomagalo, ko je v njfgovt državi buknula vstaja. A'j je bil tudi ta sveti papež razkol* 0ik in je preganjal pravo vero? I a f v o b o d e vesti pogrešajo naši klerikalci na Ruskem in je Rusijo zbcg tega tudi udarila božja roka! Ti hinavci! Na Ruskem pogrešajo svobode vesti, kjer so pa oni gospodarji, pe zatirajo vsak najnedolžnejši po av svobodnega mišljenja z najkru* tejšimi sredstvi. Z t take zatiralce svobode vesti bi naj b g poslal svojo kazen Ur jib iztrebil z zemeljskega površja, kakor so naši bornirani kie rikalei! — Mr*tva roka. Iz Novega mesta se nam piše: Smrtna kosa pokosila je zopet prebrumno dušo; umrla je Marjeta Perše v starosti 68 let. Pogreb njen je bil res veličasten. Zvonovi frančiškanske cerkve in oni kapiteljna so glasno oznanjevali z vsemi „štirimi", „Dncaten mir, Ducaten mir etc", daje umrla oseba izvanrednih zaslug. Kdo pa je umrl? Navadna tercijalka! Radovednost ljudstva pri pogrebu pa ni bila tolika, kakor se je pričakovalo. Babnic za sprevodom je bilo v obilici. A niti ena ni potočila s o 1 z i c e. In kdo je vendar bil pokopan, ki je bil spremljan tako slovesno k večnemu počitku? Bila je navadna hišna posestnica, ki niti orati ni znala! Hodila je pridno v eerkev, k spovedi in k obhajilu. A ob smrtni uri je pozabila na božjo zapoved in na vnebovpijoče grehe: „Ne zatiraj ubožcev in sirot". Volila je vse svoje premoženje, iz-jemši prav malih legatov, mrtvi roki. Pogreb je vodil milost-Ijivi gospod prost. Udeležili so se pogreba tudi vsi kanoniki, gospod vikar in ves frančiškanski samostan. Govori se, da je frančiškanski samostan glavni dedič. Sorodniki umrle Marjete Perse pa hodijo tresoč se od mraza po mestu iu stradajo. Ti niso dobili ničesar, raz en enega, ki je pa itak do smrti preskrbljen in hišni posestnik!! Ko bi bila rajna slišala od pogreba idoce sorodnike, obrnila bi se bila v krsti, dasi je ta stala okoli 100 kron, pogreb sam pa nad 300 kron! — Kdaj se bodo odprle oči zaslepljenemu ljudstvu ? .' Gotovo je le eno: Vse zvonenje, vsi duhovniki niso spravili rajne v nebesa: le dobra dela zamogla bi ji pomagati. Po smrti blišča in napuha nas ni Izveliear učil. — Zapuščine je do 20.000 kron. — Revni sorodniki, Še boste stradali! — Dićnega kompanjona ima Anton Krsten v Iiriji v osebi mettne^a Lapiana Lavreticija Laha To kapianče, ki je javnosti znano le po tem, da se je imelo pred sodiščem zagovarjat', ker je oklofutalo slabotnega učenca obrtno - nadaljevalne šule, je pri zadnji, po Kristanu pri reieci domonstraetji, hu;skalo proti liberalcem, a pri tem na slabo naletelo. N kemu gledalcu demonatrscje je nau3r<*6 ta, na katehetsko metto na mestni re-siki že dvakrat pogoreli kandidat rekel: »Zavpite »živio« liberalcem!« n." kar mu je dotičnik odvrnil:© Kako bom vpil, ko sem sam liberalec« — Imenovanje pri pošti. Poštna praktikanta Milan Žemljic v Mariboru in Josip Blaž inč v Ljubnu sta imenovana za poštna asistenta, in s^cer p vi za Ptu;, drugi pa za Bučk ob Muri. — Šolske vesti. Stalni učitelji so p »stali na svojih mestih gg.: Fr. G rum v Vipavi, Fortunat Lam pret v Truovem, Juh j Cenčič v Senožečah, Jjs L i po veo v Bukovju; nadalje ste postali stalni učiteljici gdč. Ana Mally v Dolskem, Marija Barle v Suhorju Premeščen je učitelj g. Valentin Mikuž iz Podkreja v Prečno Izstop iz šolske službe s* je dovolil gdč. Pavli Schitnik. V stalni pokoj je šla učiteljica v R b-fiici, gdč Ana K a i s e r. Nova šola 8» ustanovi v Javoru, dočim se eno-*»zrednica v Čateža razširi v dvo-fairtdnico. — Repertoar slov. gledalca. Jutri, v soboto, dne 4 febr., *e prede avl a četrtič, in to poslednjč kot večerna predstava, izvirna na- ' rodna igra »Martin Krpan«. P. n. abonenti, ki za ta večer ne rtfhk-tujejo na svoje sedeže, se prosijo ponovno, da iste oddado v Sesarkovi trafiki v prodajo. — i a prihodnji teden določeni ste dve operni predstavi, in sicer v torek repriza »Trubadurja«, v peUk pa prva pred stava novo naštudirane Bizetove opere »Karmen«. — Za nedeljo pripravlja se pa nova velika burka »Rusom na pomoč!« — Slovensko gledališče. Sshillerjevi nRazbojniki" so imeli vedno veliko privlačno silo na en del slovenskega gledališčnega občinstva. „Razbojniki" se igrajo že več kot 30 let na slovenskem odru in imajo vedno uspeh. Pri včerajšnji predstavi — po roČevalec si je ogledal dve dejanji — se je igralo povprek dobro, to se pravi: eni igralci so storili svojo dolžnost, drugi so igrali nekako „popoldanskou. Z večer je bila repriza „11 offmannovih pripovesti0. Car in lepota melodij in glasbe v tej komični operi sta tolika, da se nihče ne more ubraniti ugodnega vtisa. Dozdevalo pa se je marsikomu da je osobje že nekoliko pozabilo svoje partije — saj jih že dlje časa ni pelo — in da bi po večjih presledkih med predstavami ene in iste opere vendar bilo dobro, če bi bila pred predstavo vsaj ena orkestralna skušnja. — Akademija. V nedeljo, 5. t. m. zvečer ob 8 uri nadaljuje v »Mastnem dr mi« g. dr. I*an Robida svoje predavamo o higijeni, na kar on^iariamn občinstvo. — Nova Panonija. V tem n3Jmodern~)š<*m mestu je žensko vprašamo popolnoma rešeno. Greh bi storil, kdor b: govoril »e o »nežnem« spolu. Ženski so odprti v«i poklici. Zdravntca, lekarnance, profesorice, advokat C", sodnice, kondukterse, fl-jakarioe, dimniksnoe, mž^nerse, vo jaeinje od pro^takinje preko poroč oioe do g^neralce. seveda dijakinje ogm^gaskinjr*. telefonist; n>e in tete •rr.• li • t»' je fc»kor tudi p starice, spioh cse, kar dane* še nosi hlača je v N 'Vi Panon'.ji ža nameščeno z žen--k m krilom. D.ie 7. susca se otvori v N ivi Panoniji novo voljeni mestni pwrlf»ment Pri zadnjih volitvah j*-d ž:vel moš&i element »strahovit po-r-m, kakor ogrska liberalna stranka. Pui-garc^ tvorijo večino in baje v; -lijo cAo ženskega žap&na. To unate cd teza tisti, ki 83 navdušujeta za splošno »n enako volilno pravsco. — Domači pespolk st. 17. L:&ti por Čajo, da se kranjski poš p •]£ št. 17 v kratkem iz Celovca premesti v L t u b 11 a n o. — Bolfiisko podporno društvo arojačev v Ljubljani •jrirtrdi v n«deft|o dne 5. februarja v dvorani Panf^amske pivnica, »Ka-t'>liAki d> m« I. nadstropje, zabavni družb'nski večer z godbo, petjem, komičnimi prisori, desiam .c io ter prosto »abavo. Z»čet:ik ob 7 uri z^e^er. Vatopnira proste*. Ker je prebitek v kor}*t društvene blagajne in obolelim članom namenjen, ae prostovoljni doneski hvaležno sprejmejo. — Deželna vinska kiet. N >coj od 6—9. ura javaa vinska p kušnja. — Prememba posesti. H 6o št. 4 na 6t.r-.in trgu ( N cm-» no v' | sta posredovanjem pi^^rne L N Piautza od gospe Marije pl Ž b ob, soproge c. kr. podpoikovnika, feupil* sr. J >9ip in ga. Ivana Petkos g za 67 000 aron — Izžrebani porotniki za I. *aaedan|e 1. 1905 v Novem m^iu: Schleimer Ridntf, trgovec v Kočevju; Z^sser Franc, trgovec v Krškem; Knez Fraice, klobučar v R^tečab; Fabjan France, p »astnik v D >lnih Gr»d ščub; S i r cel j Franoe, posestnik v P (avooh; W e t s Anton, posestnik v PoHkraju; Pele Jjžef, posestnik v Ribnici; Virant Jožef posestnik v Veltk'b Laščah; Maže Fran, trgovec na D'o'u; Spe n d al Anton, posestnik v B ški vasi; M' lek Matija, poseatmk v Ailešidah; H u mek J»kob, posestnik v Obrežju pri Veliki D tlim; Kor 6 Marko, posestnik in t*srevfc v Brezovici pri Č*p Ijab; Fux E-nanvel, posestnik in trgov* o v Methk>; Lavrinšek France, posestn k v Trški gon; Dra-goš M k", posestnik v D jlenci' ; Javor ni k Jož'f, lesni trgovec v Žalni; Kosiček Anton, usnjar v Žutem-herfcu; /j*gar Anion, poseatmk v Brezji pri Mirni; Petri č Ivan, po-Mrstmk v Tuševem dolu pri Črnomlju; Kožar Štefan, pos^stok in metar v Č-nomlju; Grabrjan M ha, posestnik v AdleeiČab; U rš i 6 Valentin, trgoveo in posestnik v Kostanievio ; Krakar France, posestnik v Smuki; Geltar Karol, posestnik v Črnomlju; Hribar J iž*-f, posestnik in trgoveo v Jesenicah; lic France, posestnik in t'govee v G »renu vasi pri \i b?"o ; Žnidaršič J -žtf, posestnk in mlinar na Bregu pri Zagradou; Weit*s Leopold, usnjar in posestnik v Me tli ki; Novak Anton, posestnik v Gradaou; S pri n ga r Franoe, posest mk in pek v Trebniem; Hemelj France, trgoveo v Radečah; L obe Ivan, posestnik in trgove« v Polomu; K lun JoŽtf, posestnk in trgoveo v R bnio»; Zavodnik Ivan, posestnik in kovač v Grnitnvcu.Namestnikom so izžrebani: Riialj Anton is Leš niče, B erga nt S mon is N-vega m«ata, Ko kal j Anton is BrŠlina, IlovskjL is Nov. mesta. Perko France iz N »v« ga rn *sta, O šolnik Anton iz Mubabera. K a ste lic Franca od Sv. J st*, Jakaz Anton iz Novega nueataf M trti č Iv6*ar. tajnik; M rko Me?lič, b:*g*juik. in dr. Janko Sern^c, Fazd. LonČ*r, M ' s Detiček, dr Stiker; njib fcamesini-kom: br Zabukusek, P. Deciček in Jšjrer. K-r se je dosedanji staros'a dr D^čko že pred občmm zborom odpovedal radi slabotnega zdravja Časti staroste, je izrekel občni zbor od h sja jočem u zahvalo za njegovo deiotaiiie v »Sokolu« in mu izvoljena depu'scja izreči spomenico. — Umrla je v L utomeru (Tospa Fran | a Razlag, rr»a-znane rodoljubne rodbine. — V Gradcu p-% le u^rla znana koroška grofica Ordalija Zofija Chri-t> t a 1 c i sr g. — Graščino Feistritz pri Krieglachu t- *<"pi dr. Ivan Su-ater bi * »h 560 0<^0 K. — V Važenbergu na Koroškem sta duigo ćosa prav tiransko viedala nemšs utarski župan MU ler in njegov tajnik. Zda; je pnslo na rian, da je župan zakopal občino v silne dolgove. Te dol gove sta župan in njegov tajnik pri zadniom obračunu popolnoma zamolčala. »Miru« se obet?, da bo bivši žuoan M(i ler povabljen za nek*j čan* na s dnijski ričet. — Umrl je v Trt»tu okrajni in sodri zdravnia dr. Ferdinand Sterle, ki so ga nazivali zaradi njegove milosrčnosti »zdravnika re-vt že*«. — Električna železnica Trst*Op6ina se podaljša amaiu do Proseaa. — Vegova slavnost na Dunaju boae v sredo 15 su£ca t. 1. v Veliki krasni dvorani H er de kove g a hotela »Zur Post«, Dunaj I, Fleisobmarkt 16 Pevste v*je za to alavnoet se začno v ponedeljek 6. svečana in Sf vrše ob ponedeljkih in sredah od 7. do 9 ure zvečer v mali v mali dvorani »Slovanske B^sed^-«, I F»*»»sohm*rkt 16 (vhod Drachengaase 1—3) P^tje bode vodil hto«p Vinko Krašič, pevovrdja »Zvezde«, ki je bit od zastopnikov slovanskih društev enoglasno izvo« hen za pevovodjo te slavnosti. — Slavna predsedništva slovenskih akademtških društev so obljubila, gledati na to da se ta slavnost povzdigne na kolikor možno najvišji niv6; zato je pričakovat«, da bodo vsi gg. p«vci si. akad. društev »Slovenije«, • Danic**«, »S»ve« in »Vesne« smatrali za svojo domoljubno dolžnost, udeleževati se t č -o in vestno teb p^vskh vaj. Sij bode to povzdignilo ugled slov. ak«d riruAtev. — Na drsališču bo v nedeljo 5. februarja od pol 12. do uro np. koncert vojaške godbe. Vstopnice a 80 v. se bodo dobivale pri blagajni. — Nesreči. Doe 1. t. m. se je svrnil na 5Utnega posestnikovefra ■ina Antona K ia v Knežaku pri St. Petru vos ter mu zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v deželno bolniičnieo. — Včeraj je zaspal na tiru pr«rao garske žalesniee v Hrastniku 25 etni delaveo Fran Konat is Sevnice, ki je bil v delu ▼ tamošnji kemični tovarni. Vt z je šel čez njega, mu »tri nekaj reber in zlomil levo roko Prepeljali so ga snoČi v spremstvu do južnega kolodvora s vlakom, od tukaj pa z rešilnim vozom v deželno bolniščnioo. Ponesrečenec je bil zaspal na tiru vsled piiano«t<. — Saje so se bile vnele v sredo zvečer ob po u 8 uri v dimniku na Sv. Petra cesti št. 20 Odde lek reševalnega in gasilnega društva je ogenj takoj zadnšil *— de ostalih 105 mož in 6 Častnikov m. in Zr. 27 p*špo.ka, ti so bili pri volitvah na Ogrskem, se je v torek popoldne pripeljalo z j-pet nazaj — Tatvini. Komisionarju Fr. Pavčiča |e dne 1. t. m. na dvorišču višje realke nekdo z voza ukradel sivo, kosmato suknjo, vredno 20 K — Mariji Kr;štovi, prodajalki kr. ha na Sv. Jakoba trgu je včeraj donoldne med njeno odsotnostjo m ki 14letni deček ukradel s predala 11 K denarja in zbežal. Ujela ga i« na Žab;tku in dobila [,ri njem 4 K 76 viq. — Priporočljiv hlapec je Frarce M>ak*r, 26 i»-t star, rodom iz Prežganja. Sužtl je dlje č*sa pri gostilničarju io trgovcu g Jurim M&-renčetu na Dolenjski cesti št. 16, kjer je bil sicer prav zadovoljen, tanoo večkrat mu je primanjkovalo oveoka. Ie te stiske si je pom«gai a tem, da je iz prodajalnio^ kradel r-.zno blago in ga posipat na deželo. Gospodar ga je začel v zadnjem času opazo vati in ne brez uspeha. V sredo zjutraj je hlapto vtUl že ob štir h, kar se je g Marenčetu zdelo posebno sumljivo. Kmalo na to je izvedel, da je odnesel neki mož iz h še precej veliko vrečo preti Laverci. Gospod M t renče je sel za n|im in ga že deleč iz mesta došel. M ;žak je moral z vrečo nazaj, ia ko bo jo pregledali, so našli v njej 17 kg pšena in 11 t -r nža, katerega mu je bil dal blapto. Dognalo se je, da je tujec J «m.jz Krizman, red^m iz Šmarja pod Ljubljano. K »r je tudi Kliman vedel, da od naša ukradeno blago, so kakor hlapca, t&ko tu^1 njetra zaprli. — Pogreša se še od 11 decembra p*-. 1. 11 etni šoifeki uč^nte J ž^f Primož K '•or bi kf-j vedel o njem, )a naprošen, poročati dečkovemu varuhu Valentinu Uršiću na Glincab št 167. — Z vrčkom po glavi je udaril anodi v g< stitm na K msk c-sti št 17 kočijaž Pengrin Capuder ni^pca Matijo S ruia in ga tako po škodoval, da je padut v nezavest. Ko ga je poklier.ni ooiicijski zdravnik dr. 1'loer obvezal, eo ga prenesli domov. Capudra *e policaja aretora'a. — Čegav je ječmenček. Pred par dnevi jw priuesel neaj mež v D^b-lafeovo gostilno v Vodmatu okrog 50 kg ječrzienČka, katerega je bil domov grede na Zaloški cesti našel. * Najnovejše novice. — Most ae je zrušil v P tn gradu ćez takozvano Fontanko v trenotku, ko je jahalo č-zersj 50 dsragoncev. Retea je bila k sreči zamrzla in most ni bil previsok, vandar se je en vojak ubil, več pa je ranjenih. — Bolnega nemškega princa Eitla, ki je bil dosedaj nadporočnik pri 34 ogrs&em peš-polku, je imenoval cesar Franc J^žef za stotnika. — Inventura po bivšem nadškofu dr. Kohnu je izkazala, da m. ra Kobn povrniti nadško fiji š . 800 000 K. — Okradena davčna blagajna. K* kor se je sedaj dognalo, ni bilo v Zli« hu iz davAne blagajne ukraden h samo 72000,K, temuč gotovine in vrednostmo za pol milijona kron. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. februarja. Danes cb 10. uri dopoldne je Tisza izročil cesarju pismeno demisijo ogrske vlade. Ob 1. uri pop je bil pri cesarju grof Julij Andrassv. Cuje se, da Andrassv ne če prevzeti naloge sestaviti novo ministrstvo, uego da je cesarju nasve-toval, naj poveri to nalogo ali Lukacsu ali Szellu. Dunaj 3. februarja Predsedstvo mladočeškega kluba je imelo danes dve uri trajajoče posvetovanje z ministrskim predsednikom G aut so nem. Razglaša se, da se je pri tem posvetovanju šlo za vodne, železniške in različne druga stavbe Dunaj 3 februarja. Danes ima avstro-ogrska banka svoje glavno zborovanje, na katero je prišlo 166 čeških delegatov. Krakov 3 februarja Posl. Daszvnski je tu priredil shod, ki je protestoval proti postopanju ruske vlade Shoda se je udeležilo 2000 oseb. Po shodu je bila pred Mickievviczevim spomenikom demonstracija. Poskus, sežgdti po dobo ruskega carja, je preprečila policija. V tem boju je bilo ranjenih 18 oseb. Varšava, 3. febr. Položaj v mestu je še vedno kritičen, čeprav je vojaštvo revolucijo zadušilo. Tekom zadnjih doi se je zgodilo mnogo velikih požarov Vse prcdajaln'C9 žganja so demolirane. V nekaterih ulicah je promet še zdaj ustavljen. Petrograd 3. febr. Novi minister notranjih del, B u g i 1 i n, je bil imenovan za to mesto na priporočilo velikega kneza Sergeja. Bugilm je odločen reakcijOnarec M nistrom pravosodja je imenovan dosedanji ministrov namestnik M a-nuši n. Varšava 3 febr. V mestu vlada mir. Čuje se, da, je bilo pri revoitah ustreljenih kakih 600 oseb, nad 1000 oseb pa ranjenih. Policija je poskr bela da so bili ustreženi ponoči pokocani. London 3. februarja. Tolstoj je z nekim angleškim žurnalistom govoril o revoluciji v Petre gradu. Obsodil je carja in vlado, obsodil pa tudi delavce. Berolin 3 februarja. „Vor-wartsu dolži berclsnsko policijo, da ima dva agenta-provoka-terja, ki ruske dijake v B^olinu ščujeta, naj vpriz^re kake at ntate na visokostoječe fankcijonarje. Rusko-japonska vojna, London 3. februarja. Iz Gi-b?ussyia se poroča, da je admiral Dobrotovskij s 4 križarkami in več drugimi ladjami odplul proti Madagaskarju Izjava.*' Da poravna vsako nesporazum-Ijenje, izjavlja podpisani odbor, da se galerijske demonstracije proti naprednim poslancem v zadnjem deželnozborskem zasedanja ni udeležil ne en Član dunajske „Save". Izjavlja Šele sedaj, ker ni slutil, da bo prišlo kdaj do neprijetne zamenjave, ki je sedaj zanjo zvedel. Za odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov ..Sava" na Dunaju: pliil. R. Matja&ič m. p. predsednik. phil. M. Sever m. p. tajuik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izjava.*) Jaz podpisani Ivan Jebačin, trgo vec v Ljubljani, sem spravil v promet r Z b o 1 j š a n o zdravilno k a v i n o primes- (znamka jugoslovanski grb), katero sem opremil z analizo takajsnjega kmetijsko - kemiškega presknševališča z dne 25. oktobra 1903, vrhu tega pa tudi z reklamno etiketo: „Po analizi dr. K. Kramerja najboljša-. Vrhu tega se je cel« zgodilo, da se je ta kavina primes v „Slovenski gospodinji" po krivdi moje trgovine nazvala kratko in malo kot „dr. Kramerjeva kavina primes ■ in kot taka celo iz moje trgovine fakturirala. Priznavam, da je bilo vse to nedopustna raba imena g. ravnatelja tukajšnjega kmetijsko - kemiškega pre skušališča, ki se je zgodila seveda brez vednosti tega gospoda, ki z menoj in mojo trgovino ni bil nikdar v nikaki zvezi, temveč mi je zgolj do vesti in dolžnosti izdal jako ugodno aoalizo glede kakovosti v to svrbo imenovanemu zavodu izročenega vzorca moje kavine primesi z dne 25. oktobra 1903. — Obvezujem se vsled tega, da opustim takoj vso imenovano rabo imena g. dr. E. Kramerja v reklamne svrhe. V Ljubljani, dne 3. sveč. 1905. Prva jugoslof. tovarna kavinih surogatov: _ Ivan Jebačin. *) 2a vsebino tega spisa je aredniitvo odgovorno le toliko, kolikor določa aakon. ; L>«B»r I 100*20 j I001f> I 10O-S0 SS25 US 65 bi«*© 1004S 100-S& 100-50 11S-70 9845 118 75 99bOi 101*— umrli so v Ljubljani: Dne 1. februarja : Ana Pauer, pekovskega mojstra hfi, 1 leto, Sv. Petra cesta AS, Bron-cbitis capillaris — Ciril Zupan, mizarjev sin, 6 mes., Rožne ul. 31, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 28. januarja: Rudolf Terček, delavec. 27 let, legar. — Josip Verčič, gosta C, 57 let, ietika. — Anton Lavrič, delavec, 42 let. jetika. Dne 30. januarja : Anton Glasić, dninar, 65 let, jetika. — Marjeta B tenc dninarica, 56 let, ostarelost. — Ana Plankar, gostiia, 54 let, o;-tare I ost, — Uršul* Piemrov, gostja, 61 let, srčna biba V hiralnici: Dne 31. januarja: Gregor Mausar, delavec, 50 let, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradsj kuni dnu. bone 1. februarja 1905. Bj-Uoršbenl papir; 1 4ft/, majeva renta..... 4*/s srebrna renta..... 4* , avstr. kronska renta . . 4#/# « slata , . . 4*/c ogrska kronska „ . . . 4% . slata , . . . 4*/9 posojilo dežele Krasi:ko . 4Vf*/« posojilo mesta 8p »ct . 4V.§/. » n Zadar 4*/,% kos.-herc. Sel. pos. 1902 4*/, Seska de*, banka k. o. . 4«/ m m „ I. o. 4*/,»/. sst pisma gaL d. hip. b. 4l/ti/t pdft kom. k. o. s. 10«/, ?f....... 4» .,•, sast pisma Ianerst. kr. 47,7. - - ogrske cen. sel. kr....... 4 V/s «• P»- kip. bas. . 4*/,"/, obl. ogr. lokalnih ie- lesnio d. dr..... **/«•/• odL fte8k° ind- banke . 4#/, prior. Trst-Porež lok. žeL 4% prior. doL šel..... S«/. > Ja*, sel. kup. ' ,*/« . ♦V/, svit pot. ia šel. p. o. . SapsiSfiSu Sreike od L 18S01, .... ■ mu 1*44..... , ttaske...... _ mem. kred. I. emisije . . . . n • . ogr. kip. banke . . • B srbske k trs. 100— , mrske...... Baailika sreeke .... Kreditne ■ .... biomoske ..... Krakovske « .... Ljubljanske B .... Avst. rud. krila ..... OgT. mu ..... Sadolfove . .... SalcbnrSke ..... Dmsajske kom. ..... JnŠne železnice..... Državne ielesnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , . ... Zivuostenske . ... Premogokop v Mosta (Brni) . Aipinske motan..... Praške šel. in dr. dr..... Rima-Muranvi...... Trbovljeke prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. dmžbe . . Češke sladkorne družbe . . . V avl nt«. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci ...... RobUi......... Dolarji......... Žitne cene v Bu Dne 3. febrnarja Termin. Pšenica zs april . . . . sa Pšesiea . oktober .... Rž . april ..... Komna „ maj ..... Oves . oktober .... EflVktlv. No.pr.—.je. 100- 100 - 101 so 10O-100-101 50 107*5 10010 100-50 100 — 100 — 100-75 tf— 9S-60 31790 100-70 187 — 276* 167 50 SOS — 298 — 274 — 98 — 184 35 22 -47S-- 79-88-66 -53 65 29 90 65'— 74 — 633 - 89 60 jI 645 — j 1631 67425 i 786 !j 260 50 i 678 — 519-i4S6 - h?* — !• 806 — 54* — 188 — 11-35 19 11 23 51 2393 117-40 9o"45 263 50 4-84 101-— 100- — 102 30 1003S 100*80 10170 108-85 101'— 101- 20 100 90 101 — 101*75 10O-— 319 90 10170 189 40 279 — 169 60 318 60 308 — 280 — 102 — 136 35 23 — 487 — 84-— 92 — 71 — 65 66 30 91 srsi-— 543 — 90 60 646-1641 — 675 25 787 25 252 — 682 — 620 — 2496 — o2*- — 306 50 646 --189 — 11 39 iru 23 56 24 01 117-60 96 65 264-25 6- dimpešti 1906. 100 kg. 100 , 100 . 100 . 100 . 19-40 17 24 15 40 14 80 14 OG Meteoroiogičuo poročilo VWia* hmX mor)«m HO*.-3. fireanjl istumi tlak fOO*0 m U c* P i— -a Čas opazovanja Stanje barometra v mm | 2 Vetrovi Nebo 1. fl. sv. 1393 - 48 sr. vahod 2. 7. T 728 9 - 111 brezvetr jasno 2 pop 735 4 52 p. m. zah. jasno • 3. a sv 7.2TJ a. pop 734 5 7J4 8 735 3 35 — 07 44 moč. zah ar. jvzhod si. jug jasno oblaCno del. oblač. Srednia temperatom sobote in nedelje: —58 in -08', normale: —16° in —15°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. TrpvsH iič z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme 80 takoj v trgovini mešanega blaga Slavinec & Šeleker 317-3 Šmartno pri Litiji. — Kranjsko. Ićče sg izprašan mašinist ki je zmožen voditi manjšo elektrarno in poraben tudi za instalacije. Pogoji zelo ugodni. c61 1 Več pove upravništvo „S1. Naroda". WŠF* Talanda cejlonski čaj. Velefina znamka. Agenti za knjige in slike' kolporterji itd. lahko dosežejo velik postranski zaslužek s prodajanjem umetniško izvršenih razglednic Tpra&ania na trgovsko z logo ROBERT v Buda-Pestl, Hauptpoatfaeh No. 77. 9 Jutri, v soboto« dne 4. t. m. gremo pa zopet k „Novemu sveta" kjer bo Bravo, prijatelj, prav imaš! Tam je res vedno prav zabavno, posebno dober je pa tisti cviček, ki ga tako rad pije Matiček. Meni tudi ugaja prav posebno. Dobro zdravilo za moj želodec so pa tudi okusna jedila, k se tam vedno dobivajo pripravljena najskrbneje. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Za mnogobrojni obisk so priporoča 370 Fran Remic, restavrater. Zanimive znamenitosti! 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove % moćno zbitimi podplati, najnovejše obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi a pssrl sune •» 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 369 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Ces. kr. avstrnske državne železnice. 349B-10 Jfizke cene! I Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dne 4. februarja 1905: zadnji dan razstava i Ruske slavnosti v Toulonu in Parizu. V nedeljo, 5. februarja do sobote, 11 februarja 1905: Interesantno potovanje cesarskih veličanstev po Sredozemskem morju I¥e p «•!■** 11J t* ae nI«. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za iole in društva znižana vstopnina. V.hU don — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od *<*. do 9. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 372 1 r sltt 33.ei t ©13 s tvo. iz boljše hiše, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji 387-1 Fran Kraigher, krojač v Ljubljani, Kongresni trg štev. 5. Gospodarski odsek ne Doljnem Zemonu pri Ilir. Bistrici na Notranjskem opekarno za eno ali pa tndi za več let. Opekarna je v lepi legi tik državne ceste in ima dobro ilovico. Kupčija z Reko in Opatijo je prav živahna, osobito za opeko in ilebce. Najemnina po dogovora. Več pove Gospodarski odsek na Doljnem Zemonu. S60-1 ■81133 njžjjj 'o3e|q iipjjis 0|ued \o>\\j\ m 0|eq 'eoiaeSou e^suisp uj e*§oiu 'eoiAS^oj ;o^u; u; e5s|8 'eoidao e^suuep 'ioqoi judez 'edjes; '|)|iusedpejd 'e|u^ efupods 'eznig ::asoaoa eu^f^Mop^i: •inoqcan3 mi^ofvpBds u8atbjz z e6o|ez eu;p3 •e^BA^ GsfoAoaf'BU onpoA ujbao; qiUBJlUJ0U9J floqfeu zj epodsoS uj oaiep bz e2e\q edeupouj oJ3o|ez o^i|8a £1 3j; ue»s 0)iN3S3rdi0Qna C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvcd iz Trozr^-egra reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m peno« osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Sdzthal v Auasee, Solnograd, Cea Klein-Reining v Stejrr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m 2jutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianz^nsfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marij n« vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nn 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Danaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlik v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo- akovo, Ljubno, Čez Kle-n-Reifling v Steyr, Line, Budej9vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Duuaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop istotabo. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensteste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljhk (Monakovo-Trst direktni voz l. tn II. raz) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Du nuja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlove var), Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontibel. — Ob 4. ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzeusfesta, Pontabla. — Ob 8. an 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klem-Reifling, iz Stevra, Lioca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, H^ba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA LN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz traže, Toplic, Novegn mesta, Kočevja m ob 8. ari 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJl i J ANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m popolune, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 4o m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. 12 KAM- ; N1KA. Mešani vlak«: Ob 6. uri 49 m z.utraj, ob 10, uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve« er. Ob 9. un 65 m ponoči samo ob nedeljah in pra/.nikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki 5e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER & ko. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih strojev in orodja. Jamajka 3683-9 brez V8akoršnega umetnega aroma ali parfuma. Dobiva se po boljših špecerij-ekirt in delikatesnih trgovinah =- In drogerijah. -— 302*-18 12. Januarja 1905. Gospodu lekarnarju PICCOLI tf Li'mhljnni. Prosim, pošljite mi 12 ikatJjlo svojih prelzvrstnih salmijakovih pasti/. S spoštovanjem 359—1 Julija Milischka Dunaj, XIV.;f, Goidschlagstr. h Išče se za večjo gostilno v Ljubljani gostilničar ki ima gostilniško koncesijo na svoje ime. — Več se poizve v pivovarni G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, VVol-fove ulice št. 12. S79—8 Prodajalna v Kolodvorskih ulicah pripravna za nr rja ali zlatarja, ker v tej ulici ni konkurence, se odda za majev termin. Naslov oddajalca pove upravništvo »Slov. Naroda". 3H8-1 Izjava. Podpisani na^nanism, da nikakor nisem plačnik za katerikoli d