171 Kralj Matjaž (PrioMnje Fr. Hubad rižman je bil pisar pri nekej grašfini. Nekdaj gresta on in njegov gospod na sprehod v bližnjo hosto. Prideta vže tako daleč, da nista vedela, kje sta. (iospod si nn upa daljo. zatoroj se vrne domov, a Križman stopa radoveden naprej po gladkej stezi. Hodi in hodi, da so se mu vžo nogi Sibili. Solnce je bilo vže nizko in Kiižman se zat-ne kesati, da se ni vrnil z gospodom domov. V tom hipu zagloda, da ni vpč noben^ga pota naprej, nego sam6 nazaj. Izgubljal se je pot pod veliko skalo, a okolo in okoJo |e biJo vse goslo zarašfeuo. nTjejte kieka^ — reče sai)i v sebi — j,mar bi bil šel z gospodom nazaj!" Truden sede na kamen iu oglcduje skalo. Pod mahom ugleda napis. Glciia in gloda, a ne more razumeti, kaj se bcre; a toliko se mu je vender zdelo, da je nekaj od kralja Matjaža. Zdajci so odpre skala in na dau pride star mož, oblečen kakor kak minih. ' ';1 ,Kaj gledaš," vpvaša Križmana. "h "fe^iH«1! wTu se bere nekaj od kralja Matjaža, a ne morem razmotatl, kaj je!" nA)i bi morda rad kaj toč izvedel o tein?" vpraSa minih. cTo se zna, da bi," odgovori Križman. — nNa pa pojdi z inenoj!" rečo minih in ga pelje po luknji globoko pod zemljo. Prideta do 7A6 velike cerkve ter gresta vanjo. Eavno se je brala sv. maša; a vsi priiujoM so dremali. Se eelo maSnik ,je kimal z glavo pri oltarji. Minih sede v klop, ter namigae Križmanu, da naj sede tffc njega. Nekaj casa njolita. potlej ga pa polje ot\ okna do okna. Križman poglpda skozi vaako okno. Pri jeilnem je videl tolpo mrtvili Ijudi. ,Kaj je to?" vpraša miniha. ,,To je knga," odgovori miuib in mu povc vse, kdaj bode začela Ijudi moriti. Skozi dmga okna jc vidcl vojske, potreao, lakoto, suSo in druge takc stvari. Ko je pogledal skozi zadnje okno, videl je dve gori, ki ste bili priveznini druga na drugo. Med njima jo. bila velika tolpa konjikov in pcSeev. Med vojaki, pri lepo pregrnenpj mizi. sodol jp knvlj Matjaž saiu lepo napravljen. Obleka se mu je lesketala sampga zlata in kriva sablja mu je visela ob boku. Vsi vojaki 80 dremali, jedni so kitnaii z glavo na sedlu, a drngim je vže zlezla glava med koleni. Kralj je slonfl za mizo in spal. rKdo jo ta?" vpraša Križman. nTo je kralj Matjaž in njegosa vojska," odgovori rainih. Eavno je hotel iti 9 svojimi vojaei nad sovražnika, pa ste m zgrnili gori nad vojsko. Žo voliko lct spi tukaj. Včasi se zbudi kralj in vpraša, ali še letajo po svptu ono ptic-i>. ki imajo belo io črno perje na pcrotih, to so srake. Ako se mu pove, da letajo še, odmajc žalosten z glavo in zopet zaspi. Kadar pa ne bodo več lct-ile srake po svetu, zbudil se bode 8 svojo vojsko, priderl na svet in premagal vsc naSe sovražnike. Hude vojske bodo nastale oni Sas po vsem svetu. I.judstvo se bodc vojskovalo z ljndstvom, a kralj Matjaž bode premagal vse, in po sih dob bodo tako dobro na svetu, kakor sp bere v svetem evangelji, da bodc »jedeii blev in jeden pastir." nKdaj se pa bode vse to zgodilo in kdaj ne bode yeč srak na sveia?" vprasa Križmau. 172 jjPoskusi potegniti 6no sabljo iz nožnic," pravi minib. Na steni je visela težka sablja, kakeršue zdaj že ni videti nikjer več na svetu. Križmaa prime za roč&j in vlečo ;#ali zamiin napenja vse žile, komaj za palec jo potegno iz nožnie, in takoj mu zleze zopet saina nazaj. Ko so je pvikazalo n&koliko gole sablje iz nožnie, dvigali so vojaci in kralj Matjaž glave po konei in odpirali oči. Ko je pa sablja zlezla zopet uazaj, zaiireniaii so vsi. ,Glej, zdaj vže Se ni pravega fasa. Kadav se poroiii junak, da pride v goro ia potegue sabljo iz nožoic, takrat B6 bode vefi srak sa svet«, takrat so zbudi kralj Matjaž in planc z tojsko na svet," nIn kdaj ae bode porodil tak juuak?" vpraSa Križman. Ali minih ga osorno pogleda, udari za uho in izpuati. Tega mn niunreč ni hotel povedati. (Priateil J. ZatojKak V KXtyvkah.*) V. Bil je kralj Ma6jaž dober kralj. D»J je aame ziate (cekine) korati. Drugcga deuavja niso poznali. Zato so bili takvat v resniei zlati časi. Pod kožatiroi lipami so naši ofaki vsak dan se veselili in v sTitle kozarce rujno vinee natakali. Bil jc kralj Matjaž slovensk kralj — naSe gore list. Zbralo si ga je Ijudstvo na Celov&kem po]ji in v stareni Kernu je imel svoj prestol. Noč in dan ho bila odprta grajska vrata, vsak siromak si jo lchko izprosil milosti in pravice. Ker je, pa kvalj Matjaž bil zelo imovit kralj, bili so rou drugi kralji zavidni, in kakor gosenice na repiSči priSel je jedenkvat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, sovražuik nad Matjaža ia je pokon6al v krvavem J boji njegovo vojsko do sto zrestib junakov. Veuder kraij ni bil ubit, kcr je ' 1 bil pravičen. Ko ga jo v begu sovražnik že mislil zajoti, odpda se je skala v lvčicab, flo katerib je bil pobeguiJ, in skrila ga jo pred britkim me&pm sovražuikovim. Ondu pofiiva zdaj s svojimi juuaei, iu kadar mu bode brada vzrastla devetkrat okolo mize, dala ga bode gora nazaj, da srečno vlada slo-venski rod. Izvoljenim se vefkrat posreči. da pridejo do njega. Bil jo pri Pcžieali kovafi. Ko je nekoč iskal po gori glogovega rožuika za kltidivo, našel je duplo, skozi katero pride v bipu v prečuden svet. Vidi kralja Matjažti pri okroglej kamenitej mizi serleti in dremati a njegovi junaei so ]eža!i podolgoma njt ileh. Na mizi jo bila debela mošnja samib zlatnikov. Kovač jo jo vzel ia bil odslej bogat mož. (Davorin Trstenjak » ,Xoeicah ISS7. V)