176. številka. Ljubljana, soboto 4. avgusta. X. leto, 1877. SLOVENSKI Ishkja vsak dan, iivseuii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti preieman za avstro-ogerske deželo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ■ s eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. la mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake volja inilans cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno pot i t-vrsto ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. L/opiiti naj ae iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Oprarmitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vojska. Pred končanjem uredovanja nijsmo dobili nobenega telegrama. Z boji šča na Dunavu torej denes nij nič važnih novic. 0 velikej vojski Ahmet-Ali-paševej, ki se je od Sunile nekam vzdignila, ne čuje se nič. Turška širokoustnost je tako velika zdaj, ko Busi nijso mogli T le v ne vzeti, da nem-Skutarski listi uže pišejo, kakor da bi Rusi pobiti bili. Temu nasproti pravi berlinski list, da ravno hladnokrvnost, s katero Rusi svoj nevspeh, kjer ga imajo, odkritosrčno in pošteno sami poročajo, je najboljši porok, da si je ruska armada svesta končne zmage. O življenji v ruskem ta borju se či-tajo zanimive reči. Oikar so vojaki v Bolgariji, se živežem bolje preskrbljeni, nego prej. Po deželi se pa dobiva še več, nego se je pričakovalo; letošnja žetev je prav obilna in se tudi takoj uportblja. V velikem malinu v Ma-rinopolu je ustanovljena tudi vojna pekarnica, in kruh prihaja, reči se Bine, kar naravnost s polja. Mesa se v deželi ne manjka, tudi vina ne. Tudi sadja je dovolj. Markitenderji pa hodijo zdaj uže za vsemi vojnimi oddelki in dajo vojakom ne samo to, kar jim je treba, nego jim še s čem drugim postrežejo, kar je uže bolj potratno; pa ti ljudje tudi nijso dragi; rajši prodajo več, pa po ceni. Se ve da v primeri s cenami, kakor so pri nas, se te cene ne dado primerjati, kajti vedeti je trebn, da prodajalci dobodo vse daleč iz Bukreša. Zdaj pa je tudi v Sistovu napravilo se skladišče vsakojakega živeža. Najboljše se trži z vinom. Tega vojaki prav mnogo popijo in častniki si večkrat pri- voščijo šampanjca. Ruski častniki so veseli, večjidel bogati in si lehko tega dragega vina s penami privoščijo, kadar jim drago. Pa si napivajo, si čestitajo in žive vedno v trdnem upanji, da bode končno le vendar zmagalo rusko orožje. Eden se spominja na ubitega prijatelja, drugi svoje soproge in otrok v domovini, drugi zopet staršev, bratov in sester, in kadar se kozarci iznova natočijo, vselej se razlega po ostrogu gromoviti „ura!" Zjutraj in zvečer je v glavnem taboru godba. Bulgarska hiša na vrtu je napravljena za jedilnico in tam se pri velikokneževej mizi zbirajo vsi višji častniki. Kar se tiče ravnanja z vjetimi, poroča dopisnik dunajske „Presse" tako-le : Turki ne prizanašajo nikomur, naj bo kakoršne stopinje Če; nij jim mari, aii je oni, ki jim pade v roko, uže ranjen ali še zmožen boriti se. Resnica je, ki zasluži, da jo izve cela Evropa, da Turki ranjencem glave režejo, da jim telesa mesarijo. Turški vojaki, ako se sme tem zverinam tako reči, se ne zmenijo, če je sovražnik smrtno ranjen; njim nij mari, če jih prosi požirka vode ali pomoči. More ga, ti pasjeglavci, kajti ne more se jim v bran postavljati. nKoran tako ukazuje!" pravijo turški ujetniki. Turki ne poznajo narodnega prava, kajti koran ga ne pozna; genfske pogodbe tudi ne poznajo, saj koran nikjer ne govori o njej. O zverstvih, katere sicer Turki dopri-našajo na ujetih Rusih, poroča „Agence Russe" iz Tirnovo: Veliki knez Nikolaj je vprašal IG vjetih turških oficirjev, zakaj Turki vjete Ruse tako mesarijo in jim ude proč režejo ? Oficirji so odgovorili, da jim je turška vlada v Carigradu dala uže od početka vojske povelje, vjete Ruse na vse mo- goče načine trpinčiti in mesa riti. — Dajte zdaj še izgovarjati te svoje zaveznike, vi podkupljeni šmoki in vaši nemčurski tovariši in govorite še daljo o „ruskih zverstvih.11 Saj vas pozna ves svet. Magjari in Slovani. Pod pokroviteljstvom Mithat-pašo se ma-gjarizem pripravlja, da bi svojo vojsko postavil na noge proti Rusiji in Slovanstvu. Klap-kiu klic v boj: „Če se Turčija porazi, potem smo osamljeni proti Slovanstvu in to nas stlači" ta bojni klic vse Magjare navdaja z osupnenostjo. Oni pač dobro vedo, kaj so zagrešili nad Slovani in kaka nei/.brisana gnjev so je proti njim morala nabrati v slovanskem srci. Enak strah, kakor oni, ki goni turške mesarje v Adrijanopelj in Carigrad, enak strah se javlja tudi v vrstah Magjarov. Pa strah je slab svetovalec, in jed, ki jo bode skuhal Midhat-paša, bo Magjarom trž-kone v žalodci ostala. 01 teh junakov dualizma pač nij previdno, da se na ta način zbirajo okolo Midhata. Mnogi bodo to imenovali škandal, kar je nam le povoljna frftza, da se razmere izčistijo. Čem bolj se dualisti podajajo na taka pota, na katera Slovani in Rumuni gotovo ne pojdejo za njimi, tem glo-bočje bode brezdno mej onimi in temi. Drugo potem uže pride samo od sebe. Menda ne bode zdaj še v vnanjej politiki prišlo ono iznenađenje, ki Be je Magjarom 1. 18G7 posrečilo v notranjej politiki. Pa ne da se tajiti, da ima veliko upanja o vspehu, in bržkone bode terorizem tudi zdaj porazil one, ki so se takrat dali terorizirati. Kaj pa bode nasledek temu. Magjarski radikalci in njihovi zavezniki iz ostroga laži liberalnih Nemcev so užo enkrat prouzročili katastrofo, in rogovilili terih mi sami nemarno; visoki ljudje imajo radi male žene, a visoke, junonske ženske do-padajo se posebno malim ljudem; mršavi imajo radi polnost, a debeli ljudje gore za „vitko telo" in gracijozen pojav; začrneli ljudje se lehko zaljubijo v plavkinje, a plav človek vzdihuje za črnimi lasmi kakovo Židovke. Isto tako je i moralnimi svojstvi. Resni ljudje ljubijo lehkomiselne glumice in pevkinje, katerim jo poklic v idealnih regijouih, a mej tem ljudje idealnega smera imajo radi žensko, katera je trezna in praktična, dobra gospodinja; ljudje, kateri so molčeči, poslušajo z posebnim veseljem razgovor kakove mlade, lehkomiselne devojčice, čeravno ta razgovor morebiti nij posebno duhovit, in tako se pogosto najde poleg molčečega moža žena, katera mnogo govori. Kakor se jednaki poli odbijajo, a nejednaki pnvlakajo, tako tudi človek išče v ženi dopolnenja samega sebe. Telesna lepota je brez sumnje krasen dar O ženah, katere nijso lepe. Mnogo se je uže govorilo in pisalo o žen-Bkej lepoti, mnogo peres — posebno pesniških — pišočih slavo in hvalo ženskej lepoti, o belem in rudečem licu, bisernih zobeh, črnih, velikih trepalnicah, o laseh črnih, ko noč, o koralnih ustnicah itd., se je užo pokvarilo, a sedaj je neki Nemec našel za dobro, da tudi onim ženskam posveti jeden članek, ki ne oča-ravajo s svojo lepoto, ali kakor on pravi, ki 80 grde. Mi bodemo tukaj v kratkem priobčili zadržuj tega članka. Pred vsem vriva se nam dvojno vprašanje: prvo, je-li se sploh nahajajo grde ženske? In diugo, katere ženske so grde? Iz celega članka zgoraj omenjenega Nemca Bledi, a tudi mi mu moramo pritrditi, da gr- dih žensk v pravem pomenu besede nij. Grde bi bile one ženske, katere se nam ne dopadujo, to mi dobro vemo, da se o okusu ne da prepirati. Ženska, katera se jednemu ne dopada, more biti drugemu predmet obožavanja. Ženska, katera nam ugaja, je y naših očeh lepa, ker nij mogoče ljubiti koga, a smatrati ga, da je grd. V Senegalu n. pr. dopadajo so debele ustnice in plošast nos, a Evropejci ne smatrajo to za atribute lepe ženske. Razne narodnosti imajo v tem različen okus, isto tako tudi razne dežele. Ljudje različne narodnosti, različnega zanimanja, različnega načina življenja in izobraženja imajo naravno tudi različne pojmo o lepoti, različen okus. Slovenec misli drugače o lepoti, nego Laplandec; vaški fant z licem od solnca izgorelim in žu-Ijavimi rokami misli si drugače ideal lepe ženske, nego na primer kakov slikar ali pesnik. V obče se lehko reče, da mi moški iščemo pri ženskah one fizične posebnosti, ka- 80 tako dolgo, dokler jih nijso ruske puške ugnale. Kdo more povedati, v kakej obliki se bode kotirala prihodnja analogija, ker so se konstelacije spremenile ? Angleška nepoštenost. Ruski časopisi so proti Angleškej čedalje bolj vzburjeni „Sovremenja Iz vještija" povprašujejo ironično: „Ali je pač verjetno, da bode Angleška Galipoli zasedla s 25.000 mož ? To sicer ne pomeni nič; a kakoi mi čujemo, hoče lord Derby v parlamentu izreči, da to nema pomeniti druzega, nego da se potrdi angleška nevtralnost. Ako ide tako dalje, bodemo še doživeli, da bodo Angleži Sveaborg in alandske otoke začeli bombardirati, pa bode angleški državni tajnik še vedno v parlamentu trdil, da je to nevtralnost. Kaj pa je potem vojska, ako je to nevtralnost? Po zdravej pameti je uže to žaljenje nevtralnosti, da se angleški general Kemball v Aziji udeležuje boja na strani Turkov. To trdenje Derbvjevo je torej nesramna ironija na vsa obstoječa mejnarodna načela. Angleška hoče teritorij turške države posesti, ta pa se vojuje z drugo oblastjo. „ Se ve da, od Angleške smemo vse pričakovati. Zato bodemo pa tudi mi Rusi drugače začeli delati. Sultan je pripravljen vse podpisati, kar Rusija zahteva. Turčija pride lebko v popolno jerobstvo Rusije; kaj pa bode potlej s „prijatelji" Turčije? Pobrati se bodo morali iz države njegovega mohamedan-skega veličastva, če z lepo ne, jih bodo pa ruski bajoneti ven izsuvali. V tem smislu pišo o angleškej politiki tudi drugi ruski listi. Da pa se Rusi, kljubu malih nesreč zadnji čas tudi še Angleža poleg Turka ne vstrašijo, kaže, da so si svesti, da dosežejo svoj namen osvobojenja slovanskih bratov. Če so zadnji čas imeli tu pa tam nesrečo, bode jih to obodrilo še o pravem času k večjeej previdnosti, in potem jim tudi sleparska in nepoštena Angleška ne bode škodila. Politični razgled. MOtrmnJe dežele. V Ljubljani 3 avgusta. Minister Tisztn je sprejel deputacijo buda-peštanskega taborja in je na njen ogo-vor rekel, da trajno pomagati zoper grozovi-tosti bode mogoče še le s končanjem vojske; nepoklicano vmešavanje kake posamezne obla sti bi vojsko lehko razširilo. Vlada Tiszina bode, p r e m a g a v S i naj pravične jša čutila (t. j. sovraštvo do Rusov) le en cilj pred očmi imela, da se varuje kolikor mogoče kri in blago narodovo, a da se varujejo tudi interesi monarhije nasproti temu, kar se bode v prihodnosti zgodilo, in da se za to ob primernem času primerni pripomočki poprimejo, sicer pa vsako prenagljen je opusti." Vitanje driave. Iz Il*ff/f4ift,i se poroča, da je nemški konzul rekel, da Nemčija sodi, da osnovanje malih samostalnih držav v slovanskem jugu nij zoper interese evropske. — Tako sodi ves pameten svet zunaj Magjarov, ki so od sovražtva do Slovanov pol zblazneli in pa troha nemških judov na Dunaji. IfMithaU paša je še zmirom na Dunaji in ker ne more vedno z Andrassvjem govoriti, sprejema Magjare in Poljake in snuje plane zoper Ruse. Turjrki minister vnanjih zadev Aariii paša, komaj postavljen, je uže padel in Ser-ver paša je minister postal. Uzroki nijso znani. Dopisi. Is Gorice 31. jul. [Izv. dop.] (Goriški Slovenci.) Da smo goriški Slovenci v teku 10 let jako napredovali v narodnem obziru, nam ne more nihče zanikati. Prvo iskro k narodni zavesti je položil Šempaski tabor leta 1868. Da se je ta iskra širila ter vzplamtila, skrbeli so goriški rodoljubi pod vodstvom slavnega rojaka, očeta goriških čitalnic, dr. LavriČa. Osnovale so se besede po deželi, h katerim je goriška inteligencija ter dijaštvo zahajalo, spodbujala prosto občinstvo ter navduševala je za narodno sveto reč, za milo domovino. Kolikokrat je šla cela tropa goriških Slovencev, na čelu jej neutrudljivi dr. LavriČ, v goriško okolico k besedam in narodnim shodom. Kmalu so naši rodoljubni možje spoznali, da je neobhodna potreba vstanoviti politično društvo za brambo narodnih pravic ter društveni list za razširjenje narodne zavesti za obrambo proti lahonskej pogoltnosti. Osnovalo se je 1. 1870 politično društvo „Soča" z enakoimeno-vani m glasilom. Đa ima „Soča" veliko zaslugo za probudo prostega naroda na Goriškem, je obče znana stvar. Po „Soči" zasejano narodno seme je dospelo do lepega razvitka in naš kmet se zaveda, da je ud velike majke Slave, da ima braniti svojo domovino proti vedno bližajočemu se lahonskemu napadu. Leta 1872 rodila se je nesloga mej goriškimi Slovenci. Mogočna narodna stranka se je razcepila v od prirode, no tudi ženska, katera nij lepa v obrazu, tudi ona se drugim lehko po svojih vrlinah dopada. Izraz, lehkost v gibanju, gracija vnanjosti, takt itd., vse to lehko pokrije fizične pomanjkljivosti, in tako lehko postane lepa tudi žena, ki nij lepa v obrazu. Prave, popolne lepote so redke in imajo ta „malheurK, da nas puste hladne. Mi se jim Čudimo, ali jih ne ljubimo, ker lepotice, katere vedo, da so lepe (a katera ne ve tega ?), nemajo živosti niti okretnosti. V monotonnoj pravilnosti svojega gibanja so kakor labuđi na jezeru. Mi jih gledamo z očmi, vidimo njihovo majestetično mirnost, s katero se gibljo na površju jezera, ali čez pet minut se obrnemo od njih in rajši gledamo drobne goske in račice. Te nijso tako lepe, kakor labudi, ali so živahneje in okretneje — te nas bolj zanimajo. Izredno lepe ženske sicer občudujemo, ali jih ne ljubimo. Ko bi prišlo do izbiranja, mi bi raje imeli njihovo sliko nego nje same. — V obče občudovanje redko prouzročuje ljubezen. Ono, kar občudujemo, zdi se nam, da je nad nami, da je daleko od nas in da ne moremo priti do njega, nasprotno ono, kar ljubimo, to se nam dozdeva, da je blizu nas, da moremo dospeti do njega, da ono z nami misli, z nami čuti. Sijajne posebnosti lehko prouzroče naše občudovanje, ali ljubezni ne. Radi tega pogosto ljubimo kakovo žensko, ki ima to aH ono pogreško. Lehkomisclnost obsojajo moralisti, a koliko je žensk, koje se baš radi svoje lehkomiselnosti in trmoglavosti dopadajo. Neker pravi, da bi njegova žena bila jako ljubeznjiva in mila, samo da bi imela kakovo-koli pogreško. Kadar se spomnimo žen, kojih imena so zapisana v zgodovini radi tega, ker so si umole pribaviti naklonjenost in ljubavno strast pri slavnih možeh, vidimo, da to nijso bile vselej lepotice prvega reda. Tako na pr. tvrde klerikalno in liberalno stranko; uzrokov tega razpora nočem tu naglaševati. Po tem razponi smo imeli dva lista, dve društvi. „Soča* in „Glas" delala sta neumorna za razvitek naroda na Goriškem, vsak pri svojih privržencih. Narodno gibanje na Goriškem bilo je tedaj v naj živahnejšem stanji, vse je bilo navdušeno, vse je delalo. Mladina je bila vneta pod vodstvom odličnih mož, v prvej vrsti pod ljubim očetom Lavričem. Besede, shodi, petje se je vedno vrSilo v mestu in okolici. „Soča" je imela najboljši sodelovalce na svojej strani. Osnovali so se še drugi časopisi za kmeta, imeli smo: „Kmetovalca"f „Gospodarski list" zraven „Soče" in „Glasa". Tedaj za Primorsko polovico preveč. Onemoglost se je bližala, začelo se je misliti na zopetno slogo, na združenje strank v eno mogočno narodno celoto in na skrčenje životarnih listov. Leta 1876 pobratila se je „Soča" z „Glasom", „Kmetovalec" z „Gospodarskim listom". Marsikatero pravo rodoljubno srce je radostno pozdravilo goriških Slovencev složnost. Vse se je nadejalo večjega delovanja na narodnem polji, živahnejšega razvitka narodne zavesti ter mogočnejšega varuha narodnih pravic v enem društvu z enim listom. „V slogi je moč!" to pa se žalibog pri nas nij obistinilo. Pač pa je po slogi se lotila goriških Slovencev neka malomarnost. Zginolo je ono prejšnje navdušenje, drug se je na druzega zanašal ter si mislil: „Kaj bom se trudil, vsaj sedaj imamo „Slogo!" List „Soča" nij imet poprejšnje duševne podpore, posebno pa po bridki osodi, ki nam je oropala moža najčistejšega značaja, neumorno delujočega dr. LavriČa. A mej goriškimi Slovenci imamo še može, ki so ohranili svoje prepričanje, rodoljube, ki bodo vse žrtvovali, da se zopet poprimemo prejšnje delavnosti in da po Lavriču zasejana narodna zavest ne propade. In v dosego tega je v prvi vrBti potreben dobro uredovan list, kajti goriški Slovenci brez lista smo mrtvi. In sramota za nas, če bi prišli iz štirih listov na nič! Zato pa smelo povem, da nas je dopis iz Trsta v zadnji št. „Soče" in oni v št. 171 „SI. Naroda", ki sta baje oba iz ene in iste kovačnice, prav nevšečno dirnul. V onih dveh dopisih se kar smelo zahteva, naj se „Soča" vtopi v „Edinost", ter izhaja list za celo Primorsko v Trstu, ne da bi se nas za svet vprašalo in ali bi bilo to iBtodobniki, da ona Lavra, kojo je Petrarka, toliko opeval, nij bila najmanje lepa. Isto tako tudi Zofija Monierova, v kojo se je Mirabeau tako strastno zaljubil; Ju lika Bondelijeva, Wielandova ljubica, bila je prilično grda, tako tudi Kamargo, koja je nekedaj po Parizu triumfe slavila, a moglo bi se jih še več nabrojiti. Ne biti lopa nij torej nikaka nesreča za žensko, ker se to pri njej lehko stokratno nadomesti, ter se tudi pozabi, da nij lepa. Znano jo, da je skoro vsaka žena, ki nij lepa, duhovita. A to je naravno, ker kakor vsakdo, tako , tudi žena mara za to, da kaj velja v društvu, v kojem so nahaja; kakor je poklic žene, da postane ljuba, in kakor devojka ne more do ' tega priti, da postane čija nevesta, dokler je kdo ne opazi in začne spoštovati, to je potem i vprašanje, kako naj si ona pribavi to spošto-! vanje? i Lepota privlači pažnjo, sama po sebi, kjer- koristno ali ne. Oni dopisnik kar na svojo roko dela, a ne ve, da Goričanje se ne damo komandirati ter po nobeni ceni; ne oropati lista, ker če bi do tega prišlo, dali bi žalostno 8vedočbo, da Brao zaspali, da nij smo imeli mej soboj LavriČa, ali pa da ga hočemo zatajiti. Lavrič je bil duševni začetnik „Soče", društva in lista in teško mi je razumeti, da sedaj v TrBtu bivajoči g. urednik „Soče,u kateri naše narodne razmere popolnem pozna, ki dobro ve\ da Goričanje ne moremo biti brez lista, on, ki mu je bila „Soča" čez vse, da bi on sedaj pritrdil njenemu propadu ter hotel staro čestitljivo ime „Sočo" vtopiti v „Primorsko Edinost*. Dobro se spominjam, ko se je snovala goriška „Sloga" se nij ho telo na nikak način odstopiti od imena lista „Soča", kajti „Soča" je uže našemu ljudstvu priljubljena in izgubila bi uže s spremembo i;neua vso simpatijo na Goriškem. — „Soča" nij materijalno nikdar slabo stala in če tržaška „Edinost", kar sama toži, materijalno slabo :Btoji; naj se ona združi s „Sočo" a nam nij treba zjediniti se z njo, pač pa tržaškim Slovencem z največjim veseljem odpremo njene predale. Kolikor je listov izhajalo v Trstu vsi so žalostno poginili, in ravno tako se je bati pogina skupnega lista. „Soča" ima v goriškej okolici 5 krat več naročnikov nego v tržaškej in pred par leti ponujalo se je Tržačanom 200 utisov „Soče", ■da ne bi izdajali svojega lista, a zdaj zahtevajo, ker imajo „Sočinega" urednika mej soboj preselitev lista, kakor da bi bilo na uredniku vse odvisno. Dopisnik tega ima priložnost sleherni dan govoriti z odličnimi narodnjaki, a smelo povem, da so vsi jedne misli, da Goričanje ne smemo ostati brez svojega lista, ter ne pustiti, da bi se nam diktirala politika iz Trsta. Naravnost pa pravijo merodajni možje, daje smešno, da bi prihodnji „Primorac" prinašal hrvatske spise, kajti istrijanski kmet ne razumi pravilne slovenščine in goriški ne hr-vatščine. Tudi se ne bodo naši bratje Hrvati naročili na omenjeni list zato, če bo imel vsakrat po en ali dva spisa v hrvatščini. Pa tudi imajo Hrvatje v Trstu dobro uredovan list, „Našo Slogo". Zakaj tedaj kratiti „Naši Slogi" gradivo, ter izpodjedati jo materijalno ? „Soča" je namenjena prostemu ljudstvu in naj ' bo pisana v domačem prostem jeziku! Za inteligencijo imamo „Slovenski Narod", kateri večkrat kaj citira iz hrvatskih listov in bi se koli se pojavi, a koja ženska nij lepa, ta si mora z drugimi posebnostmi pribaviti pažnje in spoštovanja. Njo žali in srdi, da ostane neopažena v društvu, ter jej to ostri um in budi jej duh, da poizve in posmatra,. tira jo, da z duhom svojim sč silo pažnjo na se obrne. In to se jej navadno posreči. Nahaja se mnogo žensk, koje nijso lepe, a umejo s svojim duhom pribaviti si spoštovanje in ljubezen. Nasprotno lepa žena, koja ve, da njena lepota uže vseh pažnjo na se obrača, ta včasih misli, da jej nij treba duhovitosti niti bistroumnosti, misli, da je to nepotrebno, ter se niti no potrudi, da pokaže svojo duhovitost. „Ko sem bila še mlada," rekla mije ne-kokrati neka gospa, koja uže nij več mlada niti lepa, „bila sem prilično lepa in prilično — bedasta. Ali v osemnajstem letu dobila sem 03epnice, koje so me strašno pogrdile, a v istej meri, v kojej sem se morala braniti preziranja in zasmehovanja radi mojega ska- tudi gotovo ne branil sprejemati redne hrvatske dopise. Pa tudi, kdor se hoče hrvat-Ščine učiti, se je ne bo učil v enem mesecu po par hrvatskih dopisih, nego si bo rajši naročil kak znanstveni hrvatski list. Narobe pa ne Hrvatje slovenščine po tedniku, pač pa po druzih znanstvenih listih. Končno pa, če uže hočejo Tržačanje imeti svoj list, makari tudi „Sočo", ker je lastnina tam bivajočega g. urednika, svobodno jim, mi si bomo če ne bo mogoče drugače, vstanovili pa rSočico", a tega ne bomo nikdar dovolili, da bi se uresničilo prerokovanje naših nasprotnikov, zagrizenih lahonov, da nijsmo zreli, da hodimo rakovo pot ter da kar smo v 10 letih priborili, sedaj malomarno zapravljamo! Dixi et salvavi animam meam. T. F. Iz l»r*»jj«» 1. avgusta. [Izv. dopis.] (Akademikom in abiturijentom narodnosti slovenske.) Bratje! Velika doba, katera je Slovanstvu prišla, zahteva od nas junakov slovanskih povikšano činost, neumorno delovanje na polji narodnem, ker na nas je biti prvim in ne zadnjim v borbi za novo idejo našega zbližeuja, pobratenja. Mi češki dijaki, sinovi naroda, kateri gori za svete pravice Slovanstva, gledali smo vselej nalogo svojo izpolniti, mi se trudimo za to, da bi vzajemnost slovanska ne ostala ntčev, prazen glas, ampak da bi se uresničila misel, v kateri samo počiva moč in bodočnost nas vseh. Če pa ima hrepenje naše imeti vspeh, ne smemo ostati osamljeni. Saj imamo toliko bratov po širokih domovinah slovanskih, h katerim nas veže ena in ista kri, eden in isti cil in slovanski čut; tiste brate radi bi po-zuali in z njimi v ožjo zvezo stopiti. To pa bode mjbolj mogoče, če sinovi vseh slovanskih plemen v večjem številu, kakor je doslej bilo, zapusteč neprijazno tujino, vstopijo v vrste naše, če tudi Vi, akademiki slovenski, bodete izpolnovali študije svoje v Pragi, v srcu češke zemlje, v sredi Vam bratovskega naroda in ne mej temi, kateri za Vas, Vaše čute še misli nemajo. Dobro došli nam bodete, kakor bratje bratom, odkrili nam bodete svoje hrepenje in poznali naše prizadevanje — le tako če se v hrabri mladosti navadili bomo drug poleg druzega v borbi za svete pravice svoje stati, našli se bomo zopet, ko pozneje nas važne stvari pod zastavo de lovanja klicale dobo. Društva naša imajoča ta namen gojiti vzajemnost in kulturo slovansko, upajo od ženega lica, v istej meri postajala sem duhovita." Marsikatera žena ve jako dobro, da se cela njena podoba ne more „lepa" imenovati, ali ona ima kako pojedino lepo stran, pojedini del lica in telesa, o kojem ona ve, da niti najstrožji kritik ne more reči, da nij iep. Potem se ona trudi, da to stran kolikor mogoče na videlo iznese. Koja ima lepe zobe, ta uže najde vsak trenotek priliko, da se smeje, a ona še lo, ki ima jamice na obrazu! Druga rada nosi izrezano haljino, — Čeravno nij moda in saisona. Tretja ima lepo roko in žilice; ta nosi kratke rokave, a v društvu neče obleči rokavic, nego se z lepo ročico kot pahalnikom hladi, razširivša drohne prstiče, na kojih je polno prstanov. Koja ima lepe, goste in velike lase, ta se uže ume tako očešljati, da njene laso vsak opazi, in da se vidi, da so njena vlastnina. (Konec prih.) Vas bratovske podpore, kakoršno zasluži višji njih namen. Upamo vsi, da bomo našli v srcih Vaših odziv onih čutov, kateri nas siljo Vam klicati: Vstopitiv naš krog vzlato majko Prago k razvoju slovanske vzajemnosti, našega pobratenja. Dano v Pragi dne G. julija 1877. Češki akademiki. Opomba: Slavne redakcije ostalih slovenskih časnikov se prosijo to ponatisniti. Iz m ni I- Vida pri Zatičini na Dolenjskem, 30. julija. [Izv. dop ] Pred volitvami je bil znani Vesteneck popolnem gotov, da bodo pri nas, t. j. v Trebnjem, njegovi tovariši nemčurji zmagali. V tem smislu je pritiskal, kolikor je mogel. Pri sv. Boku je spoštovanega moža poštarja g. Čoža strašil 8 tem, da bode pošto izgubil, če ne voli pO njegovoj volji. Gospod Čož pa je mož, on ne prodaja svojega prepričanja, ampak stoji kakor skala trden za domovino. Za to je volil po svojem srci narodno. Zdaj pa denašnjo „Liib. Ztg." v roke vzemite, pa boste videli, da je g. Čož res pošto izgubil, razpisana je na novo. Kar je Vesteneck pred volitvijo za-žugal, to je držal. G. Čožu se ne more ni najmanjša nerodnost dokazati. Ali nijso to svobodne volitve? Iz F«) u to lil vie sie s lov eni s ch konnen". — Deček je bil sprejet in jo izvrstno napredoval. On je znal seveda nemški, samo pogovarjati se v nemščini z direktorjem si slovenski deček nij upal. — Drug dokaz, da so morebiti naši učitelji bolj zavoljo svojega narodnega prepričanja nadlegovani, nego zavoljo slabega učenja nemščine, je to-le: Dva dečka, brata, sta dovršila, eden letos, eden lani tukajšnji 5. razred (1. realka) in zdaj sta uže pisarja pri tukajšnji sodniji, ki se ve da nemški (z malo izjemo) uraduje. Starejši deček je uže s t al ni diurnist z mesečno plačo (menda 23 gld.), dasiravno je še le 15 let star. Od kod znata dečka nemški jezik v govoru in pismu?! Prosimo odgovora. Domače stvari. — (Tabori zoper Turke in Ma-gjarc.) Čujemo, da so rodoljubi na več krajih Slovenije uže vložili prošnje na c. kr. okrajna glavarstva za tabor z resolucijo proti-turško. — (Deželni odbor) je v svojej seji koncem julija določil pogoje, pod katerimi se bodo razpisala zidarska in druga dela pri zidanji nove norišnice v Studenci pod Ljubljano. — (Cesarjev rojstveni dan) se bode v ljubljanskej ljudskej kuhinji s tem slavil, da bodo v tem zavodu, ako bode mogoče, dobili vsi ljubljanski reveži 18. in 19. t. m. obed brezplačno, t. j.: juho, meso, prikubo, pečenko se salato in četrt litra piva. Nabralo se je uže potrebnih novcev za 300 revežev. Naprošeui etno pak objaviti, da se bodejo novci za ostale reveže, — oziroma za hrano, — v Klein-maverjevi knjigoprodajalnici nabirali. Ljudje blažega srca naj torej svoje doneske ondi vplačujejo. — (Sneg) je po naših planinah zapal, za to se je pri nas močno shladilo. — (Cesar) je podelil prebivalcem okolo Celovca, katerim je toča žetev uničila, iz lastne blagajnice 1000 gld. — (Kmetijska razstava.) Piše se nam: V Radgoni bode letos kmetijska razstava. Dasiravno z-lejie §nipnrtteatt. kajti ne tlajtt se zlttttun /'lmf i i, ker takt* mtfjln in utjtitlttt* Sttraeijo. I'rosim, i/a te »taje rrslc iilat/t**' i'laveStt'a jut vtisni kiti na* xnanite. Dones prosim, da mi pošljete paket prsnih bonbonov iz sladnega ekstrakta. Spoštovanjem ]Ctii*l H€.'i-