139. Številka.
„SdlBOBt" Izh «fa •■krat mm daa. ritn Mialj
pr tcalkov, ob 4. ori svečar.
Karetataa saaAa :
ca eelo lato ........SA
u pol lata • ........ lt
ti Satrt lata........C
varofiaiao ja plačevati naprej. (S« brac prfloiene larolih« M mm oetra.	_
Fo tobtkiimk v Trato m prodajaj« pa-•aatesaa Številke po C atotink (S sv«.); teran Trrta pa po 8 »tmink (4 avfi.)
Talafaa Itv. 87«.
pommvijm
Tečaj XXVII
dinest
Glasilo političnega droitrm „Edinost" za Primorsko.
▼ edlaeetl J«
0«lMl
m rataaajo po muh v petita. Sa »tf* kraiao ■ ar o čilo a primera i« popniitom Poalaaa, oaaartaiea In javna aahvalo do-aifl ocImI Itd. m računajo po pofiodbe
▼al dopiei aaj aa poftiljajo arednlltva Mefraakovani dopiei ae ne aprejemajo Bokoplai ae ae vračajo.
Ilaročaino, reklamacije in ogiaae apie-]eaaa spravalltva. Naročnino In oglaae je plačevati loeo Trat.
C redalitv* la ttekarna ae nahajata v allel Oarintia Itv. 12. Cpravalitve, ta epiaJeMaaje laearaUv v ulici Molia piaeolo itv. 3, II. nadntr.
'adajatelj In odeovorni uradnik F r a B
d sik.
keaaordja liata „Edinoat,, a Tra
FetindTaisetletnica vojne osvobojenja Slovanov v PMro.
Letošnje leto je za vso Rusijo in slovanski svet vesel praznik. Obhaja se spomin krvave vojne, ki je redila balkanske Slovane turškega jarma. Stoletja so minila od tistih dob, ko se je pred Evropo postavil sfinks, ki je delal diplomatom in državnikom mnogo preglavice. Napenjali so vse sile, uporabljali vsa možna sredstva — ali sfinks je stal neomajan na svojem mestu. Ta sfinks je — vztoeoo vprašanje, katero je Rasija deloma rešila v letih 1877. in 1878. 20. junija 1876. sti Srbija in Ćrnagora napovedali Turkom vojno! Toda razmerje sil je bilo prenejednako. Slovanska zaveznika sta imela komaj 100.000 vojakov, a Turčija okolu 700.000. Posledica temu je bila da je bila vojna generala Cernajeva dne 17. oktobra 1876. pod DjuniŠem popolnoma poražena. Tedaj je srbski knez prosil Aleksandra II. za pomoć. Že dne 19. oktobra 1876. je ruski poslanik v Carigradu, general-adjutant grof X. P. Ignatjev, podal porti ultimatum, na kateri je Turčija odgovorila koj drugi dan s premirjem s Srbijo.
Ali vzlic vsem prizadevanjem Rusije ee porta tudi skupnim zahtevam evropskih kabinetov ni udala, in vsled tega je dne 12. aprila 1*77. imperator vseruski Aleksander II. napovedal Turčiji vojno, ki ee je završila na toli lep način.
Spomin te plemenite vojne obhajalo je »Slavja nskoje blagotvoritel-noje obsčestvo vPeterburge« rine 12/25. maja t. 1. Ob 5. uri popoludne je bila v PetropavlovBki cerkvi panihida (zadušnica) za carja-osvoboditelj a in za vse junake, padle v tej vojni. Zadušnice so se udeležili dvorni dostojanstveniki, generali in množica ljudstva.
Ob H. uri zvečer zbralo ee je v veliki dvorani »obščestva častnikov mornarice in vojske« nad 3000 najizbranejšega občinstva. Dvorana, katero obkroža z vseh strani prostrana galerija, je bila bajno okrašena a tro-pičnimi rastlinami in sijajno razsvetljena. Mej občinstvom so bili zastopani najviši sloji. Dva velika kneza, cela vrsta generalov v gala-uniformah, mej njimi vojni minister Kuro-patkin, najvišji dostojanstveniki, krasen venec
dam: vee je prihitelo, da dostojno proslavi ta skupni praznik vseh alovanakih narodov. Prisostvovali so sla vnos ti: člen gosudarskega sovjeta M. N. Galkin-Brasskoj, bolgarski di-plomatični agent dr. Stančev, general lajtnant Kirejev, profesor A. 3. Budilovič, general Geisman, general-majorja Pisarevskij in Š&er-bakov, tajni sovjetnik A. S. Vasiljev, podpredsednik naučne akademije P. V. Nikitin, general-major knez Odojevskij-Maslov, srbski in bolgarski r-aatniki. Jedno stran galerije je zasedla vojaška godba na lok telMbogardnega Preobradanskega polka, na drogi strani pa se je postavil pevski zbor Arhangeiski.
Ko so pevci odpeli »Hristos voskrese« in krajšo zahvalno peaen av. Kirilu in Me-todiju, pozdravil je ruski literat in pesnik, knez Dimitrij NikolsjeviČ Goliein (Muravlin) v prekrasnih, prisrčnih besedah vse ade-ležnike.
Na to je podpredsednik društva, senator A. A. Nariškin — predsednik grof N. P. Ignatjev je bil zadržan po bolezni — otvoril slavnostno zasedsnje z naslednjim govorom:
»Otvarjajoči z blagoslovom Nj. Eminence, našega prvega predsednika, to sobranje, ne nahajam izraza, da bi dostojno izjavil našo hvaležnost proti Vašim imperatorskim Visokostim, ki eo izvolili nas počsstiti s svojo navzočnostjo. Sovjet slavjanskega obščestva zahvaljuje vsem junaškim udeležnikom osvo-bojilne vojske, ki so izvolili obiskati to sobranje, posvečeno spominu carja-osvobodi-telja in njegovega vitežkega čina, storjenega 12. aprila 1877.«
»Smatram za svojo dolžnost, povedati, zakaj je zlasti »slavjanakoje obščestvo« prevzelo inicijativo v tem delu. Njegove naloge imajo v prvi vrsti naučen in dobrodelen, a ta praznik vojen značaj. Toda leto pred veliko vojno, katere se mi sedaj spominjamo — ko je, po besedah pozabljenega pesnika, do ušes ruskega ljudstva dospel »krvavi jok od Dunava« — je bila požrtvovalnost tako ogromna, pritisk dobrovoljcev, stremečih po zaščiti bratov po krvi in veri, tako velik, da sta oba slavjanska komiteta v Moskvi in Peterbirgu bila primorana, opustiti svoje mirno delovanje, in prisiljena po svojih močeh podpirati balkanske Slovane, Srbijo in Ćrnogoro, v njihovem, do teh dob nejednakem boju, dokler ni po zimskeji presledku to vojno obnovila Rusija.«
PODLISTEK
MELITA.
Pevest iz sase Opisal Josip Evjrea Tomie ; prevedel Kadi.
Prvi del. IV.
»Torej dovolite, da vam privedem svojega očeta... On je znan oboževatelj lepih dam«.
»Prosim Vas«, je rekla on* jako prijazno, gledajoč s smej a joči m obrazom za odhajajočim A rt urom, kateri se je za treno-tek vrnil k njej, vodeči s seboj očeta.
»Markeza je želela govoriti s teboj, papa!« je rekel Artur in poklonivši se ji s žvenkom svojih huzarskih ostrog, se je oddaljil — ražaljen, seveda.
Markeza se je izvrstno zabavala z grofom Orfeom, kateri se je o tem prvem srečanju pokazal jako ljubeznivega in po-strežljivega kavalirja. Grof je mnogo potoval, o tem mnogo videl in izkusil, a markeza isto tako. Ti njiju doživljaji so jima dali toliko gradiva za tako živo konverzacijo, da je obema čas hitro minul. Niti sam grof Gjuro ni čutil nimalo dolgega časa, poslušajoči njiju zanimivi razgovor.
Artur je medtem poiskal družbo. Bili
sti še dve mladi deklici: baronesa Mena in j njena prijateljica Vera, hči bogatega od vet ' nika. Obe deklici, ki sti spadali med ono bogomolno družbo odličnih zagrebških gosp£, ki z velikim molitvenikom v roki marljivo obiskujejo majsko Marijino pobožnost, a potem hite v »club laseive«, kjer z naslado čitajo Casanovinf pustolovstva ali Pićvosteve Parižkinje.*)
»Spominjajoči as takratnega gorečega delovanja naš h društev, nadaljujočega se do tega trenotka, sprožili so nsfti vojni sobratje misel o današnjem sobranju.«
»Toda »Slavjanakoje obščestvo« je storilo v tem pogledu samo prvi korak. »Obščestvo častnikov vojske in mornaric e«, na čelu jim vzvišeni kura tor, nam je prepustilo to sobano, »te-lesno-gardni Preobrašenaki polk« nam je poslal sem svojo izvrstno godbo na lok; obščestva: poepeševa-teljev vojnih znanosti j, pospe-ševateljev zgodovinskega pro-aveščenja v spomin carja Aleksandra III., mlado »rusko sobranje«, nadalje tukajšnje kolonije naših prekomejnih sorodnikov in mnogočislani zastopniki duho-venstva s svojim velečast'tim predstojnikom, — vsi eo se prijateljsko odzvali našemu pozivu na današnjo slavnost. V tem času sedaj
občeval z ministrom, je kazal, da poslednji viiva alej ko prej vse zaupanje krone.
Pa tudi češki poslanci hite zatrjati, da goje zaupanje do dra. Rezeka in da njihova taktika ni bila naperjena proti njemu, ampak proti vladi. To je verjetno. Će dr. Rezek ni vspeval, ni bil vzrok temu morda v pomanjkanju poštene volje na njegovi strani, ampak v vladnem sistemu, v simpatijah, ki jih splošna vlada goji do nemških strank.
Od todi nezaupanje do vlade ne le od strani Cehov, ampak Slovanov sploh. In to nezaupanje traja dalje.
Minolega petka smo izvajali na tem mestu, da pravda, radi katere se mrzličavo stresa vse politično življenje drŽave, s pomir-jenjem Čehov tikom pred odložitvijo drž. zbora, ne le da ni rešena, ampak v resnici ni možno zabeležiti do sedaj ni enega pravega pozitivnega koraka v to od Btrani g. Kor-berja. Kajti ponovnih programatičnih zatrje-
Dokler so bili mladi ljudje sami, je tekla zabava med njimi živo in ugodno; obe dekliei sti ee vedli neprisiljeno in kazali s svojim vedenjem, da jima lepi huzarski po ročnik jako ugaja. Ali čim je stara baronica, mati Meni na, pristopila v družbo in obrnila pogovor na svoj omiljeni jej predmet, na propovedi patra jezuvita v cerkvi sv. Katarine, je mladi poročnik takoj postal nestrpljiv in kazal brez pritaje, da ee dolgočasi v tej družbi, kjer je le stara baronica vodila besedo brez prestanka, a vsi drugi so molčali. Mladi grof se je čudil, kako more biti gospa odlične dražbe toli omejenega razama
*) Jakob Casanova de Eeingalt, rojen v Benet-kak v 18. stoletju, je prepotoval vso Evropo in živel pri tem jako lasci vno. Te svoje pikantne pustolovine je napisal v svojih memoirih. — Marcel Prćvoet je moderen francoski pisatelj, kateri slika v svojih romanih spolno življenje parižkih viših krogov. S avo-jim romanom nFrederique-i je nastopil proti Zolinemu romanu „Fčcondhfc-*.	Op. prel.
ni gostov ne gostiteljev: vsi sestavljamo1 vanj, da hoče delati za narodno pomirjenje, samo jedno rodbino, oduševljeno po jedni	vendar ni Brneti smatrati kakor pozitivne ko-ideji.«	rake, in to tem manje, ker so cel<5 v krat-»Ako se ozremo na minolo, od naa pre-	kih dobah od ene programatiČne izjave do žito dobo ca rovanja imperatorja Aleksandra	druge dejanja vlade kaj Čudno kontrastirale II., vidimo sedaj jssneje Živo zvezo med po-	z lepimi besedami v lepih programih! samičnimi dogodki in prikazi te slavne dobe.	Kakor vspeh bi mogli g. Korberju ra-Težkim izkušnjam vojen iz leta 1854 in	čunatš k večemu okolnost, da so vrata za 1855 je sledila vrsta zakonodajnih odredeb,	daljnja pogajanja ostala nekako odprta. Pravda ki so poklicale društva in obščestva na sa-	torej ni rešena, ampak je le razprava odlo-modelavnost, na novo življenje, podavši nove	žena. Kako prav smo imeli s to trditvijo, zakone; glavnega pomena je bila odredba,	potrja tudi neko oficijelno sporočilo mlado-ki je odpravila zatiranje vsakega napredo-	češkega kluba, ki pravi, da kontroverza v vanja in narodnega mišljenja, ki je odpra-	tem kluba ni bila radi vprašanja, ali naj se vila telesno zasužnjenost.«	zaprične najstrožja opozicija, ampak le radi (Zvršetek pride.)	vprašanja, kedaj naj se zaprične, __ali žesedaj, ali se le na jesen!
Sklep za najstrožjo opozicijo in eventuvelno
Politični Drcirlcd	obstrukcijo estaja torej. In rečena izjava pov-
" ® *	darja tudi, da ta najstrožja opozicija tudi
V Trat«, 23. junija i902.	prjgne na jegen, ako se ničesar ne zgodi v
O položaju. Dr. Rezek ostsne minister!	zadoščenje Ćehom !
To je ozirom na notranji položaj za sedaj	Deželni zbori. Tržaški. Zasedanje
najvažneja vest. Jedno celo uro je bil mi-	tržaškega deželnega zbora otvorilo se je v so-
nister v avdijenciji pred oeaarjem. Monarh	boto ob 11. uri in četrt zjutraj ob navzoč-
da je prerešetal žnjim vse aedanje politične	nosti 20 poslancev in pod predsedništvom
odnošaje, sosebno pa vprašanja, ki eo v	deželnega glavarja dr. Sandrinellija. Vladojje
zvezi s češkim vprašanjem. Slednjič je iz-	zastopal-vit. Jettmar.
javil vladar, da ne more vsprejeti demisije	Predsednik je otvoril zasedanje z »evvivac
dr. Rezeka, ker da bo še nadalje potrebno	klicem na cesarja (poslanci so se tu samo
posredovanje tega poslednjega med češkimi	dvignili s sedežev) in naznanil, da se bo to
poslsnci in vlsdo. Ves način, kakor je cesar	zaaedanje bavilo z razpravo o novem Btav-
njeni družbi, in ga potegnila
ter misliti, da more huzarakega poročnika Ko je Artur pristopil k zanimati, kar prepoveduje učeni pater.	mu je Melita nudila roko
Tudi deklicama ni bila ta smer konver- k sebi. zacije po godi, ali njima, kakor novincema v ! »Kako ti ugaja markeza ?« ga je vprašala zboru »pobožnih gospa bolje zagrebške družbe« po tiho.
ni moglo priti na misel, da navoditi baronico,; »Koketen, predizen stvor!« je odgovoril ki je bila ugleden člen te družbe, na kak drugi predmet pogovora. Artur je nekoliko časa poslušal govor baroničin, no, ni se mo-' je dodala Melita in isti hip se jej je obraz
poročnik jezno.
»A papa se z njo tako dobro zabava!«
gel dolgo .zadrževati. Naposled je vstal, se poklonil gospiesma resno ter se približal kroga, ki se je bil zbral okoli Melite.
V ženski družbi, med svojimi vrstnicami, je bila Melita gospodujoči obraz. Vse eo čutile premoč njenega daha in nenavadne sile v občevanju. Mladim deklicam je bilo v čast, ako so mogle biti v njenem krogu, a osobito, ako ae je ona zabavala žnjimi. Mladi modki so istotako čutili odvisnost od Meliti-nega bilja, v katerem je bilo nekaj tajin-stvenega in čarobnega, kar je možno človeka omamiti in podvreči.
Tudi sedaj je bil okoli Melite nsjveči krog mlsdih obojega spola. Dsnes je imela v dražbi nevarno sovražnico, markezo, ki je vešče vabila k sebi gospode in gospice in to jo je jezilo. Poskušala je z vso svojo mečjo, da bi obdržala skupsj svojo »suito«, ia radi tega je bila proti avojej navadi razgovorna, prisrčna in ljubezniva.
čudno spremenil. Domači grof je privedel markezi Rudnica in ona ga je takoj poskušala obdržati pri sebi. Govorila je živo, duhovito, smehljala se koketno, a ne kakor se smejejo premetene koketke, ampak s smehom nedolžne deklice, katere se ravno lotuje ljubavni čut. Njene oči so neprenehoma skakale med grofom Orfejem in bogatim bourgeoi-sem, a njih izraz se je menjaval takoj, ko jih je obračala od grofi k milijonarju. Z grofom se je vedla prijateljski, skoro s pomilovanjem , dočim je mladega bogataša gledala s svojim bistrim in izraznim pogledom, polnim strasti in pohotnosti. No, ta pogled ni pogodil cilja. Prvi hip se je Branimir nekoliko nasmeh^val, ali kmalu se je zbral in kakor nem je sedel na svojem tabouretu, ter motril to moderno Kirko, o katerej mu je pripovedoval že grof Slavomir, da ima v aebi nekaj neodklonljivega, česar pa on ni mogel najti.	(Pride še.)
binakem zakonu in o projektirani spremembi volilnega reda za Trst.
Na to je vladni zastopnik pozdravil deželni zbor v imenu vlade in posebno pozdravljal preosnovo volilnega reda, ki naj tudi širšim slojem omogoči udeležitev na zakonodaji.
Predsednik je zahvalil vladnega zastopnika na pozdravu in zaključil sejo, naznani vši, da bo prihodnja seja sklicana pismenim
potom.
I s t r s k i. V soboto ob 6. uti 10 m. zvečer je namestnik grof G o e s s otvoril v Kopru,
v	bivši cerkvi sv. Klare, zasedanje deželnega zbora istr-kega najprej v italijanskem, p o -tem v slovenskem jeziku. Namestnik j« govoril slovenski precej gladko ter rekel, da je Njegovo Veličanstvo ceaar z najvišjim patentom od dne 16. t. m. blago-volil sklicati na današnji dan v Koper deželni zbor mejne grofije Istre ter imenovati deželnim glavarjem dr. Campitellija in njegovim namestnikom dr. Andreja Stangerja. Predstavil je imenovana gospoda in pozdravil v imenu ces. vlade deželni zbor, izjavljajo, da bo vlado zastopal namestništveni svetnik Alojzij F a b i a n i.
Potem je namestnik zaprisegel dež. glavarja italijanski, podpredsednika dra. Stangerja pa hrvatski.
Dež. glavar je na to čital, italijanski seveda, nekak program zasedanju. Novih predlog deželni odbor ni pripravil, pač pa da bo dovolj dela s tekočimi stvarmi; vrhu tega se bo dež. zbor zopet bavil z nekaterimi predlogami, ki so ee že razpravljale v prošlosti. Omenjal je žalostno gmotno stanje dežele ter izjnvil, da je zasedanje otvorjeno.
Za dež. glavarjem je govoril podpredsednik dr. S t a n g e r hrvatski. Zahvalil se je na časti, ki ga je doletela ter obljubljal, da bo v slučaju, če bi imel priliko voditi posle zbornice, postopal nepristranski ter ae strogo držal opravilnika. Prosil je gg. kolege, da ga v takem slučaju blegovoljno podpirajo. Slovanski poslanci so klicali : Živio!
Iste besede je ponovil italijanski.
Dež. glavar je povabil poslance, da storijo prisego, katere besedilo je čital italijanski.
Prvi je prisegel č. g. Andrijčic čitaje hrvatsko besedilo prisege. Isto je storil g. K o z u 1 i c, dočim je prof S p i n č i ć rekel, da »obljublja, kakor je prečital gos p. Andrijči<;«. Ostali slovanski poslanci : gg. Kompare, Mandir, Laganja in Dinko Tri-najeti'-' so rekli samo: obljubljam, i sto tako Italijani : prometto.
Na to se je vzdignil posl. V e n i e r ter protestiral proti temu, da je deželnega glavarja nsmestnik prej govoril hrvatski, nego pa italijanski, ker da mora vendar vedeti, da je razpravni jezik zbora italijanski. (He, gospod Venier: kje je pa ostal vaš protest, tedaj, koje c. k r. namestnik govoril slovenski?! In pa vaša logika, kje je ostala ? Vi se spodtikste na tem, da je deželnega glavarja namestnik govoril italijanski še le za hrvatskim, da-si mora vedeti, da večina zbornice je italijanska! Nič pa se ne s|>odtikate na tem, da deželni glavar sploh ni govoril ni besede hrvatski, da si je moral vedeti — ii ste morali vedeti tudi
vi	— da manjšina poslancev zastopa ogromno večino prebivalstva ! ! Popolno preziranje večine prebivalstva je gotovo še huje obsojati, nego bi bilo preziranje večine poslancev. No, dr. Stanger pa ni preziral italijanske večine!!) — Italijani so klicali Venierju: bravo.
S polno pravico je torej rekel profesor Spinčić: »Jaz paprosvedujem proti tema, daje g. deželni glavar govoril samo italijanski ter ni niti z besedo spo menil slovanskega jezika — jezika večine prebivalstva«.
Dež. glavar je naznanil, kateri poslanci so se opravičili, ker niso mogli priti v sejo (med njimi g. dr. Mate Trinajstic.)
Prepustilo se je drž. glavarju, da določi prih. sejo, ki bo — kakor smo izvedeli — prihodnj i petek.
To je suho poročilo. Sedaj pa de nekaj opomb. Za slovenskega govora namestnika, je vladal v zbornici in na dobro obiskani galeriji popolen mir. Takoj, ko je spregovoril g. dr. Stanger hrvatski, je nastalo na galeriji in med poslanci večine precejšnje »gibanje«, da je bilo g. podpredsednika težko razumeti. Ponavljamo torej vprašanje: Zakaj gospoda niso demonstiirali, ko je govoril cesarski namestnik ?! Coraggio!
Rabuka je bila tndi, ko je govoril g. prof. SpinČić. Dež. glavar ni dal noben krat kakega znamenja, da ne odobrava postopanja galerije in večine, ki je izražala svoje nezadovoljstvo dovolj glasno celo za Časa priseganja naših poslancev.
Sicer pa si je g. Campitelli svojo vladanje galerij r olajšal: odpravil je gospodsko galerijo, katero je od kazal žurnalistom, Je obe galeriji adružil na nasptnteo Sedaj saj ee bodo mogli vrli poslušalci uka-jati iz ene, izpraznjene galerije ne drugo.
Pred sejo je bil v stolni cerkvi slov z »veni S. Spiritns!«
P. S. Povdarjamo, kakor znamenito okolnost, da so slovanski poslanci dob l i takrat v prvič zaprisežno formulo v svojem jeziku.
Goriški. Deželni glavar je v soboto ob 5. uri tričetrt popoludne otvoril zasedanje, v svojem nagovoru spominjal se je pokojnega kardinala Missije in je vsprejel prisege novoizvoljenih poslancev. Izvolitve posl. conte Panigai a, dr. Faidutti-ja in Lapanje so se verificirale, izvolitev posl. dr. Treo ta pa Be je izročila posebnemu odseku. VeČ poročil deželnega odbora, med temi poročilo o ustanovitvi deželne zavarovalnice za govejo živino, se je izročilo pristojnim odsekom, na kar se je seja zaključila ob 8. uri zvečer.
Kranjski. Obštrukcija je postala nalezljiva in se je iz državnega zbora na Dunaju že preselila v nekatere deželne zbore ter je včeraj slavila svoj prvi nastop v deželnem zboru kranjskem. Katoliško narodna stranka je uložila namreč 12 nujnih predlogov, med temi tudi nnjni predlog za splošno direktno in tajno volilno pravo in je zahtevala, da bi se utemeljevanje teh predlogov pričelo še-le po
soeijaluib, kolikor v narodnih vprašanjih sovraštvo res moč, ali ne stvarjajoča, temveč uničujoča moč. Grof Potočki je potem nadaljeval : Že iz zgodovine poljskega naroda je razvidno, da ae. aarod, ki ima v sebi živ-Ijensko moč, ki Side svojo minolost ie ima dovolj moči za bodoče delovanje, ne da istrebiti ne z ovirajočimi iz-j e m n i m i sakoe i, ne s drugimi* narodnimi in gospodarskimi preganjanji!! Odgovor na taka proganjanje in krivice pe ne sme obstati v blago-1 brezvspeinih demonstracijah in v še tako lepodonečih govorih, temveč v še intenzivnejšem delu za okrepljenje in združenje narodnih sil !
Bukovinski. V sobotni otvoritveni seji bukovinskega deželnega zbora se je rna-lorusko nemška večina oficijelno razbila in se je osnovala romunsko-poljsko-nemška veČina. Stranke večine so sklenile, da malo-ruskega poslanca Vasilka ne izvolijo v noben odsek. Načelnik maloruskega kluba, dr. Stocki, je izjavil, da maloruski poslanci ne vsprej-mejo nobene izvolitve v odseke, ker se jih ni povabilo, da bi sodelovali na določenju ključa za volitve v odseke in ker se je brisal njihov kandidat za upravni odsek, posl. Nikoloj Vasilko.
Ostali deželni zbori so se otvorili ob običajnih formalnostih.
Hemlki značaj Maribora. »Sud-steierisehe Presso« beleži dejstvo, da mnoge trgovine v Mariboru, ki so sieer notri protestantske in nemške, imajo zunaj tudi slovenske napise. Čemu to, če je Maribor res tako izključno nemški ? ! Eden trgovcev mariborskih je tudi občinski svetnik. In kakor tak je slovesno protestiral proti temu, da bi
S pomočjo naše »Hranilnica in posojilnice« se nam je po tolikoletnem prizadevanju
dovršenem dnevnem redu sobotne seje, to pa n°vo poslopje okrožnega sodišča dobilo tudi radi tega, da bo katoliško-narodna stranka slovenske napise, češ, da slovenski jezik nima videla, kako bodo o volitvah v posamične j v Mariboru nobenega opravičenja! A glej ga odseke postopali Nemci in slovenski na j domka: isti gospod velikonemški - trgo-' prednjaki.	▼ e e ima na svoji trgovini tudi
j Ti pa so zahtevali, da morajo predla- j a 1 o v e n s k i napis! galci takoj utemeljevati svoje nujne pred- j Rečeni mariborski list pripominja mali-lCge	cijozso, da bi omenjeni občinski svetnik
Posl. dr. Š u s t e r š i č je očital Nem- | moral tudi predlagati, da se ne sme govoriti cem in naprednjakom, da hočejo o volitvah v slovenski v nobeni trgovini mariborski, razun odseke napraviti »lumparijo« in voliti v iste v nJe£ov'!
le majhno število katoliško-narodnih poslan- 1 Dvomite-li še o izključno nemškem zna-cev in sicer manje, nego bi zahtevalo šte- čaju Maribora ? ! vilno razmerje, v katerem je njih stranka
zastopana v zbornici. Nemci in slovenski na- j	Tržaške vesti,
predniaki so zahtevali od deželnega glavarja,1 Kateri je pravi »Narodni dom« ? Pi-naj dr. Šusteršiča radi izraza »lumparija« po- gej0 nam . Najiskrenejša želja vseh tržaških zove na red, kar je isti ob velikem nemiru Slovanov je bila (za ono po narodni šoli) že v zbornici tudi storil in potem prekinil sejo leta in leta ta, da bi dobili narodao ognjišče za 10 minut.	! — svoj^ »Narodni dom«.
Ko se je seja zopet zapričela, naznanil	Potrebo »Narodnega doma« smo občutili
je deželni glavar zborniei, da se utsmeljeva- t;mveč, ko so nam tržaški kapitalisti, na čelu nje nujnih predlogov vršilo po rešitvi dnev- ! jjm tukajšnji Židje, zaprli vrata do vseh tu-nega reda. Nato so se vršile volitve v od- kajšnjih gledališč.
seke. Dr. Šusteršič je še pred volitvami iz - j Slednjič je to, kar se nam je nekdaj do-javil v imenu svoje stranke, da se ista ne zdevalo nedosežen idejal, začelo zadobivati udeleži teh volitev. Po dovršenih volitvah je konkretno obliko, rečena iskrena želja se posl dr. Šusteršič v dvournem govoru ute- bliža svojemu uresničenju meljeval svoj nujni predlog glede razširjenja volilne pravice.
Posl. Hribar je odgovaijal, da je tudi j posrečilo približati se toli zaželjenemu do*na-03 za splošno in jednako volilno pravo, ven- I čemu ognjišču, katero pričakujemo kakor že * dar pa mora biti zajamčena popolnoma svo- 1 jen vode, kakor gladen kruha, hodna volitev, kar da sedaj ni, ker da duhovniki upljivajo na volilce na lečah in spoved nicah.
Posl. Šusteršič je zahteval, naj bi se govornika radi te izjave pozvalo na red, kar se je pa zbornični podpredsednik branil storiti. Vsleđ tega so posl. dr. Šusteršič, dr. Brejc, dr. Sehweizer in Jaklič uprizoriti dejansko obstrukcijo. Po dunajskem ueoreu so u pili, nabijali po klopeh, trobili na trom-pete itd.
Posl. Hribar pa je kljubu temu ropotu nadaljeval in dovršil svoj govor. Omenjeni poslanci so ta. ropot nadaljevali tudi še i potem, ko je posl. Hribar dovršil in je imel pričeti svoj govor člen konservativne stranke posl. dr. Krek. Ker se je ta dejanska ob-I strukcija nadaljevala več ar, prosil je dr. Krek zborničnega podpredsednika, naj mu dovoli, da bo govoril v prihodnji seji, kerje bil preveč utrujen. Zbornični podpredsednik je na to zaključil sejo, ki je trajala 7 ur.
G a 1 i š k i. Pozornost širše javnosti je aedaj najbolj obrnena na ta deželni zbor, ker je vse radovedno, kako stališče zavzame ga-liški deželni zbor nasproti proti poljskemu go-votu cesarja Viljelma v Marienburgu. Deželni maršal grof Potoeki je v svojem (deloma poljsko in deloma rusko govorjenem) pozdravnem govoru res aludiral a nekaterimi besedami na ta govor in je rekel, da je toliko v
Človek bi mislil, da ga ni bitja med nami, ki bi si upalo nasprotovati uresničenju take plemenite ideje, ki poda še le solidno zaslombo našemu življu v Trstu sploh, brez razlike političnega mišljenja. Kajti, mi menimo, da od tega, ako se bo v Trstu naš živelj krepil, bodo imele korist vse naše stranke.
Menili smo torej, da ga med nami ne more biti človeka, ki bi načelno nasprotoval gradnji »Narodnega doma« in jo celo ozna-čal kakor stvar ene posamične kaste in škodljivo za drugo kasto — za delavski stan. Motili smo se.
Ko so te dni stavkali tržaški zidarji in so se zbirali v prostorih združenih tržaških združenih društev, je gospod Kopač porabil to priliko, da j*» pozabavljal proti bodočemu »Narodnemu domu«!
Rekel je, da »Narodnega doma« ni potreba še le zidati (kar da naroerjajo storiti le tržaški slovenski kapitalisti), ker da bo to brez potrebe zavržen kapital!
»Narodni dom« da Že obstoji in sicer tam v ulici B)schetto, v prostorih socijalnih demokratov ! — G. Kopač je torej potiva! vse naše zidarje, naj ostanejo zvesti ecei-jalističnemu narodnemu domu in je rekel, da nima nič proti temu, ako so dotiČniki zraven tega — narodnjaki in dobri verniki!!!
Mi umejemo gospode, ki so najeli prostore v ulici Bcschetto, ako povdarjajo delavcem, da je tam njihov narodni dom ; mi jih umejemo, ker vemo, da vsaka politična organizacija — brez izjeme — potrebuje sredstev; umejemo jih, ako se trudijo v to, da bi se kazali kakor močan faktor v Trstu.
Ali nasprotovanja slovenskih socijalnih demokratov našemu narodnemu domu vendar ne Ubiejemo prav, ako resno mislijo, ko tudi svojim somišljenikom dovoljujejo, da morejo biti dobri narodnjaki in dobri verniki. Saj narodni dom ne bo dom ene stranke, ampak bo dom našega 4življa v Trstu : bo ravno — narodni dom. Oe sme tudi soc. demokrat ljubiti svojo narodnost, potem res ne vemo, zakaj bi moral sovražiti nekaj, kar je — narodno kar ne bo ne klerikalni*, ne liberalno, ne aristokratsko, ne socijalistiČao, ampak naše — nas vseh ! !
Ravno zato, ako socijalni demokratje toliko drže na svoj dom, in ako so res tako liberalnega mišljenja, kakor trde v^dno, ne bi smeli nastopati sovražno našemu domu, ki vendar enkrat prinese trdno solidno podstavo za obstanek in razvoj našega življa sploh.
Mi smo zadnje tedne šli do skrajne meje samozatajevanja. Mi smo se vestno izogibali vsemu — tudi marsikaki pripombi, ki bi bila po našem prepričanju popolnoma opravičena —, kar bi moglo izgledati kakor nasprotovanje onim, ki so se postavili na čelo borbi delavcev za zboljšanje položaja svojega. Mi smo vedeli dobro skoro za vsako grdo in j nam sovražno besedo, ki je padala na shodih, j Mi smo molčali in potrpeli vse. Zakaj ? I z ljubezni do naših delavcev! Nam je ta ljubezen veča nego pa oziri na lastno stranko. Mi smo želeli, da delavci dosežejo svoj cilj in ni nas nimalo motilo, da so naši politični sovražniki oni, ki so se bili delavcem postavili na čelo. Mi smo nacijo-nalna stranka in kakor taka moramo z ljubeznijo objemati Tseh brez razlike. Velika večina njih, ki so se zadnje čase borili za zboljšanje svojega položaja, so kri od , naše krvi. To nam je bilo dovolj, to je odločalo, da smo molčali, čeprav smo bili Često naravnost izzivani na odgovor. Zato pa tudi vprašamo: kakov zmisel je imelo to, da so nam socijalni demokratje z ene strani očitali »bedasti nacijonalizem«, z druge pa, da smo sovražniki delavcem-zidarjem. Pomislimo Ie ! Ogromna vtčina delavcev so — Slovenci, ogromna večina podjetnikov pa niso Slovenci !! Ce je to res, da se v vsem slepo pokorimo Ie »bedastemu nacijonalizmu«, da torej slepo sovražimo Italijane, kako je možno potem, da bi se bili potegnili za Italijane in nastopili proti Slovencem ?! Će smo res prvo — narodni šovinisti — potem pa je izključeno, da smo storili drugo! ! Ne gospoda, ravno radi narodnega principa (tudi če bi bilo res '— kar pa ni — da sicer ne ljubimo delavca) moramo biti v Trstu na strani
delavea ! '
Plemenit, veleplemenit je bil torej motiv,
radi katerega smo se zadnje čase izogibali ' vsaki polemiki z gospodo voditelji socijalne 1 demokracije: blaginja naroda nam je više nego strankarska korist!
Ali gospodje so si mend» krivo tolmačili naš molk. Zato so se ujunačili tudi za ' naskoke na - stvar, ki je srčna želja nas | vseh : na naš bodoči »Narodni dom«. Na nji-i hovo trditev, da bodo naš narodni dom zidali kapitalisti, odgovorimo prihodnjič. Danes pa jim kličemo, da naj nikar ne mislijo, da je naša stranka kaka mrhovina. Mi smo čili in žilavi ! Mi hočemo tudi v bodoSe lojalno spoštovati vsako mišljenje in vsako strujo v narodu našem, in to ravno zato, ker v i-d » m o v vseh sinove našega naroda, ker vidimo v vseh našo narodno celoto! Ali mi bomo znali tudi odbijati take napade, izlaati kadar bodo naperjeni proti osnovam in nameram, ki naj prinesejo korist naši narodni skupnosti.
Če ne bo drugače, pokažemo tudi mi, da znamo zbijati — klin s klinom !
Uraden — škandal! Dokler tržaški mestni magistrat odbija prošnje, vložene za dosego domovinske pravice v Trstu, iz vzroka, ker je prosilce zadela v zadnjih 10 letih nesreča, da so imeli koga izmed svojcev v bolnišnici, in če tudi to le za 6 oziroma 12 ur — je to sicer kričeče šikaniranje avstrijskih državljanov, ali je vsaj pretveza, ki ima nekaj videza opravičenosti, da-3i zakon o domovinski pravici ne govori o slučajnih bolniških oskrbah — ampak le o stalni miloščini !
Će pa tržaški magistrat upa odbijati
prošnje iz izmišljenih vzrokov — je to res urad n skandal! Evo vam kričeč izglei !
Neki U. F. je vložil prošnjo ra pridobitev domovinske pravice. Prcšnjo pa so mu odbili (da si je bila piaana na laškem jeziku) z motivacijo, da ni dokazal 10 letnega bivanja v Trstu. Ko si je pa mož po do!gem času preskrbel uraduo potrdilo o 10-letnem bivanju v Trstu in je na to vložil novo prošnjo — mu je slavni tržaški magistrat odbil tudi to, a sedaj z motivacijo, da je pro« silČeva hči uživala bolniško oskrbo in sicer leta 1897! Sedaj pa čujte fakt, da je U. imel z a d n j o smrt med svojimi otroci in v svoji hiši že pred 23. leti
in da po tej smrti — mu ni ostalo ne
heera in ne sinov!! Kako drugače naj bi
imenovali to nedostojno igro, ako ne: uradni škandal? Da si tržaški magistrat upa zavlačevati prosilce za novo domovinsko pravico na tak nedostojen in protizakonit način, na tem pa je (vsaj indirektno) kriva tudi primorska cee. kr. vlada, ki, mesto da bi nastopila proti takemu nezakonitemu postopanju, pušča signorom svobodno roko — ker si ne upa odločno nastopiti proti vladajoči >camorri« !
Xam se zdi, da je tega že preveč ! Zato poživljamo primorsko vlado, naj že enkrat nastopi energično.
Prvo sv. obhajilo. Pišejo nam : Mladina šole družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu je bila danes pri prvem sv. obha-. jilu. Da ste videli, gospod urednik, to našo mladino, kako lepo, v redu, in v praznični obleki je korakala iz šolskega poslopja v cerkev sv. Jakoba, spremljana po gospicah učiteljicah in gospodu voditelju. Res ganljiv prizor je bil to !
Sveto mašo ie daroval g. kapelan Dolenc, pela pa je šolska mladina. Po maši je bila zahvalna pesem.
Naša šolska mizerije. Pišejo nam : Vse hvale vredno je, da ste v naše tržaško šolsko vprašanje pritegnili tudi srednje šolstvo. Ce se hočemo res postaviti na svoje noge, če si hočemo res ustvariti svcjo samobitno slo\ enako kulturo, če si hočemo ustvariti samosvojo literaturo, izlasti znanstveno, potem moramo ustvariti v to neizogibni pogoj ! Ta pogoj pa je možnost; da si bomo v svojem jeziku pridobivali znanje od klopi 1. razreda ljudskih šol pa do dvoran na najviših učili-ščih ! Mi si moremo torej izvojevati učilišča od najnižih do najviših !
Ali glejmo, da ne zaidemo v pogreško, s tem, da bomo zrli le tja gori, kjer bo prvo nadstropje zgradbe in potem drugo, a pozabljali preveč na — fundament.
Mi moramo zahtevati srednje šolstvo, ker brez srednjega šolstva ne more biti visokega šolstva, a brez visokega šolstva ne more biti v resnici kulturnega, pro svetljenega naroda, zmožnega za častno tekmovanje z drugimi civiliziranimi narodi! Ali ne pozabimo: ljudska šola je fundament, na kateri se naslanja srednja šola. Kdor hoče narodu preskrbeti srednjo šolo, ta mora v prvi vrsti misliti na ljudsko šolo!
Kaj nam more hasniti, če danes dobimo n. pr. gimnazijo slovenskim učni-n jezikom, če pa se ta jezik v naših mestnih šolah — izvzemš! seveda Ciril-Metodijevo — popolnoma zanemarja, če je pouk v tem jeziku (n. pr. nemških ljudskih šolah) naravnost v ironijo.
Prva skrb voditeljem naroda mora torej biti, da nam izvojujejo slovensko ljudsko šolo, a za čas, ki še poteče do tega, n a j poskrbe in zahtevajo, da se pouk v slovenščini primerno uredi!!
Sedaj napravlja res utia, kakor da je pouk v slovenščini prirejen in proračunjen v ta namen, da otroci izgubljajo veselje do učenja, in da sovspehi manji,nego — minimalni!
»Edinost« je že opetovano opozarjala na ta nedostatek, na dejstvo, da se pouk v slovenskem jezik na državnih ljudskih šolah popolnoma zanemarja, kakor da je višim Činiteljem ravno to po godu, da se otroci čim manje nauče.
Mi opozarjamo vnovič. Videa nt eon-sules !
In zopet šole ! Mladina je bodočnost
naroda ! Tako čujemo vsklikati dan na dan. Kako tožno zveni ta vsklik za nas TrŽačane! Bodočnost v Trstu bo našs, kadar bomo imeli mladino, ki nam ostane naša, ki bo čutila, kakor čutimo mi, A ob teh tužnih razmerah torej mi ne moremo pričakovati boljše bodočnosti — ker mladina se nam po
šolah izgublja, sa odtujuje asm in našemu narodu!
Še-le tedaj, ko bomo imeli v Trstu slovenske šole, ko bo nsš otrok vzgojen v slovenskem narodnem duhu, tedaj bomo mogli tudi mi vsklikniti : bodočnost je naša, ker mladina je in ostane uia! Ona je naia bodočnost v Trstu.
Kedaj pa pride ta naša boljša bodočnost? Će bodo reševali prošnje slovenskih starišev tudi v prihodnje po celih 25 let — potem bi se sploh morali odreči nadi, da bi naia mladina doživela boljšo bodočnost.
A nas tolaži veliko upanje, ki je gojimo do tiste vzajemnosti, ki se je v toli luči pokazala o glasovanju za Celje in Pazin.
Tu so združeni Slovani sijajno premagali vse nasprotnike ! In kakor je bil včeraj na dnevnem redu Pazin, proti kateremu so j napeli Lahi vse moči, kakor je bilo včeraj na dnevnem redu Cslje, — tako bo jutri v dr-
Kjnbu temu pa so zborovalci ae 173 glasovi proti 25 sklenili stopiti v štrajk.
Dnifce premičnin. V* torek, dne 24. jun. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled esrodbe tok. e. kr. okrajnega sodišča sa civilne stvari vrfile sledeče dražbe premičnin ; Prošek 18, voz (kripiea) in oprema v zalogi; Barko vije 135, stolice, mise, kuhinjska omara in ura; ulica Chiozza, ogledala; ulica Man-zoni 6, hišna oprava; Skedenj 495, hišne oprava ; ulica Kandler 1, hišna oprava._
VreaMMkf vesta lk. Včeraj : toplom«r ob 7. uri sjutraj 14® 5 ob 2. uri popoludve 22.- C.* — Tlakomer ob 7. uri ^utraj 760.0 — Danes plima ob 11.36 predp. in ob 10.4 pop.; oseka oh 4 53 predpoludne ie ob 4 26 popoludne.
Društvene vesti.
Za »Narodni dona« je podaril gospod žavnem zboru razbuijalo naše nasprotnike Anton Zlobec iz Krajne vasi 1 K, ker je
tržaško-slovensko šolsko vprašanje ! A slovanska vzajemnost premaga tudi jutri naše nasprotnike — pravica naša zmaga in mora zmagati!
In da pride ta dan čim prej, prosimo vse slovenske zastopnike v drž. zboru, naj se zavzamejo sa nas uboge trpine.
Prosimo jih, naj razjaaaijo naše nusmere i
postal tržaški meščan.
V isti namen in s istega vzroka je podaril gospod Fran Furlan iz Brij pri Rihen-berku 2 K.
nemškega, bil je v izgled vseh - vladarskih čednosti, oče domovine in naroda.>
DRAŽDANE 22. (B.) Danes o polndne je bilo truplo pokojnega kralja javno izloženo. Krsta leži na katafalku pred glavnim oltarjem. Med venci se posebno opaža oni, ki ga je podarila ruska carska dvojica.
DRAŽDANE 22. (B.) O poludne je kralj Jurij v prestolnej dvorani rezidenčnega dvorca položil prisego v* roke državnih ministrov. V svojem govoru je obljubil potem, da l»o vzdrževal in čuval ustavo.
TEĆIN 23. (B.) Dvorni vlak je dospel po programu. Cesar je izstopil iz voza. Po presledku 10 minut se je potovanje nadalje ralo.
DRAŽDANE 23. (B) Cesar Fran Josip je dospel semkaj ob 9. ur i zjutraj. Na kolodvoru so ga vsprejeli kralj, prestolonaslednik in princ Ivan Jurij. Cesar in kralj Bta se vozila v dvorec v zaprti kočiji.
Nesreča na železnici.
MfLAN 22. (B.) Včeraj zvečer sta trčila eden ob druzega dva elelktričaa vlaka med Bisuschio in Porto-Ceresio o čemer je bilo ranjenih 49 potnikov, mej temi petero težko.
Kronanje engležkega kralja.
DUNAJ 22. (B) Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval danes predpoludne na
X Narodna dobrotniea. V Opatiji je
drugim slovanskim bratom, o katerih imamo	umrIa domoljubka Franja Sigulic. j alavnoati kronanja v Londonu. V njegovem
že toliko dokazov, da ljubijo svojega najmanj-	Tudi v °Poroki 8VOJi J® Povita spomenik 8premBtvu go grof NoabitZf knez Sapieha,
šega brata Slovenca.	rodoljubjn svojemu, zspustivši: družbi sv. priao Henrik Liehtenstein, grof Bouquov m
In ko doživimo oni dan, ko pride naše	Clri» m Metodija za Istro r000 K, dijaš- gr( f Taaik> Feateti<M
vprašanje na dnevni red v državnem zboru,	kenm podpornemu društvu v Pazinu 1000 Nesreča na morjn.
oh ! koliko tržaških slovenskih očetov bo po-	K> mestnim veteranom v Opatiji 600 K, ga- LONDON 23. (B.) Jutranji listi jav-
šiljalo hvaležne vzdihe proti Nsjvišjemu z	8,lc«m 200 K in domačim siromakom ljaj0 gaQgaja> da je bil kitaj8ki kr}4ur
iskreno željo:	200 K. Pogreb blage dobrotuice je bil lep,! >Kajh< vderaj razdejaa po eksploziji ter da
Bog Vam povrni tisočero!	veledostojen. Blagoslovljen jej opomin ! ! je utonil z veliko naglostjo. Rešila sta se
Pevski vežer »Slave«. Pišejo nam:	X Z nasth pošt- Zadnja »Naša Sloga« Mmo dya moža vgi drugi> 15Q ga8taikov.
i Kakor je bilo objavljeao v »Edinosti«, je	dogodek s ptfte v Polju, ki oziroma momarjcv ^ je pogubiIo.
naša vrla »Slava« ie sv. Marije Magdalene	naravnost y bengalični loči kaže slavofobni j Velikanski požar
i spodnje priredila včeraj svoj pevski večer v	trajno sovražni duh, ki veje v izvestnih j 1 "
'gostilni novega konsumnega društva pri sv.	krogih P™ti naši narodnosti in na-| KAZAN 2f- <B > V tankem oddelku
Mar Magd zgornji ^	j««*«- *>ne 19. t. m. je na pošti v me9ta Je naV8tal v5eraJ Požar- kl ae Je raz>
Na lepem dvorišču omenjene gostilne je	nekdo oddal omot uzorcev. Omot je SiriJ na 12 Požar 90 moSH P0^*
bila pripravljena dolga miza za vrle »Sla-	vsprejel eden pomožni slug«,, ki si je, vidč * le dan«8- 8e ceni na ve5
vaše«. Žal, da je začelo deževati ravno ko	brvataki naslov, dovolil impertinentno opazko : JODOV'
so jeli prihajati pevci na določeni jim pro-	*Coga kveSto M va drio de kvešta j ^vr^o^o , L -
stor. Mesto na dvorišču, so »Slsvaši« poseli	Kngua«. Ko ga je dotičnik posvaril, naj kar }3' <B> SfcaP,Dskl Je Bti*
v spodnjih prostorih gostilne. V zgornjih	sprejme omot, sicer da se pojde pritožit k Predlo&> da bl dež' Prote*te»
prostorih pa je že bil močan oddelek »Ko-	ravnatelju, je odgovoril sluga istoUko imper- , prott postopanju pruskih Poljakov. Ker
lašcvc	tinentno: »L* vada pur lagnarse, a mi nou Predlog Dl imel dovoljno število podp.sov, je
»Slava« je zapela prva in so mogočno	me importa«. Tako daleč smo torej že 8taviI deželni ™ršal vprašanje, dali je pred-
doneli nje glasovi po magdalenskem hribu,	drišli, da se celo sluge rogaja našemu je- »og radostno podprt. Zbornica je odklonila
da-si vsled deževnega vremena niso prišli vsi	* To je že skrajna brezobraznost! , podporo s vsemi glasovi proti trem..
pevci iste. Z* »Slavo« (moški zbor) je zapelo	Poreče se morda, da je storil to le eden
»Kolo« (mešani zbor). Tako smo se vrstili do	^ug*. Mi pa vidimo ravoo v tem snak, ! Loterijske Številke, izžrebane dne 21.
mraka. Gostilniški prostori so bili natlačeno	simptom. Sluge gotovo ne bi si dovoljevali junija :
polni, po največ od domačinov Magdalenča-	takega postopanja, ake ne bi vedeli, da jim Dunaj
nov, ki so frenetično aplavdirali obema zbo-	radi tega ne napravijo črne pilte. Ako ne bi j Gradec
roma, katera sta morala ponavljati skoro vedeli, da tudi v viših krogih veje takov -
vsako pesem.	slavofobni duh, gotovo ne bi korajžno vskli- MMIMMMtlMMMtlMMtltlMt
83 72 80 8
60 82
66 38
79 17
Na občo željo domačinov se snidemo kali atTaoki : .le P°jdiUs Pritoiit	86 U
- -	ne bojim !! Ce je nizko doli takov duh, pri - ! **
vsaj še enkrat v tem poletju z vrlimi zgor njimi Magdalenčani, ki so se pridružili zadnji čas naši narodni organizaciji. Na svidenje l
Kolaš.
Iz sv. Križa nam pišejo: Pri nas se
kaj pridno pripravljamo da tudi letos dostojno	.	. ...
.	. . , .	,	' iate branijo svojega jezika čast in pra
m čim slovesneje proslavimo god sv. Petra ...	r
haj a ti mora ie od sgoraj.	i Jg
Kaj misli slavno ravnateljstvo pošte in | JJ brzojava! Je li ne misli res nič ukreniti proti j temu, da na poiti v Pulju celo sluge zasra-mujejo naš jesik in se rogajo strankam, ako '
dne 29. t. m. kakor praznik sv. Resnjegate-
viee? 1
lesa. Na procesiji bo sodeloval cerkveni pev-ki .x„	^	drugje po
,	.. . , v	zadoščenja. — Menda bo res treba
zbor s spremljava njem domače godbe. Velike ^^
priprave se delajo za čim lepše ođičenje hiš
po vsej vasi.
Za one, ki se mislijo udeležiti te naše
slavnosti, je letos kaj lepa prilika, kajti sedaj
Vesti iz Kranjske.
* Nova tiskarna in novi listi
imamo tudi v Križu železniško postajo. Te Ljubljani. Z dnem 1. avgusta odpre gosp. udobnosti ni bilo popred. Iz Trsta odhaja Dragutin Hnibar v Ljubljani novo tiskarno vlak ob 6. uri zjutraj in pozneje ob 9. uri.' v Frohliehovi hiši na dunajski cesti. »S. P.«
Štrajk mesarskih delaveev. Kakor hoče vedeti, da bodo v tej tiskarni izhajali smo že objavili svoječasno, so mesarski de- j trije novi listi: en beletrietični, en humori-lavci predložili gospodarjem spomenico, v' stični in brikv ne tudi en politični list kateri so zahtevali zboljšanje svojih razmer (dnevnik). Gospodarji so v odgovoru na to spomenico
1IZABSKA ZADRUGA 7 BOBICI X
2 isijsils Jasistvssi	H
naznanja slovenskemu občinstvu, da
je prevzela	M
m slov. zalogo ion S
X iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X X vara v Solkanu in Gorici X
x Antona Černigoj-a *
X	katera se nahaja	X
X ▼ Trati, Via Piaus vaookia X X	(Benrio) it. 1.	X
X
tesal
X X
eerkve »t. Petra), oda, kar Je blago X la prve roke.	X
dovolili delavcem neka zboljšanja, a slednji niso bili zadovoljni s tem in so minolega tvrka predložili gospodaijem uit'matu m, v katerem so zahtevali vsprejem vseh svojih zahtev in so izjavili, da čakajo na odgovor do poludneva včerajšnje nedelje.
Včeraj popoludne so imeli mesarski de-lavci shod v prostorih socijalističnib društev, kjer jim je njih predsednik Orest Benedetič naznanil, da gospodarji nočejo nič več dovoliti, nego kar so prvič obljubili.
Toliko predsednik Benedetič, kolikor socijalistični voditelj Piti oni sta na to priporočala zborovalcem, naj dobro premislijo, predno sklenejo stopiti v Štrajk, ker štrajk je orožje, ki reže na obe straai,
m
Brzojavna poročila.
Smrt kralja Saksonskega.
DUNAJ 22. (B.) Cesar je odpotoval sinoči z generalnim adjutanfom Bolfrasom na po&rebne alavnoati v Draždane. Isto tako nadvojvoda Oton a soprogo mu Marijo Jo-sipino.
WESEL 22. (B.) Na udanostni nagovor nadžupana se je cesar Viljelm najprej zahvalil na vaprejemu ter se je spominjal potem umrlega kralja Alberta Saksonskega, »zadnjega velikega vojskovodje is velike dobe, sadnjega viteza velikega in železnega križa, ki je pomagal ustanoviti nemško državo. Nehalo je biti plemenito nemško sroe. Pokojnemu kralju je bilo nad vse, kar je1
oJ
lliksaiiir Levi liizi i
Prva In aajvetja tovarna pshiitva S vuk vrst.	gj
S T g«- fif
ZALOOI: ^
Plazza Rssaris it 2 gf
(Soleko poslopje)
Is Via fUbsrgs št k. 070.	S
VcUk kbor tepeauf^, sicsl ta aUk. Is-tadi po poaebnlk nbtb.
IIVITI0?Al! CII1K liSTOVI IV FlAVKf Prsdmsti postavio sa na pat obrod ali žalasnloo f ranico.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najaiŽjib cenah. Za enkratno inercijo ae plača po 1 nvt. aa besedo: zrn večkratno insercijo pa se cea* primano aniia. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gkL ter ae plačujejo ▼ četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga lfkeijev ▼ aodtlfc in bv^llkak.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene smerne.
Keprfgerljlrf mrežice.
m*»a	v Trstu, Piazza Negozianti St. 1.
■ IlOfc I/« priporoča slavnemu občinsta avoje nepregorijive mrežice (rettine) „Meteor" in vae druge priprave za plinovo luč „Aaer."
Anton Šorli
Kavarne.
priporoča
avoji kavarn »Commereio« in »Tedeaeo« ki ati shajališči Slovencev. Na razpolago eo vsi alo-venaki in mnogi drugi časniki.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion St. 20, pe karna in aladčičarna
■vež kruh večkrat aa dan, prodaja moke. Vaprej tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna
Anton Breščak
v Gorici, Goapoeka ulica Bt. 14 in nlica VetUuiui ima v zalogi v veliki 'iberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in Sipe, ogledala, Žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Trgorina z izirotovljen Imi oblekami.
Colorin! Ponte della FabbrA štv. 2, vogal Oalcirilll ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6IAJ do 24. za dečke od gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, Tolnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih eukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. H late od molešfcina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1 30 do 2.
Lastna posebnost : črtane močne srajce za delavee gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe Da obleke, ki se izgotovijoz največjo tcčBostjo v f-lučaju potrebe v 24. urah.
Najstarejša slovenska tovarna tn zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — »lica sv. Lucije it. 12 (zutej c. k. »odnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom avoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor sa spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tadi naročbe aa vsa kov ratne izdelke po načrta ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem čaao ia v polno zadovoljno*t naročitelja.
OtM brei konkurence.
Za obilne aaroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okoli 10 in na dežel: v r.misln gesla : Svoji k svojim !
Jakob Jellen
Pekarna in sladčičarna
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat ca dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčtce. Za-oga moke iz i rvib ogerskih mlinov.
U
TekiUi! nrn*.
Ustanovljeno 1877.
Zaloga stroje? Is želez
SCHNABL & Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
-Glavni castop žele^ja In tovarniških strojev. --
Naprava aferteih pedjedb vsake vrste.
InštelM^a strojev in parnih kotlov.
■eteri na pfin, bencin in petrelej sestava „Otte." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne Inči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave 2a centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
BV Material za ste Uftče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
B0T* In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je Izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav,
med kojimi:
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice,
l
Prodaja vina „Ai Maestri
v ulici Valdirivo St. 17. Slavnemu občinstvu se nas oanja. da se cd daneB naprej točijo sledeča vina* refošk črn po 98 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejenaf vdobi 100 gld. nagrade.
Konrad Jacopich ^VtT, »
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-soenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki firanko.
12	žag za obdelovanje leaa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13	mehaničnih delavnic.
31	podjetij aa čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti
' mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje a gorko vodo in parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Tovarne za parafin in cerezin,
» sardine, Mline,
Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za sumeče vode, Distilerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
T ta namen je lilo lostailjenili: 151 notorjei ca plin in petrolej is 65 parni! stroje?
Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in JX se zlato kolajno ia zaslužnim križcem.	častno diplomo.
Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke
Ivan Angeli
ulica Canale 5
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji ni kake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro da ae ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Odda se v najem
dobro upeljaiiii in obiskovana stara prodajal niča jestvin, zraven tudi pekarna. Ista se nahaja ob clveh cestah, oddaljena eno uro hoda iz Trsta. Naslov pove uprava našega lista.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
Zahtevajte povsod
voščilo (biKs)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu Je prodajajo gg. trgovci J. Prelog, Anton Furlan, Zgur & Popatnik, Matija Milonig, Andrej Urdich, Aloja Plesničar, Bambič Jakob, Kranjc Josip, Kocjančič Josip, Ivan Toinažič,
Anton Cek, Krnil Cuniar itd. Glavna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
i
ii
Odlikovan z dveml zlatimi ln bronastimi kolajnami
JKova trgovina s papirjem
Klementina Vivante Trst. - Passo S. Giovanni — Trst.
Pisarniške potrebščine in prodaja papirja^ Izbor malih okvirjev od 5 novč do 1 gld.
-• Mašne knjige. o-
Velikanski izlx>r razglednic.
Sama novost.
Skladišče vina
so lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah.
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščttke
Santo d' Amli
TBST. - Tla S. Antonlo - TRST
(nasproti Zennaro in GentUI).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepreaežne trpežoosti. Bogat izbor sčetk, strojev aa čiščenje parketov, metelj, metlic, šČetk od perja, palic za iztolči prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfuatov.
listnic, novčark, mosnjičkov itd.
■T Vm po jako niskih conah. ^
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
v ulici Geppa štv. 14. M vtaa prve vrste:
liter po kr.
»» »• 3« »»
Kuhinja domaća, vedno prtskrMjen z gor-khui in Mrzli« i jedili pe zmernih cenah.
Družinam ae pošilja na dom od 10 IHrOV
naprej: Jpaviko belo liter po 28 kr. Ano inftornko liter po 28 kr.
Priporoča ae tadi krčmaijem, katerim dajem vinood SO litrov naprej po dogovoijeni oeni.
Josip Furlan, lastnik.
Fran Hlaratr
ulica Ginlia št. l/A.
kailju, grlobolu, hrlpavoetl. katanu,
danju |lasn, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijevo paštilje
A._ -i---:i	--■ -----
v«Wrll KIRM prt pVfM,
sikih, ičitsljili tU. Dobivajo ae v Škatljicah v Preadlaijevl lekarat v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tadi po celi Evropi.
OBUVALA.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste i obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik: Peter Rehar.
Čevljarski mojster
Marko Biri
je preselili svojo cevi jamico in zalogo obuvala iz trga Zon 111 11 a Ponte (lella Fabbra št.
Obuvala po angležkem in francoskem	(uhod v ulici Torrente)
vzorcu izdeluje po meri cenj. damam Slavnemu občinstvu se uljudno pripo-in gospodom kakor tudi za otroke. Delo rofa za ,obilen obi*k> kaJli. .X. zalog.i ima obu"
0 *	vala vsake vr*te in po najnižji ceni.
okusno in trpežno.	Tudi popravlja staro obuvalo.
Popravljanje starega obuvala.
Mihael Zeppar
v Tretu, nlica San Giovanni
atov. 12
ima zalogo peč i j od majolike v velikem is* boru, aama novoet, bodisi glede riaarij ali barv. 8aov sestaja od aame stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trat, Primorje in Dalmacijo slavnosaaoe in odlikovane tovarne aa peti Bratov debati v Bianskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 509/s na kurjavi. Lastna tovarna itedilnih peči iz ieleza ali adelanih m majoliko. Izvršitev po meri i* nizkih cenah.
Zivic i dr.i
(Schlvitz A Comp.l)
Zaloga stroje?, tehničnih predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
===== pri trjru vojašnice. =
Prodaja ae:
MOTORJK na par, na plin, petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VALVE (zaklopnice) in druge medene ali bronene predmete. MA&ILNE ULOGE L j. plošče, svitke in dr.
iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Ponebno no priporoča posestnikom I

Gosp.
lekarnar piccoli
Ljubljana.
Vase železna to vino sem uporabljal z izvrstnim vspehom pri moji soprogi, katera je dolgo ča=a nervozna. Prosim Vas, tla mi doposljele po posti še šest steklenic zgoraj imenovanega vina.
Dr. L farber
c. in kr. štabni zdravnik.
V GORICI, dne 16. junija 1901.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Balmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica.
Velika zaloga trojnega Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
. ^ . . .	.	. GORICA Gosposke ulice 7 GORICA-.
Izdelujejo se nacrti za napravo tovarn, vedo- ( " «	j - *
vodov' vodnjakov, cest itd. in S0 tudi dela Priporoča vse v to stroko spadajoče
prevzame.	j blago ter jamči za pošteno in solidno po—
Raznovrstne deležne pluge, mlatilniee in či- ■ stilniee zn šito, alamorezniee, stiskalnice za : vino, olje in seno, škropilnice proti perono- j spori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
strežbo.
I	Cene stalne brez pogajanja.