and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In Mit South Lewadale An. Otflot of Publica tie»: M67 South Lewndale Ave. Telephone, Rockwall 4M4 v.* . JiMMui ■ « . < LETO—YEAH XL Ilota )o SS.00 t^rg ŽS^cii^g S uLSTSS CH1CAGO 23. ILL.t TOREK, I. NOVEMBRA (NOV, t). 1141 SukeortpUo« M.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 111 im auiling at ipocial nU ol po»taio movuled for tO aoetloa 11SS, Act ol Pot S. lSlf autkomod on Juao 4. lili mmmamm» Ciang Kaišek izgubil vso Mandžurijo in elitno armado Komunisti zavzeli Mftkden. Kaišekova vojska deloma na begu, deloma se podala; vlada v škripcih Poiping. Kitajska. 1. nov.—V triletni civilni vojni je kitajski diktator generalísimo Ciang Kaišek zadnje, dni doživel svoj največji poraz, ko je izgubil Muk-den in svojo elitno armado okrog 300,000 mož. S padcem Mukde-na so komunisti postali gospodarji vse Mandžurije. Za obrambo Mukdena in njegove pokrajine je Ciang Kaišek zastavil vse svoje sile in' sredstva. Mukden je namreč najvažnejše in največje industrijsko mesto Mandžurije z več ko dva milijona ,prebivalstva. Po kapitulaciji japonske armade so komunisti v nekaj mesecih zavzeli pretežni del Mandžurije, niso pa mogli zavzeti Mukdena in njegove pokrajine, katero je Kaišek z ameriško pomočjo do zadnjega časa uspešno branil. Za obrambo tega mesta in pokrajine severovzhodno od Či-hlinskega zaliva je Čiang Kaišek uporabljal svoje najboljše armade. Tam je imel 39 elitnih divizij, okrog 300,000 mož, ki so bili izvežbani po ameriških častnikih in oboroženi z najmodernejšim ameriškim orožjem. To armado je postavil na ta del Mandžurije večinoma po zraku z ameriškimi tranaportnimi letali, v ostalem pa po morju z ameriškimi ladjami. Na enak način jo je tudi zalagal s pro vijantom i» rouniciÍQ. UL.W sls-sti, odkar so bile £retrgbne Železniške zveze preko Činhsiena. Čiang Kaišek je zastavil svoje najboljše armade in ae skušal za vsako ceno obdržati v Mandžuriji kljub mnenju ameriških svetovalcev. Ampak ni nič pomagalo. Čim več vojaštva in materiala je poslal v Mandžurijo, tem več ga je požrla. Zdaj je prišel njegov največji poraz v zadnjih treh letih civilne vojne. Ta poraz je tako velik, da je Čiang Kaišek sam priznal, da je njegova vlada v nevarnosti pred padcem. Dejal je, da se bo v treh mesecih pokazalo, dali bojjjegova vlada mogla konsolidirati svoje sile in preprečiti nadaljnje invazije ko munističnih armad v smeri pro-N ti osrednji in južni Kitajski. Govorice se tudi širijo, da se bo vlada zdaj preselila iz^lankinga bodisi v Canton, južno Kitajsko, ali na sever v Cungking, kjer je preživela med vojno. Govorice se tudi širijo, da je Kaišekov režim doživel ta strahoviti poraz iz razloga, ker je cela 53. armada, ki je branila Mukden, prešla na stran ljudskega ali komunističnega režima, Do tega je me^da prišlo, ko so ljudske čete premagale in razbile armado 100,000 mož južno od Mukdena. Ko je Kaišek preje) poroeilo, da se Mukden nahaja pred padcem, je odredil umik svoje oborožene sile do pristaniškega mesta Yingkowa, kjer naj bi se bežeče vojaštvo vkrcalo na ladje. Toda je dvomljivo, da se bo mogla ta armada rešiti, "ker se Tnora umikati po ozkem koridorju, kjer je izpostavljena napadom s strani komunističnih sil. Ker je v Mukdenu tudi velika municijska in orožarska industrija, so Kaišekovi generali odredili, naj umikajoče čete odpeljejo iz tovarn tudi čim več stra-tjfeičnih kosov važnih strojev, da komunisti ne bodo mogli obratovati tovarn. Toda je vpra šanje, koliko tega materiala so mogli odpeljati. Zmaga klavniške unije CIO Odslovljeni delavci zopet uposleni Kanaaa Cltf. Kana. — (FP) — Unija kUvniških delavcev CIO je izvojevala zmago proti Ar-mour & Co. s tem, da je družba morala nazaj sprejeti 24 delavcev, ki ao bili v teku atavke odslovljeni. Zadevni odlok je podal posredovalec« Harold Gil-den. Razsodba je sledila dolgim zasipavanjem. Kompanijska špi-onka, ki je pričala proti stav-karjem, je med zaslišanjem bila razgaljena kot izpridena ženska,, ki ima na vesti tatvine in ki se Domače vesti Še o smrti ilanlce Chicago.—-Anna Ulchar, o smrti katere smo poročali včeraj, je bila članica druitv* 44» SNPJ. Stara je bila 56 let,'doma iz Šenčurja pri Kranju. Zapušča družino in brata Franka Bostiča. Pogreb bo jutri (sreda) ob 1:30 popoldne is pogrebnega zavoda na 6126 W. Roosevelt rd. Bila je tu di članica Progresivnih Slovenk. Ia Cleveland» Cleveland. — Julia Novak ia Collinwooda se je v dveh meso cih morala že drugih podati na opefacijo. Nahaja se v bolnišnici Huron Road.—«Mary Zupan čič se nahaja v bolnišnici Charity, kjer je prestala operacijo.— V Euclidu sta ae poročila John P. Mrsnlk in Geraldine Cicerel-11.—V bolnišnici Je umrla radi srčne hibe Mary Vlrant, ro|. Novak, stara 66 Jet, doma iz Toplic, Dolenjsko, v Ameriki 46 let, članic^ SDZ. Tukaj zapušča moža Florjana, šest poročenih hčera, sina, 14 vnukov, dva pravnuka, brata Josepha in seatri Josephine Ogrin ter Margaret Bizil. Smrt na sepadu Sacramento, Cal,—Dne 20. okt. je v sanatorlju v Wiemaru umrl polno plačo za ves čas odslovlje-nja, dočim je ostalih sedem dobilo svoje starostne pravice. Pet drugih delavcev, ki so tudi bili odslovljeni, je zgubilo delo. Unija je vztrajala, da so odslovljeni delavci pravilno in pošteno postopali ves čas stavke, 4 kompanijski najeteži in policija Zadnjo nedeljo zvečer so bile i z vohunko vred pa so jih akU-pretrgane zadnje komunikacije UIi omrfijti. Odalovltve ao bi-med Mukdenom in Nankingom,',t kriitfV 0batoječe pogodbe. " ko je prenehala z obrktovanjem I ^ dnjžbe Armour mukdenska radiopostaja. Ma£ I ^ ^ ^ Geneyieve nujno apelirala na civilne letal-' Scl>w«rt«. ki Je poznana pod več te, naj uradnike. Semkaj dospeli Ki je rada potepala po salunih. Policija jo je rabila za svojo vo- '¿¿¿j'GarUz7 doma' i"s"Slivnice, hunk0- * ! Štajersko, star 72 let. Bolehal je Sedemnajst izmed 24 odslov- za rudarsko boleznijo siliko in v ljenih delavcev je prejelo po- Grass Valleyju, Cal„ živel od 1923. Zapušča dve poročeni hčeri, pastorko in pet vnukinj, v starem krajij p%siou, ako še ii- Mosley bo pomagal Geraldu Smithu General bo govoril za faiista St. Louia, Mo. — List Illinois Standard naznanja, da se je general Geopge Van Moseley sporazumel s ameriškim fašistom Geraldom L. K, Smithom, da bo obdržaval serijo govorov v "strateških" krajih. Moaley ima visoko vojaško šaržo 4s ¿>rve svetovne vojne. Ameriški fašisti ao ga lota 1930 Izbrali, da bo vodil fašiatični puč v VVashingtonu. Don Loh-beck, eden izmed Smithovih podrepnikov, bo aranžiral govorniško turo a "sodelovanjem Protikomunistlčne lige", ki je privesek Smithovega fašističnega gibanja. Fašist Smith je naznanil, ds bo njegova organizacija financirala Moslcyev<\ potovanje. Ta organizacija ae imenuje "Krščanski narodni križarji". Pred kratkim je Mosley presenetil Smitha, ko je naznanil, da bo podpiral Deweya, republikanskega kandidata za predsednika. To je storil na konvenciji krščanske nacionallatič-ne stranke, ki je Indorsirala Smitha za predsedniškega kandidata. Razume se, da Smith ne pri Kitajski učitelji1 stavkajo za viš je plače V teku dobrih dveh mesecev se zvišala draginja za 900? Poiping (ALN).—Kitajski učitelji in profesorji so zastavkali za višje plače. V stavki jih solidarno podpirajo dijaki Do stavke je prišlo radi nebrzdane inflacije, radi katere ae danes učiteljatvo ne more več preživ Ijati a sedanjimi plačami. Učitelji zahtevajo vnaprej plačano dvomeaečno plače, dve toni premoga in zvišanje plače za toliko, v kolikor narašča dragi nja. Kako "imenitno" funkclo nira Kajšekovo gospodarstvo. se razvidi iz tega primera: Od 19. avgusta, odkar je bila vrpostav -Ijena tako zvana kontrola cen na potrebščine, ao ae cene zvišale za nič manj kot 900 pdstotkov' Povprečna mesečna p.ača profesorja zadostuje komaj ca pfe-h ran jen je družine za teden dni. Ni čuda. da je kitajsko ljudstvo i vsakim dnevom bolj nerado voljno s korumpirsnim Kajšeko Vta rSMNSNL ' prej je vlada preko te poataje nujno apelirala na civilne letal- .. .. .., ... -».j _ ske avtoritete, naj rešijo vladne' J«. Jlu4b5 urednik». Semkai dosnoli Ki- U*ije, 6etudi JO fctoa knana kot Zato se je ponašala, da tajci pravijo, da se je teh ljudi, ki so hoteli pobegniti, le malo rešilo. Za prostor v transportnih letalih so bogatini ponujali fantastične vsote in na letališčih je vladala prava panika. Nanking je preplavljen z vsa kovrstnimi govoricami in ugiba nji. Kot že rečeno, se širijo govorice, da bo vlada premestila svoj sedež, kakor tudi, da bo u-stanovljena nova koalicijska vlada brez Čiang Kaišeka. Edini mandžurski mesti, ki sta še v vladnih rokah, sta Yingkow in Hulutao ter kos obrežne pokrajine. Ampak v prihodnjih par tednih bo tudi ta pokrajina padla v roke komunistov, torej vsa Mandžurija. Komunisti so s tem prišli tudi do velikanskih zalog modernega orožja (ameriškega) in streliva. tatica. jo poznajo vsi policaji v mestu in okolici, kajti z njimi se je vedno družila. Policija jo je protektirala. Družba je imela celo vrsto drugih prič, ki so pričale proti delavcem. Posredovalec je videl, da niso te priče zanesljive, da ao ae večkrat zapletle v pro tislovja In da je njihova preteklost kalna. Zmaga unije klavniških delavcev CIO je velikega pomena. čakuje nobenega uapeh% pri levi. Žena mu je'unirla prea več tošnjih volitvah In upa, da bo leti. j izvoljen Dewey. Smith gleda v bodočnost, ker upa. da se bodo njegove "krščanske" organizacije strnile v eno močno fašistično stranko do leta 1952, On vidi veliko depreaijo čez dve leti, nakar bo konec republikan ske stranke, Smith pa bo prišel lepo na konja, Takrat bo za vladal njegov fašizem, Iščejo sorodnik« Cleveland. — Sorodniki v starem kraju bi radi izvedelj za To* maža Francela, doma iz Kamnika, pošta Preserje .pri Vrhniki. Svoječasno je živel v New Yor-ku. Ako to sam čitu ali ako kdo ve zanj, naj sporoči na naslov: Frances Karish, 1271 E. 61» st., Cleveland 3, O. j, \ 1 ■ ■■ ■■ -■-ftazdiranje nemških tovarn ustavliono > Washington. — Amerika in Francija sta ae sporazumeli*) da se ustavi razdiranje in odvaža-nje nekaterih nemških industrijskih podjetij, dokler se ne revidira zavezniška politika o ^epa racijah. Stavka je bila oklickna 24. maja tega leta, pogodba pa je po tekla šele 11, avgusta. Povrnjena plača odalovljenih delavcev sega nazaj do 24. maja. Kanadska unija za-vrača Marshaliov načrt VUJtoria, B, C. (ALN). - Ns konvenciji Obrtniško delavskega kongresa (AFL), katere se Je u deložllo 900 delegatov, zastopa joč 400,000 delavcev, je bila spre jeta resolucija, v kateri ta delavska organizacija zavrača Mar shallov načrt in poziva mero. dajne faktorje, na) so pomaga Evropi in Aziji skozi Združene n#rode. t Ta konvencija je tudi izrazila akrb radi propagande za novo vojno. V nesrečni Palestini je zopet vse mirno Židovske armade pregnale Lebanonce. Manevri v Parizu Tel Avlv. Israel. 1. nov.—Ži-dovske oborožene sile so is se verne Palestine pregnale leba nonske "gerilce" z vseh točk, katere so bili zasedli v začetku zadnjega tedna. , Izraelska vlada je v pondeljek zjutraj objavila vest, da so se dvodnevne vojaške operacije uspešno zaključile. Arabci so bi 11 udrli na židovsko ozemlje v Galileji in blokirali pota ali ceste, ki vežejo Židovske naselbine Lebanonska neredna armada je štela okrog pet tisoč mož, od katerih le bilo več sto ubitih in ujetih. Židovske izgube so znašale 10 mož, Kakor so poročali opazovalci Z N., ao židovski domobranci prekoračili lebanonsko mejo na nekaterih točkah in pred sabo podili Arabce. Is več obmejnih lebanonskih vasi so prišli vašča nI s- belimi sestavami, toda ii dovska vojska jih Je poslala na saj, češ naj se vrnejo, ker se Jim ne bo nič sgodilo. Izraelska vlada Je v smislu od-redbe predstavnikov Z. N. ukazala svojim vojakom, da morajo ob določeni url prenehati s streljanjem. Potem pa je nasnanlla, da je Hrom vae Palestine sopet vse mirno. Parta. 1. nov,-~Henry Morgen thau, bivši ameriški sakladničar pod Rooeevoltom, ki se je sadnjl teden nahajal v Palestini in ae vrnil v Parit, je o|i|oaal spreminjajočo ae politiko Z N. napram Palestini. V mialih je imel slasti Anglflo. ki je sadnjl petek skoraj uspela a svojimi manevri, da bi Varnostni svet zagrozil Israelu l sankcijami. Marshaliov načrt v nevarnosti Staremu sistemu je odklenkalo v Evropi Grški general odstavljen radi porazov Atenf, Grčija.—Poveljstvo grške monarhiatične armade je od-alovilo generala Nikolaja Papa nicolagosa, ki je poveljeval drugI diviziji v gorovju Vitai. Odslov Ijen je bil zato, ker ao grški ge-rilci porazili njegove čete v gor skih bitkah. Na njegovo mesto je bil imenovan brigadir Nikolaj Papadopouloe, poveljnik tretje grške gorske brigade Vrhovno poveljstvo, ki sestoji iz ministrov in anglo-ameriikih vojaških misij, bo kmalu imenovalo novega vrhovnega poveljnika, vsekakor Aleksandra Papagosa. ki je do »egel uspehe za časa vojne v Albaniji. Zadeva blokade začasno odloiena Pariz. — Zunanji ministri A-merike. Velike Britanije in Francije ao aklenili, da ne bodo takoj prinesli obeodbo ruske blo kade Berlina na generalno skup ščino Združenih narodov Spora zumolt pa so ae. da ostane vprašanje spora na dnevnem ledu sa nedoločen čas Zadnji petek se je Varnostni svet ponovno bavil s Palestino. Na dnevnem redu bi imela biti resolucija, ki je grosila s sankcijami obema strankama, Židom in Arabcem, ako ne umaknejo vojaštva na točke, katere ao dr žali pred obnovo sovražnosti 14. okt. To bi zadelo le Žide, ki pa so se temu uprli. Uvaievanje te resolucije pa je preprečil predsednik Truman, ki je brsojavil ameriški delegaciji, da ne sme glasovati sa to reso lucljo, to je sa sankcije. Stvar Je bila potem odložena sa več dni—dokler ne bo snan rezultat ameriških volitev. Morgenthau Je sdaj rekel v Parizu, da je čas, "da prodatav-ntki Amerike proglasijo svojo neodvisnost od Anglija in da osvoje svojo politiko glade Palestine". Anglija bi namreč rada preprečila, da puščava Negev ne postane del Israelske države, ker potrebuje ta del Palestine sa svoje strsteike namene i» diplome* ee igrete s etomoklmi bom borni in koktoHološlH» ko 1 ludet ve s groeo sre na to neverno šoogllraaje. , .i i—i.. i morunim Detrolt; — (FP) — Victor G. Reuthor, direktor isobrsževal-nega odbora unije avtnlh delav cev CIO, je rekel, da Marshaliov načrt ne bo uspel, ako se ne popravijo nekatere resne napake ameriško vlade. Reuthor je govoril pred člani btznlškega kluba. Dejal je, da Marshsllov načrt lahko pomaga komunistom zsto, ker je pomoč omejena le na nekatere države v Evropi. Glavna napaka Jo v tem, ker Amerika ne sodeluje z evropskimi delavskimi unijami v prizadevanjih za ekonom «ko obnovo Evrope, "Namesto sodelovanja z url Jami, so ameriški predstavniki bratljo s starimi nacijskiml g.in garni, s torij! In fašisti po vsej Evropi," je Izjavil Reuthor. Victor Reuthor je brat VValter-j ja Reutherja, predsednika avtne unije CIO Victor je dalje rekel, "da E vropa se no /anlma za privatno podjetništvo Zelo malo ljudi v Kvropi se briga za privatno pro-flte aH privatno premoženje. Te zadeve so bile rešene po prvi svetovni vojni." "Eviopeka . ljudstva hočejo sistem, ki ne bo slonel na privatnem profltu. Oni nočejo a-morišklh dolarjev, da jim bomo ml narekovali In uka/ovall, kaj In kako naj si uredijo svoje ekonomske zadeve." Reuthor je udaril po ameriški politiki Dejal )e, da angleška delavska vlada pmtaja sumljl va. ker vse kaže, da se Maishal lov načrt uporablja v boju pro ti vladnemu. programu sa pn-erottom. j trr*vrj*rije angleške jeklarske industrije. Aretacije tujerod-cev se množijo Civilne svoboičine v nevarnosti Ckloaae. — Ameriški komttej xe protekcljo tujerodnih je v is-Javi ostro obsodil aretacijo Dore Lipshits, ki jo imigreeijske oblasti skušajo deportlratl. Zaeno je obsodil nelegalna sasllševanja v tej zadevi, katerih namen Je strašenje, ki so ga Justični de parlment poslužuje, da ispodko pa ustavne prayice tujerodnih, Doi a Lipshits je stara 56 let In je bila rojena v Rusiji. V Ameriko je prišla leta 1906 in od takrat iivi v toj deželi. Mnogo let Je delala kot šivilja v oblačilni in dustrlji. V delavskem gibanju jo bila aktivna štirideset let. Dne 23. sept. se jo Dora Lipshits prostovoljno prijavila (migracijskim oblastem, nakar Je bila |>ostavlJena pod SI000 jam ščlne Komitelj za protekcljo tujo-rodcev je Izjavil, da Je aretacija Llpshitzeve del napada na clvil-nfc svoboščine, ki se sedaj kratijo mnogim tujerodcem V dobi one ga leta je bilo že 65 tujerodnih oseb aretiranih, ki pripadajo 22 različnim narodnostim ' Vse (»sebe, ki so bile do sedaj aretliane, so bile aktivne v de? lavskem gibanju In v progresivnih oigauizacljah. Omrežene in aretliane so bile skoraj istočas no, kar znači, da so oblaatl planile na inteligentno delavce, ki so se dolga leta udejstvovali v delavskem gibanju. Aietaclja teh oseb Jasno priča, ds ao demokratično pravice ameriškega ljudstva v rosni ne varnosti, /ato Je treba napoti vae sile, da se piepročijo nadaljne šlkane Napetost med Ogrsko in Jugoslavijo lielgrad. — V diplomatičnih krogih je nastalo mišljenje, da yna priti do popolnega preloma me«I Jugoslavijo in Ogrsko. To mnenje bazira na odnošajih, ki se rsdl spora med Titovim režimom in Kominformo stalno slab še jo. Jugoslovanska vlada Je obtožila Budapošto, da slabo po atopa s njenimi dlplomatakimi prrdstavniki. Nekaterim ismod teh je ogrska vlada ukasala, de morajo oditi v 24 urah, Tukajšnja poročila pa pravijo, da Jo tudi is Helgreda odšlo število o grških urednikov, sli pa ao bili isgnanl TOREK, ž. NOVEMBRA iiltf tlmnkor m no vr«č«Jo. KokopUi lii«r«rn« tmMm (črtic«, povesti, drsm«. p—mi Ud.) m vrnejo po4ilj«l«lJu U V «lučaja. U j« priloiU Posledice Marshallooega načrta—II Dva rudarja pomagata irivom poHdjsfco brtslnc-t v Tranclji. klor 4o na alavki 300.000 rudorj^r. Vlada «o poolala v rudomk» rovlrjo moča« posadko vnjaitva. Trtfo rudarji a« bili «fcitl Is da jr kardinalna vatnost obvarovanje intcrnftcíonale pred nuko-1 lom Tod« sile. ki s«» delovale ta razkol, ao taončn«. purfobiie na svojo stlan anglcike unijske voditelje * |»>slctifkro da so je 8v«tovi na delavska federacija zdaj definlllvno nath ¡n<*i razkofom { Sklep ckM»'kutiVo BKSÜ se g losi. da mora SDP 'suspeod trati svVv je aktivnoatr. iti v poko| vsaj "za eno lelo", iti pa bo<§« nnttaKkr unij«, odstopilo V ozadju tega »klcpa stoje tudi voditelj CIO m AI>F Načrt desničarskih evpppaklhtn smertlkih unijskih Vodi teljev jc. da u«Unove novo delavsko (titrrnncfcmalo. ki ko ns oni' strani podpirala Marshallov načrt, na drugi so p* vrgla v boj prt> ti komunistom in.drugtm levičarjem M l 1 ' irtíerlíkl ii ni r*akmi torej iSborno obrestuje. V Bana t. ki * »Itnlcs Jogoskrlln. s. * po volni » procoj slovanskih kolonistov nt posssli, « katorth s «u Hltlorjovtk armad sMali Nomet ki r» v JngoaU* kos pot» kolo«« Ma slftrl Jo videti skupine «lovonsklh v Banalu. TOREK, 2. NOVEMBRA UH8 PROS VETA Marsikaj imo že brali o velikih uspehih, ki so jih dosegli znameniti ruski življenjeslovci in praktični ekHperimentatorji s spreminjanjem rastlinske narave. ¿olji po spocaavanju nadaljnjih velikih uspehov bo .-lasti ustregel spis sovjetskega akademika Kcilerja; "Ljudje, ki spreminjajo naravo rastlinstva". Knjižna prikazuje teoretični- in praktične uspehe sovjeUkih pre-obraževalcev narave Timirjazova, Mičurina in Lisenka Pomembni mo zlasti uspehi Trofitna TJenisočiva Lisenka m zanimivo poglavje o sitahanoveih v kmetijstvu in kolhacnikih-raziskovaicih. ki kate, kak« globoko mod ljudstvo so prodrla znanatvena dognanja v Snvjetaiu sveži in kako uspešno tekmujejo tudi kolhozniki pri zboljšanju sovjetskega kmetijstva. . Široko po svetu je znano ime Lisenka, tega velikega oovjet- ekega znanstvenika na področjus trebni pogoji: vlaga, hrana in jarovizacije — je poaebno važna temperatura, ker so drugi po- taologije in poljedelstva. Za Lisenka kot znanstvenika je značilno, da si tudi «n, kakor Mi čurm in njegovi predniki, zastavlja velike proizvodne nsloge v> poljedelstvu in da jih rešuje z znanstveno biološko teorijo, pri' tem pa vzdržuje trajne žive vezi s širokimi množicami kolhozni-kov. Letos konec septembra je dopolnil svoje 50. leto, doma pa je iz vasi Karlovke, iz ukrajin-' ske kmečke drufine. Že kot' študent kijevskega kmetijskega' instituta je vzgojil novo vrsto paradižnika in s cepljenjem po^ - sameznih očesc izdelal metodo . hitrega razmnoževanja predni-' . kov novih izboljšanih vrst rde^ č£ pese.' LOta 1925 je dovršil institut in prišel oktobra v A-zerbejdžan, da bi delal na novi selekcijski postaji v Kirovaba-du. Tu je Lisenko začel svoja' raziskovanja na področju živ-< ljenja rastlin in spreminjanja njihove narav«. Lisenko >e opazil, da je na aaerbejd ženskih poljih malo stročnic. Res da goje na na-ma kanem nemljtšču poleti lu-cerno, toda tdabo je bilo z zrna-stimi metuijnicamt, na prtmei' z grahom. Zlasti važna je v A-zerbejdianu gojitev bombaža; luoerno posejejo izmenoma z bembažem. Recimo, da je bombaž spravljen s polja. Toplo je še, zemlja pa ostane do «spomladi prazna. Lisenko je sklenil/ da na takih poljih posadi grah za jesen ali zimo, zaradi česar je bilo treba vzeti grah, ki hitro doaori. To nalogo je Lisenko rešil, toda pri tem je opazil, da se lahko ^olgost uspe vanj a iste rastlinske vrste zelo spreminja. Rastlina, ki v enem kraju uspeva zgodaj in v kratki dobi, u-< speva drugod pozneje, v daljši dobi. Tedaj si je postavil Lisenko nalogo, da najde način, kako bi se dalo uravnati dolgost # rastlinskih vrst, ki pozno uspe-•*v«»jo, in jih prisiliti, da bi se veliko hitreje razvijale in prej dozorele. Uspešno je rešil to nalogo, izdelal celo teorijo razvo ja rastlin in omogočil načrto u-ravnavanje njihovega razvoja in spreminjevanje njihove narave in dednosti. Leta 1929 je na Vsezveznem genetskem kongresu predaval o bistvu ozimnosti pri kulturnih rastlinah in o pogojih, ki so nujni, da dozore o-zimne vrste, ki so aejane spo mladi, iaVega leta kakor jare. Od tedaj je postala v kmetijski znanosti in praksi znana beseds "jarovizacija". To označuje način, ki ga je odkril Lisenko. O-na pospešuje razvoj ozimnih rastlin ter jih sili, da ae razvijajo kakor jare. Kakšna Jo Llaenkova jarovlssclja? Zamislite si ozimno pšenico, ki ni posejana jeseni, marveč spomladi. Ta pšenica ves čas rase, toda pri tem nastaja samo košata trava, ki ves čas svoje rasli ne požene klasja Kakor da je zastala na eni atepnji: raste, toda se ne razvija. Zakaj tako? ' Lisenko je odkril, ds morajo rastline do svojega polnega razvoja preiti od prvega semena do novega semena vrsto »topenj ali stadijev. Prvs ta ka stopnja fc oladij jarovizacije. Ortmna pšenica sebtevn, im naj ga pndKidt, dcšoien »mat, nekoliko vlage in zraka za dihanje Pri pomladni aetvi nima ozimina dovolj vlažnosti. da bi lahko prešla v atadij jarovizacije. Zato zaoatane v tej stopnji. • Lahko pa ozimno pšenico umetno ja rov i žira m« m to f»r««d ee-j t vi jo. V ta namen nvlažHnO' usenična zrna z sk«l«ičt»no količino vode Ko začno kliti. j«h moramo imeti 40 do 50 dni na po trebni vlagi In prt temperaturi 0 do 2 stop C če nato ta Ja-rovizirana pšenična zrna poae jemo spomladi,' bodo šla v klas j« m dala skd kakor jara pštjg-ca. Za piehofl rfkorf pni stamj pr kiti j« semena — «kozi r» i zrak na poljih praviloma dani Ozimna ali jare pšenica zahteva, če naj preide stanje jarovizacije, manjšo ali večjo ohladitev, — bombaž pa nasprotno, po preselitvi na sever, določeno toploto. Svetlobni pogoji za jarovizacijo nieo v^ni, ker se lahko vrši na svetlobi ali v temi. # Jarovizaciji sledi drugi stadij osvetljenosti. Zanj sta glavnega pomena svetloba in tema v teku 24 ur, seveda v zvezi z drugimi jaogoji. Pšenica zahteva, če naj preide ta stadij, več svetlobe in višjo temperaturo. Pri mnogih vrstah prosa pa dolgoj dnevno osvetljevanje ovira na-doljnji razvoj. Zato proso ne uspeva daleč na severu, kjer so dnevi pozno sjaomladi in zgodaj jeseni razmeroma dolgi, noči pa kratke. Ko spoznamo, kakšne, pogoje zahteva rastlina v raznih stopnjah svojega razvoja, lahko, uravnavamo in spreminjamo] njen razvoj tako, kakor je po trebno v korist socialistične žetve. ' Z jarovizacijo zrnatih in drugih kulturnih rastlin dobimo ie< tudi stalni pridelek. Pomladi 1929 je izvršil Lisenko poskusno setev jarovtzirane ozimne pšenice "ukrajinka" na imetju svojega očeta v vasi Karlovki, na njivi, veliki pol hektarja. Še tisto poletje je ozimna pšenica dobro obrodila: 14zno, ker cveto različno. Z' jarovizacijo pa je mogoče pospešiti rszvoj vrst, ki uspevajo poaoo, tako da cveto ob istasn času. kakor zgodnje vrste Z jarovizacije so dobili Lisenko in njegovi dijaki v rastlinjakih v treh letih tri rodove jare pšenice in dvs rodova ozimne. To lahko kajpak zelo pospeši vzgajanje novih vrst, ga v enem letu privede mnogo dalje. acl*k-Cioniranju m lahko teko dodi< tHa Hi nstvarjanja In poddlj ša njegovo ustvarjalno Življenje Jaroviaaclla in poletna aadltev krompirja Od leta 1932 je Llaenko na te-meiju svote teorije atadijskega razvoja na štrek« razvil delo za jsrnvtzarijo krompirja in borbr» z njegovo "degeneracijo" na jugu. a pomočjo poletne wsdl-Ive Nujno potrebno je, da pred jerovizectjo razkužimo kr<*n-pirjeve gomolje a polodstotno forma linovo raztopino Razku ženi gomoli ae hitro posuše. na to pa jih je treba «lotiti v 20 cm debelo pkrtt In Jih tmatf na temperaturi I« de II stopinj C. do ( Meročefk ne poženejo. T6 se zgodi čez 10 do 15 dni. Šele ko pri velikih gomoljih vzklijeta eno, dve očesci, nanizamo gomolje na žico ali motvoz in obesimo na temjseraturi 10 do 12 stop. C in sicer nujno na dobri sončni svetlobi. Ob takih pogojih morajo biti v 20 do 25 dneh klice na gomoljih kretke (do pol cm), toda čvrste, zelene in z velikim številom korenin skih zametkov. Pri tem se v kllegh vrše kakovostne spre-mebme, zaradi katerih začne ja-roVtglrani krompir prej cveteti in tvoriti gomolje. Tako nam dajteta Usta vrsta, ki prej usp—"Gentleman's Agreement" ali sporazum br«z besede—kaže na nekatere bolj prikrite in zvjte načine dis krirainaclje, se jo izyaja proti Američanom židovske vere. Kt« cimo, dogovor bre/. besede je v tem, da se ponekod ne daje stanovanje v naji»m židovskim VEKI LOV na jugu vročilfa pojema. In ta- krajevne klube ali druge skupi ko so pričeli dobivati s poletno nje ljudi židovskega Izvora. saditvijo na vsem sovjetskem jugu — v Ukrajini, Severnem' Kavkazu, Azerbejdžami1 in v Po prvem poročilu iz Španije je bilo v madridski prhpoyedl -r-^^-^ii-iriK rečeno, "da četudi je kr&čunska srednjeazijsk h republikah - doJ¿ vzpudbujaii k ,jub¿ , mP Z med posumewdki, narodi inI juti- (Konec prihodnjič.) stvi, pu ne bi smela ta dolžnost vključevati 'židov." TUDI TELEFONSKE VRVICE N« podlagi tega prvega poro- . .. . . čila iz Madrida je kardinal Speli- izdelujejo. V tovarn, Rade m,n i/d<|1 ^ konti,niH^T Konča r" v Zagrebu so doaiej izdelovali vse dele telefonskih aparatov raze« posebnih ionskih vrvic, ki so jih raii uvažati. Lani so strokov- ni r^niCOi „ko kdo pravi, "da njaki dveh zagrebških tovarn krščanski nagib vzpodbujanja k delali številne poskuse, da bt za- ljubezni med posamezniki, sku-čeli izdelovati telefonsko žico pinanii, narodi In ljudstvi ne 'Ne vem, kaj te bilo v resni tele- ci izjavljeno v Španiji, kdo je mo- to izjavil in zakaj, vem pa, da Tehnik Čipek, ki je zaposlen v tovarni "Elka", je končno rešil vprašanje proizvodnega procesu Tovarna "Vrpca" bo poslej ir.de lovala telefonski motvoz. y vključuje židov." Katoliška «lok tiina sledi božji zapovedi: 'Ljubi svojegu Boga s vsem svojim srcem m dušo .. tn a^o^egu bliž-njega, kakor sam sbee.' Ponav Ijam, da je to katoliška, doktrina v Rimu. Jitruzalemu, Madridu ali v Kabulu. Bila je kaUiliška doki nna dva tisoč let in je danes ter ostane taka v bodočnoati, PODVOJILA BE BO lokalna proizvodnja v naši-škem okraju (LR Hrvatska) Nedavno so sprejeli petletni plan za razvoj narodnega gospodar j Tako je ta popularna filmska stva v tem okraju. Za investlci- «lika, katere osrednja točka je je Je določeno nad 43 milijonov zvijačno prikrita diskriminacija din. Za lokalno industrijo bodo pioti Američanom židovske pri-porabili 8.9 milijona din. /a pro- padnosti, prijamtogla k temo da met 7.5 milijona in za kmetij je rimokatoli&ka vcr>u o/ir. cer> stvo 5.5 milijoua. ikev potrdila svoje stališče, da je proti te vrste diskriminaciji in mržnji. / Kardinal ni edini cerkveni vo djit, ki je obsodil te vrste mrž-njo. Na zborovanju Sveta eer-kvu v Amsterdamu zadnje pole tje je, Angus Dun, ikof prote-stantnesko episkoj)alne Ikof^je v Washlngtonu, D C., povedal delegatom naslednje: "Mi se nismo zadostno borili proti prastari človeftki slabosti, ki jo predstavlja antisemitizem V preteklosti so cerkve pomagale prikazovati Žide kol edine ao-vražnUte Krista, To Je doprina-Šalo k antisemitizmu v posvet nem svetu. V mnogih dešelah še vedno obstaja prčtnja strupenega uhtisemitižma in v drugih de šalah ao šidje izpostavljeni mno glm ponižanjem in preziru "Pozivamo vse cerkve, ki |lh tukaj zastopamo, *av dosti skupaj, takšni zbori krokodilov so lo prehodni. V reki ReKuhs, ki še izliva v jezero Ntasa, jt (AAjje krokodilov baje rea izredno velike, Sam pa tam fte nlaem bil. Ampak mrčesa je v gotovih časih neverjetno mnoge — na žalost. Ob Viktorljlnsm jezeru mrgoli nekih drobnih muk, nadalje kobilic, katerih roji ao od daleč kakor črni oblaki ln naa oblete kakor analitike, a ko aa-idemo mednje. Ob Malmarati-ju ae je nekoč vsa moja karavana pri belem dnevu v obupu pognala v beg, tako so moakiti mučili vsakogar izmed naa. Napad hudih mravelj, ki jih domačini imenujejo MsiafuM, ti pa vatka kor oživi poj m MmrgoltnJtM, saj Je nedvomno med hudimi nevšečnostmi življenja v afriških gozdovih. Novinec sprva krokodila ne apozna kar tako lahko. Vidi kus lesa, plavajočo rastlino, kamen, ali kaj pedubnaga, tako malo sa ta pošiuit razlikuje od svoje ukollot, kadar nt laži na svatlem pesku. Ko pa al pogUd zaostriš in al že dovulj Izkušen,-spoznaš na krokodilih, ItštAf v vodi, značilne tri todke na glavi: očeana luka, koitioo glave ln nozdi vi. To troje pogoatomu vidiš nad vodu. Ako krokodilovo glavo od strani pogltdaš. tvorijo to tri točka majhen trikotnik s prav ostrim kotom; po nJem spognaš krokodila it od daltč In boljt kakor mnogi domačini. Pogoatoma pa Itdajajo krokodila,'1 ki pltva po vodni gladini, na veliko daljavo ta plavalni gibi clkcakastega repa. Ponavadi — ta špaa sem al večkrat privoščil — lahko lovaktga tovariša iz Evropa, ki Št hlma nnbtne Izkulnjt, privedeš na 10 do 50 metrov razdalja od svobodno ležečega krokodila. Mož no opati nlštaarl • Ko tem ob Tanganjlki zbiral prva skušnje s krokodili, ttm sam postopal po zelankaato blatnem; * velikimi kamni Ifi nekaterimi naplavijenimi debli < pokritem bregu. Nekoč aem hotel stopiti na takšno domnevno deblo ln ko aem It stopil nanj, aem spoanal, da jo "deblo" mogočen, čvrsto spoč, z blatom prevlečen krokodil, ki ga ob Au-mu vodovja niso sbudHi moji koraki. Ko sem se za nekaj korakov previdno umaknil, sam tej zverini s sirelsm tako srečno pre-vrtsl možgane, da Je bila sijajna betica gladko predrta le s luknjo krogle, sicer pa Ja ostala nepoškodovana In ae krokodil, kakor od strele zadet, niti stresel nI več. To je bil edtn Izmtd mojih prvih in obenom največjih krokodilov, kar sem JUt u-Strelil Dolg jt bil 9M m V vaeh večjih siednjeafrlških Jozeiih in v neštetih rekah in manjših vodovjih živi široko-glavi, zdaj zajetni, zdaj vitki krokodili, kdaj pa kdaj kar or- kodlli pred puško velik, dolg do d ali v zelo redkih primerih cslo 7 m. Ka- živall, najsi sta medaebojno spottujeta tn mir»» domujeta druga poleg druge, MMjila v gotovem antialu kot stalni prebivale! afriškega vodovja skupaj, čeprav ao njune življenjske navade in koriati, ki pa deloma jjojaanjujejo njuno sožitje, še tako različne I m«iin nat da v tPJbesem i dovpi, ker Pli poznam ne "mi-j krlni so pač pogoji življenja, takšne ao tudi vrato krokodilov Samo v jezeru Klvu ni nobene ga krokodila, prav tako ne povodnega konja. Zato pa je vidra tu pogiadejša Doufačini trde, tla v jezeru Klvu še nikoli nlau videli krokodila Keanlca je ta, da smo ae pripadniki od-piave za merjenje obmejnega področja med takratno Vzhodno A/riko tn drtavo Kongo v letih 1IH« do 1902 lahko meae-Cc In mesece, dan na dan v tem Jrs.eiu kopali ln plavali, ne da bi bili k daj ko ti opazili krokodila Bilo bi pač res zanimivo, ko bi kdo doka/al, kak Je vzrok, da otfa spoštovanja vredna vi»dna prebivalca tropskih krajev tu nista naseljena Po mpjem )e v/iok ta. da je jerrm fe pri bre govlh zelo glolKiko, bregovi pa skalnati, kai nasprotuje življenjskim pogojem obeh šivali. (Tovariš) I4.LAVMC0 NASELJE 170 novimi stanovanji gradi Vcsnlkl buecv v Pilat«. Mick., ae aaalavkall. ker Jim drušba «i hotela povišati | Prgalanls ae ao vlelda leto dal. Unlla transportnih delavcev CIO. e kateri ae vfJaafenl. tudi izboljšanje delovnih raai g**" krokodilov kor tolikokrat I J čitenm Tn je navadna izmlš-' opiava tovarne "Rade Končar" : Ijotma V gotnvth vodovjih se-' v Beogradu Enlati se začeti ta seveda — ko gre ouše h .kraju m sredi teta Bazen 1?9 stano ' in duoefte|o vndnvja ovoje naj- vanj, ki bodo /daj uporabna, bo aa »c nuje «tan)o — tedaj ao kftfto- do pridobili št 199 drnlinakfh ln ' dlll — sd rammrev ImattovtT.i 18 tamstdh sttnoMnj v Mlili, ki "mamba" oh r4mH pa •>gu«mo"lše vdan popolnoma ograjene , PKOlîlTA Tihožitja in pejsaži-Me MlftKO KRANJEC - « oovouw/a* avtova (Nadaljevanj«) Temu strašnemu raju otrok svobode, kamor je šel tudi tvoj očka, so rekli preprosto Dachau. Dachau ... To je poslednja pošta, kamor piševa midva vsak dan tako ljubeča pisma. To je tisti kraj, kamor tisoči in tisoči otrok, prav takih, kakršna si ti, vsak dan pišejo podobna pisma: Vrni se ... ne veš, kako te ljubim ... ne veš. kako sama sem na svetu . . . Tam se gomilijo ogromni skladovi pisem iz vseh dežel in klici drobnih otrok trkajo na vrata za njimi, ki so jih tako ljubili. Od tam, Tanja, kličeva vsak dan njega, ki ti je bil tako drag. Glej, in on prihaja. Ne vidiš vsak večer, ko posedimo v kuhinji, ko tvoja stara mati vtakne raskave noge v toplo vodo v škafu, kako se nenadoma nasmehne? Srečala sta se in se pozdravila. Ne vidiš tet, kako so kar naenkrat onemele? Prišel je on, pozdravili so se. Ne vidiš strička Vaneka? Po igri je posegel: tam stoji on, s katerim bosta odf-grala partijo šaha. In tam je Jožko. Kako živahno je doslej igral na cimbale. Zdaj pa so strune onemele. Tam na oni strani, nasproti Jožku, je obstal on. Glej, kako sta se spogledala. Zdaj je on iztegnil roko in se «dotaknil strun. Slišiš, kako otožno so nenadoma zapele? "Sama žalost je, v pesmi otožni . . ,H Ne, tisto igra Jožko: "Jesen je tu in listje odpada . . Da, jesen je tu in listje odpada . .. ip sama*ža-lost je v pesmi otožni . . . Nikar ju motiti.Tu drobna otožnost jesenskih večerov, l$o tako po zrelosti dehti skoz okno, ko v srcu še vedno skelijo rsne nedavno minulih časov, nas ne bo zavedla v zagrenjenost. Mi verujemo v vse lepo in dobro. Nobena solza ni zastonj spvlzcls po licih na hladna tla. Nobena kaplja krvi ni bila zastonj prelita. Iz solz, krvi, trpljenja nam rasto najbolj čudovite rože, rože z opojnim vonjem, ki jim je ime: radost, sreča in svoboda ... Ali ne slišiš, kako je rekel Jožku, naj zaigra eno naših, tisto o hrepenenju po svobodi . . , "svoboda zlata, skoraj boš tu ,. r Zadremalo se ti je ob teh napevih? Budilka na kredenci nas kliče spat, hlad diha skozi okno. Pogovor že zamira in strurte so odzvenele. Za danes sva dovolj napisala. Saj jutri začneva novo pismo, še vse daljše in vse lepše. Ne samo jutri, vsak dan bova pisala. • v In potem, nekoč, ko boš že dovolj velika, ko boš umela vse, grenko in lepo, pojdeva na dolgo pot, na romanje. Ne bova sama. Tisoči in tisoči bodo romali tja, tisoči otrok z muterumi, s sestrami, bratci. S to brezkrajno procesijo poromava še midva v ta strašni kraj, v kraj, ki ga je posvetila naša dragocena kri, v ta kraj, naaprotje starega raja Kdena. Ta kraj se imenuje Dachau. Dachau . . , Dachau . . . Če JIH NE BO . . Mati, vsak dan te vidim, kako greš, zdaj na postajo, zdaj sam bog ve kam, kakor da iščeš sled, ki se je izgubila. Sinu pričukujeŠ, mogoče celo dva. Morda tudi hčer. 2e zdavnaj so te zapustili in zdaj, ko so se ljudje že vrnili z gora in ko se ljudje že vračajo daleč tz sveta, kamor jih je bilu odvedla roka nasilja, hoteč jih ii\ vekomaj zasužnjiti, ti hodiš iskat med obraze tistih, katerih žareč«* oči pozdravljajo s tiho ra dostjo sleherno malenkoat svoje domovine. Ho diš dan za dnem med vse te brezštevilne iskat obraze svojih otrok A kaj, če jih nikdar več ne bo? . . . žen a, vsak dan pošiljaš svojo drobno deco na jaso pred gozdom, od koder se tako lepo vidi v dolino. Vidi ae klanec, ki se (niti ga od ceste v doltni in vodi kakor zavita nit proti tvojemu domu, kjer s svojimi otroci tako osamelo živiš. Srce ti narekuje, da se bo tam, na tem Iz doline se trgajočem klancu nekega dne pojavila podoba, krenila navkreber za to nitjo, za trenutek posula, se nasmehnila od radosti, nato pa samo še pospešila korak. Otroci na jasi, ki so toliko zastonj čakali, a vendar nikdar ne ob^peli, si bodo z dlanjo zasenčili oči, da bi dobro videli in se ne bi zmotili, nato bodo pridrveli z zardelimi obrazi in z ža-rečml očmi z ¿Tlim samim strašnim vzklikom: "Mati, gredo . . .! Kakien edinstven trenutek, kakšen strašen nemir srca, kako človek do slabosti vzdrhti, kako bi rad planil, tekel in tekel, ne po ovinkastem lancu, drvel bi naravnost, preko jarkov, skoz gozd, da bi si skrajšal čas. Otroci v lahnih krilcih letijo kakor ptice, ožar-jeni obraz, z odprtimi usti, pripravljeni na nepopisni vzklik in oči so se jim široko odprle v brezmejni sreči! Da, tako bi lahko bilo, tako bi moralo biti, tako je zasanjalo tvoje srce ... In vendar ... In vendar—kaj če ne bo tako? Lahko se zgodi, da tisti, ki ga pričakuješ vsak dan, ki mu pošiljaš otroke naproti, kjer na jasi opazujejo v dolino raztegnjeni klanec, kjer naj bi se pojavil, zares, lahko se zgodi, da ne pride ... A kaj potem, če ga ne bo, njega, ki ti je bil mož in tovariš, in ki je bil tvojim otrokom oče? Da, kaj potem, če ga ne bo . . .? Dekle, vsak dan prihajaš poizvedovat k znancem in tovarišem. Kogar srečaš doma, v svetu, vsakogar vprašaš: Ali ste poznali...? Rože na tvojih gredicah opojno dehtijo in sklonjena ob mehkih večerih skoz okno nad dehteče rože, sanjaš tople sanje, da se vrne on, ki je nekoč ponesel tvoje srce s seboj v gore. Zares, zdaj je tu čas, ko bi se že moral vrniti, da bi ti pomiril srce in da bi naposled bilo tako, kakor sta zasanjala že skoraj pred davnimi leti. Zdaj je tu čas, ko naše sanje ustvarjajo lastni krov in ljubezen kliče otroke in jih blagoslavlja z lepšo srečo, kakor je bila dana nam; tu je čas, ko se je končalo trpljenje in se nam. sreča smehlja nasproti.—Poizveduješ z brezmejno vero, če ne prvi in drugi, tretji pa bo morda le jjovedal veliko novico, da živi, po komer hrepeni tvoje srce, da se vrača, kogar si tako zvesto pričakovala in da ti je tudi sam ostal zvest. Pa vendar—-lahko se je zgodilo^ da je ostal na nuših gorah. Lahko se je zgodijo, da ga ne bo več ... In kaj, če ga ne bo več s teh gora? Mati, če ne bo tvojih otrok z gora? Če ne bo z gora tvojega moža in tovariša in očeta tvojih otrok, žena? In če ne bo njega, ki ga z rožami na gredicah pričakuješ vsak večer, dekle? Kaj, če jih ne bo . . .? Tam po vseh naših gorah leži na tisoče grobov. Vsi se nikdar več ne bodo vrnili, nikdar vrnili tako, da bi za vekomaj ostali pri nas. Vračali se bodo, zares, prihajali bodo, kadar bomo nujbolj okrni. Utrujene boš obstala, žena, sredi dela na polju, zazrla se boš proti cesti in že si boš zasenčila z dlanjo oči: kaj ne prihaja on, ki si gu tako pričakovala? Zares, njegov hod, samo on je tako prihajal. In ta smeh na obrazu? Ni li njegov? Zares, kdo se je še tako nasmihal? In ta roka, ki jo steguje v pozdrav? Samo on je znal tako iztegniti roko Tu je, pri tebi, privil te je k sebi, pripoveduje, sprašuje in posluša . . . Ob večerih, ko si spravilu otroke sput in sama posadiš utrujena od dnevnega delu, posodiš in si ga pokličeš, glej, že je pri tebi Ozre se po spečih otrocih, jim pogladi z dlanjo kuštrave glavice, se vzruduje njihovemu nasmehu, ki se jim je v sanjah prikazal ob dotiku njegove ro ke. Nato prisede k tebi, iztegne svojo roko in se zdaj dotakne tudi tebe. Ljubil te je, ljubil toplo m zvesto, ljubil kot ženo in prijateljico, ljubil kot mater svojih otrok. # (Dalja prihodnjič) - OD KOTELJ DO BELIH VOD Proilhov V orane (Nadaljevanje) Od Gostcn&kega križa sem 4c le zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roku Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bl, če le mogoče, še dobila mašo Toda opravila ni bilo Na Selah so imeli takrat ita nialo polja. ki «a je imel, je rega župnika Jurija Koprivo, kt '»Meloval kar sam. nosil gnoj v nu je mati pripovedovala lepe teči Mož. ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in meti takimi farani. si je v okolici sple-tel velik sloves. Po svoje so ga <<-lo Mem I sumi Mož je živel svoje življenje In se ni hiigal /a njihove pregrehe Ti- je imel že čer osem križev ln je živel tukaj menda že če* petdeset let. Ker je bil že preslu boten. ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni btlo poeebno neprijetno, kajti ta r?»d >e od nekdaj ni bil pobožen fcupnik Kopriva ni bil le ma» nlk, temveč prerestokrat tudi nam sebi mežnar in ministrant1 bi in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi J / Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v fa rovi, tokrat še edino hišo poleg cerkve* Mikalo m«. j* vutoti ju, ga starega duhovnika, o katerem samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, matt mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to še le veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki nem jo videl pri nJem. jc bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal na šemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari Berneker Je celo življenje »tradal in nazadnje od pomanjkanja umrl—tu na Selah pa je plesnilo deset tiaoč zlatih goldinat jev. Moje prvo romanje k svetemu Roku mi ie ta krai tako vtisnilo v spomin, da sem. ko nem odrasel, le prciad hodil tja Ce se Je le kolii ka) dalo. aem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu Tudi takrat gre iz Hotelj ranbljubljena zdaj hitre te kakor zjutraj, zakaj procesna na Šele, ki se zbere* pri dan »e bil veličastno len in do-.Gosten^kem križu. Na ta dan J*» m» O- n»k*trr rtetn ' Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci po lagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v sv^t so fjolne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh od meva romarsko veselje še pozno v poletno noč. Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta. II košu na njivice in Jih prekopa- va! Videl sem starega, sključene-ga možlčka s prist rt žen t mi, sivi n i rušami, čepečega za pečjo; bil ie že bolj za oni kakor ra ta svet Mati ne Je zastonj trn» dila da hi začela z njim kak po-govor, edino, kar je napravil, je 'ln je mrmra joče spravil lenar za platano tiho mašo. mešanimi občutki sem za-pu»til f.,tov/ Matt je hodila GOSPO8VET8KO POLJE Ko sem prvič videl Gospo-svetsko polje ali Svatne, kakor temu staremu kraju pravimo mi Korošci, mi še ni bilo dvajset let. Tedaj sem prvič zapustil dom in odšel v tujino za kruhom, za delom, ali še resnične-je povedano—za srečo. Doti-hmal sem živel doma na bajti; kadar ni bilo dela, sem paber-koval po soseski, ali pa sem o-četu pomagal tesačiti po lesovih. Kajti ob izstopu iz ljudske šole •aem za stricem podedoval tesa-ško orodje, cimrako, pontako, cepin, klanfo ter kranjca. Kmalu pa mi je tako življenje postajalo predolgohrbtno. Domači kraj se mi je zazdel pretesen, domače življenje pa pretrdo in preskopo. Zaželel aem si spremembe in sreče. Sanjaril sem jsodnevi in ponoči, da mora biti sreča tam zunaj nekje v širnem svetu. Potrebno je samo napotiti se v svet, tja za gbre in za obzorje, pa bonf našel srečo. Doma pri nas je manjkalo marsikaj, marljkalo je predvsem denarja, čeravno smo se vsi odrasli in otroci pehali za njim. A zunaj v svetu je moralo gotovo biti tudi denarja dovolj.. Ali ni bilo to prečudno? le od' mpje zgodnje mladosti me je nleka sila vlekla proti jugu in proti zahodu. Južno stran naše soseske je zastirala visoka in široka gora. Tihi za njo sem slutil neznan svet, ki me je mikal. Na zahodu, kjer je ob jasnih dnevih sonce tako čudovito za-garjalo, sem slutil srečo in boljše življenje. Moje sanje 4n želje me niso nikdar vlekle proti vzhodu ali pa proti severu, čeprav je bil svet na te dve strani široko odprt. Tega je bilo krivo naše življenje. Oče je v svojem boju z naravo in za zemljo vedno ponavljal: "S Štajerskega še veter ni kaj prida." O Štajercih so pri nas vedno z nekako zaničljivostjo trdili, da hodijo na Koroško domačinom kruh odjedat. Pri tem so misli li na mlatiče s Ptujskega polja in Iz Haloz, ki so vsako leto hodili na Koroško na mlačvo, na lukarlce, ki so hodile k nam čebulo, predvsem pa seveda na tiste trume Spodnjih Štajercev, Pohorcev, Mislinjčanov in Pečanov, ki so hodili na delo v n«ie fužine in rudnike. Naš obmejni industrijski kraj je tem trumam kmečkih siromakov, ki Jih domača zemlja ni mogla prereditl, bil prva stopnica iz vasi k Industriji. Od nas so se te trume potem odpravljale dalje na Gor nje štajersko In v Nemčijo v tamošnje rudnike in tovarne, ud koder se ni nihče več vračal. Mi smo bili. kmetovalci že kdo ve koliko rodov.' Starši so si želeli le zflnlje, tovarno in rudnike in trge in mesta so gledali po strani. Tega duha sem se navzel tudi jaz. Tovarna, ki je vsa črna in sajasta ležala severno od nas in ki je cele dneve in cele noči tako bolestno, tako tuje hropela, ni vzbudila nobenih sanj, nobenih lepih slutenj. Zato me tudi ni mogla pritegniti tista stran, od koder mi je hropelo nasproti tuje življenje Bil je tudi še nekdo drug, ki je pripomogel k taki moji mla dostni usmeritvi. To je bil moj učitelj Pinter, star avstrijakant, zagrizen nemčur in strahovit pijanec, toda navzlic temu šolnik neprecenljive vrednosti in sposobnosti. Zmerom in zmerom je govoril le, o Celovcu, a-nikdar