Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvim
ŠT. 26 - LETO 55 - CELJE, 29. 6. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
sam si kriv, če se dolgočasiš! stran 11
»Kakšna šola!
Ml smo se zabavali
tudi med letom.
Zdaj, ko so počitnice,
pa bo še bolj noro.«
RODILA IN UMORILA
DVA OTROKA
MOŽ ni upal vprašati, zakaj nima več trebuha. Stran 31.
KO TE IZČRPAJO,
LETIŠ NA CESTO
vse več tožb delavcev proti lastniku Pekarne Boč. Stran 21.
SINDIKAT OVADIL BASTLA
Kriv naj bi bil za stečaj Emo Kontejnerjev, stran 7.
ENI BI PLESALI, DRUGI SPALI
Klub zapata in občina Šentjur ne najdeta skupnega jezika. Stran 5.
2
DOGODKI
Brez preteklosti ni priliodnosti
V Jurkloštru so ob srečanju borcev, aktivistov in brigadirjev slovesno odprli novo šolo
Na sobotnem srečanju bor-
cev in aktivistov NOB Koz-
janskega in celjske regije ter
brigadirjev mladinskih de-
lovnih brigad Kozjanskega
se je v Jurkloštru zbralo sko-
raj dva tisoč obiskovalcev.
Na prireditvi so slavnostno
odprli novo podružnično šo-
lo in vrtec.
Po uvodnih besedah laškega
župana Jožeta Rajha je spre-
govoril predsednik države Mi-
lan Kučan, ki je najprej pou-
daril pomen šolstva za razvoj
človeka z univerzalnimi vred-
notami. V nadaljevanju je poz-
dravil idejo združitve srečanja
borcev in aktivistov NOB z
odprtjem nove šole, s katero
so organizatorji počastili spo-
min na čase, ko so v teh krajih
okupatorji v projekt uničenja
slovenstva vključili tudi od-
pravo slovenske šole. Parti-
zanski upor in zmagoviti spo-
pad z okupatorji je prinesel
vrnitev in svobodo, je še do-
dal. S priznanjem zavednim
ljudem, ki so med vojno poka-
zali svojo moč in samozavest
ter sposobnost, da se sami po-
stavijo zase, je v zaključnih
besedah izrazil prepričanje, da
bi morali svoje poglede in ener-
gijo osredotočiti na prihod-
nost in na boljše življenje no-
vih rodov, saj nihče ne more
živeti samo od preteklosti.
Šolo uči-biti
Po podelitvi srebrnih in zla-
te plakete glavnega odbora Zve
ze združenj borcev in udele-
žencev NOB Slovenije (srebr-
ni plaketi sta dobili Podruž-
nična šola Jurklošter in Ivi-
ca Fišer, zlato pa Ludvik Zu-
pane - Ivo) so si obiskovalci
lahko ogledali razgiban kul-
turni program, v katerem so se
predstavili tudi otroci iz tam-
kajšnjega vrtca in šole. Sledila
je otvoritev šole, ki jo je pred-
stavnica ministrstva za šolstvo
Angelca Likovič pospremila z
besedami: "Šola pomeni obli-
kovanje vezi pripadnosti kra-
ju, ki ga krasi tako čudovita
šola. Izobraževanje in vzgoja
bosta lahko tako z roko v roki
te otroke dogradila v odrasle,
odgovorne državljane z vred-
notami. Naj hodijo po skupni,
široki poti, obsijani z ljubez-
nijo in najdejo osebno zado-
voljstvo, ki jih bo bogatilo."
Tako so se odprla vrata uče-
nosti za vse jurklošterske malč-
ke, ki so verjetno že težko
pričakovali nove učilnice in
telovadnico, ki so lahko, v
nasprotju s starimi, v ponos
domačinom. Sicer pa se je
pouk na šoli, v kateri je tudi
oddelek vrtca Laško, začel že
februarja. 25 učencev ima se-
daj na voljo tri učilnice, knjiž-
nico, veliko telovadnico, ki jo
bodo lahko uporabljali tudi
drugi krajani za rekreacijo, pa
igralnico za najmlajše in skupno
kuhinjo. Skupna naložba Ob-
čine Laško in ministrstva za
šolstvo, ki pa je prispevalo le
četrtino, je znašala 180 mili-
jonov tolarjev. Na šoli pouču-
jejo šolarje od 1. do 4. razre-
da, po uvedbi devetletke pa
bodo dodali še 5. razred.
Za nekatere morda komaj
omembe vreden dogodek po-
meni ogromno za ljudi, ki tu-
kaj živijo. Ob vse večjem pre-
seljevanju ljudi s podeželja v
večja mesta, predstavlja takšna
pridobitev velik korak naprej v
prizadevanjih, da bi čimveč
mladih ostalo doma. Prav zato
bi si verjetno tako pomemben
dogodek zaslužil povsem loče-
no prireditev, kjer bi lahko
svoje poglede na preteklo in
prihodnje delo ter pomen šole
izrazili tudi tamkajšnji peda-
gogi, šolarji in krajani.
BOJANA JANČIČ
Foto: JOLANDA SOJČ
Cvetje v znak majhne pozornosti ob otvoritvi novega vrtca
in šole je predsedniku Kučanu podaril eden najmlajših med
nastopajočimi.
Ervin Fritz, častni občan
v občini Prebold so v drugi
polovici junija potekale šte-
vilne prireditve v čast občin-
skega praznika, dneva dr-
žavnosti in ob nekaterih
okroglih jubilejih društev v
občini. Na njih so odlikovali
zaslužne občane in društva,
nov preboldski častni občan
pa je pesnik Ervin Fritz.
V soboto dopoldne je bila v
dvorani gasilskega doma Kap-
lja vas skupna slavnostna seja
občinskega sveta občine Pre-
bold in upravnega odbora Pro-
stovoljnega gasilskega društva
Kaplja vas, ki te dni praznuje
90-letnico. Župan občine Pre-
bold Vinko Debelak je podelil
zlati grb občine Adiju Vidma-
jerju, srebrna grba moškemu
pevskemu zboru Svoboda Pre-
bold in Jamarskemu klubu Čr-
ni galeb. Bronaste grbe je pre-
jela družina Lobnikar iz Mari-
je Reke, ravnatelj preboldske
osnovne šole Milan Jezemik
ter Rudi Herman. Dobitniki
občinskih priznanj so Prosto-
voljni gasilski društvi Kaplja
vas in Šešče, Ribiška družina
Šempeter, enota Prebold, Bo-
jana Horvat in Matjaž Kač ter
11-letni šahist Rok Hržica. Na
seji so pesniku Ervinu Fritzu
podelili naslov častnega obča-
na občine.
Popoldne je bil dan gasilcev s
parado gasilskih enot ter prev-
zemom nove motorne črpalke.
Nedeljsko praznovanje so za-
čeli s planinskim pohodom iz
Prebolda do doma pod Reško
planino in prireditvijo Pod Reš-
ko planino veselo živimo, ki so
jo zaključili s 4. srečanjem
ljudskih godcev in pevcev.
Visok jubilej ni praznovalo
samo PGD Kaplja vas. Šeški
prostovoljni gasilci bodo 2.
julija praznovali 80-letnico,
30 let že deluje Jamarski klub
Črni galeb, ki je pred desetimi
leti odprl Snežno jamo na Ra-
duhi. Tam je bila tudi podeli-
tev priznanj transverzalnih
značk.
T. TAVČAR
Župan Vinko Debelak je Ervinu Fritzu čestital ob podelitvi
naziva častni občan.
komentiramo
Offside, o ne za
državo!
Ko je otrok star 9 let, je
praznovanje rojstnega dne le-
po; zanj, ker se zabava s prija-
telji, za starše, ker ni več tistih
velikih priprav in tuhtanja,
kako poskrbeti, da bo slav-
Ijenček zadovoljen, da se bodo
malčki dobro imeli, istočasno
pa ne bodo ostali žejni in
lačni tudi njihovi starši, ki v
kuhinji ali dnevni sobi čaka-
jo, da bo otroškega praznika
konec.
Pa tudi zato, ker se po osmih
praznovanjih starši že dodo-
bra navadijo na vsakoletni
ritual in je zato veliko bolj
sproščen; pri čemer je jasno,
da ga pripravljajo svojemu otro-
ku zato, ker ga imajo radi, ker
se veselijo spomina na njego-
vo rojstvo in so lahko enkrat v
letu make bolj javno hvalež-
ni, da ga imajo.
Če dobro pomislimo, z drža-
vo ne bi smelo biti prav nič
drugače! V Sloveniji bi ljudje
še lahko oprostili spotikajoče
se korake pri pripravi osred-
nje državne slovesnosti ob pr-
vih praznovanjih rojstnega dne
države, a potem, ko smo upih-
nili tretjo, četrto svečko, bi le
moralo steči. Pa noče in noče!
In tako smo bili tudi letos med
pripravami na praznovanje
priča prepirom, »čigava« je
država, kdo in kako bo nasto-
pil, kdo praznoval... Po praz-
niku pa ostaja kost za gloda-
nje še preštevanje, koliko ljudi
seje resnično zbralo na osred-
nji državni slovesnosti. Jih je
bilo okoli W tisoč, kot menijo
organizatorji, ali manj, toli-
ko. kot so jih uspele pokazati
televizijske kamere?
Tako je, če so eni prepolni
sami sebe, drugi pa se prepro-
sto ne gredo več takšne igre.
Pri tem pa vsi skupaj, eni bolj
kot drugi, pozabljajo, da meri-
jo svoje moči na napačnem
poligonu, kajti najsibodo ideo-
loška prepričanja še tako vsak-
sebi, na skupni državi se kop-
ja ne bi smela lomiti.
Kot kaže, so se letos še naj-
bolj iskreno poklonili svoji dr-
žavi v tistih krajih, kjer so
praznične slovesnosti združili
z drugimi prireditvami; pone-
kod športnimi, drugod kultur-
nimi. spet kje z odprtjem za
kraj pomembnih cest, mostov
ali podobnih pridobitev. Če-
prav je bil morda dan držav-
nosti zgolj priložnost, da ubi-
jejo dve muhi na en mah. je bil
v rezultat v praksi še najboljši.
In tudi zato mi je žal. da mi
je znanec na predvečer praz-
nika. ko je dež zmotil celjsko
osrednjo slovesnost in se je
tudi zato le peščica meščanov
poklonila dr^vi. povedal, kako
je doslej le dvakrat s sorojaki
delil resnično močna pozitiv-
na občutenja. Prvič pred na-
tančno devetimi leti. ko se je
država rojevala, drugič pred
dnevi, ko so na Nizozemskem
navijali Katančevi izbrani vr-
sti... Da se prav razumemo,
nič nimam proti nogometu, a
če nogometni besednjak pre-
nesemo na državno raven, po-
tem je Slovenija ta trenutek
resnično v nedovoljenem po-
ložaju, a offsidea ni zakrivila
država. Glede na to. kako tež-
ko pričakovan in zaželen otrok
je bila. bi si v času, ko še ni
dobro prebolela vseh otroških
bolezni, zagotovo zaslužila
boljšo popotnico za vstop v
puberteto, v obdobje, ki upra-
vičeno velja za eno najtežjih v
življenju.
IVANA STAMEJČIČ
Vojaška proslava na gradu
Na celjskem Starem gradu je bila v petek slovesnost v
počastitev dneva državnosti, druge obletnice formiranja 3.
operativnega poveljstva Slovenske vojske in dneva vezi-
stov. Popoldne istega dne pa je v vojašnici prisegla nova
generacija vojakov.
Slavnostni govornik na prireditvi na gradu je bil brigadir
Alojz Jehart, namestnik načelnika generalštaba Slovenske
vojske. V programu pa so sodelovali Big band Radlje, letalska
enota 1. operativnega poveljstva z akrobatskim programom in
padalska skupina Aero kluba Ptuj.
Ob dnevu vezistov, ki praznujejo 22. junija v spomin na
začetek delovanja prvega bojnega radijskega omrežja pred
devetimi leti v podporo osamosvajanju, pa so v celjski vojašnici
pripravili razstavo radijskih in radiorelejnih sredstev zvez. Te
imajo pomembno vlogo v vsaki vojski, čeprav so uspehi
vezistov praviloma neopazni. Vezisti SV dokazujejo svojo
usposobljenost tudi v mirovnih operacijah na Cipru in v Bosni.
TC. Foto: GK

DOGODKI
3
Častni občan
Bistrice in
Maribora
Osrednje praznov«injeob
činskega praznika Bistrice oh
Sotli bo v soboto, 1. julija, ko
bo slavnostna seja s podeli-
tvijo prvih občinskih priz-
nanj mlade občine.
Med slavnostjo bo župan
Jožef Pregrad podelil naziv
častnega občana rojaku Fri-
deriku Degnu, ki je že častni
občan Maribora, Plaketo ob-
čine za vsestransko delo bo
prejel ravnatelj osnovne šole
Jože Uršič ter Priznanje ob-
čine za dolgoletno delo v
pevskem zboru Janez Draš-
ier. Denarno nagrado bo pre-
jelo Društvo kmetic Ajda.
Zvečer, ob 20.30, bodo na-
daljevali s kulturno-zabavno
prireditvijo Pesem in dobra
volja, s številnimi nastopajo-
čimi s Kozjanskega, že od 19.
ure pa bo nočni turnir v ma-
lem nogometu. Naslednji dan,
v nedeljo, bo v Bistrici še
mednarodni šahovski turnir.
Sicer pa se prireditve ob-
činskega praznika vrstijo že
od sobote. Danes, v četrtek
29. junija, se je začel ob še-
stih zjutraj Petrov sejem, zve-
čer bo še uprizoritev Partlji-
čeve monodrame Čistilka Ma-
rija, jutri, v petek, pa mladin-
ski večer pod šotorom. BJ
»Ne grem se več!«
Bivši preboldski svetnik nima lepih besed za občinsko vodstvo
Franc Cigler, svetnik v ob-
činskem svetu Občine Pre-
bold in član Socialdemokrat-
ske stranke Slovenije, je pred
dnevi protestno odstopil z me-
sta svetnika. V svoji odstopni
izjavi je navedel vrsto obtožb
na račun vladajoče LDS in
župana Vinka Debelaka.
»Stvari so se kopičile precej
časa. Že pred poldrugim le-
tom sem izjavil, da ne name-
ravam sodelovati pri načinu
dela, ki je postalo značilno za
sedanji svet Občine Prebold.
Nočem biti odgovoren za na-
zadovanje naše občine in ne
želim izgubljati svojega časa
in energije za Sizifovo delo.«
Kaj konkretno je bil povod
za vašo odločitev?
Sodu je dno izbilo dejstvo,
da so za predsednika volilne
komisije znova predlagali sod-
nika Jožeta Goliča. Prepričan
sem, da ga ne bi smeli imeno-
vati na to mesto, saj postopek
zaradi domnevnih nepravilno-
sti stare volilne komisije še ni
končan.
Gospod Golič trdi, da so
sodni postopki zaključeni.
Potem ko je lista Ljudje za
ljudi, predlagala jo je SDS, na
prvih volitvah v občinski svet
na zelo čuden način v korist
LDS izgubila svetniški sedež,
smo vložili pritožbo na uprav-
no sodišče. To nam ni odgovo-
rilo v zakonitem roku tridese-
tih dni, po dveh mesecih pa
smo dobili odločbo, ki je no-
sila star datum in v kateri je
bilo navedeno, da naša pritož-
ba ni bila vložena pravilno,
zaradi česar so jo zavrnili.
Tako smo se pritožili na vr-
hovno sodišče, to pa še do
danes ni sprejelo razsodbe.
Prepričan pa sem, da mora
biti predsednik volilne komi-
sije vreden zaupanja.
Precej nepravilnosti oziro-
ma nedoslednosti očitate tu-
di občinskemu vodstvu.
V komisijah, v katerih sem
sodeloval, se je delalo zelo po
domače. Na komisiji smo se
nekaj dogovorili, na seji ob-
činskega sveta pa so bile zade-
ve predstavljene povsem dru-
gače. Ali pa smo na komisiji
soglasno sprejeli kakšen sklep,
nato pa je predsednik iste ko-
misije v sodelovanju s podžu-
panom na seji vložil amand-
ma na ta sklep.
V	svoji odstopni izjavi ste
omenjali tudi zaplete v zvezi
z gradnjo kulturnega doma.
Kot svetnik v stari občini Žalec
sem precej pripomogel, da je
takratna krajevna skupnost Pre-
bold dobila dvajset milijonov
tolarjev za gradnjo kulturnega
doma. Župan Debelak je že kot
direktor podjetja Ingrad onemo-
gočal gradnjo kulturnega doma,
enako je ravnal tudi kot župan,
kljub drugačnim obljubam. Naj-
huje je, da so omenjenih dvajset
milijonov tolarjev v prvem pro-
računu še vodili kot namenska
sredstva za kulturo, v letošnjem
proračunu pa tega denarja ni
več, saj je naveden kot prosta
sredstva. Z raznimi amandmaji
so ga že razdelili med gasilce,
TVD Partizan... Skratka, denar
se je porabil nenamensko, kar je
nezakonito!
Kako so strankarski kole-
gi sprejeli vašo odločitev?
V	stranki smo razmišljali celo
o kolektivnem odstopu, po po-
govoru z regijskim predsedstvom
smo ugotovili, da to ne bi bilo
smotrno, saj bi bili kot stranka
popolnoma izključeni iz dogaja-
nja. Bili bi tudi ob finančna
sredstva, ki jih dobimo kot svet-
niška skupina. Tako je ostalo
samo pri mojem odstopu.
Ali to pomeni, da se umi-
kate tudi iz lokalne politike?
Umaknil se prav gotovo ne
bom, saj nekako še vedno ču-
tim, da bi lahko v Občini Pre-
bold dosti pomagal. Verjamem,
da bi se lahko marsikaj spreme-
nilo na bolje. Vendar v tem
svetu to ni možno in dokler bo
ta deloval v sedanji sestavi, sam
ne mislim sodelovati z njim.
r SEBASTIJAN KOPUŠAR
Slovesno v gorn jegra jski
I v« •
obcini
Prireditve ob občinskem
prazniku Občine Gornji Grad
bodo potekale ves teden. Ob
70-letnici smrti nadučitelja in
planinca Franca Kocbeka so
v osnovni šoli odkrili njegov
doprsni kip, praznovanje pa
so dopolnili s predstavitvijo
zbornika Zorana Tratnika
Gornji Grad med drugo sve-
tovno vojno.
Osrednja prireditev ob praz-
niku občine bo jutri, 30. juni-
ja. Na njej bodo podeljena ob-
činska priznanja za leto 2000.
Naziv častnega občana bodo
podelili dr. Francu Urlepu, za
dolgoletno delo in strokovne
prispevke na področju medici-
ne in za delo v kulturi. Zlati grb
občine bo prejela Marija Sla-
tinšek, za dolgoletno plodno
delo na mnogih področjih. Z
grbom občine se bodo za po-
slanstvo na kulturnem področ-
ju oddolžiU družini Remšak,
za delo v planinskem društvu
ga bo prejela Nuša Purnat,
Ivo Tesovnik pa bo priznanje
prejel za delo v gledališki sku-
pini v Novi Štifti.
Med drugimi bodo podelili
tudi Kocbekova priznanja za
odličen uspeh v vseh osmih
letih osnovnošolskega šolanja.
Dobili jih bodo Meta Drčar,
Maja Žerovnik in Miro Čolnar.
V dneh praznovanja bosta Gor-
nji Grad obiskala tudi ministra
za gospodarske dejavnosti dr.
Jože Zagožen in njegov pro-
metni kolega Anton Bergauer.
EDI MAVRIČ
Sindiicalisti iz Singena v Celju
Na povabilo celjske območne organizacije ZSSS je Celje
obiskala delegacija sindikata IG Metali iz partnerskega
mesta Singen,
Sindikaliste je sprejel župan Bojan Šrot, nato pa so si
ogledali proizvodnjo v Inexi v Štorah in se pogovarjali s
predstavniki sindikata in sveta delavcev v tem podjetju.
Sindikalisti s tem vračajo obisk celjskim kolegom, ki so bili
lani na zelo odmevni skupni proslavi v Singenu ob 25-letnici
sodelovanja med obema sindikatoma.	TC
Praznik je priložnost za pregled dela
V občini Gornji Grad že nekaj let
intenzivno gradijo infrastrukturne ob-
jekte, Nekatera dela so zaključena, v
teh dneh bodo odprli most v središču
Gornjega Gradu, avgusta bo končan
most na Kropi, pred odprtjem je nova
lekarna, letos pa naj bi nadaljevali tudi
z gradnjo toplovodnega omrežja.
Letošnji največji zalogaj je gotovo nov
most v središču kraja, vreden okoli 90
milijonov tolarjev. Ob tem so uredili tudi
cesto na pokopališče in parkirne prosto-
re. »Zadovoljni smo, da je država Slove-
nija po tolikih letih uslišala našo proš-
njo«, je povedal župan Toni Rifelj.
Težko pričakovana lekarna bo gotova
do konca junija, nekoliko se je zapletlo
pri izdaji koncesije, vendar bodo zaradi
velikega zanimanja občanov skušali za-
plet rešiti čim hitreje. Investitorju pod-
jetju Interdent bodo koncesijo dodelili,
ko bo dobili soglasje ministrstva za zdravs-
tvo, lekarniške zbornice in zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Letos bodo začeli z rekonstrukcijo de-
vetsto metrov ceste od osnovne šole do
Spodnjega trga, urejena bo tudi javna
razsvetljava in dve avtobusni postaji, sa-
niran vodovod pod cestiščem, hkrati pa
načrtujejo sanacijo kanalizacije za fekal-
ne in meteorne vode. V teku so priprave
za izgradnjo prve faze športnega igrišča,
za izgradnjo mrliške vežice v Novi Štifti
pa si prizadevajo predvsem krajani. Po
zapletih pri pridobivanju zemljišča je
postopek v fazi pridobivanja gradbenega
dovoljenja, investicijo pa bosta skupaj
pokrila občina Gornji Grad in župnišče
Nova Štifta.
Že v petek sta župana Gornjega Gradu
in Mozirja Toni Rifelj in Jože Kramer
predala namenu vodovodno omrežje Zgor-
nje Pobrežje - Homec - Podhom. Oskrba s
pitno vodo zaselkov Homec in Podhom je
bila dolgoletna želja vseh krajanov, veči-
na je namreč trpela v sušnih obdobjih
zaradi pomanjkanja vode, tako za lastno
uporabo kot za živino. Vsa leta so vodo
dovažali s cisternami in tako delno reše-
vah problematiko na tem kmetijskem
področju.	EDI MAVRIČ
posvetu
Tragedija kitajskih
ilegalcev
V Veliki Britaniji precej od-
meva tragedija z ilegalci, ko
je policija v pristanišču Do-
ver odkrila tovornjak, v ka-
terem se je zadušilo 58 Kitaj-
cev. Nizozemski tovornjak
hladilnik, narejen za pre-
voz zamrznjene zelenjave,
je v Dover prišel iz nizozem-
skega pristanišča Zeebrueg-
ge, zato se postavlja vpraša-
nje, zakaj tovornjaka niso
pregledali že tam.
Priprti voznik tovornjaka tr-
di, da ni vedel, kakšen tovor
prevaža. Vsakršno odgovor-
nost zanika tudi lastnik špedi-
terskega podjetja, v čigar lasti
je bil tovornjak. Sorodnik ene-
ga od umrlih Kitajcev pa je
povedal, da naj bi ilegalci za
pot v V. Britanijo plačali 14
tisoč dolarjev po osebi. Na
pot naj bi odšli pred štirimi
meseci, in sicer iz mesta Jian-
gle v pokrajini Fujian, prek
Pekinga, Moskve, Češke in Ni-
zozemske. Kaj več podrobno-
sti o poti in njenem organiza-
torju bo policija najverjetneje
izvedela od dveh edinih preži-
velih Kitajcev. Dejstvo pa je,
da je Velika Britanija s svojo
zakonodajo pravi raj za imi-
grante, ki tam na črnem trgu
zlahka dobijo delo in lahko
tam živijo brez identifikacij-
skega dokumenta. Po nesreči
je evropski komisar za pravo-
sodje in notranje zadeve drža-
ve petnajsterice že pozval k
čimprejšnjemu oblikovanju
skupne politike do priseljen-
cev in do vprašanja azila.
Sporna smrtna
kazen
Zapornik Gary Graham,
36-letni temnopolti Ameri-
čan, v zadnjem času znan
zaradi kontraverznih Benet-
tonovih plakatov, je mrtev.
V zaporu v Teksasu so mu
namreč vbrizgali smrtono-
sno tekočino, potem ko so
ga pred 19 leti zaradi umora
obsodili na smrtno kazen.
Njena izvršitev je pritegnila
največjo pozornost ameriš-
kih medijev po usmrtitvi Kar-
le Fay Tucker pred dvema
letoma.
Položaj guvernerja v Teksa-
su namreč zaseda George Bush
mlajši, ki kandidira za pred-
sednika države. Njegova poli-
tika do smrtne kazni se najbo-
lje opiše z usmrtitvijo 135
ljudi med njegovim petletnim
mandatom. Sam sicer trdi, da
so usmrtili le tiste, ki so bili
res krivi. Gary Graham je ves
čas trdil, da je nedolžen. Na
smrt so ga obsodili na podlagi
izpovedi le ene priče, brez
k^Šnegakoli materialnega do-
kaza - policiji v skoraj dveh
desetletjih ni uspelo najti mo-
rilskega orožja. Najverjetneje
je za najstrožjo kazen prevesi-
lo dejstvo, da je že imel redna
srečanja s policijo zaradi na-
silništva, streljanja in dom-
nevnega poskusa posilstva. Če
bi umor priznal, bi se avtoma-
tično izognil smrtni kazni. Svo-
je nestrinjanje s kaznijo je
kazal do zadnjega trenutka,
ko se je boril z zaporniškimi
pazniki, ki so ga morali tesno
prikleniti, da so ga lahko ubili
z injekcijo.
Hotel pokopal
turiste
Najmanj 15 ljudi je umrlo v
nesreči, ki se je zgodila v
mestu Childers v Avstraliji. V
hotelu, kjer so v glavnem pre-
bivali tuji obiskovalci, je še iz
neznanega razloga izbruhnil
požar, ki je povzročil veliko
paniko. Iz nje se je sicer uspe-
lo rešiti več kot 60 ljudi.
Med 15 žrtvami in tremi po-
grešanimi je bilo deset Britan-
cev, dva Nizozemca, en Špa-
nec, en Japonec, en Korejec in
trije Avstralci. Pogrešani so naj-
verjetneje zakopani pod ruševi-
nami strehe tega 100 let starega
hotela, ki se je sesedla med
požarom. V glavnem je šlo za
ljudi, ki so tja redno prihajali
vsako leto in so kot sezonski
delavci na bližnjih kmetijah
pomagali pri pospravljanju pri-
delkov. T^oimenovani »ljudje
z nahrbtniki«, mladi štoparji,
ki so z sezonskim delom - to je
v Avstraliji zelo priljubljeno -
zaslužili toliko denarja, da so
tam lahko ostali enkrat dlje od
običajnih turistov, v povprečju
do 66 dni. Leta 89 je požar v
podobnem hotelu v Sydneyju
terjal šest življenj. Štiri leta
kasneje so zaradi naklepnega
uboja na 18 let zapora obsodili
nekega 33-letnega Avstralca, ki
je požar zanetil.
Kraljevska družina
praznuje
V dvorcu W^indsor pri Lon-
donu je potekala gala zabava
kraljevske družine, saj je kar
pet njenih članov praznovalo
pomembne obletnice. Kralji-
ca mati bo v začetku avgusta
stara 100 let, princesa Marga-
ret 70, princesa Anna 50, princ
Andrew pa 40. Najpomem-
bnejši pa je bil seveda princ
Wiliiam, ki je dopolnil 18 let
in tako postal polnoleten.
Vendar pa bodočega kralja ni
bilo na zabavo, saj se je moral
pripravljati na zaključni izpit
na elitni šoli Eton, kjer študira
umetnostno zgodovino. Pa tudi
sicer mladenič, za katerega utri-
pajo številna dekliška srca po
vsem svetu, odkrito priznava,
da sovraži preveliko medijsko
pozornost. Ta je bila tokrat
precej bolj namenjena yorški
princesi Sarah Ferguson, bolj
znani Fergi, ki so jo po ločitvi s
princem Andrewom pred tre-
mi leti »izgnali s kraljevskega
dvora«. Veliko je bilo tudi go-
vora o princu Chailesu in nje-
govi Camilli, ki na slavje ni bila
povabljena. Zato pa sta se s
Charlesom nekaj dni prej kot
par prvič javno pojavila na prin-
čevi dobrodelni prireditvi. In
zanetila špekulacije o poroki,
ki razdvaja Britance. Celo toli-
ko, da je zaradi vseh zdrah
priljubljenost kraljevski druži-
ni močno padla in jo podpira le
še polovica tlačanov.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Lov za Hermanom Potočnikom
Oče umetnega satelita in pionir na področju konstrukcije vesoljskih ladij je vitanjskega rodu
Kdo je Herman Potočnik?
Še do leta 1960 je bil takore-
koč popolnoma neznan,
potem pa se je, kot se je na
slavnostni seji vitanjskega
občinskega sveta ob občin-
skem prazniku izrazil dr.
Janko Rupnik, začel »lov
za Potočnikom«.
V teh letih, še posebej pa
lani na mednarodnem sim-
poziju v Mariboru, so stro-
kovnjaki odkrili ne le, da je
Herman Potočnik pionir pri
izdelavi satelitov in začet-
nik konstrukcije raketne
tehnike in vesoljskih ladij,
temveč tudi, da je sloven-
skega rodu - natančneje vi-
tanjskega. Do tega je bila
dolga pot, saj se je na nemš-
ki original knjige »Problem
vožnje po vesolju« s podna-
slovoma »Raketni motor« in
»Lahko razumljiv prikaz
največjega tehniškega vpra-
šanja prihodnosti«, ki je
izšla v Berlinu leta 1929,
podpisal Herman Noor-
dung, stotnik v pokoju in
diplomirani inženir. Slo-
venski prevod je izšel šele
leta 1986.
»Dejstva kažejo, da je Her-
man Potočnik po materi iz
Vitanja, po očetu pa iz Slo-
venj Gradca, oziroma prav
tako Vitanja,« pojasnjuje dr.
Janko Rupnik, prav tako Vi-
tanjčan (sicer profesor na
mariborski pravni fakulteti).
Raziskava o Vitanju in od-
kritje knjige Hermanovega
starega očeta dr. Gustava Ko-
košineka to nedvomno potr-
jujejo. Dr. Gustav Kokošinek
se je rodil v sedanji vitanjski
občinski stavbi (graščini) in
je bil sin vitanjskega župana
Franca Kokošineka. Čeprav
je Gustav študiral in doktori-
ral iz prava v Gradcu, kjer je
imel potem ugledno odvet-
niško pisarno, je bil leta
1879 v Vitanju imenovan za
častnega občana. Njegova
hči Marija pa je mati Herma-
na Potočnika. Tudi oče Her-
mana Potočnika, oficir Jo-
žef, je bil slovenskega rodu.
Mati Jožefa Potočnika je bila
iz znane usnjarske družine
Vošnjakov iz Šoštanja. No,
tudi zanje so ugotovili, da so
doma iz Pake pri Vitanju.
Čeprav je torej Herman Po-
točnik živel pretežno na Du-
naju, kjer je tudi umrl, in
pisal v nemščini, je sloven-
skega porekla.
Herman Potočnik bo dobil
častno mesto v Mariboru.
Kot je v Vitanju povedal dr.
Rupnik, bo jeseni njegov
spomenik ob otvoritvi rekto-
rata odkril rektor dunajske
univerze.
»Želimo si, da bi Vitanju
vrnili nekdanjo podobo.
Prav bi bilo, da bi v njem
našli tudi prostor za spomin
na Hermana Potočnika,« je
poudaril vitanjski župan Sta-
nislav Krajnc. Dr. Rupnik je
na slavnostni seji to zamisel
podprl in predlagal, da bi
bila spominska plošča na ob-
činski stavbi, saj je tu živel
njegov oče, morda pa bi se
spominu velikega rojaka raje
oddolžili s poimenovanjem
katere izmed ulic ali šole po
Hermanu Potočniku.
MBP, PP
Ob občinskem prazniku so v soboto v Ljubnici odprli asfaltiran odsek lokalne ceste Koklič -
Prevalje v dolžini 2,4 kilometra in v vrednosti 25 milijonov tolarjev. Na slovesnosti je ob
pomoči župana Stanislava Krajnca trak prerezala ena najstarejših krajank, Ljudmila
Brodnik, Pikanova mama. V nedeljo je bila osrednja slovesnost ob občinskem prazniku in
dnevu državnosti. Na njej so podelili zlati grb občine Stanislavu Krajncu, denarno nagrado
pa društvu mažoretk.
v
Šmarju blok, Zibilci most
V	Šmarju pri Jelšah, kjer je
bila v soboto osrednja slove-
snost občinskega praznika,
so posebno veseli letošnje
največje naložbe. To je nov
stanovanjski blok v Cankar-
jevi ulici, ki so ga simbolič-
no predali namenu včeraj.
V	bloku je 18 neprofitnih
stanovanj, med njimi dve in-
validski. Gre za prva nova sta-
novanja v tej občini po letu
1991. Z gradnjo so začeli de-
cembra lani, prejšnji teden je
bil tehniški pregled objekta,
vselitev pa napovedujejo po
vsej verjetnosti za avgust.
Približna vrednost bloka je
120 milijonov tolarjev, pri če-
mer gre za investicijo Stano-
vanjskega sklada Šmarje pri Jel-
šah, ki je pridobil 65 milijonov
dolgoročnega kredita republiš-
kega stanovanjskega sklada,
preostanek pa bodo prispevali
iz občinskega proračuna. V
Cankarjevi ulici je zdaj na vrsti
celovita zunanja ureditev vse
ulice, na naložbe v takšna nova
stanovanja pa bo verjetno treba
čakati precej časa.
Novo naložbo imajo tudi v
zibiški dolini. Dan pred sim-
boličnim odprtjem šmarske-
ga bloka so v Vršni vasi pri
Zibiki odprli nov most, po-
vezavo s Tinskim in tamkajš-
njima turističnima kmetija-
ma. Zaradi dosedanjega mo-
stu so se namreč pritoževali
predvsem vozniki avtobusov.
Gre za naložbo občine in
PUV, v vrednosti 7 milijonov
tolarjev.
BJ
Konjiška
priznanja in
koncert
V petek, 30. junija, bo
slavnostna seja konjiškega
občinskega sveta, na kateri
bodo podelili priznanja obči-
ne za letošnje leto. Prvič v
zgodovini nove občine bodo
imenovali častnega občana -
ta naziv dobi Ivan Minatti,
ki je prav tako povabljen na
sejo. Zlate grbe občine pa
letos prejmejo Jože Fideršek,
Marija Premru ter Elizabeta
Kropej.
Ob zaključku Konjiškega
tedna, v katerem je bila vrsta
prireditev (med drugim se je v
ponedeljek predstavil dvorec
Trebnik, v torek je bil dan
podjetništva, danes je dan
kmetijstva, jutri pa bo dan tu-
rizma), bo v petek zvečer še
koncert ob 15-letnici Štajer-
skih 7 na Starem trgu v Sloven-
skih Konjicah. Celoten pro-
gram bo potekal v živo, med
gosti pa bo plesni orkester Toti
Big Band, pevki Irena Vrčkov-
nik in Dada Kladnik. P.P.
Dražji zemeljski plin
S L julijem oziroma prvim popišem števcev bo v Mestni
občini Celje zemeljski plin za odjemnike dražji za 2,66
tolarja po kubiku.
Podražitev je posledica dvakratne podražitve zemeljskega
plina, saj je Geoplin Ljubljana prodajno ceno 20. maja zvišal
za 3, 17. junija pa še za 5 odstotkov. V torek pa niso podprli
predloga Mira Terbovca, po katerem bi usklajevanje cen
zaradi sprememb vhodnih cen zemeljskega plina prepustili
Nadzornemu svetu JP Energetika Celje, saj to ni skladno z
obstoječimi predpisi, po katerih lahko o ceni plina odločajo
le svetniki.	IS
Laško brez praznika
Po skoraj enourni razpravi so laški svetniki na zadnji
seji dokazali, da so lahko povsem preproste odločitve še
kako težke.
Predlagani 3. julij, ki naj bi ga določili za občinski praznik,
je izvisel v zraku, kot že nekaj predlogov prej. Omenjeni
datum, ki ga je predlagal urad župana, naj bi obeležil
dolgoletno in gospodarsko pomembno tradicijo rudarstva v
tem okolišu ter zgodovinsko zavedno in napredno delavsko
gibanje domačinov. Po neskončno dolgi izmenjavi mnenj za
in proti, drugih predlogih in vlečenju vrvi vsak na svojo stran,
so na koncu ostali praznih rok. Občina Laško je tako že šesto
leto brez datuma za občinski praznik. Le kaj bodo rekli na to
občani?	Bo.J.
Edinstvena priložnost za Dars
»Sedež Darsa je še vedno v Ljubljani, kljub zakonu, ki
pravi, da bi moral biti v Celju. Zdaj, z novo vlado, imamo
edinstveno priložnost, da ga dobi Celje,« je v torek menil
svetnik Stanislav Hren (SDS).
Svetniki so se strinjali z njim in zadolžili župana Bojana
Šrota, da takoj, skladno s svojim predvolilnim sloganom o
vračanju Celja na zemljevid sedanjosti, v Celje vrne tudi Dars.
Prva priložnost za to bo že danes, v četrtek, ko bo v Celju zaradi
dogovorov o gradnji vzhodnega in zahodnega avtocestnega
priključka ter rekonstrukcije Mariborske »na obisku« direktor
Darsa.	IS
z občinskih svetov !
Tudi Polzela za sežiganje odpadkov
POLZELA - Svetniki so sprejeli sklep o povečanju investicije
v Vzgojno izobraževalni zavod Osnovne šole Polzela za 8
milijonov tolarjev. Poleg tega so sklenili, da pristopijo h
konzorciju občin severovzhodne Slovenije za projekt termične
obdelave mešanih odpadkov iz naselij. Brez pripomb so spreje-
li tudi sklepe, da se vodovodno omrežje v Andražu nad Polzelo,
ki je vezano na pitno vodo iz Velenja, odda v upravljanje
Komunalnemu podjetju Velenje.	(TT)
V Donacki Gori bo vrtec
ROGATEC - Svetniki so na zadnji seji povišali ekonomsko
ceno vrtca za 10 odstotkov, kar bo veljalo od septembra. Nova
cena za 9-urni program znaša za otroke od 1. do 3. leta starosti
44 tisoč tolarjev ter od 4. do 6. leta 42 tisoč. Občinski svet se je
odločil tudi za ustanovitev novega oddelka vrtca, ki bo v
podružnični šoli Donačka Gora.	(BJ)
Dražje deponiranje bo plačala občina
MOZIRJE - Stroški občine Mozirje znašajo mesečno za
odlagališče komunalnih odpadkov v Bukovžlaku povprečno
523.930 tolarjev. S sedanjo ceno deponiranja so pokrili komaj
dobrih 78 odstotkov stroškov, zato so svetniki povišali ceno z
88 na 130 tolarjev mesečno na porabnika. Razliko bo občina
plačala iz proračuna.	(EM)
Težave s solastništvom
MOZIRJE - Težave z delitveno bilanco bivše občine Mozirje
se očitno nadaljujejo. Po rešenih zapletih okoli komunalnega
podjetja, ostaja nedorečeno skupno premoženje sedanjih občin
Mozirje in Nazarje. Po mnenju Mozirjanov naj bi ostali skupni
objekti v solastništvu, v Nazarjah pa zagovarjajo delitev po
teritorialnem ključu.	(EM)
Zelena luc za Golte
UUBNO - Na prošnjo lastnika turistično rekreativnega centra
Golte so svetniki podprli program priprave in sprejemanje
začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za del območja
krajinskega parka Golte.	(EM)
po državi
Podtaknjena Sava
LJUBUANA, 21. junija
(Delo) - Parlamentarna ko-
misija za nadzor nad delom
obveščevalnih služb je pri
raziskavi afere Sava ugoto-
vila, da ima sodelovanjem
med OVS in ameriško DIA
pravno podlago za medna-
rodno sodelovanje vohu-
nov v sporazumu med Slo-
venijo in Natom, ki je bil
ratificiran leta 1997. Javno-
sti naj bi bil torej podtak-
njen dokument, ki naj bi ga
informator sestavil kar
sam.
Vlada popravlja
poročilo
LJUBLJANA, 22. junija
(Delo) - Bajukova vlada, ki
je zopet opravila vrsto ka-
drovskih menjav, med dru-
gim je v ministrstvu za fi-
nance odstavila Milojko
Kolar in za državno sekre-
tarko postavila Romano
Logar, je ugotovila, da je
treba poročilo prejšnje vla-
de o napredku v pripravah
na EU, redakcijsko in poli-
tično popraviti.
Suša
LJUBLJANA, 23. junija
(Delo) - Kmetijski minister
Ciril Smrkolj je napovedal,
da bo suša za 30 odstotkov
zmanjšala letino pšenice,
sladkorne pese in koruze,
škoda pa naj bi znašala ne-
kaj milijard tolarjev.
Devet let
LJUBLJANA, 24. junija
(Delo) - Na predvečer dne-
va državnosti je bila v par-
lamentu slavnostna seja, na
državni proslavi pa se je
zbralo okrog pet tisoč lju-
di. Najbolj je bila opazna
odsotnost opozicijskih po-
slancev, pa tudi sicer na
proslavi ozračje ni bilo tak-
šno, kakršno bi za dan dr-
žavnosti pričakovali. Praz-
novanje je pač potekalo v
senci političnega razdora.
Dve poti
LJUBLJANA, 26. junija
(Delo) - Vodja poslanske
skupine SLS+SKD predla-
ga dve poti iz volilnega la-
birinta. Prva pelje preko
ustrezne spremembe 80.
člena ustave, ki bi bila te-
melj za sprejetje novega
zakona, po drugi pa bi se
morala zadostna večina
strinjati s tem, da o volil-
nem sistemu odločajo vo-
livci na zakonodajnem re-
ferendumu.
Šesta podražitev
LJUBLJANA, 27. junija
(Delo) - Po manj kot mese-
cu dni so se maloprodajne
cene goriv spet povišale. To
je že šesta podražitev letos,
ki je tudi tokrat posledica
podražitve nafte na svetov-
nem trgu in rasti tečaja do-
larja. Neosvinčeni 95-ok-
tanski bencin se je podražal
za 1,9 odstotka, 98-oktan-
ski osvinčeni za 2,7 tolarja,
plinsko olje D-2 pa za 3,3
tolarja. Dražje je tudi ku-
rilno olje, za katerega je po
novem treba odšteti 80,90
tolarja za liter.
AKTUALNO
5
Usahla polja
zelenega zlata
Po prvih ocenah bo suša povzročila tudi za polovico manjši pridelek
Letošnja junijska suša je
po izredno toplem maju do-
tolkla polja v Savinjski doli-
ni. Poljščine so obnemogle,
pomanjkanje vode je priza-
delo vrtnine, vinsko trto, ko-
ruzo in pa seveda nekdaj
tako opevano »zeleno zlato«
Savinjske, hmelj.
............................................
Njegova izredno hitra rast
se je letos pričela kar deset dni
prej, kot je štiridesetletno pov-
prečje. Visoke temperature ter
padavine konec aprila in v
začetku maja so rast hmelja še
pospešile, tako da je intenziv-
no rasel do'20. maja. Takrat se
je občutneje ohladilo, povpreč-
ne temperature so bile za sko-
raj deset stopinj nižje kot prejš-
nje dni. Zaradi kasnejše oto-
plitve so hmeljeve rastline pri-
raščale do 10. junija, nato se je
rast upočasnila, po 15. juniju
pa predčasno zaustavila. V tem
Času se rastline žal niso dovolj
razrasle.
Direktor Hmeljarskega zdru-
ženja Slovenije dr. Martin Pa-
vlovič ugotavlja, da je do po-
dobnih neugodnih razmer za
rast hmelja prihajal že v prete-
klosti, še posebej v letih 1958
in 1993, ki so bila občutno
manj rodna. Rastline hmelja
so imele tudi takrat obliko
smreke ali ozkega valja, kar je
posledica neenakomerne raz-
rasti. Poleg tega je za letošnje
leto značilen izredno zgodno
cvetenja hmelja, pri nekaterih
sortah se je pričelo kar pet
tednov prej kot običajno. Hme-
ljarjem skrbi povzroča tudi
izredno neenakomerno cvete-
nje hmeljevih rastlin. Tiste, ki
so že zacvetele v vrhu, so za-
ključile z rastjo in ne bodo več
dosegle vrha žičnic. Prezgod-
no cvetenje in nizek hmelj
bosta tako še dodatno vplivala
na znižanje pridelka.
Zaradi zgodnjega in obilne-
ga pojava nekaterih škodljiv-
cev, še posebej pršice, ter nee-
nakomernega in dolgotrajne-
ga cvetenja, je potrebnejše obil-
nejše škropljenje, kar bo po-
večalo stroške varstva hmelja
pred boleznimi in škodljivci.
Gospodarsko škodo je zaen-
krat še težko natančno oceni-
ti, zagotovo pa bo zelo velika.
Magister Iztok Košir iz Inšti-
tuta za hmeljarstvo in pivovar-
ništvo meni, da je ta na zgod-
njih sortah, zlasti pri goldingu
in aurori, tudi do 50-odstotna.
Vročina je pridelek oklestila
tudi tam, kjer so polja nama-
kali. Ob trenutni ohladitvi in
dežju pa je za poznejše sorte
še nekaj upanja, da bo pride-
lek boljši.
Hmeljarje skrbi predvsem
dejstvo, da se katastrofalna le-
tina obeta ravno v letu lastniš-
kega prestruktuiranja več kot
polovice slovenskih hmeljišč,
ki so jih letos prevzeli v obde-
lavo hmeljarji na širšem ob-
močju Savinjske doline. Ti so
hmeljišča skrbno obdelali in
sedaj z veliko skrbjo pričaku-
jejo razplet vremenskih raz-
mer. Pri tem računajo, da bo
vlada prisluhnila njihovim te-
žavam, da bo upoštevala stro-
kovne argumente Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo Ža-
lec ter v okviru svojih zmož-
nosti omogočila slovenskim
hmeljarjem dokončanje letoš-
nje pridelave hmelja in s tem
nadaljnjo ohranitev mednarod-
ne konkurenčnosti ter triod-
stotnega deleža na mednarod-
nem trgu.
Upanje vzbuja petkov obisk
ministra za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Cirila Smr-
kolja. S sodelavci se je sezna-
nil s posledicami suše, pred-
vsem na hmeljiščih, ter s pote-
kom projekta odkupa hme-
ljišč zasebnih hmeljarjev od
Hmezada Kmetijstva v steča-
ju. Po besedah župana Občine
Žalec Lojzeta Posedela je bila
občinska komisija za oceno
škode prej že imenovana. Mi-
nister Smrkolj je poudaril, da
mora komisija natančno opra-
viti svoje delo in ministrstvu
predlagati ukrepe za zmanjša-
nje škode.
Sicer pa je minister Smrkolj
hmeljarje opozoril, da se je
komunikacija med ministrs-
tvom in hmeljarji oziroma kon-
zorcijem zadrug prekinila. Zato
so se dogovorili, da bodo ime-
novali skupino in še posebej
posameznika, ki bo zadolžen
za koordinacijo.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
TONE TAVČAR
Kmetijski minister Ciril Smrkolj je obiskal hmeljišča, ali bo to pomagalo pri vladinem
razumevanju težav hemljarjev, pa se bo šele pokazalo.
Eni bi plesali, drugi spali
V šentjurskem disku mladi konec tedna niso mogli plesati, nekateri sosedi pa so se lahko naspali - Club Zapata in občina ne najdeta skupnega jezika
šentjurski Club Zapata. edi-
no tamkajšnjo diskoteko,
imajo mladi radi, nekateri
sosedi in občina pa očitno
ne. V šentjurskem Hrušev-
cu, v poslopju Zapate, delu-
jejo različni lokali že več let,
vendar se je v zadnjem času
resno zapletlo. Zaradi težav
z občino je bilo pretekli ko-
nec tedna plesišče, ki ga od-
prejo po 22. uri, prvič zaprto.
Najemnika Zapate zakonca
Eva in Ervin Simonič sta ogor-
čena ter grozita občini s tož-
bo.
Club Zapata, nočni bar z di-
skoteko, sta odprla julija 1998,
pred tem je bil v istih prostorih
Evergreen (dnevni bar s podalj-
šanim delovnim časom) ter pred
njim približno dve leti gostišče
Jurjev hram. Evergreen je imel
dovoljenje za delo do 4. ure
zjutraj, Jurjev hram pa je bil
med praznovanjem porok in
ob podobnih priložnostih prav
tako odprt do jutranjih ur. Tudi
v Simoničevem Clubu Zapata
so začeli delati do štirih zju-
traj, zapletati se je začelo od
konca lanskega leta. Takrat je
bilo prenešeno odločanje o de-
lovnem času z upravne enote
na občino.
Potem ko sta gostinca pri-
glasila pred koncem leta točne
ure delovnega časa za leto
2000, sta prejela v začetku
februarja odgovor občine. Ta
je dodatno zahtevala mnenje
KS, soglasje lastnika lokala ter
podpise sosedov v krogu 125
metrov. KS Šentjur-mesto je
potem zahtevala od Simoniče-
vih podpise sosedov v istem
krogu.
Med 17. gospodinjstvi jih je
podpisalo 8, proti ni bil nihče,
preostali so se vzdržali. Zato
je izdala KS Simoničevima 29.
marca pozitivno mnenje, le
dan pozneje pa je prinesel pi-
smonoša še odločbo občine.
Občina je Simoničevo zahtevo
po delovnem času do 4. ure
zjutraj zavrnila, pri čemer zah-
teva več podpisov: iz 21 gos-
podinjstev. Tako je ostalo tudi
po njuni pritožbi na urad žu-
pana Jurija Malovrha.
Simoničeva sta ogorčena.
Prepričana sta, da vodi občina
postopek za zaprtje lokala, ne
pa za podaljšanje delovnega
časa. Tako sta župana in nje-
gove sodelavce na občini, kjer
sta bila na osebnem pogovoru
v spremstvu odvetnika, med
drugim opozorila, da bi mora-
la prejeti odgovor v roku pet-
najstih dni. Prav tako ju čudi,
čemu je potrebno zbiranje pod-
pisov za že obstoječi lokal,
zanju je tudi protislovno, če-
mu zadostujejo za KS podpisi
17 gospodinjstev, občina pa
jih hoče 21. Menita, da je bil
postopek nepravilno voden.
Tudi za policiste, ki se vča-
sih oglasijo v lokalu, sta pre-
pričana, da jih pošiljajo v Za-
pato namerno, saj lahko loka-
lu, ki velja za hudega kršitelja
miru, delo preprečijo. Pritož-
be glede preglasne glasbe se
jima zdijo prav tako neuteme-
ljene, kar dokazujeta z meri-
tvami pooblaščenega izvajal-
ca SINT. Ta je ugotovil, da
glasba pri največji glasnosti ne
presega mej dovoljenega.
Takšen odnos občine pred-
stavlja zanju veliko gospodar-
sko škodo, saj sta vložila v
lokal precej imetja. Tako so v
Zapati med drugim postavili
nove točilne pulte, uredili na
novo pokrito teraso ter tudi
veliko restavracijo v mehiš-
kem slogu. »Diskoteka ne mo-
re biti odprta podnevi. Lokal
je odprt od 16. ure ter omogo-
ča le 6 ur delovnega časa, kar
je po pravni plati sporno,«
menita zakonca Simonič.
Odgovor iz občine
In kaj pravijo v občinski stav-
bi? »Club Zapata je zares odprt
od leta 1998, imel je dovolje-
nje za obratovanje do 4. ure
zjutraj ter bil registriran kot
nočni bar. Odkar sme odločati
o obratovalnem času občina,
se je ta lahko prvič vključila v
reševanje težav zaradi kaljenja
nočnega miru. Občina je na-
mreč že pred tem prejemala
številne pritožbe tamkajšnjih
stanovalcev,« so nam odgovori-
li iz šentjurske občine.
V občinski upravi trdijo, da
ni največja težava Cluba Zapa-
ta preglasna glasba, ampak ne-
mir ob prihajanju in odhaja-
nju gostov ter pomanjkanje
parkirnih mest. Po njihovih
podatkih puščajo obiskovalci
avtomobile na zasebnih vrto-
vih in pred garažami. »Zaradi
pritožb glede prehrupne glas-
be je občina še pred omenjeno
meritvijo naročila meritve
pooblaščenega podjetja Kova,
ki so pokazale, da je glasnost
na meji prepovedanega.« Prav
tako omenjajo, da je bilo v
času obratovanja Evergreena
več reda, saj so redarji goste
bolj opozarjali zaradi napač-
nega parkiranja ter če so bili
preglasni.
Na začudenje Simoničevih,
kako je mogoče, da sta morala
zbirati podpise sosedov za že
obstoječi lokal, pravijo na ob-
čini, da želijo s tem po spre-
menjeni pristojnosti še urad-
no preveriti, kakšno mnenje
imajo sosedi o nočnem loka-
lu. »Nato so se podpisali tudi
ljudje, ki niso lastniki hiš ozi-
roma nimajo tam stanovanj-
ske pravice, nekateri pa se
niso upali izjasniti.«
Občini smo prav tako naslo-
vili vprašanje, čemu zahteva
podpise iz 21 gospodinjstev,
za KS pa zadostuje 17 podpi-
sov. »Občina jih zahteva toli-
ko, ker so takšni občinski po-
datki. Ker zahtevanih podpi-
sov ni bilo, je bil odobren
obratovalni čas le do 22. ure.
Sicer pa lahko občina odloči
povsem drugače kot krajevna
skupnost, to je tudi v skladu s
pravilnikom o podaljšanem
obratovalnem času.«
Na občini so še prepričani, da
sta prejela Simoničeva odločbo
za obratovanje v rednem obra-
tovalnem času v zakonitem ro-
ku, prav tako glede podaljšane-
ga časa po 22. uri, potem ko sta
vlogo dopolnila z zahtevanimi
podpisi. Prav tako zanikajo, da
je klicala policiste v Club Zapa-
ta občina. »Policijo redno kliče-
jo bližnji stanovalci.« Na občini
so torej prepričani, da so v
primeru Club Zapata ravnali
tako kot morajo.
Kakorkoli že, Club Zapata
in občina bosta težko našla
skupni jezik, po vsej verjetno-
sti bo potrebna pomoč prav-
nih strokovnjakov. Simoniče-
va sta v lokal vložila kapital,
občina posluša tiste, ki si želi-
jo v Hruševcu nočni mir, za
mlade pa je tam edino plesišče
širše okolice. Kaj storiti?
BRANE JERANKO
□
GOSPODARSTVO
Klasje se pobira
Letos za petino vec prihodkov - Zaradi nove sistemizacije
ne bo nihče izgubil službe
Direktor Klasja mag, Igor
Hustič je prepričan, da bo
leto 2000 prelomno za pod-
jetje, Uvedli so novo organi-
zacijsko strukturo, od 1. ju-
nija velja tudi nov pravilnik
o sistemizaciji delovnih
mest, s čimer naj bi lažje
dosegli cilje iz gospodarske-
ga načrta ter utrdili vodilni
položaj v mlinsko-predelo-
valni dejavnosti na širšem
območju celjske regije.
Lani so v Klasju vložili veli-
ko denarja v osnovna sredstva
in kapitalske naložbe (imajo
namreč skoraj 20-odstotni
delež v Ptujskih pekarnah in
10-odstotnega v Koroških pe-
karnah), kar naj bi prav tako
pozitivno vplivalo na poslo-
vanje v tem letu in še v nekaj
naslednjih. K ugodnim po-
slovnim rezultatom naj bi
pripomoglo tudi zmanjševa-
nje stroškov na vseh področ-
jih delovanja. Direktor Igor
Hustič in predsednik nadzor-
nega sveta Dušan Drofenik
pravita, da nova sistemizacije
ne pomeni tudi ugotavljanja
presežkov in odpuščanja, saj
naj bi do števila zaposlenih,
kot ga predvideva gospodar-
ski načrt, prišli z naravnim
odlivom. Število zaposlenih
naj bi se torej s sedanjih 509
znižal na 470 brez večjih pre-
tresov.
Letos imajo v podjetju zelo
ambiciozne načrte, ki jih bo-
do glede na rezultate v prvih
petih mesecih najverjetneje
tudi uspeli uresničiti, po-
membno je tudi, pravi Hu-
stič, da že nekaj mesecev de-
lajo brez tekoče izgube. Le-
tošnja realizacija naj bi zna-
šala nekaj več kot 4 milijarde
tolarjev prihodkov, kar po-
meni 21-odstotno rast glede
na preteklo leto. V prvem tro-
mesečju so v primerjavi z
enakim obdobjem lani pro-
dali za 14,8 odstotka več iz-
delkov in povečali prihodke
za 13,7 odstotka, v petih me-
secih pa je bila glede na lani
količinska rast 11,5-odstot-
na, vrednostna pa 12,7-od-
stotna. Hustič tudi napovedu-
je, da bodo z odprodajo ne-
potrebnega premoženja pri-
dobili blizu 100 milijonov to-
larjev prihodkov, ki pa jih
nameravajo v celoti vložiti v
nakup nove opreme in v po-
sodobitev proizvodnje.
Za letos načrtujejo tudi ne-
kaj novih izdelkov, s tem da
nobenega od dosedanjih pro-
gramov ne nameravajo opu-
stiti, konec leta pa bodo zače-
li še s širitvijo lastne prodajne
mreže v celjski regiji. S 1.
septembrom bo začela poslo-
vati mešana družba Incept, ki
so jo ustanovili z nemškim
podjetjem Hahne in v kateri
imajo 49-odstotni lastniški
delež. Preko te družbe, oziro-
ma skozi prodajno mrežo
nemškega podjetja bo Klasje
z manj tveganja in tudi z niž-
jimi stroški prodajalo svoje
izdelke na evropskem tržiš-
ču. Letos naj bi z izvozom
zaslužili okrog 300 milijo-
nov tolarjev, kar pomeni do-
brih 7 odstotkov celotnega
prihodka.
.JANJA INTIHAR
Mag. Igor Hustič je zani-
kal pisanje enega od dnev-
nih časopisov o domnevni
kraji večjih količin državne
pšenice iz silosov Klasja,
Pregled republiške inšpekci-
je je potrdil, da ne manjka
prav nič pšenice in da podjet-
je z državnimi blagovnimi
rezervami upravlja kot do-
ber gospodar. Res pa je, da je
izginila manjša količina nji-
hove pšenice. Preiskavo so
sprožili sami, primer pa je
zdaj na državnem tožilstvu.
Mag. Igor Hustič
Za propad Pohištva
krivi direlctor ji
Jelka Vehovar pojasnjuje vzroke za likvidacijo celjskega Pohištva - Prazna blagajna,
delavci kmalu na borzo
Predvidoma do sredine ju-
lija naj bi okrožno sodišče v
Celju odgovorilo na zahte-
vek o začetku likvidacijske-
ga postopka v celjskem Po-
hištvu, Kot je znano, so
sklep o likvidaciji sprejeli
delničarji na skupščini v za-
četku tega meseca, predlaga-
la pa sta ga Franc in Jelka
Vehovar, ki sta največji, 48-
odstotni lastniški delež v
podjetju dobila v denaciona-
iizacijskem postopku.
»Z bratom sva likvidacijo
predlagala zato, da bi še pra-
vočasno preprečila popolni
propad podjetja in rešila, kar
se sploh še rešiti da,« je poja-
snila Jelka Vehovar, ki ima v
Pohištvu še 3,8-odstotni de-
lež, do katerega je prišla z
odkupom certifikatov nekate-
rih že upokojenih delavcev.
»Ko sva po prvi skupščini del-
ničarjev, ki je bila avgusta la-
ni, tudi dejansko, skozi člans-
tvo v nadzornem svetu prišla v
podjetje, sva še bila trdna v
svoji nameri, da ga ohraniva.
Sčasoma, ko sva se začela po-
glabljati v poslovanje, pa sva
ugotovila, da podjetje dela z
velikimi izgubami in da se
težke razmere zaradi stalnih
reklamacij in pomanjkanja
naročil iz meseca v mesec še
poglabljajo.«
Vehovarjeva sta sprva upala,
da se bodo po odhodu dolgo-
letnega direktorja Pohištva Šte-
fana Frasa stvari obrnile na
bolje, vendar tudi njegov na-
slednik Venčeslav Jakob ni
izpolnil obljub o pozitivnem
poslovanju ob koncu leta
1999. Zamenjal ga je Robert
Remic, ki pa je kmalu ugoto-
vil, da ne bo kos nalogi, zato je
sredi aprila sam ponudil od-
stop. »V preteklosti je bilo v
Pohištvu narejenih toliko na-
pak, da jih v kratkem času ni
bilo mogoče popraviti,« pravi
Jelka Vehovar.-»Podjetje že pet-
najst let ni nabavilo nobenega
novega stroja, po drugi strani
pa je velike denarje vlagalo v
povsem neproduktivne stvari.
Bilo je tudi brez obratnega do-
voljenja, kar pomeni, da je pri
javnih naročili lahko sodelova-
lo le preko posrednika ter s
tem za 15 ali celo 20 odstotkov
moralo zvišati svoje cene. Po-
vrhu vsega pa je večina dobrih
delavcev odšla drugam, tako
da jih je ostalo le še 41, od tega
kar 22 nekvalificiranih.«
Jelka in Franc Vehovar sta
sprva res razmišljala o uvedbi
stečaja, vendar sta ugotovila,
bi v tem primeru lastniki in
delavci iztržili bore malo.
Predlagala sta tudi, da bi polo-
vico podjetja prodali, drugi
del, organiziran kot d.o.o., pa
bi dala na voljo delavcem, ven-
dar se zaposleni s tem niso
strinjali. »Zato nama ni preo-
stalo drugega, kot da predlaga-
va likvidacijo,« pravi Vehovar-
jeva. »Podjetje nima več nobe-
nih rezerv, izguba pa se je zara-
di visokih stroškov vsak mesec
poglabljala za 6 ali celo 10
milijonov tolarjev.« Vehovarje-
va predvideva, da bo postopek
likvidacije zaključen do konca
leta. Potem, ko bodo prodali
podjetje, ki je po prvih ocenah
vredno od 130 do 150 milijo-
nov tolarjev, bo najprej izpla-
čali odpravnine vsem delav-
cem, za katere morajo zbrati
preko 40 milijonov tolarjev.
mmmmmm janja intihar
Celjska mlekarna s
statusom izvoznika
Republiški inšpektorji zadovoljni z urejenostjo mlekarskega obrata v Arji vasi - Končno
zelena luč za izvoz sirotke v Nemčijo
Mlekarna Celeia iz Arje
vasi je kot prva mlekarna v
Sloveniji pridobila status iz-
vozno-uvoznega obrata za
prav vse svoje izdelke. Re-
publiška veterinarska inš-
pekcija je namreč ob temelji-
tem pregledu ugotovila, da
proizvodnja ustreza vsem
slovenskim in evropskim
predpisom o zagotavljanju
ustreznih pogojev predelave
mleka.
Direktor mlekarne Marjan
Jakob je zaradi pridobljenega
statusa in pohvale inšpektor-
jev, da so trenutno najbolje
urejeni mlekarski obrat pri
nas, izredno zadovoljen.
»Upam, da bo tako tudi v na-
prej in da nas bodo ugodno
ocenili tudi evropski inšpek-
torji, ki jih pričakujemo sredi
poletja,» pravi Jakob. Mlekar-
na Celeia je namreč ob inšpek-
cijskem nadzoru januarja le-
tos dobila dokaj slabe ocene
in je morala za prilagoditev
evropskim standardom plača-
ti visoko ceno. Dosledno od-
pravljanje vseh pomanjkljivo-
sti, ki so jih ugotovili inšpek-
torji, jo je stala kar 170 milijo-
nov tolarjev. V skladu z evrop-
skimi zahtevami so namreč v
proizvodnji morali položiti
nova tla ter zamenjati vsa vra-
ta, luči in pipe, kupiti so mo-
rali tudi nove vozičke za sir.
Poleg tega so izpopolnili tudi
sistem sledljivosti mleka.
Zdaj, ko lahko zopet proda-
jajo svoje izdelke tudi v tujino,
so v Arji vasi končno zagnali
linijo za pridelavo sirotke, ki
so jo v sodelovanju z nemškim
podjetjem Meggle postavili že
pred pol leta in zanjo odšteli
56 milijonov tolarjev. Prve ko-
ličine koncentrata sirotke so
poslali v Nemčijo že konec
prejšnjega tedna, zdaj ga tovar-
ni Meggle vsak dan dobavljajo
preko 120.000 litrov. Ker
zmogljivosti linije niso v celoti
izkoriščene, bo Celeia pridela-
vo sirotke že v jeseni ponudila
tudi drugim slovenskim mle-
karnam.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Republiški veterinarski inšpektorji so obrat celjske mlekar-
ne ocenili kot trenutno najbolj urejeni v Sloveniji.
barometer
Kors umaknil
predlog
Za prejšnji teden je bil
sklican prvi narok za prisil-
no poravnavo Korsa iz Ro-
gaške Slatine, vendar je
vodstvo podjetja predlog
umaknilo. Računajo na-
mreč, da bodo v kratkem
vendarle dobili že pred ča-
som obljubljeno finančno
podporo dveh ministrstev,
poleg tega pa tudi še niso
dosegli soglasja z vsemi up-
niki. Vodstvo je napovedalo,
da bo najkasneje do začetka
prihodnjega tedna pripravi-
lo nov predlog prisilne po-
ravnave in sklicalo sejo up-
nikov, med katerimi so naj-
večji Banka Celje, Kors-Po-
sebne storitve, celjska filiala
Intereurope in delavci.
Banka Celje ostaja
peta največja
Delničarji banke Celje so
sprejeli predlog deUtve do-
bička kot sta ga predlagala
uprava in nadzorni svet ban-
ke. Dividenda na delnico
znaša tako L750 tolarjev, iz-
plačali pa jo bodo iz lanske-
ga dobička, ki je v celoti
znašal 1,7 milijarde tolarjev.
Banka Celje je lani poslovala
uspešno, saj je obseg poslo-
vanja povečala za 15 odstot-
kov in s 155 milijardami
tolarjev bilančne vsote ohra-
nila peto mesto med poslov-
nimi bankami v Sloveniji.
Uprava banke je delničarje
seznanila tudi z letošnjim
uvajanjem novih storitev na
področju elektronskega
bančništva ter s pridobiva-
njem dolgoročnih virov
sredstev preko emisije vred-
nostnih papirjev in pridobi-
tvijo ugodnih dolgoročnih
virov iz tujega sindiciranega
posojila.
Celjska NLB
praznovala
Podružnica Nove Ljub-
ljanske banke v Celju je ob
četrti obletnici ustanovitve
pripravila včeraj v celjskem
Narodnem domu tradicio-
nalni sprejem za poslovne
partnerje. Celjska podružni-
ca, ki trenutno v dveh po-
slovnih enotah v Celju ter v
eni v Žalcu zaposluje 36 lju-
di, je lani poslovala zelo us-
pešno, saj je bilančno vsoto
povečala na 25 milijard to-
larjev.	JI
GOSPODARSTVO
□
Star dobiček
za dividende
Delničarji Cinkarne Celje
naj bi si letos razdelili ne-
] kaj več kot 293 milijonov
I dobička iz preteklih let, di-
videnda na delnico pa bi
znašala 360 tolarjev bruto.
I Uprava in nadzorni svet
' družbe predlagata, da bi za
dividende porabili 195,7 mi-
lijona tolarjev nerazporeje-
nega dobička iz leta 1995 ter
19 odstotkov oziroma 97,5
milijona tolarjev nerazpore-
jenega dobička iz leta 1998.
Lanski čisti dobiček, ki zna-
ša preko 802 milijona tolar-
jev, bi ostal nerazporejen.
Preteklo poslovno leto je
bilo za Cinkarno eno najus-
pešnejših doslej, saj je s pro-
dajo ustvarila za 19,7 mili-
jarde tolarjev čistih prihod-
kov, kar je za 11 odstotkov
več kot leta 1998 in za 9
odstotkov več od načrtova-
nih rezultatov. Dobiček je
bil od predlanskega večji za
skoraj 70 odstotkov, poveča-
la pa sta se tudi obseg in
delež izvoza. Podjetje je na-
mreč kar 81 odstotkov pri-
hodkov ustvarilo na tujih tr-
gih, od tega 49 odstotkov na
nemškem.	JI
Sindikat ovadil Bastla
Sindikat KNSS Neodvisnost
je prejšnji teden na okrož-
nem državnem tožilstvu v
Celju vložil ovadbo zoper Mak-
sa Bastla, družabnika in di-
rektorja podjetja Emo Kon-
tejner, za katerega je bil v
začetku maja uveden stečaj-
ni postopek. Sumijo ga stori-
tve dveh kaznivih dejanj -
lažnega stečaja in povzroči-
tve stečaja z nevestnim gos-
podarjenjem,
Maks Bastl oziroma njego-
vo podjetje Bias je Emo Kon-
tejner kupil leta 1995 od Slo-
venske razvojne družbe za okrog
1,3 milijona mark. V družbi.
ki je do takrat poslovala brez
izgub, je bilo zaposlenih 181
delavcev. V pogodbi o nakupu
poslovnega deleža se je Bastl
med drugim zavezal, da pod-
jetja pet let ne bo pognal v
stečaj, vendar so, pravijo v
sindikatu, vsi kasnejši dogod-
ki, tudi odpustitev večine de-
lavcev, pokazali, da je takšno
usodo Emo Kontejnerja načr-
toval ves čas. Po deblokadi
žiro računa podjetja v letu
1996 je bilo namreč ugotov-
ljeno, da so se ogromna sreds-
tva iz računa Emo Kontejnerja
prelila na račun Bastlovega pod-
jetja Bias.
V sindikatu trdijo, da podjet-
je zaradi takšnih nezakonitih
odlivov ni moglo izpolnjevati
svojih obveznosti do delavcev
in dolžnikov. Bastlu še očitajo,
da je zavračal nova naročila
tujcev. Tako med drugim ni
hotel za pet let podaljšati po-
godbe o poslovnem sodelova-
nju s podjetjema Amficon iz
Londona in Defcon iz Hambur-
ga, čeprav sta predstavnika obeh
družb čakala na sprejem pri
Bastlu kar tri mesece. Maks
Bastl je kasneje kritične finančne
razmere v Emo Kontejnerju ute-
meljeval s pomanjkanjem na-
ročil.	JI
Emova posoda v Španijo in Izrael
Celjsko podjetje Emo-ETT
je v prvem četrtletju ustvaril
za 42 odstotkov več prihod-
kov kot v enakem lanskem
obdobju, fizični obseg proi-
zvodnje so povečali za tretji-
no, dobiček pa je znašal do-
brih 27 milijonov tolarjev in
je torej ostal na lanski ravni.
Maja so z več kot 280.000
kosi posode dosegli rekordno
mesečno proizvodnjo, letos
pa so zaposlili še 17 delavcev,
tako da jih zdaj v podjetju
267. Direktor in lastnik pod-
jetja Janko Turnšek je pre-
pričan, da bodo glede na do-
sežene rezultate, naročila in
povpraševanje uspeli doseči
zastavljene cilje. Letos so os-
vojili še dve novi tržišči, in
sicer Španijo in Izrael, svoje
izdelke pa nameravajo pro-
dajati še v Skandinaviji in
Ameriki. Kot pretežno izvoz-
no podjetje so maja pridobili
status izvoznika, s pomočjo
Slovenske izvozne družbe pa
bi radi še letos odprli konsig-
nacijsko skladišče v Bosni in
Hercegovini.
Emo-ETT, ki je samo fe-
bruarja zaslužil s prodajo 125
milijonov tolarjev, dobro pe-
tino izdelkov proda na doma-
čem trgu, ostalo pa izvaža v
države nekdanje Jugoslavije,
zahodno Evropo, Azijo in Afri-
ko. Poleg držav bivše Jugosla-
vije so njihovi pomembnejši
kupci še na Poljskem, v Saud-
ski Arabiji, Franciji in Nem-
čiji.	JI
Je šla Kovinotehna
poceni ali zastonj?
Na pobudo celjskega mest-
nega svetnika Stanislava Hre-
na (SDS) so v torek popoldne
v mestnem svetu v nadaljeva-
nju majskega zasedanja raz-
pravljali o Merkurjevem prev-
zemu Kovinotehne, Kot je
poudaril svetnik Mirko Fric
Krajnc, tokrat bolj v stilu prav-
ljice za lahko noč, saj so bila
vprašanja, kaj so storile ban-
ke in celjsko gospodarstvo,
da bi pomagali Kovinotehni,
aktualna takrat, ko je bil še
čas.
Pisnega gradiva o prevzemu
ni bilo pripravljenega, župan
Bojan Šrot pa je uvodno bese-
do prepustil predlagatelju raz-
prave Hrenu, ki je menil, da je
vsakršna skepsa o tem, ali naj
se svetniki ukvarjajo z gospo-
darstvom ali ne, odveč. »Prev-
zemi v Celju se vrstijo, blagov-
no-finančni tokovi nas bodo
še bolj obšli, iz Kovinotehne
pa si lahko obetamo kar polo-
vico, okoli 500, delavcev na
zavodu za zaposlovanje,« je
Hren našteval razloge, da gre
za poUtična vprašanja, ki jih
svetniki ne bi smeli zaobiti.
Sam je že lani oktobra za Ko-
vinotehno napovedal najbolj
črn scenarij, pa ni bilo nobe-
nega odziva, zato bi morali v
Celju vsaj zdaj vztrajati, da se
dogovor, po katerem naj ne bi
v Kovinotehni eno leto po prev-
zemu ničesar spreminjali, ne
krši.
»Merkur je Kovinotehno do-
bil zastonj, ne le poceni. Vpra-
šati se moramo za moralo ti-
stih, ki so dopustili, da je
prišel Merkur do tolikšnega
deleža,« je našteval Hren in
dodal, da je bil prevzem ško-
dljiv in nedodelan, zgolj s ci-
ljem odstranitve konkurence.
O poteku prevzema, povzeto
po okrogli mizi z začetka me-
seca, je svetnikom govoril Ber-
nard Krivec, župan Šrot pa je
razpravo, ki je pravzaprav ni
bilo, zaključil z ugotovitvijo,
da smo se pred desetletjem
skupaj odločili, da bo razme-
re v gospodarstvu urejal kapi-
tal in ne politika. »O tem, ali je
Celje izgubilo Kovinotehno po-
ceni ali zastonj, težko sodim.
A ob dejstvu, da je bil že pred
prevzemom večinski lastniški
delež izven Celja, v rokah obeh
državnih skladov in Atene, lah-
ko zagotovim, da Celje Kovi-
notehne ni prodajalo, če pa so
jo zastonj podarili bivši lastni-
ki, je prav, da se vprašamo o
njihovi zdravi pameti.«
I. STAMEJČIČ
Bo Kovintrade trgoval z elektriko?
Delničarji zunanjetrgovinskega podjetja
Kovintrade iz Celja bodo letos dobili 120
tolarjev bruto dividende na delnico. Kot so
sklenili na nedavni skupščini, bodo za
dividende namenili 13,8 milijona tolarjev
revaloriziranega nerazporejenega dobička
iz let 1997 in 1998, ki v celoti znaša 45,7
milijona tolarjev.
Nekaj več kot 35,5 milijona tolarjev lan-
skega čistega dobička bo ostalo nerazporeje-
nega. Delničarji so soglašali tudi z oblikova-
njem sklada lastnih delnic v višini 10 odstot-
kov osnovnega kapitala ter za nove člane
nadzornega sveta, ki jim bo mandat pričel
teči 22. oktobra, imenovali Dušana Erjavca,
Borisa Piška in Mateja Karničnika.
Na skupščini so spremenili tudi statut
družbe. Dejavnost Kovintradea so namreč
razširili še na distribucijo elektrike. Direk-
tor Dušan Zorko takšno odločitev uteme-
ljuje s sproščanjem trga z električno energi-
jo, ki bo za domače odjemalce začelo veljati
prihodnje leto. »Pričakujemo, da bo Eles
izgubil monopolni položaj pri distribuciji
električne energije, in ker že vrsto let dobav-
ljamo opremo za to dejavnost, se bomo
morda lotili trgovanja z elektriko,« pojas-
njuje Zorko.	JI
finance
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tecajnica
Borzni indeksi
Na 10. Seji občinskega sveta občine Braslovče, dne 31. 03. 2000,
je bil sprejet občinski proračun, v katerem je za razvoj samostojnega
podjetništva v letu 2000 namenjeno 4.000.000,00 sit. Da bi vsem
upravičencem omogočili pridobitev sredstev, občinski svet objavlja:
SPLOŠNE POGOJE ZA PRIDOBIVANJE PRORAČUNSKIH
SREDSTEV OBČINE BRASLOVČE ZA PODROČJE
SAMOSTOJNEGA PODJETNIŠTVA
1.	Upravičenci do finančnih sredstev so privatni podjetniki in zaset)-
niki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost oziroma storitve v gos-
podarstvu in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Bra-
slovče. Zahtevke za izplačilo po tem razpisu uveljavljajo upravi-
čenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu in za svoj račun.
2.	Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi razpisne
dokumentacije, ki jo dvignejo na sedežu občine. Razpisni doku-
mentaciji morajo biti priložene ustrezne priloge, določene v razpi-
sni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu
občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče, Zadnji rok za
oddajo vloge je 3. 07. 2000 do 12. Ure.
3.	Vloge obravnava Odbor za gospodarstvo, ki nastopa v vlogi komi-
sije za obravnavo prošenj. Za vložene zahtevke upravni organ
izda sklep o odobritvi finančnih sredstev.
4.	Nepopolne in prepozno prispele vloge se zavržejo, neutemeljene
pa zavmejo.
5.	Zoper sklep upravnega odbora je mogoče v roku 15 dni po pre-
jemu vložiti ugovor na upravni organ. O utemeljenosti odloča žu-
pan s sklepom.
6.	Upravičencu, ki je navajal neresnične podatke, se sredstev ne
dodeli, oziroma jih je dolžan skupaj s pripadajočimi obrestmi vrni-
ti. To velja tudi v primeru nenamenske porabe.
7.	Občina izplačuje upravičencem sredstva iz tega razpisa do skup-
ne vrednosti, določene za posamezni namen.
UPRAVIČENCI LAHKO KANDIDIRAJO ZA
PRIDOBITEV NASLEDNJIH NAMENSKIH SREDSTEV:
430 599 - SAMOSTOJNO PODJETNIŠTVO
4305991	- subvencioniranje obrestne mere za najete kredite
za investicije oziroma razvoj
1.	Namen ukrepa; pomoč podjetnikom pri odplačilu kredita
2.	Upravičenci: samostojni podjetniki in obrtniki, ki so že najeli kre-
dit ali ga bodo najeli do 31. 07. 2000 in ga bodo porabili izključno
za investicije v podjetništvo oziroma razvoj dejavnosti
3.	Pogoji za pridobitev sredstev; predložena kreditna pogodba s
prikazom obresti, dokazilo o namenu kreditiranja, izjava prosilca
o najmanj 5 letnem nadaljevanju iste dejavnosti, dovoljenje za
opravljanje dejavnosti (kopija)
4305992	- subvencioniranje sejemskih stroškov
1,	Namen ukrepa;pomoč podjetnikom pri promociji njihove
dejavnosti
2,	Upravičenci; podjetniki in obrtniki, ki so se že ali se še bodo
prijavili za sodelovanje na večjih sejmih (Celjski, Radgonski...) oz.
so v letošnjem letu že predstavili svojo dejavnost na mednarod-
nem sejmu (doma ali v tujini)
3,	Pogoji za pridobitev sredstev: kopija dovoljenja za opravljanje
dejavnosti, prijava za sodelovanje na sejmu, potrdilo o stroških
(predvidenih ali že plačanih), izjava prosilca o najmanj 5 letnem
nadaljevanju iste dejavnosti
OBRTNIKI IN PODJETNIKI. KI NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA
PRIJAVO NA RAZPIS OBČINE BRASLOVČE, NAJ OBČINI
POSREDUJEJO PODATKE O SVOJI DEJAVNOSTI, PREDVIDENEM
RAZVOJU IN VRSTI POMOČI, KI BI BILA USTREZNA IN V TEM RAZPISU
NI ZAJETA. PREJETE PODATKE BOMO UPORABILI KOT PODLAGO
ZA PRIPRAVO PLANA SUBVENCIONIRANJA PODJETNIŠTVA V
NASLEDNJEM LETU.
□
KULTURA
Celje kot gibljiv spomenik
Vstop prost - že drugič - Na različnih prizoriščih v mestu so se v soboto dogajale nenavadne reči
Društvo likovnih umetni-
kov Celje, katerega predsed-
nik je kipar Franc Purg, je
minulo soboto dopoldne Ce-
ljane vabilo na številna pri-
zorišča po mestu, kjer so se
dogajale nenavadne reči...
Ker je mesto najbolj živah-
no prav ob sobotnih dopold-
nevih, je celjskim umetnikom
že lani kanila zanimiva zami-
sel, kako pritegniti pozornost
ljudi v mestu.
Z akcijo Vstop prost II jim je
to tudi letos uspelo. Člani druš-
tva, slikarji, kiparji, so lepo
mesto izrabili za kuliso, kot
sceno, na kateri so se dogajale
nevsakdanje reči, Celjani pa so
hočeš nočeš postali akterji do-
gajanj. Čeprav tudi letos bolj
od strani, od daleč, preseneče-
no, nekateri so celo zmajevali
z glavami, češ, kaj pa je zdaj to:
v središču mesta postavljena
»camera obscura« (ste pokuka-
li vanjo?) pokrita z dežnikom.
To je bil Angelski nasmeh čla-
nice društva Andreje Džaku-
šič, ki je zbudil nemalo zani-
manja. In po tem modelu da-
lje. Na Glavnem trgu se je
slikar Štefan Marflak »lotil«
izložbe in jo poslikal, na dru-
gem koncu mesta je Manja
Vadla »preoblekla« stebre pred
arkadami knjigarne Antika.
Rdečo nit sta po mestu
»vlekla« skrivnostna duo
M&M, kostumirani ilirsko-
keltski tandem, ki je zbujal
pozornost in »vlekla goro h
Celjanom.« Simbolika je us-
pela.
Celjani so v sobotnem do-
poldnevu ob pravih malih pred-
stavah, kakršna je bila tudi »per-
formens za dve obleki« na dvo-
rišču pod poročno dvorano, po
zamisli umetnice Terezije Ba-
stelj iz Gornjega Grada z ma-
nekenko Aljo Jazbec (na sli-
ki) in vokalno skupino iz os-
novne šole Ljubno ob Savinji,
začeli uživati in hoditi s prizo-
rišča na prizorišče. S tržnice,
kjer je naslikane podobice ra-
zobesila slikarka Irena Potoč-
nik, do parkirišča pri Turški
mački, kjer je Bori Zupančič s
tremi »kolegi« iz zavetišča upri-
zoril akcijo Grofje celjski vče-
raj in še vedno. Nekaj korakov
stran je kipar Anton Herman v
krošnji breze spletal gnezdo.
Želj ko Opačak pa pred Savinš-
kovim spomenikom s svojo ak-
cijo pokazal ljudem stvari, ki
jih ne mara, medtem ko je
Robert Ograjenšek sredi me-
sta propagiral zdravo življenje.
Pa to še zdaleč ni bilo vse.
Zamudniki bodo morali poča-
kati na Vstop prost 111.
MATEJA PODJED
Foto: MIŠO
Da bi bilo Celje pusto in dolgočasno mesto? Že dolgo ne!
Stolp resen propada
v Slovenskih Konjicah so
v petek, 23. junija, odprli
prenovljen obrambni stolp na
konjiškem Starem gradu, ki
je bil postavljen v 14. stolet-
ju, v zadnjih desetletjih pa je
nezadržno propadal. V pre-
novljenem stolpu so svoje
prostore dobila tri konjiška
društva.
Konjiški grad je bil prvič
omenjen leta 1234, na njem
pa so prvi gospodovali Konjiš-
ki gospodje. Leta 1329 so po-
sest prevzele druge plemiške
rodbine. Leta 1592 je prišel v
roke Tattenbachov, s katerimi
je grad doživel svoj največji
razcvet in postal eden največ-
jih in najimenitnejših na Šta-
jerskem. Z njimi pa je pove-
zan tudi konec tega gradu, saj
so ga po usmrtitvi Ivana Eraz-
ma Tattenbacha leta 1671 prev-
zeli žički kartuzijani, v njiho-
vih rokah pa je začel počasi
propadati.
Obnova stolpa je stala prib-
ližno 40 milijonov tolarjev,
polovico je prispevalo mini-
strstvo za kulturo, polovico pa
občina Slovenske Konjice. Dela
je izvajalo podjetje Koning.
»Konjiški grad je bil obsojen
na propad. Z obnovo ne le
obujamo preteklost, ampak do-
kazujemo, da jo znamo tudi
ceniti. Grad bomo poskušali
oživiti, tako kot to že počne-
mo v Žički kartuziji,« je na
odprtju povedal župan Janez
Jazbec,
Kopije kipov svetnikov na
konjiškem kužnem zname-
nju v Starem trgu, ki so bili
poškodovani v lanskem le-
tu, bodo najverjetneje nameš-
čene na svoje mesto ta teden,
originalni kipi pa bodo po-
stavljeni v obnovljen obram-
bni stolp na gradu.
V obnovljenem stolpu je v
prvem nadstropju prostore do-
bilo konjiško Zgodovinsko
društvo, ki bo tam uredilo
razstavo, v drugem nadstropju
je svoje prostore končno dobi-
lo konjiško Planinsko druš-
tvo, v najvišji sobi pa ima
prostor za razstavo Kulturno
društvo konjiških likovnikov.
»Potrudil se bom, da bi bil
grad odprt vsak dan vsaj nekaj
ur, če pa to ne bo mogoče, pa
bo zagotovo odprt ob koncu
tedna,« je še povedal župan
Janez Jazbec.
Po odprtju je Šentjakobsko
gledališče na Starem gradu
uprizorilo srednjeveško pred-
stavo Hlebček gospe Lize.
PP
V prvem nadstropju obnovljenega stolpa je Zgodovinsko
društvo Slovenske Konjice uredilo razstavo.
Oskar Kogoj v Slatini
V Rogaški Slatini so v petek zelo slovesno odprli
razstavo Oskarja Kogoja Voda in steklo Rogaške, ki jo
štejejo za vrhunec tamkajšnje turistične sezone.
Na razstavi v zdraviliškem okroglem paviljonu se zrcali
več kot desetletno sodelovanje svetovno znanega slovenske-
ga umetnika in Steklarske šole Rogaška Slatina, v katero je
vključena steklarna s približno tristo zaposlenimi. Na razsta-
vi sodelujejo med drugim slikar Ivo Kisovec, florist Klavdij
Jakončič, lončar Franc Kremžar, svečar Hrabroslav Perger in
kamnosek Pavlo Gulič.
Razstavo, ki je skupni projekt steklarske šole, občine.
Zdravilišča Rogaška in Rogaških vrelcev, si bo mogoče
ogledati vse do 30. septembra.	BJ
Konji na poti po svetu
Izbor najboljših likovnih del, ki so jih otroci iz vsega
sveta ustvarili za mednarodni razpis revije Likovni svet, je
bil najprej na ogled v Celju, zdaj pa do konca avgusta
gostuje v Pedagoškem muzeju Jugoslavije v Beogradu.
Po besedah urednika revije Mihaila Lišanina so otvoritveno
slovesnost razstave v Beogradu izkoristili za dogovore, da bi
koncem poletja razstavo predstavili občinstvu še v Požarevcu,
prihodnje leto pa v Gornjem Milanovcu. Otroške risbe in slike
konj iz zbirke, ki zdaj šteje že 26 tisoč otroških del, bodo leta
2001 gostovale še v beloruskem Minsku in indijskem Hyderaba-
du.	IS
zapisovanja
V gnezdu [astrebov
Nisem čisto prepričan, am-
pak nekako se mi dozdeva, da
tiste besede govornikov v Ko-
čevskem rogu pred desetimi
dnevi, kjer so pred devetimi
leti padle prve otipljive in
smiselne spravne izjave, ne-
kako niso v čast novi oblasti.
Dejstvo, da se nihče izmed
oblastnikov ni obregnil ob go-
vor Justina Stanovnika, da se
nihče izmed oblastnikov ni od
njegovih besed, ki so povsem
neprikrito kolaborirale z na-
cizmom in fašizmom izpred
skorajda šestdeset let, ogradil,
pač priča o tem, da nova ob-
last preprosto še ne zmore
službe, ki bi znala diskvalifi-
cirati izjave posameznikov, ki
prihajajo iz njenih vrst. No ja.
ne zmore, takšna služba je že
postavljena, toda tisti, ki jo
opravljajo, ji še niso kos. Dru-
gače si enostavno ne gre raz-
lagati situacije, v kateri se
nahaja govornik, ki blebeče
slavnostne in z zmago v par-
lamentarnih klopeh zaslep-
ljene besede, pred njim pa
četica oblastnikov, ki niti s
kotičkom lica ne trzne, ko iz
tistih govornikovih ust drvijo
popolne nebuloznosti. Ker, če
hočete, tudi med novimi ob-
lastniki je cel regiment takih,
ki s kolaboracijo med drugo
svetovno vojno niso in nočejo
imeti nič. Še več, ki to kolabo-
racijo obsojajo. Kot prvo. In kot
drugo: ne verjamem, da si
nova oblast drzne tudi uradno
in povsem odprto zagovarjati
kolaboriranje z nacizmom in
fašizmom. In, če sem malce
prizanesljiv in nežen, potem
si niti pomisliti ne upam, da
se s Stanovnikom vsi strinjajo.
Da se z njim sploh kdo strinja.
Nerodnost, pač, ki se zgodi
nadebudnim oblastnikom.
Nevajenim prevzemanja ob-
lastniške odgovornosti.
Prav. ne bom pametoval,
ker se v življenju še nikoli
nisem znašel ne v jedru opozi-
cije ne v centru oblasti, pa
vendar; že sama kultura biva-
nja v novem stoletju, v obdob-
ju, ko smo že zdavnaj obraču-
nali s polpreteklo zgodovino,
ko je druga svetovna vojna in
njene grozote, ko je boj za
oblast po vojni že zdavnaj
predmet seminarskih nalog
zgodoviimrjev, ko se druge
svetovne vojne spominjamo le
še skozi Bato Živojinoviča in
Mileno Dravič, skozi filme
Bitka na Neretvi in Sutjeska,
ko se nam tudi Kapelski kre-
sovi zdijo že nekoliko naivni,
ko niti Boris Dvornik več ne
more prepričati, diktira pozi-
tivno naravnan odnos do zgo-
dovine.
Ergo; naj zmagovalci še tako
vneto pišejo zgodovinske akte,
naj bodo poraženci še tako
zelo zmaličeni in zakopani
daleč pod vso gnojnico, do zgo-
dovinskih dejstev, kakršno
predstavlja obsodba kolabori-
ranja z nad-fašizmom, nima
nihče milosti. Oziroma druga-
če; tisti, ki se z zgodovinskimi
dejstvi ne zna soočiti, do njih
zavzeti pozitivno stališče, v
novem stoletju nima kaj iska-
ti.
In težko si je predstavljati,
da tukajšnji oblastniki tega
ne bi zapopadli. Da tega ne bi
dojeli skozi kaljenje v opozicij-
skih vrstah. Ja, zato je govor
Justina Stanovnika sedanji
oblasti prej v sramoto kot v
čast. Naj se ali intimno ali
uradno z njim strinja, ni po-
membno. Pomemben je odziv
v javnosti. Tam pa se konver-
tibilnost z ideologijo govorni-
ka prekine. In tega nova ob-
last ni storila. In še enkrat;
prepričan sem. da tega ni bila
sposobna narediti zgolj iz ne-
rodnosti, da je odsotnost disk-
valifikacije le stvar spodrslja-
ja službe za stike z javnostjo
kabineta ministrskega pred-
sednika. Ne pa, uf, bog ne daj,
stvar samozavesti, ki izhaja iz
večinske vlade. Kaj hočem po-
vedati? Da se povsem strinjam
s kolegom Miho Kovačem, kije
na primeru kadriranja in pre-
kadriranja, kadrovske rekon-
strukcije, dokazoval zmotnost
morebitnega večinskega volil-
nega sistema. Ampak, v redu!
Volilni sistem gor ' ali dol, ni
pomembno. Pomembna je
kultura izražanja. Ups, ne
izražanja, kultura mišljenja
in podajanja stališč. Kultura
sobivanja v novem stoletju, ki
že a priori izloča vse tiste, ki
razmišljajo negativno. Naj ne
bo nesporazuma; s tem ne
mislim na izločanje tistih, ki
drugače mislijo, daleč od tega,
marveč na tiste, ki svoje miš-
ljenje razvijajo v smer, ki je
družbeno destruktivna.
Ja, do kakšne svetovne revo-
lucije bo v svetu kiborgov res-
da težko prišlo, toda sledeč
Dani Harvard, ameriški so-
ciologinji, je edinole kiborg
tisti, ki je sposoben preživeti
še eno stoletje. Toda od govora
v Kočevskem rogu do kiborga
je še zelo daleč.
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
□
Podoba nove sezone
Iztočnice minulih uprizoritev so vodilo novih
Ansambel SLG Celje je vče-
raj. 28. junija, z vajami Sha-
kespearovega Kralja Leara v
režiji Matjaža Zupančiča,
končal letošnjo sezono, ki jo
bo začel, z vajami za prav to
predstavo, 28. avgusta. V
SLG Celje je pred dnevi umet-
niški vodja gledališča Mati-
ja Logar predstavil podobo
repertoarja za umetniško se-
zono 2000/2001.
J'
Poudaril je, da so bile odlič-
ne iztočnice preteklih gleda-
liških uprizoritev eno od vodil
pri načrtovanju bližnjih novih
predstav gledališke hiše. »Mo-
numentalen Shakespearov
Kralj Lear, žlahtno hudoben
Gogoljev Revizor (z njim naj
bi se ansambel spustil v boj za
festivalska odličja na Dnevih
komedije), dražljiva konver-
zacija Markize de Sade, Jukia
Mišime in prvič pri nas dina-
mični igri Prava stvar in Lev
pozimi, avtorjev Stopparda in
Goldmana ter seveda za otro-
ke očarljivi Milnejev Medve-
dek Pu,« kratko predstavlja
ponudbo za novo sezono Ma-
tija Logar. »Razum, hazard,
polja tišine in valovanja sme-
ha so oporni stebri medseboj-
nega hipnotičnega stanja,« za-
piše v uvod k repertoarju za
novo sezono. Naslovi so izzi-
valni, svetovno znani, naslonje-
ni na igralski ansambel celjske-
ga gledališča.
Gledališče čaka v novi sezo-
ni kar nekaj izzivov tudi s
predstavami iz iztekajoče se
sezone. Za Borštnikovo sreča-
nje slovenskih gledališč v Ma-
riboru sta bili izbrani predsta-
vi Ubijalci muh in Don Juan, v
spremljevalni program pa
predstava z Odrapododrom
Alisa Alica. »To je brez dvoma
potrditev našega gledališča,«
poudarja upravnik SLG Celje
Borut Alujevič in pove, da je
bila predstava Don Juan po-
vabljena poleti na festival v
Ohrid, vendar gledališče ni us-
pelo zbrati denarja ne od drža-
ve, tudi ne od občine in ne od
slovenske ambasade. Zaradi
prizorišča so morali odkloniti
tudi gostovanje z Don Juanom
na festivalu v Kopru. Bodo pa
9. septembra, v času sejma, na
novem odru na dvorišču spod-
njega gradu ponovili uspešni-
co Vaja zbora, s katero so pred
kratkim na gradu razveselili
ljubljansko občinstvo.
Sicer pa si je 160 predstav v
tej sezoni ogledalo 60 tisoč
ljudi. Gledališče je bilo 52-
krat na gostovanju, od tega 5-
krat v tujini. Na celjskem
odru so gostili 32 predstav iz
drugih gledališč. Ob rednem
programu bodo tudi v novi
sezoni pripravili festival Dne-
vov komedije. Teden otroške-
ga programa in Lutkovni
abonma. Zaradi zanimanja
občinstva odpirajo še en abon-
ma za odrasle, in sicer petek 1.
Gledališče je tudi letos razpi-
salo (in že objavilo) natečaj za
izvirno slovensko komedijo.
Pristopili pa so tudi k pogaja-
njem o zavodski kolektivni
pogodbi pri sindikatu Glosa,
je povedal upravnik Borut
Alujevič, preden bo po napor-
ni sezoni za dva meseca razpu-
stil ansambel.
MATEJA PODJED
V umetniške vrste z novo
sezono prihajata dva nova
igralca: Barbara Krajnc in
Damjan Trbovc, odhajajo
pa trije: Simon Dobrave,
Maja Štromar in Eva Škof-
lič-Maurer.
komentiramo
Pohodniška premiera
Filmski distributerji po
vsem svetu imajo enako nalo-
go. Prepričati čim več ljudi, da
bo ogled novega filma njihova
življenjska katarza. Ce že ne
ravno tako poglobljeno mistič-
no doživetje, pa vsaj prijetna
poldruga urica zabave, ki je
ne bodo prehitro pozabili. V
svojem poslu uporabljajo celo
vrsto trikov in prijemov, eden
od najbolj običajnih je, da na
premiere povabijo čim več no-
vinarjev, ki so jih prej dodobra
zasuli s promocijskim gradi-
vom. Zadeva je že tako rutin-
ska, da ne vznemirja nikogar
več. Car se je že davno razgu-
bil. Tako kot stare olesenele
zakone skušajo takšne pre-
miere reševati z nenavadni-
mi zasuki, saj veste, začimbe,
ki bodo iz običajnega naredile
eksotiko.
In film Čarovnica iz Blaira
je bil idealna priložnost za
takšna poigravanja. Celove-
čerec, ki je postal kulten, še
preden ga je kdo videl in ob
katerem niti njegovi ustvar-
jalci ne vedo več, kaj je res in
kaj so si izmislili. Shrljivka, ki
se v krog groze zavrti sredi
ameriških gozdov. Hopla, so si
rekli distributerji, zapeljimo
gledalce v gozd, na kakšen
divji, skrivnosten in že sam po
sebi grozljiv prostor, zavrtimo
jim film in kritike se bodo
cedile od doživetosti in hvale.
Na ljubljanski premieri je
bilo menda zelo fino. Avtobu-
si, blazine za pod tazadnjo,
celo maže proti raznim lete-
čim krvosesom so delih. Šta-
jersko-savinjsko premiero so
umestili na ostanke starega
gradu pri Slovenj Gradcu. Ta-
ko skrivnostne, da pravza-
prav nihče ni vedel kje so. Niti
organizator Veselica se je za-
čela že v Velenju, kjer so vodič-
ke nedolžno spraševale, kje
imamo blazine, oblačila, ba-
terije. kot da odhajamo na
skavtski zlet. Potem so nas
naložili na antiudobne avto-
buse in mučiU s panoramsko
vožnjo čez Graško goro. Po gori
jurišev so nas meni nič tebi
nič stresli z avtobusov in nag-
nali na nočni juriš po strmem
gozdnem kolovozu. Deset mi-
nut hoje se je raztegnilo v
dobre pol ure. hriba ni in ni
hotelo biti konec, dokler ni
prepoteni množici nekdo di-
skretno zašepetal. da - hodi-
mo v napačno strmino. Čredo,
ki je začela glasno blejati, so
odgnali nazaj v dolino, strpali
na avtobuse in odpeljali to-
krat na pravi hrib, vendar
napačno parkirišče. Kar je po-
menilo novo blodnjo po gozdo-
vih. Seveda seje potem pokva-
ril projektor, tako da smo naj-
bolj zlobni organizatorje v mi-
slih že linčali na bližnje smre-
ke. A so ga nekako le spravili
v red in odvrteli film.
V Ljubljani so po projekciji
strah tešili s ciganskim gola-
žem in rujno kapljico. Pri nas
so utrujeno rajo natlačili v
avtobuse, kjer so si nekateri
med prekladanjem po trdih
sedežih z glasnim preklinja-
njem tešiU jezo, drugi pa so le
nemočno kinkali, saj je ura
segla že krepko čez polnoč. Ste
opazili? Filma skoraj omenil
nisem.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
120 let godbe
Zabukovica
Z nastopom v dvorani Do-
ma Svobode v Grižah je god-
ba Zabukovica počastila ča-
stitljivih 120 let delovanja,
koncert pa je bil obenem tudi
žalska občinska slovesnost
ob dnevu državnosti. Ob tej
priložnosti so godbenikom
podelili Gallusova odličja.
V	priložnostni brošuri 120
let Godbe Zabukovica piše, da
segajo njeni začetki v leto
1880, ko so Kari Gojznikar
starejši, Valentin Žgank iz
Pongraca, Lipovškovi fantje iz
Šešč in Avgust Lenič iz Vran-
skega v griški fari ustanovili
pihalno godbo. Imena drugih
godbenikov niso več znana,
prvi kapelnik pa je na vaje
prihajal iz Trbovelj kar peš
preko Mrzlice v Zabukovico.
V	godbi je v teh 120 letih
sodelovalo mnogo godbeni-
kov, značilno pa je bilo, da se
je glasbena tradicija prenašala
iz roda v rod. Po tem je najbolj
znana družina Gojznikar, saj
je v godbi delovalo kar sedem
njenih članov. Živa legenda
zabukovške godbe je 80-letni
Franc Tratnar, ki jo je vodil
celih trideset let in v tem času
vzgojil številne mlade godbe-
nike, med njimi tudi tri svoje
vnuke. Za svoje delo je prejel
zlati križec, zlato Gallusovo
značko, Savinovo priznanje in
mnoga druga odličja.
Poleg njega so godbo po vojni
vodili še Alojz Pečnik, Alojz
Bastardi, Franc Kovač, Janus
Rasiewicz, sedaj je na njenem
čelu Tomaž Guček, Franc Tra-
tar pa je častni dirigent. Tako
kot godbeniki in njihovi diri-
genti se je tudi ime godbe več-
krat spremenilo. Najprej se je
imenovala Gojznikarjeva ali Kr-
peževa muzika ali godba, po-
tem Rudarska godba in Zabu-
kovška godba, pa rudarska god-
ba Zabukovica do Godba Zabu-
kovica, kot se imenuje sedaj.
Najbolj zaslužni člani so na
slovesnosti prejeli zlate, srebr-
ne ali bronaste značke. Zlate so
šle v roke Aleksandra Juraka,
Tomislava Kalčiča, Jožeta
Kolška, Ljudevita Polavderja
in Branka Svenška, srebrne pa
Janezu Antlogi, Mitji Dolarju,
Alojzu Gramcu, Alešu Pader-
ju, Damjanu Pantnerju, Boštja-
nu in Gregorju Tratarju ter Ja-
nezu Užmahu. Bronaste so pre-
jeli Jasmina Kolšek, Peter Pa-
der, Simon Seibert, Bojan Va-
sle in Rihard Virant.
T. TAVČAR
prireditve
RAZSTAVE
Grad Podsreda od 30. juni-
ja razstava akademskega sli-
karja Bojana Gorenca z naslo-
vom »Kaj pa če ne?«
Galerija letnega celjskega
kopališča razstava likovnih
del priznanih vojvodinskih
slikarjev.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje razstava foto-
grafij Hermana Čatra.
Club galerija Otto razstava
slik Jureta Cekute.
Savinov likovni salon Ža-
lec razstava likovnih del učen-
cev OŠ Spodnje Savinjske do-
line.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9.
28. 6. od 16. do 17.30 otroš-
ka delavnica za OŠ: skrivnost-
ni svet dišav in stekla.
Razstavišče Knjižnice
Šentjur ex librisi Arpada Ša-
lamona.
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Rafae-
la Podobnika.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
V okviru razstave bo 30. 6. ob
10. in 16.30 demonstracija
obrtnika - urarja Ivana Krivca.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta in raz-
stava ljubitelji gledališča.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Arheološko razstavišče
Pokrajinskega muzeja raz-
stava Vitezi v vrtcu.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk Vlado Ren-
čelj - Ver, do 30. 6.; Galerija
Borovo Vlado Renčelj Ver do
17. 8.; Etol Jožica Sefarin, do
30. 6.; Merx Marija Prevol-
nik, do 1. 7.
OSTALO
Mladinski center 29. 6. od
18. do 20. ure Power Point -
računalniška delavnica, ob
18. uri prenos polfinalne no-
gometne tekme Euro 2000;
30. 6. ob 21. uri koncert sku-
pine Stopinje; 2. 7. ob 20. uri
Euro 2000 prenos finalne tek-
me; 4. 7. od 18. do 20. Office -
računalniška delavnica; 5. 7.
od 18. do 20. ure Office -
računalniška delavnica.
Stari grad Celje 1. 7. ob
20. uri koncert etno glasbe;
Atrij Majolke - 5. 7. ob
20.30 koncert Jana Pleste-
njaka;
Hotel Evropa - 29. in 30.
6. ob 10. uri Concertino;
Mladinski center Celje -
29.	6. ob 19. uri otvoritev
festivala Celje - mesto mla-
dih 2000, 29. in 30. 6. ob 20.
uri gledališka predstava, 30.
6. ob 22. uri filmski večer;
Cerke sv. Danijela - 29. 6.
ob 20. uri koncert v okviru
projekta »millenium musi-
cae« z naslovom Gemina -
glasba Benečije, Furlanije,
Julijske krajine. Koroške in
Slovenije med X. in XX. sto-
letjem;
Stari grad Celje - 29. 6. ob
20. uri gledališka predstava
KUD Alme Karlin z naslo-
vom Butler s. p.;
Dom sv. Jožefa Celje - 29.
6., 1. in 2. 7. ob 20.30 literar-
no srečanje s sodobnim slo-
venskim pesnikom in pisate-
ljem;
Spodnji grad Celje - 29. 6.
ob 21. uri grajski glasbeni
večer Quatro Saxa in Meša-
nega pevskega zora Celeia
Celje, 30. 6. ob 20. uri lite-
rarni večer s predstavitvijo
udeležencev repubhške Po-
letne literarne šole Sklada
RS za ljub. kult. dejavnost,
30.	6. ob 22. uri otvoritev
poletnega »Kina pod zvezda-
mi« s filmom Čarovnica z
Blaira, 3. 7. ob 20. uri kome-
dija Trojka, trojkica, 4. 7. ob
20. uri gledališki recital
KUD Zarja Trnovlje »Ljubez-
ni...«;
Trg Zvezda - 30. 6. ob 16.
uri lutkovna predstava;
Špitalska kapelica - 30.
6. ob 20. uri koncert, 1. 7. ob
19. uri otvoritev razstave »Iz-
delki iz babičine skrinje«.
Sadeži v
Šibeniku
Plesalke Plesnega foruma
Celje so, potem, ko so v okvi-
ru prireditev Poletja v Celju,
knežjem mestu v torek zve-
čer nastopile na Starem gra-
du, sinoči odpotovale v Šibe-
nik na Hrvaško, kjer se bo-
do tamkajšnjemu občinstvu
s plesno glasbeno predstavo
Sadna opera predstavile na
jubilejnem 40. Mednarod-
nem festivalu otroka.
Celjske plesalke so s Sad-
no opero v Šibenik povabili
že lani, vendar svoje predsta-
ve kljub podaljšanju gosto-
vanja niso uspele odplesati
do konca. Njihov nastop je
namreč dvakrat prekinila
nevihta, že prve plesne slike
pa so gostitelje prepričale,
da je čarobni svet sadežev v
prepletu glasbe in plesa
vredno videti, zato so Plesni
forum Celje povabili tudi k
sodelovanju na 40. jubilej-
nem festivalu. Na glavnem
odprtem odru šibeniškega
festivala bodo plesalke na-
stopile v petek zvečer. IS
10
KULTURA
O kulturi
brez sodišča
Ob ponovnem glasovanju svetniki zavrnili sporna sklepa
Na majskem zasedanju so
celjski mestni svetniki ob-
sežno razpravljali o ljubi-
teljski kulturi v občini ter
vse bolj zaskrbljujočem po-
ložaju, v katerega drsi zara-
di pomanjkanja denarja. Če-
prav, kot poudarjajo v oddel-
ku za družbene dejavnosti,
Celje v okviru svojih možno-
sti namenja veliko denarja
tudi za ljubiteljsko kulturo.
Čeprav je bila razprava o
ljubiteljski kulturi sprva miš-
ljena zgolj kot informacija, so
v odboru za družbene dejavno-
sti pripravili tudi sklepe, s ka-
terimi bi v občini pomagali pri
ohranjanju zdajšnjih dosežkov
ter razvoju ljubiteljske kultu-
re. Med njimi tudi dva, po
katerih naj bi v občinskih stro-
kovnih službah pregledali pro-
store, v katerih delujejo druš-
tva, ter jim zagotovili normal-
ne pogoje za delo, občina pa bi
morala zagotoviti tudi dodaten
denar Zvezi kulturnih društev
Celje in celjski območni izpo-
stavi Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti za medna-
rodna dokazovanja ter inten-
zivne vaje najboljših skupin.
Župan Bojan Šrot je že pred
glasovanjem opozarjal, da sta
oba sklepa neuresničljiva, saj
za seboj potegneta gmotne ob-
veznosti, ki pa jih občina iz
proračuna ne more pokriti.
vendar so svetniki z večino
glasov sklepa podprli.
V okviru svojih pristojnosti
je župan Šrot uresničevanje
sklepov zadržal do torkove se-
je, ko je svetnike v skladu s
poslovnikom pozval, naj o nji-
ju ponovno glasujejo. V raz-
pravi, ki s poslovnikom v tak-
šnih primerih sicer ni predvi-
dena, so skušali sklepa spre-
meniti oziroma dopolniti, a po
pojasnilu, da lahko ponovno
glasujejo le o enakem besedi-
lu, sicer županu preostaja kot
edina možnost le to, da začne
postopek za razveljavitev po
njegovem nezakonitih sklepov
na Upravnem sodišču, so oba
sklepa zavrnili. Bodo pa jeseni
znani jasni kriteriji za sofinan-
ciranje društev ljubiteljske
kulture, do konca leta pa bodo
v Celju naredili tudi preverili v
kakšnih prostorih delujejo
društva.
■■■■■■■■ I. STAMEJČIČ
Znani žiranti za Veroniico
v začetku tedna se je v Celju prvič sestala letošnja žirija
za Veronikino nagrado najboljši pesniški zbirki leta, ki jo
v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu že tradicionalno
lavreatu poezije podeljujejo konec avgusta.
Pesniške zbirke, izdane med lanskim in letošnjim junijem,
bodo ocenjevali France Forstnerič, Ivo Stropnik in dr.
Matjaž Kmecl, ki je tudi predsednik žirije. Iz izbora lavreata
poezije se letos umika Društvo slovenskih pisateljev, ki ima
svojo, Jenkovo nagrado, in meni, da se je Veronikina nagrada
že tako uveljavila, da ne potrebuje sopodeljevalca.	IS
Odpoved
Seviljskemu brivcu
v podjetju Fit media, ki je
želelo v soboto, I. julija, v
Celje pripeljati ansambel
Opere in baleta SNG Maribor
z operno predstavo Seviljski
brivec, so v začetku tedna
zaradi preskromnega zani-
manja Celjanov odpovedali
operno predstavo v Ledeni
dvorani.
Ljubitelje opere, ki so si v
predprodaji že zagotovili
vstopnice po 2.500 tolarjev za
sobotno predstavo, v podjetju
obveščajo, da lahko dobijo
povrnjen denar na prodajnem
mestu, kjer so vstopnico kupi-
li. Po besedah direktorja Fit
medie Jožeta Volfanda so se
za odpoved operne predstave
odločili zato, ker je bilo v
predprodaji prodanih le okoli
30 vstopnic, posebnega pov-
praševanja pa tudi zadnje dni
ni bilo pričakovati. »V najbolj-
šem primeru bi bilo prodanih
okoli 200 vstopnic, to pa nika-
kor ne zadošča, da bi vsaj
delno krili stroške gostova-
nja,« pojasnjuje Volfand.
Kljub sponzorstvu Banke Ce-
lje in Mestne občine Celje -
slednja bo okoli 900 tisoč to-
larjev, kolikor bi jih namenila
sponzoriranju operne pred-
stave, porabila za druge prire-
ditve Poletja v Celju, knežjem
mestu - bi organizatorjem za
pokritje stroškov, ki bi znašali
med 3 in 3,5 milijona tolarjev,
le preveč zmanjkalo.
Je prihodnje leto, glede na
to, da v podjetju Fit media v
okviru poletnih prireditev že
od samega začetka pred peti-
mi leti skušajo v mesto pripe-
ljati opero, saj si po Volfando-
vem mnenju Celjani zaslužijo
vrhunsko glasbeno prireditev,
v Celju še pričakovati operno
predstavo? Po Manon in Ciga-
nu baronu ljubljanske operne
hiše ter mariborski Traviati,
ko so vstopnice za predstave
zvečine razdelili med spon-
zorje, je bilo le lani za opereto
Netopir malce več zanimanja
meščanov, saj je bilo prodanih
okoli 500 vstopnic. Ledena
dvorana, ki je trenutno menda
še najbolj ustrezno tovrstno
prizorišče v Celju, pa prave
ljubitelje opere bolj odvrača
kot privablja. »Obupati pa
vendarle ne gre,« meni Vol-
fand, ki dodaja, da je manjše
zanimanje občinstva najbrž
tudi posledica skromne kupne
moči Celjanov. »Razmišljati
velja, da bi v prihodnje zah-
tevnost glasbene predstave le
nekoliko znižali, zato se ogre-
vam, da bi prihodnje poletje v
Celje pripeljali kakšen musi-
cal.«
' 1. STAMEJČIČ
Prazniki dobrih starih časov
Muzejska poletna delavnica slavi osmi rojstni dan - Letos bodo raziskovali praznike na Celjskem
Muzej novejše zgodovine
Celje je tudi letos pripravil
poletno delavnico, že osmo
zapored. Udeležilo se je bo
15 dijakov in študentov iz
različnih koncev Slovenije.
Na delavnici bodo razisko-
vali, kako in kaj praznujejo
Celjani.
»Letošnja delavnica je za nas
nov izziv, saj smo doslej prou-
čevali predvsem materialno in
socialno kulturo, temeljiteje
pa smo se posvetili nekaterim
markantnim celjskim nase-
ljem, na primer Gaberjam in
Jožefovemu hribu. Tokrat bo-
mo zajeli celotno Celje in de-
loma tudi okolico ter ugotav-
ljali izvor in pomen praznikov
na tem območju,« pravi vodja
delavnice in mentorica, etno-
loginja Tanja Roženbergar Še-
ga. Poleg nje bosta mentorja
še zgodovinar Tone Kregar in
absolvent etnologije Dan Pod-
jed.
Udeleženci bodo z etnološ-
kega in zgodovinskega zorne-
ga kota skušali prodreti v in-
timnost posameznika in razi-
skali osebne praznike, kot je
na primer rojstni dan ali god,
proučevali pa bodo tudi cerk-
vene in državne praznike. »V
zadnjih letih smo pri nas obu-
dili kar nekaj praznikov, ne-
kateri pa so izginili. Deloma
je to povezano z družbenimi
spremembami, hkrati pa tudi
s spreminjanjem načina živ-
ljenja in mišljenja. Upamo, da
bodo tudi rezultati delavnice
pokazali, zakaj in kako nasta-
jajo prazniki,« dodaja Tanja
Roženbergar Šega.
Na dosedanjih delavnicah so
bili Celjani glavni vir informa-
cij in tudi letos pričakujejo nji-
hovo pomoč ter sodelovanje pri
terenskem delu. V preteklih le-
tih si je delavnica že razpletla
mrežo informatorjev, s kateri-
mi bo sodelovala tudi letos. To
so predvsem starejši meščani,
ki se spomnijo »dobrih starih
celjskih časov«. Mladi razisko-
valci bodo obiskali tudi slašči-
čarne pa gostilne in prireditve-
ne prostore in tam ugotavljali,
kako so praznovali nekoč in
kako praznujejo danes.
Rezultate raziskovalnega dela
bodo ob koncu delavnice pred-
stavili v Muzeju novejše ^odovi-
ne. Zaključna prireditev, ko bodo
za leto dni upihnili svečke na
torti, bo v petek, 7. julija, ob 12.
uri. Za vse obiskovalce priprav-
ljajo slavnostno presenečenje,
■■■■■■■i DAN PODJED
Stari Celjani so najboljši vir informacij.
Aicvareii v Mozaiku
V galeriji Mozaik v Gosposki ulici 3 so prejšnji teden
odprli razstavo akvarelov Jelke Vintar in Tomaža Skulje,
Oba slikarja, za katerima je že nekaj razstav, izhajata iz vrst
ljubiteljskih likovnikov, saj je Vintarjeva diplomirala iz tujih
jezikov, Skulja pa iz tehnične fizike. Obema je skupno tudi
delo v prosveti, saj Vintarjeva vodi založbo Zavoda RS za
šolstvo, Skulja pa se na zavodu posveča računalniškemu
opismenjevanju. V galeriji Mozaik razstavljenim delom obeh
avtorjev pa je skupna nežnost, s katero sta v akvarelni tehniki
lovila lirične motive pokrajine.	IS
Smeško že dolgo med črkami
Na dvorišču Spodnjega gradu so se v četrtek na zaključni
produkciji predstavili plesalci Studia za ples Celje.
V okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu in dneva
odprtih vrat, ki so ga pripravili v Studiu za ples Celje, so se
predstavili plesalci vse skupin, vključno z malošolarji iz Vrtca
Zarja, ki so že vrsto let vključeni v Ignov plesno-gledališki
program. Domače občinstvo si je pred počitnicami lahko
ogledalo tudi že 180. ponovitev uspešnice Smeško med
črkami ali Plesna abeceda, za večino plesnega ansambla pa se
s koncem junija začenjajo zaslužene počitnice. Le Mojca
Majcen, Anka Rener in Alexandra Vučkovič bodo z delom
nadaljevale tudi preko poletja, saj je za 2. in 3. september
napovedana premiera plesne novitete Tri sestre, z odlomki iz
katere so se plesalke pretekle mesece že uspešno predstavljale
tudi v tujini.	IS
Šolski pevski zbori
navdušili
Osnovna šola Petrovče je
pripravila svečan koncert
šolskih pevskih zborov, ki je
potrdil, da je petje žlahtna
tradicija šole in kraja. Na-
stopili so otroški pevski zbor
podružnične OŠ Pirešica pod
vodstvo zborovodkinje Mire
Kodrun, otroški pevski zbor
podružnične OŠ Galicija in
otroški in mešani pevski
zbor OŠ Petrovče pod vods-
tvom Anite Žolnir.
Na koncertu se je kolektiv
OŠ Petrovče javno zahvalil
ravnatelju Jožetu Krulcu in
pomočnici Miri Kodrun, ki
sta se v tem šolskem letu upo-
kojila. Zahvalili so se jima
tudi predstavniki sveta star-
šev, sveta šole. Krajevne
skupnosti Petrovče in Galici-
ja ter Kulturnega društva Pe-
trovče, v imenu občine Žalec
pa župan Lojze Posedel. V
nepozabnem večeru glasbe in
petja so se zvrstila mnoga
presenečenja, obiskovalce pa
je posebej navdušila vodite-
ljica večera igralka Tina Go-
renjak.
T. TAVČAR
Pogled skozi novo okno
Knjižnica Vojnik je v sode-
lovanju z občino Vojnik ob
odprtju pripravila teden od-
prtih vrat s številnimi prire-
ditvami za otroke in odrasle.
Tistim, ki so se v tem tednu
na novo vpisali, so poklonili
enoletno članarino, vsak de-
seti pa je prejel še knjižno
nagrado.
Odziv je presegel vsa priča-
kovanja, saj je knjižnica pri-
dobila kar 100 novih članov,
med katerimi so v prvi vrsti
osnovnošolci in zaposleni
odrasli. Skupno so si izposo-
dili 1891 enot gradiva, od tega
1234 enot leposlovja in 657
enot poljudno strokovnih in
strokovnih gradiv. Vojniška
knjižnica je že v starih prosto-
rih kazala lepe rezultate, saj je
povprečna mesečna izposoja v
letu 1999 znašala 2986 enot
gradiv, v letu 2000 se je števil-
ka povzpela na 4402, z novimi
prostori pa naj bi bilo to števi-
lo še večje.
Dobro so bile obiskane zla-
sti prireditve za odrasle, otrok
pa je bilo zaradi številnih šol-
skih dejavnosti v teh dneh ne-
koliko manj. Največ ljudi je
privabila razstava o Slomšku v
Mihaelovi kapeli v Novi Cerk-
vi, otvoritveni teden pa so za-
ključili z okroglo mizo z na-
slovom Knjižnica v okolju.
Udeležili so se je številni no-
silci javnega življenja v kraju,
ki so knjižničarjem predstavi-
li svoje izkušnje, na osnovi
katerih bodo lahko gradili
razvoj nove knjižnice. V pri-
jetnem, stilno obarvanem
okolju, bo preko računalniš-
kih komunikacij in medknjiž-
nične izposoje svet sedaj ena-
ko dosegljiv kot v katerikoli
knjižnici v Celju ali Ljubljani.
50 milijonov tolarjev vredna
naložba, ki naj bi prispevala k
višji kakovosti javnega življe-
nja v kraju, je bila kljub po-
moči države v precejšnje bre-
me občinskemu proračunu,
zato vsi upajo, da bodo ljudje,
ki jim je knjižnica namenje-
na, to znali ceniti.
J.G.
TEMA TEDNA
11
Sam si kriv, če
se dolgočasiš!
Tistim, ki bodo poletne počitnice preživeli kar doma, ne bi smelo biti dolgčas - Kopanje
na bazenih, poletne kolonije, delavnice in se kaj
šolska vrata so zaprta
(vsaj za tiste pridne) in zače-
njajo se težko pričakovane
počitnice, ki jih bodo otroci
in mladina preživeli vsak po
svoje. Eni se bodo podali na
morje, drugi v gore, nekaj pa
jih bo ostalo kar doma. Da bi
ta čas koristno preživeli in se
ob tem še zabavali, so števil-
na društva, knjižnice, oddel-
ki za družbene dejavnosti in
drugi tudi letos organizirali
raznovrstne dejavnosti za
predšolske, šolske otroke in
mladino.
V	šentjurski občini je med
počitnicami kar nekaj priredi-
tev tako za predšolske otroke
kot za študente. V Knjižnici
Šentjur lahko koristno preživ-
ljajo prosti čas vsak delavnik
od 7. do 17. ure (ob torkih do
15. ure), z izjemo četrtkov.
Knjižnica je bila polna otrok že
v ponedeljek, ko so brskali po
internetu, igrali računalniške
igrice ter reševali vseslovenski
knjižni kviz. Vabijo jih k skup-
nemu gledanju risank in pouč-
nih filmov, igranju z didaktič-
nimi igračami in nenazadanje
tudi zaradi dobrih knjig.
Občinska zveza prijateljev
mladine za Šentjur in Dobje
pripravlja za čas od 6. do 15.
avgusta vsakoletno letovanje
predšolskih in osnovnošolskih
otrok-v Savudriji, kamor jih bo
lahko odšlo 130. Prostih mest
je še dovolj, podrobne infor-
macije pa dobite na telefonski
številki 031/803-400. Cene se
gibljejo od 10 tisoč do 32 tisoč
tolarjev, odvisno od zmožnosti
staršev ali otrokovih zdravstve-
nih težav.
V	Društvu prijateljev mladi-
ne Šentjur pa pripravljajo tudi
letos enotedenski počitniški
pohodniško-raziskovalni ta-
bor, ki bo znova v okolici me-
sta. Razpis bodo objavili v juli-
ju ali začetku avgusta.
Za počitniške dni nudi pre-
cej različnih možnosti tudi
Študentski klub mladih Šent-
jur, z lastno spletno stranjo na
internetu.
Na Vranskem so ponovno
odprli letni bazen v Podgradu,
obisk je možen vsak dan od 9.
ure naprej. Za otroke do 15.
leta starosti vstopnine ni, sta-
rejši pa morajo odšteti tristo
tolarjev. Že 2. julija se bo pri-
čel sedemnajsti tabor mladih
planincev, ki ga vsako leto or-.
ganizirata planinsko društvo
Zabukovica in osnovna šola
Griže. Letos bodo šotore posta-
vili v dolgi dolini Završnice, ki
leži med Stolom in Begunjšči-
co. Tabor je namenjen vsem
mladim od 3. razreda osnovne
šole naprej, trajal pa bo do 9.
julija.
V	občinski matični knjiž-
nici Žalec bodo v juliju pripra-
vili literarno uganko, ki jo bo-
do mladi obiskovalci reševali
cel julij, nagrajence pa bodo
izžrebali v začetku avgusta.
Knjižnica Laško prireja po-
letne delavnice, v katerih bodo
lahko otroci slikali na svilo,
izdelovali nakit iz slanega testa
in umetne mase, cvetlice iz
krep papirja, oblikovali glino
in šivali prtičke s poletnimi
motivi. Delavnice bodo 12.,
19. in 26. julija ter 2. in 9.
avgusta ob 10. uri v knjižničnih
prostorih. Podoben program
so pripravili tudi v knjižnicah v
Radečah in Rimskih topli-
cah. V Radečah bodo otroci
lahko ustvarjali 9., 16. in 23.
avgusta od 10. ure dalje, v
Rimskih Toplicah pa ob torkih
v istih tednih kot bodo delavni-
ce v Laškem. Oddelek za druž-
bene dejavnosti na Občini
Laško organizira letovanje šol-
skih otrok v Nerezinah na Ma-
lem Lošinju, ki bo od 9. do 19.
avgusta, od 19. do 29. avgusta
in od 29. avgusta do 8. septem-
bra. Zadnja izmena je name-
njena zlasti mamicam z majh-
nimi otroki. Na občini razmiš-
ljajo tudi o kopalnem avtobu-
su, ki bi enkrat tedensko pope-
ljal osnovnošolce na enega od
tamkajšnjih bazenov.
Tudi v Slovenskih Konji-
cah bodo vsak četrtek delavni-
ce na prostem, ki jih prireja
tamkajšnja Občinska zveza
prijateljev mladine. Podobno
kot v laški občini bodo lahko
tudi tukaj otroci izdelovali
svoje umetnine iz papirja, zbir-
no mesto pa je Mladinski klub
Štorklja, in sicer ob pol deveti
uri zjutraj. Delavnice organizi-
ra vsakodnevno tudi Center za
socialno delo. Zanimivi bodo
tudi izleti na Stolpnik, v Žičko
kartuzijo, na dvorec Trebnik,
Roglo in Lovrenška jezera,
otroci in mladina, ki pa po
dosedanjih izkušnjah bolj po-
redko sodeluje, pa si bodo lah-
ko ogledali tudi okoliške kme-
tije. Kot vsako leto, se bodo
lahko osvežili na bazenu ali pa
razgibali na igriščih v Šport-
nem parku, vsak teden pa si
bodo lahko v domačem kinu
ogledali kakšen star slovenski
film za otroke.
Če se bo vse do konca avgusta
vleklo tako vroče poletje, po-
tem bo zagotovo najbolj pri-
ljubljeno shajališče celjskih
počitničarjev tudi letno kopa-
lišče ob Ljubljanski cesti. Ba-
zen, ki ga tudi letos upravlja
podjetje Trio, je odprt vsak dan
od 9. do 19. ure, cena celod-
nevne karte za otroke je 400,
za kopanje po 15. uri 300 tolar-
jev, vodni tobogan pa je za-
stonj. Preko poletja bosta, tako
kot že lani, likovnik Niko Ig-
njatič in fotograf Silvo Blazin-
šek ob bazenu vodila likovno
delavnico, ki bo za vse šolarje
brezplačna, mentorja pa bosta
priskrbela tudi ves potreben
material za ustvarjanje.
Precej počitničarjev se bo
preko poletja verjetno tudi ro-
lalo in rolkalo, za tiste najbolj
zavzete pa je od sredine junija
na parkirišču za Spodnjim gra-
dom odprt skatepark, ki ga
otroci seveda lahko uporablja-
jo zastonj, sami pa morajo po-
skrbeti za svojo varnost, zato
so ščitniki in čelade še kako
nujni.
Organizirano ponudbo pre-
življanja počitniškega časa za
osnovnošolce od 1. do 6. razre-
da so pripravili v Tuševi otroš-
ki šoli prostega časa, ki se je z
domiselnim programom de-
javnosti za čas, ko najmlajši
šolarji po pouku potrebujejo
varstvo, dokazala že med šol-
skim letom. Otrokom ponuja-
jo od 3. julija do 25. avgusta
tedenske programe z organizi-
ranim prevozom od matične
osnovne šole ob 9. uri do šport-
no-rekreacijskega centra Golo-
vec, nato pa kopanje na bazenu
do 15.30 ure. Starši se lahko
odločijo za program brez mali-
ce, ki stane 5 tisoč, ali takšne z
malico za 6 tisoč 500 tolarjev.
V ceni so zajeti tudi napitki ter
nadzor in strokovno delo s po-
čitničarji, ki bodo razdeljeni v
skupine z največ 15 otroki.
V Medobčinski zvezi prija-
teljev mladine Celje že tradi-
cionalno poskrbijo za nekaj
prijetnih počitniških dni. V ju-
liju in avgustu bodo počitničar-
je iz celjske, vojniške, dobrn-
ske in štorske občine vsak to-
rek in četrtek na različne kon-
ce Slovenije vozili počitniški
otroški avtobusi, poskrbeli pa
so tudi za tedenska letovanja
otrok (in tudi staršev) v Piranu,
Savudriji ter na Krvavcu. Počit-
niški otroški avtobusi bodo za
otroke od 6 do 14 let let po
Sloveniji (Bled in Pokljuka,
Krvavec, Izola, Živalski vrt
Ljubljana, Mariborsko Pohor-
je, Kozjansko in At6mske to-
plice, Piran, Kopitnik in kopa-
nje v Rimskih Toplicah, Bo-
hinj, Savudrija, Kranjska Gora
in Planica, Moravske Toplice,
Rogla in kopanje v Zrečah,
Čateške toplice. Logarska doli-
na in Robanov kot, Kostanjevi-
ca ter Ptuj in Ptujske toplice)
od 4. julija do 31. avgusta vozi-
li brezplačno, saj bodo stroške
prevoza za svoje otroke pokrili
v štirih občinah, za vzgojitelje
pa bodo poskrbeli v zvezi.
Otroci morajo imeti s seboj
malico ter nekaj denarja za
vstopnine, zaradi slabih izku-
šenj iz preteklih let, ko so se
nekateri prijavljali, pa potem
na izlet z avtobusom niso priš-
li, pa so letos kot novost uvedli
plačilo kavcije 500 tolarjev ob
prijavi, ki pa jo bodo otroku ob
odhodu iz Celja vrnili.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne Celje pripravljajo za šolarje
počitniške muzejske delavni-
ce, oglede prikazov dela obrt-
nikov v okviru razstave Živeti v
Celju, ob sobotah ob 10. uri
lutkovne predstave v Herma-
novem gledališču in vsako pr-
vo soboto v mesecu še otroški
bolšji sejem.
Vstopnina v muzej (Herma-
nov brlog ali ogled ostalih mu-
zejskih zbirk in razstav) je za
šolarje 100 tolarjev, prispevek
za počitniške delavnice 200
tolarjev, za lutkovne predstave
pa je treba odšteti 400 tolarjev.
Vse muzejske delavnice se za-
čenjajo ob 11. uri, danes, v
četrtek, je delavnica na temo
Kaj mi pomeni mir, ki jo vodi
Bronica Gologranc Zakonjšek,
jutri, v petek, bo Jožica Trateš-
ki otroke popeljala v svet me-
tuljev in vetra, čez štirinajst
dni, v torek, sredo in četrtek,
pa bo Vinko Skale vodil delav-
nice fotografiranja brez fotoa-
parata na temo Simboli miru.
Poletne počitnice bodo šo-
larjem vsaj za nekaj dni pope-
strili še v številnih drugih usta-
novah, društvih in klubih, zato
velja te dni malce podrobneje
pregledati letake in plakate, s
katerimi posamezni organiza-
torji oglašujejo svoje dejavno-
sti.
Kaj nam bodo cvefoče grede,
ko pa imamo zlale Icrigle...
Ne vem, s kakšno stopnjo
razumevanja vi prenašate
poletna gradbena dela, am-
pak jaz kar odkrito povem,
da me za razliko od cestarjev
gradbinci v poletni sezoni
pretirano ne motijo. Resda
me vsakič znova v možga-
nih zbode, da tista misel, da
se enkrat vse konča, pri
gradbincih nekako ne velja
in da se kar naprej vračajo in
da na vsakem koncu sveta
kar naprej in naprej nekaj
spreminjajo, obnavljajo, po-
pravljajo. Včasih se mi zdijo
podobne nadloge kot arheo-
logi, ki se jih mnogi bojijo
kot hudič križa samo zato,
ker ko enkrat začnejo, men-
da ne znajo nehati... No, am-
pak sicer me pa ne motijo.
Slej ko prej se namreč vidi,
kaj so storili.
Je pa res, da me - tako kot
pri cestarjih - včasih jezi, da
pravzaprav ne vem, kaj se za
njihovimi gradbenimi odri
godi, ker so tiste predpisane
označevalne table včasih tako
zagonetne, da človek potre-
buje ugankarski um za razre-
šitev. In me včasih jezi, ko se
mi zazdi, da po nemarnem po
kakšnih zelenih površinah ta-
cajo in rujejo, ko končajo, pa
na obljube o novem zelenju
pozabijo. Zato seveda še ka-
ko dobro razumem gospo Pa-
niko, ki jo pri duši stiska, ker
se ji zdi, da bodo v Laškem
uničili cvetoče prizorišče
mesta. Namesto, da bi ga tudi
zaradi turizma ohranili, ga
bodo prav v imenu turizma
ogrozili ...
»Spoštovana gospa Pika!
Sem zavedna Laščanka, ki
ljubi domačo žemljico, kraj
in tukajšnje ljudi, zato nika-
kor ne morem mimo proble-
ma, o katerem se veliko govo-
ri v zadnjem času. Nasproti
našega Kulturnega centra so
namreč začeli graditi novo tu-
ristično pisarno, kot nam je
bilo rečeno, in to ravno na
tistem delu parka, kjer je po-
navadi cvetlična razstava. Mi-
slim, da si vsakdo rad ogleda
urejeno cvetje, ki prav gotovo
poživi asfaltno cesto v nepo-
sredni bližini. Ne razumem,
čemu se potem trudijo za ure-
jeno okolico oziroma samo
mesto, če so sedaj zagradili
najlepši del parka. In to komaj
mesec dni pred Pivom in cvet-
jem, ko bo sem prišlo ogrom-
no obiskovalcev in bo vsakdo
lahko videl to sramoto. Roko
na srce, nikogar ne zanima, če
se mora Turistično društvo ali
kdorkoli že preseliti drugam.
To so prav gotovo vedeli že
prej, pa bi takrat o tem tudi
razmislili. Če so se že odločili
za gradnjo, bi bilo bolje, da bi
počakali vsaj do konca prire-
ditve. No, sedaj je, kar je.
Vsak dela po svoje, nas, na-
vadne občane pa nihče nič ne
vpraša. Ironija je še večja, če
pomislimo, da Pivo in cvetje
pravzaprav organizira ravno
to Turistično društvo, ki si bo
s takim spodrsljajem naredilo
po moje medvedjo uslugo. Kaj
pa o tem mislite vi?
Že vnaprej lepa hvala za od-
govor.
Lep pozdrav.
Panika«
Hja, kaj bi si pa mislila...
najprej seveda podobno kot
Panika, kakopak. Kak mesec
bi z gradnjo »pisarne« že lahko
počakali, kajne? Ampak po
drugi strani pa, roko na srce.
Pivo in cvetje že leta in leta
cvetje goji nekako zaradi fasa-
de. Kljub vsem pohvalam, ki
sem jih sicer že slišala na ra-
čun laškega turističnega druš-
tva, je pač treba priznati, da je
»cvetje« v imenu bolj za prebi-
valce, ki bodo že morali potr-
peti breme slavne slovenske
pivopivske krokarije, kot pa
za obiskovalce, ki prav tako
kot gradbinci na koncu kon-
cev cvetje potacajo in grme s
škodljivimi tekočinami dobro
zalijejo. Mislim, da ga ni juna-
ka, ki bi si dan po koncu Piva
in cvetja drznil poduhati kak-
šno tam cvetočo rožico. Zato
je morda gradnjo v nepravem
trenutku mogoče razumeti ce-
lo kot rožam prijazno napako.
Mogoče letos kakšna več pre-
živi, ker se ji ne bo treba ravno
v Laškem bahati...
P.S.: Prisegam na optimi-
zem. Kaj se ve - morda so pa
na delu kakšni supergrad-
binci, ki bodo enkrat za
spremembo okolico znali še
v sklopu gradbenih del na-
zaj ozeleniti in ocvetličiti?
Lepo bi bilo enkrat za spre-
membo kaj takega doživeti.
In ker gre ravno za turiste...
Počakajmo, pa bomo videli,
a ne?
Piše: PIKA KUKERL
Osnovna šola Šempeter v Sav. dolini
razpisuje za šolsko leto 2000/2001
prosto delovno mesto:
UČITELJA MATEMATIKE IN
TEHNIČNE VZGOJE,
za določen čas, s polnim delovnim časom
Nastop dela 01. 09. 2000.
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po
objavi razpisa na naslov šole.
O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Čebelarjevo medeno leto
Čestitke za 50 let čebelarjenja Jožeta Bobka iz Šentvida pri Planini
Takšne obletnice niso vsakodnevne,
Jože Bobek, največji čebelar na območ-
ju Planine, je praznoval v preteklih
dneh pol stoletja, odkar je začel s prvim
panjem čebel. Lepe obletnice se veseli z
družino in prijatelji iz Čebelarskega
društva Planina.
Čebelar Bobek iz Šentvida pri Planini je
pridobil prvo čebelarsko znanje kot 17-
letni fant, kp se je oglasil pri izkušenem
čebelarju v bližnjem Brdu. Povprašal ga
je za različne nasvete ter se pozanimal,
kako se izdela panj. Izkušeni čebelar
Koprive je imel 24 čebeljih družin, zato
je mladi Jože takrat sanjaril: kako srečen
bi bil ko bi imel tudi jaz takšen čebel-
njak! Dandanašnji mu je v veselje kar 35
čebeljih družin.
Tisti 12. junij 1950, ko je začel s prvim
rojem čebel, si je zapomnil za vse življe-
nje. Čebelja družina je uspešno prezimila
in naslednje leto je imel že tri panje.
Potem vedno več, z izjemo prvih let, ko je
odhajal v službo v železarno Štore ter
imel za pridne živalce manj časa. Po
invalidski upokojitvi pa je postavil nov
čebelnjak ter izdelal nove panje.
V Bobkovem čebelnjaku prevladuje
gozdno cvetlični med. Pri tem so čebelar-
ji planinske okolice prepričani, da nima-
jo tako zdravega medu ne blizu ne daleč.
Tam prevladujejo gozdovi, vinogradov
tako visoko ni, zato je manj škropiv, se
veselijo. Predsednika društva Slavka Va-
lentinčiča in njegove kolege pa moti, ker
so zaradi odmaknjenosti od velikih sre-
dišč prizadeti pri prodaji medu. Čebelarji
so prav tako prepričani, da imata država
in občina zanje premalo posluha. V trgo-
vinah jih posebej bode v oči z vseh vetrov
uvoženi med.
Čebelar Bobek in prijatelji iz čebelar-
skega društva so brez pravega pomladka:
med osemnajstimi čebelarji s Planine ter
iz Dobja imajo le trije manj kot štiri
križe. Za čebelarjenje mu je uspelo naj-
bolj spodbuditi zeta Vilija, ki ima tudi
precej čebeljih družin.
Za čebelarsko delo Jožeta Bobka se
zanimata tudi njegova soproga Pepca in
hči Olga, ki mu priskočita na pomoč pri
točenju medu. Družina živi na manjši
kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo,
imajo pa tudi približno petdeset zajcev.
Letos so veseli medenega leta, kot pravijo
čebelarji. Hitra otoplitev in zgodnje cvete-
nje sta omogočila za čebele dobro pašo.
Na lipi, v zaselku, kjer živijo Bobkovi,
je bilo v preteklih dneh živahneje kot
sicer. Jože Bobek je prejel za 50-letni
čebelarski jubileji veliko čestitk ter priz-
nanje, red Antona Janše 2. stopnje. Vsi so
se strinjali, da si ga resnično zasluži.
Bogate izkušnje je posredoval mlajšim
čebelarjem, v društvu pa je dolgo oprav-
ljal tajniško in blagajniško funkcijo.
K	- BRANE JERANKO
Pol stoletja od prvega panja do današnjega čebelnjaka Jožeta Bobka (drugi z
leve strani). Na fotografiji s predsednikom Čebelarskega društva Planina
Slavkom Valentinčičem ter s soprogo Pepco in hčerko Olgo, ki pomagata pri
točenju medu.
Iztok Pižorn na
fizikalno olimpiado
Iztok Pižorn je maturant L
gimnazije v Celju z odličnim
uspehom, sicer pa doma v
Andražu nad Polzelo. Od 8.
do 16. julija bo skupaj s še
štirimi Ljubljančani zasto-
pal barve Slovenije na 31.
mednarodni fizikalni olim-
piadi, ki bo v mestu Leicester
v Angliji,
Nastop v olimpijski ekipi
ni rezultat enkratnega uspe-
ha, ampak Iztokovega dolgo-
letnega prizadevnega dela.
Tekmovati je namreč začel že
v osnovni šoli v Andražu in na
Polzeli, predvsem na področ-
ju matematike, kjer je na dr-
žavnih tekmovanjih dvakrat
dosegel zlato Vegovo prizna-
nje, na računalniškem tek-
movanju pa bil uspešen s svo-
jim računalniškim progra-
mom.
V srednji šoli je tekmoval
na več področjih in sicer v
slovenščini, matematiki in fi-
ziki, kjer je pod mentorstvom
prof. Alojza Zlatolasa dose-
gal največje uspehe. Na dr-
žavnih tekmovanjih je dva-
krat dosegel drugo nagrado in
pohvalo, letos pa se je z dru-
gim mestom uvrstil na na-
daljnje tekmovanje za ohm-
piado. Izbran je bil na podla-
gi uspeha na državnem in iz-
birnem tekmovanju.
Priprave na olimpiado so
se pričele 26. junija na fa-
kulteti v Ljubljani, na olim-
piadi v Angliji pa se bo po-
meril v reševanju teoretič-
nih in eksperimentalnih
problemov z najboljšimi fi-
ziki celega sveta, kar bo ob
občutni premoči Rusov, Ki-
tajcev in Irancev, ki so naj-
boljši fiziki in matematiki,
zelo težko.
Poleg fizike Iztoka zanima
tudi računalništvo, predvsem
programiranje, kar je najbrž
veliko pripomoglo k induktiv-
nemu razmišljanju, ki je pri
fiziki najpomembnejše. Za ra-
čunalnikom lahko presedi ves
dan, za sprostitev pa gre v gore
ali kolesari. Kot je povedal, bo
študiral teoretično fiziko na
Fakulteti za matematiko in fi-
ziko v Ljubljani, njegov cilj pa
je delo na inštitutu, kjer bi
raziskoval področje kvantne
mehanike.	T. TAVČAR
Nadarjeni Andražan Iztok
Pižorn odhaja na fizikalno
olimpiado.
V Trnovi jah praznično
Z vrsto športnih, kultur-
nih in družabnih prireditev
so v celjski KS Trnovlje ko-
nec tedna obeležili svoj kra-
jevni praznik. Praznovanje
so s športnimi tekmovanji
začeli že v petek, nadaljevali
pa v soboto, ko so na osred-
nji slovesnosti tudi podelili
priznanja KS,
Sobotno praznovanje so v Tr-
novljah obeležili z nadaljeva-
njem športnih tekmovanjem,
odprtjem razstave lončarskih in
slikarskih del krajanov, sreča-
njem in pogostitvijo okoli 80
starejših krajanov ter meddruš-
tvenim gasilskim tekmova-
njem. Domači župnik Kostanj-
šek je posvetil prenovljeno Kra-
marjevo kapelo, na večerni slo-
vesnosti pa so priznanje KS za
uspešno in požrtvovalno delo
ter pomoč pri razvoju kraja
prejeli Društvo upokojencev Tr-
novlje, Društvo upokojencev
Koper-Center, pevska skupina
Šalom, Milan Sevšek in Dolfi
Žvižej iz KUD Zarja Trnovlje,
Aleš Vrečko iz MOC ter podjet-
ja Petrol, Celjski plini in Javne
naprave Celje.
Prav urejanje komunalne
infrastrukture v kraju je eno
tistih področij, kjer so po be-
sedah predsednika Sveta KS
Trnovlje Adama Kožuha v
zadnjem letu, kljub slabim
obetom zaradi pomanjkanja
denarja, veliko naredili. Ta-
ko je zvečine zagotovljena
poplavna varnost krajanom
Gajev, saniranih in prenovlje-
nih je nekaj cest, premika se
pri postavljanju avtobusnih
postajališč, ena tistih nalog,
ki se nikakor ne premakne z
mrtve točke, pa je ureditev
kanalizacijskega omrežja v
kraju.
IS
Stopinfe v Mladinskem centru
Jutri ob 21, uri bo na dvo-
rišču Mladinskega centra
Celje koncert skupine, ki
prinaša s svojo specifičnost-
jo nekaj novega na sloven-
sko glasbeno prizorišče. Sto-
pinje so nastale pred dvema
letoma, glasba tega kvarteta
pa izvira iz tradicionalnega
bluegrassa, bluesa, ameriš-
kega in irskega folka in gos-
pela.
Med pomembnejšimi vzor-
niki te mlade skupine so Bili
Monroe, skupini Mashville
Bluegrass Band, Old & In The
Way in drugi. V njihovem pe-
strem repertoarju so tudi pri-
redbe pesmi slovenskih pesni-
kov (Oton Župančič, Kovaš-
ka), ki so jih člani skupine
sami uglasbili, ter pesmi dru-
gih glasbenih zvrsti. Zasedba
glasbil je značilno bluegras-
sovska: bendžo, kitara, man-
dolina in bas, glasbeni slog pa
odlikuje tudi petje harmonij in
pestri vokalni aranžmaji, kakr-
šnih v slovenski glasbi z redki-
mi izjemami nismo vajeni.
Skupina sodeluje s številni-
mi solisti in drugimi skupina-
mi iz Slovenije in tujine ter
organizira glasbene delavni-
ce. Nedavno so Stopinje uspe-
šno nastopile v oddaji Janeta
Webra, koncert pa je posnel
Radio Slovenija. Vabljeni to-
rej na jutrišnji koncert, ki bo v
vsakem vremenu (v primeru
dežja v dvorani Mladinskega
centra). Vstopnine ni!
B. JANČIČ
V Vitanju iščejo spominek
Turistično društvo Vitanje je razpisalo tekmovanje za naj
spominek občine Vitanje 2000. Izdelki bodo razstavljeni na
njihovi tradicionalni prireditvi Holcerija, najboljši pa se bo
potegoval za naziv naj slovenski spominek 2000. Spominek
ne sme biti večji od 25 centimetrov, pričakujejo pa jih do
konca julija.	B.P.
Srečanje in pohod
Med številnimi občinami in krajevnimi skupnostmi, ki
bodo, ali pa so že, obeležile svoj praznik z različnimi
poletnimi prireditvami, je tudi KS Nova Cerkev.
Ob letošnjem krajevnem prazniku so organizatorji pripravi-
li raznovrsten program v času od 1. do 16. julija. Tako bo v
soboto ob 15. uri srečanje starejših krajanov na prireditvenem
prostoru pred gasilskim domom v Novi Cerkvi, dan kasneje pa
pohod po tukajšnjih vaseh. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri
pred gasilskim domom, od koder se bodo napotili preko
Novak, Straže in Trnovelj do Selc, kjer bo zaključek s
pogostitvijo na Strnadovem travniku.	Bo.J.
Dobje vabi
glasbenike
v Dobju pri Planini se pri-
pravljajo na vsakoletno prire-
ditev Pokaži kaj znaš, ki bo
30. julija. K sodelovanju va-
bijo ansamble ter vse druge,
ki se ukvarjajo z glasbo. Pri-
jave za nastop na 28. priredi-
tvi Pokaži kaj znaš sporočite
Kulturnemu društvu Dobje
ali na telefonsko številko
063/796-183.
Skupaj po petdesetih letih
v prostorih Srednje strojne šole Štore so se po petdesetih letih ponovno srečali predstavni-
ki prve generacije, ki so v šolskem letu 1949/50 obiskovali in opravili zaključne izpite na
tedanji Metalurški industrijski šoli Štore.
Od skupno 25 nekdanjih dijakov, ki so šolo končali kot livarji, strojni ključavničarji, strugarji,
avtomehaniki, modelni mizarji in tesarji, jih živi še dobra polovica, petkovega srečanja pa se jih
je udeležilo natanko deset. Po ogledu učnih prostorov sedanje šole je sledilo družabno srečanje,
na katerem so se prisotni spomnili na pripetljaje iz šolskih klopi.	Bo.J., Foto: G.K.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Za gore rojen
60 let Toneta Primožiča
Tone Primožič, vodnik, men-
tor, prijatelj, vzornik, kaj vem,
kaj še, celjskim pohodnikom
ni »hribovski« od včeraj.
Rojen v Novakih pri Cerk-
nem, med gorami, je od male-
ga nosil v sebi strast do gora,
strmin, prepadov, globeli, da
ti zledeni kri.... In ko je, kot
idrijski dijak, ljubljanski štu-
dent matematike, profesor na
celjski srednji tehnični šoli pa
na Razvojnem centru, kjer je
še zdaj, kot mravljica pridno
lezel v domače in tuje gore, se
je počasi, postopoma izobli-
kovala osebnost, ki so ji bile
gore način življenja.
Že nekaj let nazaj mi je
slučajno prišlo v roke vabilo
na planinski izlet. Ostrmel sem:
v rokah sem imel - biser. Red-
ki, toda izjemno lepi izrazi,
vidna skrb 2a lepo in pravilno
slovenščino, kopica podatkov,
prijeten slog, poetičen celo...
Z njim je in izvablja med gor-
ske vršace teden za tednom
Tone Primožič dobro desetlet-
je ljudi iz dolin, izza pisarniš-
kih miz, šolskih klopi, tovarn...
Kol odprta knjiga
Pravzaprav je Primožič kot
odprta knjiga. Dobrodušen,
vedno pripravljen pomagati,
skromen in nesebičen, šegav,
vendar odločen. Enako skrb
odmerja prvemu in zadnje-
mu. V desetletjih, ne le kot
vodnik, je vzgojil zavidanja
vredno skupino imenitnih gor-
nikov, nekateri med njimi pa
so se prelevili tudi v alpiniste.
Obdarjen s potrpljenjem in
pregovorno dobro voljo vzbu-
ja zaupanje in dobre misli!
Že zgodaj se je začel spopa-
dati s korenjaškimi vrhovi do-
mačih in tujih Alp. Obredel je
vseh 30 vrhov Poti prijateljs-
tva v Avstriji, Italiji in doma. V
severni steni Montaža ga je
izdal korak, sreča mu je bila
naklonjena... Še se je zgodilo
kje, a mila božiča sreče je
bdela nad njim.
Veliko je hodil sam, vodniš-
ka potovanja je vselej preho-
dil že prej. Vzpel se je na
Matterhorn in Montblanc, v
osemdesetih je križaril po Do-
lomitih. Odpravil se je v Cen-
tralne Alpe, se spogledoval s
zillertalskimi in oetztalskimi
očaki, obiskal ortlersko sku-
pino in se podal v Visoke ture.
Niso mu tuje bernske Alpe, ne
veliške pa Gran Paradiso in še
kaj.... V začetku devetdesetih
je osvojil zadnji štiritisočak
Centralnih Alp, Barre des
Ecrins, se grizel z ledenikom,
no, v Tonetovem planinsko-
vodniškem življenju se je na-
bralo več kot deset štiritisoča-
kov, da o onih, ki merijo polo-
vico manj, ali še kaj več, ne
govorimo. No, mimogrede
omenimo še Stabaiske Alpe.
V njem se skriva
lilerat
Planinska srenja, tista, ki
prisega na nekoliko težje, več
ali manj varovane poti, pa mu
je najbolj hvaležna in ga zato
tudi neizmerno ceni, za odlič-
no pripravljena vodenja, vse-
lej povezana z obsežnimi pri-
pravami, katerih krona je na
začetku omenjeno vabilo. V
Tonetu Primožiču se skriva
literat. Rad ima posebnosti.
Velikokrat povabi k sodelova-
nju domače poznavalce gora.
Med potjo vas neumorno, to-
da nevsiljivo, na prijeten na-
čin, obvešča o tisoč in eni
stvari, o vsem: o ljudeh, nara-
vi, kulturnozgodovinskih spo-
menikih, literaturi, usodah...
Vsako leto pripravi Primo-
žič kakšnih 22 izletov. Ljudi
navaja na zanesljiv, trden, do-
ber korak, na pošten odnos do
narave. Dvakrat, trikrat svoje
odpelje na tuje. Štirideset tudi
petdeset »zasvojencev« se ob
koncu tedna zdrenja okoli do-
bričine. Njegova dobrodu-
šnost, skromnost, vedrina in
obširno znanje, seveda naj-
prej o domačih gorah, ter iz-
kušnje, privlačijo: človek se
počuti varnega...
Neizmerno rad odkriva pre-
dele, ki jih poznamo malo ali
pa sploh ne. Program ponavadi
sestavlja tako, da so zajeti vsi
letni časi in temu primerne
vremenske razmere. Več kot
rad popelje svoje varovance k
»našim« izza meje: Beneškim
Slovencem, v Kanalsko dolino,
na južno Koroško. Notranja
bol ali kaj? Kdo bi vedel. Spoz-
navanje usodnih iger z ljudmi.
In kadar jo mahnejo - ne
tako redko - v centralne Alpe,
denimo še na Gran Paradiso pa
Breithorn in Hochfeiler, preči-
jo Wiesbachhorn tja do Paster-
ze in še bi lahko naštevali, mu
priskočijo na pomoč domači
alpinisti, iz istega gnezda, celj-
skega planinskega društva.
Tone zna poslušati in prisluh-
niti, molčati in razumeti, do-
puščati in prositi. To ni malo.
Največ pa je, da s svojo skrom-
nostjo in izvirnostjo pa odloč-
nostjo in znanjem, daje trden,
zanesljiv občutek varnosti. Kaj
več tam zgoraj ni potrebno.
In naj bo tako še dolgo.
^-M-m^ MILENKO STRAŠEK
vspomin
Ludvik Gorenjak
v četrtek, 22. jmiija letos,
smo se tia celjskem pokopa-
lišču poslovili od Ludvika
Gorenjaka, upokojenega sod-
nika Okrožnega sodišča v
Celju. Kljub želji, da bi 17.
avgusta letos nazdravili ob
njegovi 92-letnici, je usoda
hotela drugače.
Pokojni gospod Ludvik Go-
renjak je bil preko 20 let
sodnik v celjskem sodnem
okrožju. Konec leta 1958 je
bil prvič izvoljen za sodni-
ka Okrožnega sodišča v Ce-
lju. V začetku leta 1961 je
postal predsednik tedanje-
ga Okrajnega sodišča v Slo-
venskih Konjicah. Pod nje-
govim vodstvom je bila zgra-
jena nova zgradba sodišča v
Slovenskih Konjicah. V za-
četku leta 1967 je bil ponov-
no izvoljen za sodnika Okrož-
nega sodišča v Celju, kjer je
bil dne 29. junija 1979 upo-
kojen s preko 42 let delovne
dobe.
Sodnik Ludvik Gorenjak
je bil široko razgledan na
vseh področjih sodnikovega
dela. Zlasti je pomembno
njegovo delo na kazenskem
pritožbenem področju. Od-
likovala ga je jedrnatost in
jasnost sodnih odločb, ki so
bile razumljive tudi pravno
neukim strankam. Posebej
pomembno pa je bilo njego-
vo delo s sodniškimi pri-
pravniki. Številne genera-
cije je pomagal sooblikovati
v sodnike, tožilce, odvetni-
ke, pravobranilce in prav-
nike v gospodarstvu. Skrbel
je za lepo pisano in govorje-
no slovensko besedo.
Kljub zasluženi upokoji-
tvi je še do 31. marca 1980
kot pogodbeni sodelavec po-
magal pri ustanovitvi in utr-
ditvi novo nastalega Temelj-
nega sodišča v Celju, kate-
rega prvi tajnik je bil. Na
Višjem sodišču v Celju pa je
sodeloval pri izobraževanju
sodnikov in sodniških pri-
pravnikov. Njegova sestav-
ka, objavljena v Biltenu Viš-
jega sodišča v Celju (»Izve-
nrazpravni senat v kazen-
skem postopku« in »Pogoj-
na obsodba«), sta bila ko-
ristna napotka zlasti mlaj-
šim kazenskim sodnikom
pri vsakdanjem delu.
Ob napornem sodniškem
delu je Ludvik Gorenjak us-
pešno sodeloval pri delu te-
danjih družbeno političnih
ter prosvetno kulturnih or-
ganizacij, v Ljudski tehniki
v Celju in v Nogometni zve-
zi Slovenije. Bil je predsed-
nik Nogometnega društva
Železničar v Celju, pa član
različnih komisij pri različ-
nih organih in organizaci-
jah. Za svoje poklicno in
nepoklicno delovanje je pre-
jel štiri priznanja in odliko-
vanja.
Ob zadnjem slovesu, ko
smo se zahvalili za vse, kar
je storil za celjsko, pa tudi
slovensko sodstvo, smo ob-
ljubili, da bomo njegovo delo
prenašali na mlajše sodiuš-
ke generacije in ga tako ohra-
nili v trajnem spominu.
BORIS FERLINC
Tekme
gasilcev na
Ponikvi
Gasilska zveza Šentjur
/e pripravila občinsko pr-
venstvo za člane in vetera-
ne na Ponikvi. Nastopilo
je 35 desetin s 350 člani.
Med članicami A (5 dese-
tin) so bile najboljše ekipe
Šentjurja, Dramelj in Dol-
ge Gore, med člani A (11)
Dolga Gora, Ponikva in Pla-
nina, članicami B (4) Šent-
jur, Lokarje in Loka pri Žu-
smu, člani B (11) Šentjur,
Dolga Gora in Ponikva ter
veterani (5) Slivnica, Šent-
jur in Planina.	TV
Tekmovalo
dvesto mladih
gasilcev
Občinsko gasilsko poveljs-
tvo Žalec je v Vrbju pripravi-
lo zaključno ligaško tekmo-
vanje za gasilce pionirje in
mladince. Skupaj so bila iz-
vedena štiri tekmovanja, zad-
nje pa tudi za prehodni po-
kal pokojne Mete Puncer,
nekdanje članice PGD Vrbje.
Celotna liga je bila organizi-
rana v sklopu prireditve Šport-
ne unije Slovenije Veter v la-
seh - s športom proti drogi. V
Vrbju je tekmovalo dvesto mla-
dih gasilcev. Med pionirji je
na zadnji tekmi zmagala ekipa
Šempetra pred Gotovljami in
Vrbjem, prvo mesto v skupni
razvrstitvi lige pa sta si razde-
lili ekipi Gotovelj in Zabuko-
vice. Med mladinci je na zad-
nji tekmi zmagala desetina Do-
briše vasi - Petrovče, ki so
prejeli tudi prehodni pokal
Mete Puncer. Drugo mesto je
osvojila ekipa Gotovelj, tretje
pa druga ekipa Gotovelj. V
skupni razvrstitvi lige je zma-
gala ekipa Šempetra.
T. TAVČAR
Slari stolp počasi izginja
Izvozni stolp velenjskega Premogovnika na Starih Prelogah
so leta 1990, ko so na tem območju prenehali kopati premog,
zalili z ilovico. Sredi devetdesetih se je zaradi rovov pod njim
začel pogrezati, tako da od nekoč 55 metrov velike stavbe štrli
iz zemlje le še kakšnih osem metrov. Ozelenela okolico je
postala cilj številnih ekskurzij, ki jih na varovano območje
vodijo vodniki Premogovnika Velenje ali Inštituta za ekološke
raziskave Erico iz Velenja. Njihovi gostje so bili tudi učenci iz
Kozjega.	LO
Prvo srečanje Hrastnikovih iz Strmce
Hrastnikova, oziroma nekdaj Kusova dru-
žina iz Strmce pri Laškem se je pred časom
prvič zbrala na srečanju.
V močni družini, tako po velikosti posestva,
kakor številnih otrocih, je bilo veliko radosti, pa
tudi trpljenja. Od devetih otrok iz dveh zakonov
je danes 32 bratrancev in sestričen. In prav vsi ti
so se zbrali z namenom, da bi se med seboj bolje
spoznali in da bi lahko obudili spomin na svoje
sorodnike. Srečanje se je pričelo s spominsko
mašo, nadaljevalo z obiskom grobov svojcev v
Laškem, Šentlenartu in Šentrupertu in zaključi-
lo z družabnim srečanjem.
Organizatorji prvega srečanja, kjer so se še
posebej trudili stric Jaka, sestrični Marica in
Rezka ter njen sin Milko, je minilo v prijetnem
druženju in številnih presenečenjih, vsem pa bo
brez dvoma ostalo v trajnem spominu izdelano
osnovno družinsko deblo in skupna fotografija
vseh, ki so se udeležili srečanja. Med njimi sta
bila tudi strica Jaka in Pepi, ki sta sicer znana v
Laškem tudi kot odlična pritrkovalca zvonov.
VLADO MAROT, Foto: JOLANDA SOJČ
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Solze sreče in hvaležnosti
Računalnik z Braillovo vrstico za slepo Anjo Černivšek iz Gornjega Grada
Komaj dobrih šest mese-
cev je minilo od dne, ko se je
gornjegrajsko društvo prija-
teljev mladine odločilo, da
bo pomagalo slepi Anji Čer-
nivšek uresničiti skoraj ne-
mogoče, kupiti računalnik z
Braillovo vrstico.
Računalnik z Braillovo pi-
savo je za slepo Anjo kakor
globus. Z deskanjem po In-
ternetu je ves svet kot na
dlani. Anjina srčna želja je
študij jezikov, brez tehnič-
nih pomagal seveda ne gre,
za človeka, ki je od rojstva
prikrajšan za vid, pa se zdi to
skoraj utopično. Računalnik
z Braillovo vrstico je sila
draga zadeva, saj je potrebno
zanj odšteti skoraj tri milijo-
ne, Anjina mama Ivanka in
oče Ivko pa kljub marljivosti
in prizadevanjem takšnega
bremena sama nista zmogla.
V nesreči spoznaš prijatelja,
pravi pregovor, zopet je do-
brota stopila v ospredje in
danes Anja pravzaprav težko
dojame, da ima tako želeni
računalnik doma v dnevni
sobi.
»Rada bi študirala jezike,
zanima me tudi zgodovina tu-
jih dežel, težava je z matema-
tiko... Današnji dan je nekaj
čudovitega,« je presrečna pri-
povedovala Anja. Iskreno
upa, da ji bo v ljubenskem
podjetju KLS omogočeno
opraviti pripravništvo, v nji-
hovi telefonski centrali je že
bila na praktičnem delu. An-
ja je izredno razgledano in
komunikativno dekle, zato
smo prepričani, da ji bo uspe-
lo. Nežno so se njeni prsti
sprehajali po tipkovnici za
slepe. Njeni najboljši prijate-
lji in seveda starša ter brat
Tadej so z njo delili svečanost
trenutka. Obiskal jih je tudi
gornjegrajski župan Toni Ri-
felj in njegov kolega Franc
Salobir iz Dobjega pri Sevni-
ci, kjer je Anja preživela mla-
dostna leta in kamor se še
vedno rada vrača.
»Neizmerna sreča je, da
imaš nekoga ob sebi, preveč
sem vesela, da bi lahko vse
povedala,« je bila radostna
Anja. Besede zahvale so než-
no božale prijateljici Bebo
Stankovič in Mojco Štancar.
Veliko delo, z besedami neiz-
merljivo, sta opravili. Dobro-
ta srca je lahko neskončna,
ljudje pa so darovali nad vse-
mi pričakovanji, tako da je
Anjino okno v svet po zaslugi
dobrotnikov postalo resnič-
nost.
Solzne oči mame Ivanke in
hčerke Anje so povedale vse.
Besede so postale odveč. Brez
opore staršev, ljudi, ki te ima-
jo radi, ne moreš naprej. An-
ja se tega še kako zaveda,
hvaležna je vsem in vsakemu
posebej bi rada povedala, da
je lahko znosno tudi življenje
s temo v očeh. Svetloba je v
srcu in to svetlobo deli z vse-
mi, ki so ji pomagali uresni-
čiti sanje.
EDI MAVRIČ
Čestitkam se je pridružil tudi gornjegrajski župan
Toni Rifelj.
Šmarje v
uniformah
v povorki, ki jo pripravlja-
jo za 120-letnico ustanovi-
tve Prostovoljnega gasilske-
ga društva Šmarje pri Jel-
šah, pričakujejo več kot pet-
sto gasilcev s Celjskega in iz
Hrvaške ter veliko vozil raz-
ličnih društev na Šmar-
skem.
Na veliko praznovanje 120-
letnice, ki bo v Šmarju v sobo-
to, 1. julija, so povabili vseh 8
gasilskih zvez celjskega ob-
močja ter gasilsko četo prija-
teljske Vatrogasne zajednice
grada Pregrada iz Hrvaške.
Dolga povorka (z začetkom
ob 17.30) se bo vila med želez-
niško postajo, občino in gasil-
skim domom, kjer bo predal
tamkajšnji župan Jože Čakš
gasilcem v uporabo novo
orodno vozilo GV 1.
Pred tem bo slavnostna seja,
kjer bo predsednica šmarske-
ga društva Silva Vrčkovnik
opozorila na gasilske začetke
pred 120 leti. Zanimivo je, da
je bil prvi načelnik šmarske
prostovoljne požarne brambe
takratni župan Leopold Figl-
mueller, lastnik gradu Žusem.
Ta je bila sprva v nemških
rokah, z nemškim poveljeva-
njem. To se je spremenilo, ko
je prišel v Šmarje leta 1900
odvetnik dr. Franc Jurtela, ki
je pogojeval finančno pomoč s
slovenskim poveljevanjem.
Na izrednem občnem zboru
so se gasilci slovenščini odpo-
vedali, pri čemer so ostali v
kraju pet let brez gasilcev...
Med slavnostno sejo bo po-
delitev številnih gasilskih od-
likovanj in priznanj, pa tudi
plaket za tiste, ki so pripomo-
gli k nakupu novega orodnega
vozila.	BJ
Naloži se hitro
Ravno, ko sem se spravil
pisati tale zapis, se je name
spravila Hudobna boginja
počasne povezave, kar po-
meni, da sem moral čakati
dolge, predolge minute, pre-
den se mi je kakšna stran
naložila. In ko sem že hotel
obupati in prekleti Telekom,
SIOL ter Marjana Podobni-
ka, ki tokrat, ubošček, za
spremembo, ni bil nič kriv, se
mi je med iskanjem kot strela
iz jasnega prikazala stran, ki
sliši na ime Top 50 Web Sites
That Download Quickly, kar
bi v prostem prevodu pomeni-
lo »50 spletnih strani, ki se
najhitreje naložijo«.
Kot nalašč, sem si rekel in se
odpravil na naslov http://
www.zazz.eom/fast50/in-
dex.shtml, kjer sem dobil na-
tančno to, kar obljublja ome-
njeno ime. Da ne bo pomote,
to ni spletni imenik razsežno-
sti, kakršne lahko pričakuje-
mo pri vsakem malo bolj spo-
dobnem iskalniku, portalu,
seznamu ali imeniku, ki jih na
svetovnem spletu kar mrgoli.
Tu se nahaja petdeset povezav
na strani, ki se pač na hitro
naložijo v vaš računalnik. Nič
več in nič manj. Kaj to pomeni?
Samo to, da so dobri ljudje, ki
stojijo za to spletno stranjo,
pomislili tudi na tiste uporab-
nike, ki nimajo možnosti de-
skati v službi in ki se ne morejo
od doma povezati preko ISDN,
DSL ali kabelske povezave. In
' so poiskali tiste strani, ki daje-
jo vsebini prednost pred grafič-
no zahtevnostjo.
Pravzaprav so si celo stvar
omislili v nekem majhnem
ameriškem podjetju, ki se uk-
varja z izdelavo spletnih stra-
ni, in sicer kot dodatek k nji-
hovim predstavitvenim stra-
nem. Povezave so razdelili na
deset kategorij, ki upoštevajo
zlata pravila klasifikacije
spletnih strani. Torej nič po-
sebnega. Razen tega hitrega
prenosa. Vse strani, ki se na-
hajajo tam, so namreč resnič-
no »lahke«, oziroma, podat-
kovno nezahtevne. Na njih ni
velikih grafičnih datotek, ne
bliskajo in ne svetijo se v veli-
častnih animacijah, večina
njih pa uporablja izključno
tekstovni prikaz podatkov.
Razen obveznih reklamnih
pasic, jasno.
In kaj sem torej našel med
temi petdesetimi povezava-
mi? Našel sem Bibliomanio,
stran s stotinami klasičnih in
sodobnih svetovih knjižnih
del v angleščini (www.biblio-
mania.com), našel sem Free-
FunGames (www.freefunga-
mes.com), stran, ki gosti za-
jetno število znanih iger kot so
Tetris, Mastermind ali Tic Tac
Toe, našel pa sem tudi seznam
receptov za najrazličnejše je-.
di. In seznam biografij ame-
riških predsednikov. Pri vseh
mi je bilo najbolj všeč to, da
mi ni bilo treba klikati skozi
pet menijev, da bi prišel do
želenega. Po domače: na poti
do cilja me ni pričakala no-
voekonomska prodajna teh-
nologija. Eh, tole ni bilo po
domače, grem še enkrat. Nič
mi niso hoteli prodati.
Na kratko: stran, ki vas na
hitro odpelje na dolga potova-
nja. Brez bliskanja in grme-
nja.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
Poletje v Celju
V Vrtnarski šoli Celje pripravljajo danes, v četrtek, in
jutri, v petek, med 9. in 17. uro razstavo Poletje v Celju.
Učenci Vrtnarske šole Celje bodo z razstavljenimi izdelki,
ki so jih naredih za zaključne izpite, prikazah, kaj so se
naučili v treh oziroma štirih letih šolanja. Obiskovalci si bodo
lahko ogledali izdelke bodočih cvetličarjev in vrtnarjev in jih
primerjali med sabo. Ker takšna razstava potrebuje primeren
prostor, bodo izdelki razstavljeni po šolskem parku in vklju-
čeni vanj. V samem parku je na ogled rozarij, vodni motiv z
močvirno gredo, zasaditve trajnic in drevnine, ki so jih
naredili dijaki ob pomoči svojih učiteljev praktičnega pouka.
V času razstave bodo na vsa vprašanja obiskovalcev glede
ureditve vrta ali napak pri vzgoji rastlin odgovarjali strokov-
njaki, ki poučujejo v Vrtnarski šoli Celje.	IS
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
15
16
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Škoda, ker ne bomo vec zraven
Drugo srečanje udeleženk izleta 100 kmečkih žensk na morje v Dobrim
Ob novem bazenu z zdra-
vilno vodo v Dobrini se je
dan pred dnevom državnosti
zbralo sicer manj obiskoval-
cev kot lani, vendar je bilo
vseeno prijetno na dvojni
prireditvi, ki jo je pripravilo
tamkajšnje turistično druš-
tvo. Odločili so se za skupno
organizacijo četrte folklorne
prireditve Ohranimo kultur-
no dediščino naših babic in
dedkov in drugo srečanje
kmečkih žena, udeleženk
akcije 100 kmečkih žensk
na morje v organizaciji NT-
RC. Ali je bila takšna kombi-
nacija posrečena, bo treba še
ugotoviti, saj so bila mnenja
deljena.
Organizatorji so se tudi to-
krat potrudili in imenitno pri-
pravili prireditveni prostor v
prijetni dohnici, polni zelenja
in miru, z dvema cerkvicama
na hribčku Žusem in že ome-
njeno zdravilno vodo, od ka-
tere si domačini veliko obeta-
jo. Pod veliko šotorsko stre-
ho, ki je tokrat zadrževala na-
mesto dežja sončne žarke, se
je zbralo nekaj sto ljudi, med
katerimi so prevladovale
kmečke žene, ki so bile udele-
ženke enega izmed 28 izletov
na morje.
Na folklorni prireditvi so
nastopili KUD Trta z Dolge
Gore, ljudski pevci s Prevorja,
oktet Veritas iz Šentjerneja,
domači godci iz Dobrine, ki
igrajo že trideset let, imenitni
Obsoteljski slavčki, ki prepe-
vajo pet let, ljudski pevci iz
Krnice in še nekateri drugi, za
humor pa sta poskrbela doma-
ča humorista, ki jima gre to
delo kar dobro od rok, Franc
in Korl.
Izven tega programa je na-
stopil ansambel Jurij iz Šent-
jurja, iz Loč pri Poljčanah je
prišla Franja Marguč, ki igra
harmoniko, klarinet in tudi
poje. Mladi so opozorili, da se
na glasbo spoznajo in da od
njih lahko še veliko pričakuje-
mo.
NT-RC je na srečanju v Do-
brini predstavil druge Kuhar-
ske bukve Radia Celje. Vodi-
telj Tone Vrabl in avtorica
knjige Ivica Burnik sta ob
tem pripravila nagradno igro
pisanja receptov izvirnih jedi.
Odziv je bil imeniten, saj je
Ivica v slabi uri dobila 26
receptov, ki pomenijo zame-
tek tretje kuharske knjige.
Marija Lesjak iz Dobrine je
bila Nagrajena za najboljši re-
cept za ocvirkovo prosjačo,
sledijo pa Ladislava Drobne
iz Dobrine za kmečko zavi-
hanko, Emilija Hribernik iz
Razgorja pri Vojniku za do-
mač kmečki koruzni kruh,
Mirko Pajek s Prevorja za
zelenjavni lonec trinogi in
Prevorski pevci za pečenjak s
krvjo.
Med udeleženkami srečanja
je bila najstarejša 84-letna Ro-
zalija Šket iz Gorice pri Sliv-
nici, ki je bila na izletu 100
kmečkih žensk na morje leta
1983. Še vedno je polna hu-
morja in dobre volje, rada pa
tudi poje. In kako se je spomi-
njala izleta na morje? »Takrat
sem bila prvič na morju in po
tistem nikoli več!«
Nekaj jih je bilo, ki so bile z
nami na prvih izletih. Vse so
imele lepe spomine z grenko
pripombo: »Škoda, ker ne bo-
mo nikoli več zraven.«
TONE VRABL
Foto: GREGA KATIČ
Domačini so poskrbeli za dobro razpoloženje obiskovalcev v Dobrini.
Ohcet po stari šegi
Hedvika Videč in Martin Vidic ter Mateja Senica in Gregor
Gradišnik sta para, ki se bosta 16. julija poročila na Ohceti
po stari šegi v okviru 36. prireditve Pivo in cvetje v Laškem.
Prireditev se bo pričela s slovesom neveste od doma, ki mu
bo sledilo šranganje. Poročni obred bo v sejni sobi Občine
Laško, medtem pa bodo člani dramske skupine Strelskega
društva Mala Breza z^ obiskovalce prireditve na odru graščin-
skega dvorišča uprizorili krajo pogače, ki izvira iz starih
običajev. Da se bodo tresla tla pod nogami, bodo poskrbeli
člani Društva koberašev iz Žalca, ohcet pa se bo nadaljevala na
odru s snemanjem venčka, larmo in prihodom na ženinov
dom. Po premoru bo cerkvena poroka enega para v nadžupnij-
ski cerkvi sv. Martina v Laškem, ob 17. uri pa se bodo svatje
predstavili v paradi po mestnih ulicah.	Bo.J.
Loški lepotec
v petek, 23. junija, je mi-
nister za promet in zveze
Anton Bergauer v Ločah od-
prl nov, 31 metrov dolg in 10
metrov širok, armirano be-
tonski most čez Dravinjo, ki
je nadomestil stari leseni
most. Novi most ima tudi
dva hodnika za pešce.
»V Ločah ste dobili varen
prehod čez Dravinjo, saj je
stari most predstavljal oviro
za promet,« je na odprtju dejal
minister Anton Bergauer.
Stari most je bil namreč lesen
in je imel najvišjo dovoljeno
težo deset ton, kar pa je bilo
premalo za gospodarska vozi-
la, ki so morala v Loče voziti
po dolgih ovinkih. Novi most
je stal 124 milijonov tolarjev,
denar pa je v največji meri
prispeval država, za razsvet-
ljavo pa je poskrbela občina
Slovenske Konjice. Most je
podjetje CMC končalo mesec
pred predvidenim rokom, de-
la pa so trajala manj kot pol
leta. »Gradnja mostov ima ve-
liko sentimentalno vrednost,
saj mostovi povezujejo ljudi
in upam, da bomo tudi v pri-
hodnje znali graditi mostove
med seboj,« je povedal župan
Občine Slovenske Konjice Ja-
nez Jazbec. Na slovesnosti ob
odprtju mostu so nastopili
učenci Osnovne šole Loče, fol-
klorna skupina Jurij Vodovnik
in konjiška godba na pihala.
V pr^odnjem lem hodo v ko-
njišld občini zgradili še tri mo-
stove, prvi bo most na Penojah,
nato pa še v Draži vasi in na cesti
proti Žički kartuziji.	PP
Citre bodo spet zvenele
v nedeljo, 2. julija, bo v
letnem gl^ališču Limberk v
Grižah 15. prireditev Zlate
citre, na kateri bodo nastopi-
li najboljši in najzanimivej-
ši izvajalci, še posebej tisti,
ki so s svojimi nastopi dali
pečat prvim tovrstnim prire-
ditvam.
Med solisti se bodo letos
predstavih Marijan Beton,
Aleksander Prime, Peter Na-
pret, Jasmina Levičar, Dejan
Praprotnik, Karli Gradišnik
(skupaj s Podokničarjem pri-
pravlja posebno zanimivo toč-
ko), Jasmina Mandžuka in
drugi, med dueti in ansambli
pa se bodo pojavih Jasmina
Mandžuka in Dejan Praprot-
nik, ansambel Vita, Monika in
Alenka Heričko, Kompolske
pevke. Družina Galič, Sloven-
ski citrarski kvartet. Kamniški
koledniki. Zlate strune. Sku-
pina Gorna, Lustra banda, ci-
trarji iz Dobrovnika, Tone
Mlačnik s pevci iz Luč in dru-
gi-
Srečanje se bo začelo ob 14.
uri, že dopoldne pa bo občni
zbor novoustanovljenega Ci-
trarskega društva Slovenije in
predstavitev različnih vrst ci-
ter. Tudi jubilejne Zlate citre
bo posnela ekipa Radia Slove-
nija. Spomnili se bodo tudi
dveh najbolj zaslužnih za sre-
čanje slovenskih citrarjev in
ponoven razcvet tega nekoč
zelo priljubljenega instru-
menta, obeh žal že pokojnih
Jožeta Jana in Mirana Krajška.
V Grižah so trdno odločeni, da
njuno delo nadaljujejo.
TONE VRABL
Poizeiski odlicnjaki pri županu
Ob koncu šolskega leta je poizeiski župan Ljubo Žnidar
pripravil sprejem za odlične osmošolce, ki so se ga udeležile
tudi podravnateljica Olga Hočevar, psihologinja Tatjana
Kroflič in referentka za družbene dejavnosti Dana Antloga.
Poizeiski odličnjaki so: Maja Baš, Robert Cokan, Izidor
Kokovnik, Urša Ogris, Špela Ožir, Tjaša Palir, Eva Pantelič,
Uroš Paščinski, Valentina Šebjan, Nataša Štefančič, Aljoša
Anzelc, Anja Grobelnik, Rok Hrženjak, Jasmin Mustafič-
Marjetič, Vita Omladič, Erika Palir, Mateja Pevnik, Barbara
Čuvan, Janko Kolar, Rok Povše in Milena Pajič. Župan Ljubo
Žnidar je vsem odhčnjakom podelil spominske knjige Miselne
igre - vzgoja smeha.	T. TAVČAR
Travnik za Dom starejših občanov
Ob Vrtcu Mavrica za os-
novno šolo so vojniški žu-
pan Beno Podergajs, direk-
tor podjetja Contraco Dra-
gan Žohar in domačin Franc
Špes na tamkajšnjem travni-
ku v petek s skupnimi moč-
mi položili temeljni kamen
za Dom starejših občanov
Vojnik, ki naj bi ga predvi-
doma končali konec avgu-
sta 2002 oziroma že prej.
Travnik je pred dobrimi tre-
mi leti Franc Špes podaril ob-
čini, ta pa je ob koncu lanske-
ga leta zemljišče predala v
roke investitorju, gradbene-
mu podjetju Contraco iz Ce-
lja. Skupna vrednost naložbe
bo znašala 1.072 milijonov
tolarjev, kar bo prevelik zalo-
gaj za občino, ki si še vedno
prizadeva pridobiti vsaj nekaj
finančnih sredstev z Ministrs-
tva za delo, družino in social-
ne zadeve. V domu starejših
občanov, kjer bo v 104 sobah
skupno 158 postelj, bo zapo-
slenih 60 delavcev, od tega več
kot polovica zdravstvenega
osebja. BoJ., Foto: G.K.
Franc Špes in župan Podergajs pri polaganju temeljnega
kamna, za njima Dragan Žohar, direktor podjetja Contraco
iz Celja.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
17
Po poti škofa Slomška
v nedeljo so prvi pohodni-
ki odšli na 2. pohod in roma-
nje po pešpoti škofa Slomš-
ka od Nove cerkve in Ponik-
ve proti Žički kartuziji. Med
potjo jih je spremljala pesem
škofa Slomška Gremo na ro-
manje, na pot! Prav škof
Slomšek je bil namreč tisti,
ki je skupaj s sodobniki pred
150 leti zasejal seme zedinje-
ne Slovenije, zato se ga vsa-
ko leto na dan državnosti še
posebno spomnijo na Slomš-
kovem pohodu. Letos so po-
hod skupaj pripravile tri ob-
čine: Vojnik, Šentjur in Slo-
venske Konjice.
Iz Konjic je medtem proti
najvišjemu vrhu občine Konji-
ce Stolpniku prav tako krenila
skupina pohodnikov. V družbi
župana Janeza Jazbeca so
pripravili program v počasti-
tev dneva državnosti in praz-
nika občine Slovenske Konji-,
ce in podelili priznanja za več-
krat prehojene poti.
Skupni cilj vseh pohodni-
kov, pa tudi mnogih potnikov
posebnih avtobusnih prevozov
in osebnih avtomobilov, pa je
bila v nedeljo popoldne Žička
kartuzija. V kartuziji se je že
pred mašo začel program z
nastopi številnih ljudskih god-
cev, pevcev in skupin s širšega
Konjiškega in občine Vojnik.
Vse pa je potekalo v pričakova-
nju prve maše novega maribor-
skega pomožnega škofa dok-
torja Antona Stresa. Številni
duhovniki so se odzvali tudi k
vabilu k somaševanju. Dr.
Stres je v kartuziji dejal, da je
ponosen, da se bo prva maša po
njegovi posvetitvi v škofa odvi-
la prav tu, v kraju, ki je po-
membno prispeval k duhovni
zgodovini tu živečih krajanov
in vseh Slovencev. Špitalski
otroci so škofu vse dobro na
novi poti zaželeli s simbolič-
nim darilom, konjiški župan
pa mu je v spomin poklonil
sliko k^uzije. Potem se je
začel svečan obred. Z njim so
zbrani obeležili tudi dan dr-
žavnosti.	V.M.
Množica, ki se je v nedeljo zbrala v Žički kartaziji.
Od lip do kapele
V krajevni skupnosti Gotovlje praznujejo krajevni praznik v
spomin na dan, ko so se Gotovljani pred devetimi leti spontano
zbrali pod stoletnimi lipami in pozno v noč praznovali razgla-
sitev dneva državnosti Republike Slovenije. Takrat so posadili
tudi novo lipo, ki se danes že bohotno razrašča.
Tudi tokrat so se ob praznovanju zbrali pod stoletnimi
lipami. Ob tej priložnosti so podelili tudi krajevna priznanja.
Srebrni plaketi sta prejela Janez Cokan in Ženski pevski zbor
Gotovlje, bronaste značke Alojz Luskar, Borut Hauptman,
Edvard Kugler, Bernarda Čižič, Dragica in Rozi Gojzdnik, Ivica
Gunter, Marija in Mojca Krajnc, Silva Kočevar, Frida Marinič,
Marinka Ribič, bronaste pa Darko Hlupič, Aleksander Trobiš,
Klemen Cokan in Jernej Nahtigal. V okviru praznovanja pa so
obnovili in blagoslovili kapelo sv. Jožefa na Plevni in vaško
kapelo, posvečeno Mariji.	T. TAVČAR
Blagoslovitev obnovljene kapele sv. Jožefa na Plevni.
O Zvezi zeiiscarjev
Slovenije
V soboto, 24. junija, je bilo
v Žički kartuziji že drugo
srečanje zeliščarjev Sloveni-
je, kjer se je zbralo okoli
tisoč članov vseh društev ze-
liščarjev v Sloveniji, društvo
Kneipp pa je predstavilo
zdravljenje s hojo po vodi.
Na okrogli mizi pa so se
pogovarjali o ustanovitvi
Zveze zeliščarjev Slovenije.
Srečanje sta že drugič orga-
nizirala Slavica in Drago Ir-
šič, lastnika trgovine Domača
lekarna Viva Sana. Njuna je
tudi pobuda, da bi ustanovili
Zvezo zeliščarjev Slovenije. »-
Zeliščarji smo posebni ljudje,
podobno kot planinci, saj smo
tudi mi v stalnem stiku z nara-
vo in čas bi že bil, da se tudi
naša društva povežejo v skup-
no zvezo. Na slovenskem pro-
storu je nakopičenega ogrom-
no znanja o zeliščih, ki si ga
zeliščarji na takšnih srečanjih
izmenjujemo,« je dejala Slavi-
ca Iršič. Zveza zeliščarjev naj
bi imela center v Žički kartu-
ziji, ki že postaja center zeliš-
čarstva na Slovenskem. To de-
javnost pa bi radi v kartuziji še
razširili in v prihodnosti odpr-
li tudi učni center zeliščars-
tva, ki bi bil v delu kartuzije,
ki ga trenutno še obnavljajo.
Karel Lipič, glavni tajnik slo-
venskega ekološkega gibanja,
je še povedal, da bi Zveza
zeliščarjev delovala pod okri-
ljem Slovenskega ekološkega
združenja.	PP
modri telefdn
župan Šrot
obsoja
kočevsko
slovesnost
Stane iz Celja se je oglasil
na Modri telefon in prosil,
naj župana Mestne občine
Celje Bojana Šrota povpraša-
mo, kaj meni o spominski
slovesnosti v Kočevskem ro-
gu in petju domobranske him-
ne?
Župan Šrot je dejal, da je
spominska slovesnost po nje-
govem prepričanju upraviče-
no dvignila toliko prahu ter
odkritega nestrinjanja z bese-
dami govornika in celotnim
konceptom prireditve. »Govor
gospoda Stanovnika je bil poln
sovraštva namesto sprave in
tako popolnoma neprimeren
za takšno prireditev, označe-
vanje narodno-osvobodilnega
boja kot prevare pa je vsega
obsojanja vredno, saj smo Slo-
venci lahko na NOB samo po-
nosni.« Dodal je, da domo-
branska himna, ki smo jo sli-
šali na prireditvi, 2:anj ni spor-
na, zdi pa se mu neprimerno,
da jo poje predsednik vlade,
ki si prizadeva biti predsednik
vseh Slovenk in Slovencev.
Bralka iz Celja nas je opo-
zorila na otroško igrišče v
Celju med gostilnama Berger
in Splavar. Nanj naj bi v
večernih urah prihajali last-
niki psov in svoje štirinožne
prijatelje spuščali na ogra-
jen prostor, kjer se zverine
preganjajo in spuščajo v miv-
ko iztrebke. Bralka, ki ima
tudi sama psa, pravi, da so
med temi nevestneži »tudi
nekateri zelo znani Celja-
ni«.
Na Komunalni direkciji so
nam dejali, da sami (še) ne
vedo ničesar o takšnem počet-
ju. Inženir Jože Smodila pa
pravi, da igrišče sicer redno
čistijo, vendar pa ima »patro-
nat« nad njim bližnji vrtec
Tončke Čečeve, enota Center.
Z njim naj bi bili dogovorjeni,
da igrišče zvečer zaklepajo ter
jih opozorijo, če so igrala poš-
kodovana ali pa je igralna po-
vršina nasmetena. »Ce kakšen
pijanec zjutraj ob petih vrže
na igrišče prazno steklenico,
mi tega ne moremo vedeti, v
vrtcu pa to takoj opazijo in nas
lahko obvestijo,« pravi Smo-
dila. »Morda so malce pozabi-
li na naš dogovor, zato bi ape-
liral na njih, naj izpolnijo do-
govor in malce bolj pazijo, kaj
se dogaja na igrišču.«
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala novinarka Bo-
jana Jančič. Na telefonsko
številko 031/569-581 jo lah-
ko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro.
S splavom po Savi
Občina Radeče prireja v času od 30. junija do vključno 2.
julija Splavarjenje na Savi, ki se bo pričelo jutri ob 17. uri z
nastopom radeškega mladinskega pihalnega orkestra na prire-
ditvenem prostoru ob izlivu Sopote v Savo, končalo pa v
nedeljo s celodnevno vožnjo s splavom. Poskrbljeno bo tudi
za najmlajše, ki se bodo lahko zabavali tudi na vrtiljakih in se
posladkali z dobrotami.	Bo.J.
Trideset let Črnih
galebov
člani jamarskega kluba
Črni galeb iz Prebolda so
med najbolj delovnimi in us-
pešnimi v Sloveniji, tako da
letos praznujejo že trideseto
obletnico delovanja. Začetki
njihovega dela segajo v
pomlad leta 1969, ko so na
pobudo Mirka Pečarja in
Antona Vedenika pričeli ra-
ziskovati jamo Pekel in ja-
mo Škodavnico pri Vran-
skem. Lepota podzemnega
sveta je mlade fante tako
prevzela, da so isto leto usta-
novili svoj klub.
Takoj po ustanovitvi so zelo
prizadevno vključili v raziska-
ve slovenskega jamskega sve-
ta, predvsem na področju osa-
melega krasa Savinjske doli-
ne, na Kozjanskem in v Zasav-
ju. Pri tem so se svojim delom
pomembno obogatili kataster
Jamske zveze Slovenije z novo
odkritimi jamskimi objekti,
ki so jih raziskali in dokumen-
tirali, vseh jam in brezen je
več kot tristo. Bogato bero so
dopolnili še z raziskavami in
uspehi na otočju Galapagos,
na Karibskem otoku Sanan-
dres, v Ekvadorju in Kolumbi-
ji, na Kreti ter na dveh odpra-
vah na Filipinih. Več ekspedi-
cij so imeli tudi v Bosni in
Hercegovini ter na otoku Visu.
Ob jubileju, ki sovpada z
deseto obletnico odprtja
Snežne jame na Raduhi za tu-
riste, so pripravili razstavo o
delu kluba od ustanovitve,
slovesno akademijo s podeli-
tvijo priznanj ter predavanje
prof. dr. Borisa Sketa S pre-
boldskimi jamarji po jamah
Filipinskega krasa. Še posebej
slovesno je bilo v Snežni jami,
kjer so najprej podelili trans-
verzalne značke ob desetletni-
ci odprtja, nato pa so se odpra-
vili na ogled jame ob sprem-
ljavi Savinjskih rogistov in
pevcev.	T. TAVČAR
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Ladja bo plula!
Za konec šolskega leta, je
bilo obljubljeno na zadnji
novinarski konferenci o oživ-
ljanju turizma ob Šmartin-
skem jezeru, naj bi obisko-
valce pričakalo odprto go-
stišče, za gostinsko ponud-
bo pa naj bi poskrbeli tudi na
ladji. Nič od tega ni uresniče-
no, vendarle pa Roman Šu-
mak s Sklada za razvoj obrti
in podjetništva, ki se je zave-
zal pomagati pri urejanju od-
nosov z najemnikom zdaj
zaprtega gostišča, obljublja,
da bo ladja po jezeru v vsa-
kem primeru letošnjo sezo-
no le plula.
»Doslej smo uredili spodnje
parkirišče, cesto mimo piknik
prostora ter asfaltirali del do-
vozne ceste, na kopališču po-
stavili tuše in nasuli okoli 400
kubikov proda, postavili do-
datno razsvetljavo, do petka
pa naj bi zaključili z že plača-
nim projektom odvoda in čiš-
čenja odpadnih voda z ladje in
gostišča na pomolu,« našteva
opravljena dela Šumak in do-
daja, da bodo s tem zagotov-
ljeni minimalni sanitarni po-
goji za pridobitev dovoljenja
za gostinsko ponudbo. Kot je
znano, je Mestna občina Celje
obljubila, da bo zasebniku, ki
se je pred leti lotil oživljanja
turistične ponudbe ob jezeru,
po svojih močeh pomagala pre-
broditi težave, a zadeva je očit-
no še bolj zapletena, kot je
kazalo sprva.
Restavracija E1 Marinero je
zaprta, samevata tudi pomol
in ladja. »V tem času smo se
prebijali skozi okoli 25 fasci-
klov gradiv, dokumentov in
projektov podjetja Sailor,« pra-
vi Šumak in dodaja, da do
konca tedna pričakuje še zad-
nje podatke, koliko je bilo,
razen obljub, v zadnjih treh
letih in pol v urejanje jezera
vendarle vloženega tudi ob-
činskega denarja. Ti podatki
bodo osnova za pomoč pod-
jetniku, ki so mu v občinski
upravi pripravljeni pomagati
tako, da bi poskrbeli za deblo-
kado žiro računa s poplačilom
odprtih terjatev za dela, ki jih
lahko štejejo v javno dobro.
Po svojih najboljših močeh
skušajo zagotoviti tudi dovo-
ljenje za plovbo ladje po jeze-
ru. »Vse, kar se bo ob jezeru
dogajalo poslej, bo temeljilo
na dovoljenjih in spoštovanju
zakonitosti, saj je prav po-
manjkanje slednjega v prete-
klosti jezero pripeljalo do tod,
kjer je zdaj,« dodaja Šumak,
ki še pojasnjuje, da bo za po-
novni zagon turistične ponud-
be podjetja Sailor in gostinske
v restavraciji E1 Marinero po-
trebno bolj aktivno sodelova-
nje podjetnika Stepišnika.
O tem, kako premakniti stva-
ri naprej, člani projektne sku-
pine za oživitev turistične po-
nudbe Šmartinskega jezera,
razpravljajo prav danes, za sre-
dino julija pa je postavljen
nov, tokrat zadnji datum, ko
bo sprejeta odločitev za letoš-
njo sezono. »Upam, da jo bo-
mo sprejeli na ladji, ki bo že
plula po jezeru,« je optimisti-
čen Šumak.
I. STAMEJČIČ
Športne igre
v velenjski krajevni skupnosti Podkraj - Kavče so letos izvedli že desete športne igre, na
katerih je nastopilo doslej največ, 490 krajanov. To pomeni, da je nastopil skoraj vsak drugi
krajan, veliko pa je bilo tudi organizatorjev in gledalcev.
Tekmovanje v športnih, kmečkih in otroških igrah je potekalo ves junij, nastopila pa so moštva
petih zaselkov. Najbolj uspešni so bili Prihovčani pred moštvi Zgornjih Kavč, Spodnjih Kavč,
Zabrdom in Tajne - Roperč.
Letošnje igre so slovesno sklenili na odprtju transformatorske postaje v Kavčah in ceste Babja
Klada. Po slovesnosti na Čebulnem vrhu so se preseUh na športno igrišče v Kavčah, kjer so
pripravili zabaven program in podelili športna priznanja.	HINKO JERIČ
Udeleženci pohoda po meji krajevne skupnosti.
Velenjski SPV v novi sestavi
Po več kot polletnem mirovanju od imenovanja novega
sestava članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
(SPV Velenje) Mestne občine Velenje so se člani sešli na prvi
seji. Seznanili so se z nalogami tega organa v prihodnjih
mesecih, za novega predsednika pa so imenovali Aleksandra
Kneževiča.	JM
Kresna noc na Gostinci
Prizadevni člani turistično-kulturnega društva Vir-
štanj smo v soboto, 24. junija, pripravili kresno noč na
Gostinci, najvišjemu vrhu nad Virštanjem.
V sobotno noč je kres visoko zagorel v čast dneva državno-
sti. Ob njem so bogat kulturni in zabavni program izvedli
harmonikarski orkester Braneta Klavžarja, mladi godci Francija
Rajgla, Kozjanski frajtonarji, ansambel Unikat in domača
pevska skupina Vaški gospodarji.	SLAVO TOPUŠEK
Urejajo središče
Vrbje je ena manjših KS v žalski občini, z značilnim središ-
čem kraja. Prav tega že nekaj let prizadevno urejajo in dela se
počasi bližajo koncu. Potem, ko so napravili kanalizacijo,
javno razsvetljavo, razširili in na novo asfaltirali cestišče in
pločnike, sedaj urejajo okolico vaške kapele, ki stoji prav sredi
vasi v križišču treh cest. Kapelo so že lani lepo obnovili.
T. TAVČAR
S traktorji z vseh vetrov
Dijaki 2. letnika Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur, ki se šolajo za kmetijskega tehnika, so
pripravili prejšnji teden prikaz od žetve do setve, z željo po spoznavanju različnih načinov strniščne
obdelave na rast in pridelek strniščnih posevkov. Tako so pripeljali na kmetijo Apotekarjevih, v
Šmartno v Rožni dolini, enajst različnih traktorjev, žetveni kombajn ter različna orodja, vse z
domačih kmetij. Najbolj oddaljeni se je pripeljal celo iz Šoštanja. Demonstracijo, ki so jo izvedli
sami, so podprli starši, šola, dijaki 3. TK ter nekateri sponzorji.	BJ
Drugo srečanje malih vokalnih skupin
Kulturno umetniško društvo Polzela je na Vimperku pri cerkvi sv. Miklavža pripravilo 2.
srečanje malih vokalnih skupin Vimperk 2000. Lepo vreme in priljubljenost vokalnih
skupin sta privabila na Vimperk veliko poslušalcev.
Na srečanju so prepevali vokalni kvintet Lastovka, Polzela pod vodstvom Francija Ogrisa.
Tercet Domima, Prevarje pod vodstvom Mimice Rezec, Vaški kvintet, Andraž, vodi ga Rudi
Jeromelj, Vokalno instrumentalna skupina Margareta s Polzele pod vodstvom Sabine Florjane,
Mešani vokalni kvartet Shalom Ljubečna pod vodstvom Aleša Kolška in Vokalna skupina
Vandrovčki iz Petrovč pod vodstvom Mirka Koprivnika. Gosta prireditve sta bila pesnica Hilda
Steblovnik in harmonikar Izidor Kokovnik.	TT
Nastop Vokalne skupine Margareta s Polzele.
Med
na|bol|simi
šolami v
državi
če upoštevamo samo dose-
žena zlata priznanja na dr-
žavnih tekmovanjih v zna-
nju osnovnošolcev, uspehe
na srečanjih in natečajih, je
konjiška Osnovna šola Ob
Dravinji med najboljšimi v
državi.
Poleg tega so že tretjič zapo-
red potrdili zeleno zastavo v
mednarodnem projektu Eko
šol, vključeni pa so še v pro-
jekt Zdrava šola. Njihova šol-
ska knjižnica je pridružena
članica Unescove mreže knjiž-
nic Unal.
Ob zaključki izjemno uspe-
šnega šolskega leta so zato
pripravili slovesnost, na kate-
ri so čestitali in podelili nagra-
de dobitnikom srebrnih in zlatih
priznanj ter učencem osmih
razredov, ki so bili vsa leta
odlični. Istočasno si je bilo
mogoče ogledati tudi razstavo
vseh dejavnosti in uspehov
učencev v iztekajočem se šol-
skem letu.	PP
Srečanje sel v
Selu pri
Vodicah
Prebivalcih slovenskih va-
si, ki imajo v imenu besedo
selo, so se letos zbrali že
četrtič zapored. Tokrat je bi-
lo gostitelj Selo pri Vodicah,
na sobotni prireditvi pa se je
zbralo več kot 1200 Selanov.
V	zabavnem programu so
sodelovala tudi gostujoča se-
la, med njimi Janškovo selo
pri Velenju. Gostitelj lanskega
selovanja se je predstavil z
vokalnim kvartetom Fantje iz
Janškovega sela in instrumen-
talnim triom.
V	vodiških Selah so izbrali
tudi gostitelja prihodnjega pe-
tega srečanja. Čast je pripadla
Selam pri Žireh.	JŠ
TEHNOS d.o.o. Žalec
Podjetje za proizvodnjo orodij,
strojev in predelavo plastičnih mas
Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC
Tel.; 063/715-821
objavlja prosto delovno mesto za:
1.VODJO	PROIZVODNJE
Proizvodnja kovinsko predelovalne smeri s 40 zaposlenimi
(strojegradnja, kmetijski stroji, kovinski podsklopi, obdelovalni stroji).
Od kandidata pričakujemo, da ima:
-organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi,
-daje sposoben samostojnega dela, komunikativen, kreativen,
podjeten, dosleden,
-da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja vodenja,
-da obvlada aktivno ali vsaj pasivno nemški ali angleški jezik,
-da ima osnove znanja računalništva,
-da ima višjo ali visoko izobrazbo, oziroma srednjo in dolgoletne
izkušnje.
2.	REZKAi^C na cr^ obdelovalnih strojih zznanjem oroc^arstva
Od kandidata pričakujemo sposobnost samostojnega dela,
kreativnost, naitančnost, komunikativnost... in 10 let delovnih iz-
kušenj na pcKjročju otxlelovanja kovin.
Pisne prijave z dokazili oz. kratkim opisom opravljenih del, ki doka-
zujejo kandidatovo sposobnost, pošljite ali osebno prinesite od 15.
do 19. ure po predhodnem telefonskem dogovom v roku 6 dni po
objavi oglasa na naš naslov.
msnm
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Krajanom poplavna
varnost, otrokom igrišče
v Mestni četrti Savinja so
konec tedna obeležili svoj
krajevni praznik, ki ga
praznujejo 25, junija, sku-
paj z dnevom državnosti.
Krajani so ponosni, da se
lahko letos pohvalijo s kar
nekaj dosežki, pri čemer so
seveda najbolj veseli, da se
zaključujejo dela na pro-
jektu protipoplavne zaščite
Lise.
Praznične prireditve so se
začele v soboto dopoldne s
slovesnim odprtjem prenov-
ljene Partizanske ceste in og-
ledom opravljenih del za pro-
tipoplavno zaščito Lise in čr-
pališča ob mostu čez Savinjo.
V MČ Savinja so uspeli obno-
viti obstoječe otroško igrišče,
na novo pa so prostor za igro
najmlajšim uredili v Liscah.
Skrb za čisto in urejeno oko-
lje, poudarjajo v MČ Savinja,
se je med krajani že dodobra
usidrala, vendar pa bi lahko
bilo življenje v tem mestnem
predelu še prijetnejše.
Ena od odprtih zadev, ki med
krajani MČ Savinja prav te dni
precej buri duhove, so tudi
načrtovane spremembe in do-
polnitve odloka o zazidalnem
načrtu za območje dela Otoka,
ki kar precej posegajo v obsto-
ječe bivalne razmere ljudi na
tem območju. Na območju,
kjer so zdaj individualne gara-
že, je namreč predvidena grad-
nja treh večstanovanjskih ob-
jektov, na območju sončnih
kolektorjev naj bi zgradili ga-
ražni objekt s sončno ploščad-
jo, na novo pa naj bi odprli tudi
cestno povezavo med Trubar-
jevo in Ljubljansko.
Osrednja slovesnost je bila v
soboto popoldne na Gričku s
strelskim tekmovanjem, kul-
turnim programom ter ogle-
dom predstave Analfabet Lju-
biteljskega gledališča Teharje.
IS, Foto: GK
Zadnji dnevi gradnje protipoplavnega zidu v Liscah.
Bron zlatega leska
Med 26, majem in 4. juni-
jem so v nizozemskem Gro-
ningenu potekale evropske
igre specialne olimpiade. Kar
1800 športnikov iz tridesetih
držav se je pomerilo za odlič-
ja, v 31-članski slovenski re-
prezentanci sta naše barve
zastopala tudi Tomaž Irnar,
gojenec Varstveno delovne-
ga centra Mozirje in njegov
spremljevalec David Paulič.
Tomaž Irnar je v kolesarjenju
na 500 in 1000 metrov osvojil
kar dve bronasti medalji, David
Paulič pa je kot trener sloven-
ske košarkarske reprezentance
z ekipo posegel kar po zlatu.
Če se hoče in zna, so rezulta-
ti vidni, je na sprejemu, kate-
rega sta odličnima športniko-
ma in vsem gojencem Varstve-
no delovitega centra pripravi-
la mozirski župan Jože Kra-
mer in načelnik Upravne eno-
te Mozirje Darko Repenšek,
dejal slednji. Irnar in Paulič
sta ime Zgornje Savinjske do-
line ponesla v svet, poskrbela
za njeno promocijo in seveda
tudi za razpoznavnost Centra
za socialno delo, je sogostite-
Ija v imenu vseh županov do-
polnil župan Kramer. Več kot
medalje in čestitke pa seveda
odtehta dejstvo, da prizadeti
niso odrinjeni na skrajni rob
družbe in zaradi tega sta To-
maževi bronasti medalji zlate-
ga leska vredni.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Za darilo kombinirano
gasilsko vozilo
Braslovški gasilci so že več let v prijateljskih odnosih z
gasilci iz mesta VVillich v Nemčiji. Pred kratkim se je tja
napotila delegacija občine Braslovče in Prostovoljnega ga-
silskega društva Braslovče pod vodstvom župana Dušana
Goričarja, da bi prevzeli rabljeno kombinirano gasilsko
vozilo znamke Magirus - Deutz.
Sprejeli so jih mestni možje in gasilci. Srečanje je potekalo v
prijetnem in delovnem vzdušju, saj so poleg uradne predaje
vozila opravili tudi razgovore s tamkajšnjimi mestnimi veljaki.
Ogledali so si novo obrtno cono v mestu in se dogovorili za
nadaljnje sodelovanje. Braslovška delegacija pa je gostiteljem
podarila kipec sv. Florijana in jih povabila na praznovanje
stoletnice društva in občinskega praznika občine Braslovče.
T. TAVČAR
vspomin
Cvetko Roje
Smrt nam je zapisana že
ob rojstvulPa vendar hudo
hoU, ko se zgodi in še huje
takrat, ko je nenadna, mno-
go prezgodnja in ko nam
vzame svojce, prijatelje ali
sodelavce na višku življenj-
skih moči. Celjana Cvetka
Rojca je mestu Celju iztrga-
la v 52. letu starosti in na
mnogih področjih njegove-
ga delovanja pustila globo-
ko vrzel.
Svojo družbeno politično
aktivnost je Cvetko začel pred
25 leti. pa politik v današ-
njem pomenu besede sploh
ni bil. Prijatelje je imel v
vseh strankah; ni jih izbiral
po ideološki usmerjenosti,
ampak po značajskih last-
nostih, ki so mu bile blizu.
Vedno se je držal pravila:
»Če človeku ne moreš po-
magati, mu tudi ne ško-
duj!«
Preko različnih aktivno-
sti v mladinski organizaci-
ji. komunalni komisiji in
drugih organih takratne KS
Dolgo polje so mu krajani
zaupali vodenje krajevne
skupnosti, katere predsed-
nik je bil vse od leta 1986.
Dvakrat mu je bilo zaupano
tudi mesto v občinskem par-
lamentu - kot poslancu Skupš-
čine občine Celje v začetku
devetdesetih let in kot seda-
njemu svetniku Mestnega
sveta Mestne občine Celje.
Predanost svojemu življenj-
skemu vodilu, »naj ne mine
dan, da ne bi napravil do-
brega dejanja«, je dokazoval
vsakodnevno, bodisi v kri-
tičnih razmerah poplav in
vojne, bodisi s sposobnostjo
prepričljivega govorca in pra-
vičneža, ki dane besede ni-
koli ni snedel.
Širina Cvetka Rojca in ve-
liko srce sta se potrjevala
pri vsakem delu. Vesel in
ponosen je bil, da je do
uveljavitve pomagal Druš-
tvu taboriščnikov - ukrade-
nih otrok ter prispeval k
uspešnosti Društva upoko-
jencev, članov krajevnega
odbora Zveze borcev ter Druš-
tva modelarjev na Dolgem
polju. Veselil se je uspešnih
akcij Turističnega društva
Celja in v našem mestu že
nekaj let vodil odmevno ak-
cijo urejanja in ocvetličenja
okolja. In ni dolgo tega, ko
je bil ponosen na uspešno
preselitev sedeža mestne če-
trti v nove prostore ter asfal-
tiranje zadnje makadam-
ske ulice v MČ Dolgo polje.
Živel je polno življenje, ki
so ga razveseljevale drobne
radosti in se razdajal za
druge - mnogokrat na ra-
čun družine, ki mu je bila
sveta.
Za njemu svojstveno de-
lovno vnemo in nesebično
pomoč ljudem je bil nagra-
jen z Bronastim celjskim
grbom, ki pripada le naj-
boljšim, akcija cvetličenja
Celja pa bo ostala trajen
spomin na njegovo delo.
»Noben človek ni Otok,
povsem sam zase; vsak člo-
vek je kos Celine, del kopne
zemlje;če Morje odplavi grudo
prsti, je Evrope manj, prav
tako kakor da je bil Rtič,
prav tako kakor da je bilo
Posestvo tvojih prijateljev ali
tvoje lastno; ob smrti vsake-
ga človeka je mene manj,
zakaj vključen sem v Člo-
veštvo; in zato nikar ne po-
šiljaj vpraševat, komu zvo-
ni: zvoni Tebi!«
Naj nam misli angleške-
ga pesnika Johna Donnea,
zapisane v Hemingwaye-
vem romanu Komu zvoni,
pomagajo povedati, da je
zvonilo spoštovanemu sode-
lavcu in prijatelju Cvetku
Rojcu, a vseh nas, ki ga
bomo nosili v trajnem spo-
minu, je zaradi tega manj!
MESTNA ČETRT DOLGO POUE
in MESTNA OBČINA CEUE
Gasilci 01 Prebold tekmovali
Gasilska zveza Prebold je izvedla občinsko gasilsko tekmova-
nje pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in članov in članic,
na katerem se je v gasilskih veščinah pomerilo 300 gasilcev. Pri
pionirjih je zmagala desetina PGD Latkova vas, pri pionirkah in
mladincih PGD Prebold, pri mladinkah PGD Matke, pri članih
A PGD Prebold, pri članih B PGD Šešče ter pri članicah B PGD
TT Prebold.	TT
planinski kotiček :
Na Košutico, Alpski
botanični vrt in Ojstrico
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v prvi polovici
julija tri izlete.
Prvi izlet bo pohod na Košutico in Košutnikov turn, trajal bo dva
dni in sicer 1. in 2. julija. Odhod bo v soboto, 1. julija, ob 5. uri z
avtobusne postaje na Glaziji.
Drugi izlet bo ogled Alpskega botaničnega vrta in pohod na Dobrač.
Odhod bo v soboto, 8. julija, ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji.
15. julija pa bo pohod na Ojstrico in Planjavo. Odhod bo prav tako
ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji.	MOJCA MAROT
20
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Po petdesetih
»ta prava« ohcet
Zlatoporočenca Franko in Nežika Leskovšek
Franko in Nežika Leskov-
šek iz Slivnice pri Celju sta
šele letos imela čisto pravo
ohcet s šranganjem, pa če-
prav sta skupaj v zakonu
živela celih petdeset let.
Za šaljivo šrango sta poskr-
bela slivniški župnik in pred-
sednica KO Rdečega križa iz
Slivnice, ki sta s tem poskrbe-
la tudi za svojevrstno presene-
čenje. »Sicer pa,« se je pošalil
Franko, »sva zdaj imela vsaj
dovolj svatov, ki so se veselili
z nama, takrat pa, razen prič,
nisva imela nikogar.« Pa tudi
poročni dan jima je pred pet-
desetimi leti hitro minil, saj
sta zjutraj doma še vse posto-
rila, se uredila in odpravila k
civilni in nato še cerkveni po-
roki, kmalu zatem pa spet do-
mov, kjer ju je čakalo delo...
Spoznala sta se še kot otro-
ka, saj sta bila skoraj soseda,
pred poroko pa sta se že tudi
kar nekaj let lepo gledala.
Franko je moral do poroke
pridno pisati Nežiki pisma, da
ga le-ta ne bi pozabila, saj je
nekaj let služil vojsko po do-
mala vseh vzhodnoevropskih
državah in bil vmes tudi v
ujetništvu v Belgiji. Na koncu
se je vse srečno izteklo, saj ga
je Nežika zvesto čakala.
Nežika, rojena Mastnak,
njen oče je bil dolga leta sliv-
niški župan, se je rodila v
Virštanju, na velikem poses-
tvu Banovina, ki so ga imeli
njeni starši takrat v najemu,
šele kasneje so se preselili v
Slivnico. In čeprav sta imela
oba »vsak svoj grunt«, se je
Franko po poroki iz Voduc
preselil na kmetijo Mastnako-
vih, k Pungartovim, kot se pri
njih reče še danes.
V zakonu so se jima rodili
štirje otroci: Branko, Drago,
Vlado in Zinka, žal pa je
Vlado še zelo mlad izgubil
življenje v prometni nesreči.
Najstarejši sin Branko je os-
tal doma, k hiši pa je pripe-
ljal tudi svojo ženo Marico
oziroma snaho, s katero se
Franko in Nežika zelo lepo
razumeta. Franko se je med
pogovorom pošalil, češ, »na
tem svetu se odlično razume-
mo, a kdo ve, kako bo na
onem...« Drago in Zinka sta
si ustvarila družini nedaleč
od doma. Veliko veselja pa
jima naredijo pridni vnuki,
ki jih je trenutno še sedem,
zelo kmalu pa se jim bo pri-
družil še osmi.
Vseskozi sta trdo delala in se
preživljala izključno z delom
na kmetiji, znani pa so bili po
gojenju ribez. Na leto so imeli
v oskrbi preko dva tisoč ribe-
zovih sadik, eno leto pa je
obrodil tako obilno, da so ga
natehtali kar štiri tone in pol.
Z leti so ga zadruge vse manj
rade odkupovale, tako da ga
po letu 1990 niso mogli več
prodati in danes se »ta mladi«
ukvarjajo le še z živinorejo.
Pri hiši tudi vsi zelo radi in
veliko berejo in Novi tednik je
pri njih skoraj toliko let, koli-
kor je letos star. Na to sta še
posebej ponosna in tudi na to,
da se je o njuni družini pred
leti že pisalo.
MOJCA MAROT
Ni bojazni, da se čez nekaj let ne bi srečali še na železni
poroki, saj so Leskovškovi in Mastnakovi trden rod. Franko
in Nežika sta šesta v njunih rodbinah, ki sta slavila zlato
poroko.
Praznik krajevne skupnosti Šempeter
Krajevna skupnost Šempeter je minuli
konec tedna vrvela od prireditev ob krajev-
nem prazniku. V soboto so začeli s šahov-
skim turnirjem ter odprtjem meteornega ka-
nala in hidrantnega omrežja v Spodnjih
Grušovljah. Na otvoritvi so se zbrali domala
vsi vaščani, mednje sta prišla tudi žalski
župan Lojze Posedel in pisatelj ter poslanec
v državnem zboru Tone Partljič.
Nedeljsko praznovanje je zmotil dež, na
katerega pa se kljub temu niso jezili, saj je bil
že težko pričakovan. Prireditev Žar kresnega
dne - skupaj za lepši praznik - je odpadla,
svečana seja sveta KS in podelitev priznanj pa
sta bila v dvorani Hmeljarskega doma v Šempe-
tru.
Ob koncu so podelili priznanja in zahvale
krajevne skupnosti. Naziv častni krajan je
prejel Franc Golavšek, grba KS Milan Pulko in
Dragan Bojinovič, priznanja pa Anton Fužir,
Stane Debelak, Ferdo Krampa, Martin Zagorič-
nik. Pevsko društvo Šempeter, pekarstvo in
trgovina Fijavž, Gizela Khan in Ivan Četina.
Podelili so še osem zahval. Praznovanje bodo
zaključili 29. junija z blagoslovitvijo obnovlje-
ne kapele ob železniškem prehodu za Podlog,
sveto mašo in srečanjem krajanov pred cerkvi-
jo.	T. TAVČAR
Odprtje meteornega kanala v Spodnjih Grušovljah je privabila tudi državnega poslanca
Toneta Partljiča.
Na novo
asfaltirani
cestni odseki
Delavci podjetja Gorišek te
dni zaključujejo dela na
cestnem odseku proti Urat-
niku na Dobrovljah, Cestno
podjetje Celje pa je te dni z
novo asfaltmo prevleko pre-
plastilo 800 metrov ceste.
Dogovorili so se, da bodo
bankine uredili krajani sami.
V občini Braslovče moderni-
zirajo cestne odseke tudi v
drugih delih občine. Tako je
prejšnji teden podjetje za
Vzdrževanje in obnovo cest
Celje na novo preplastilo 700-
metrski odsek v Topovljah,
tečejo pa pripravljalna dela za
preplastitev dveh odsekov na
Gomilskem.	TT
Vranšani praznovali na trgu
Letošnji dan državnosti so v občini Vransko praznovali
kar na osrednjem trgu. Zbrano množico je pozdravil župan
Franc Sušnik, nato pa je Alojz Kampuš, predsednik Občin-
skega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje
Savinjske doline, spregovoril o pomenu slovenske državno-
sti in praznika.
Med kuhurnim programom, ki ga je pripravilo domače
kulturno društvo, so podelili priznanja Občine Vransko osnov-
nošolcem, ki so bili odlični vseh osem let ali so sodelovali na
državnih tekmovanjih, ter njihovim mentorjem. Prejeli so jih:
Marko Sevšek, Mirjam Sedeljšak, Matic Goropevšek, Peter
Cafuta, Anja Farčnik, Lucija Natek, Mateja Ropaš, Marjan
Štrubelj, Mihael Centrih, Primož Jeran, Luka Sušnik, Jerca
Vranič, Katja Završnik in Iztok Žilnik.	T. TAVČAR
Skala z
odprtimi vrati
v prenovljenih prostorih
Skale na Kidričevi 3 v Celju
so včeraj zaključili dneve
odprtih vrat, med katerimi
so mlade, ki bi se radi
vključili v njihov program,
seznanili s podrobnejšimi
informacijami in jih tudi
informativno vpisali v pro-
gram projektnega učenja
za mlade.
Projektno učenje za mlade
je v Celju v Skali zaživelo 1.
februarja, do konca junija pa
so delali z 28 mladimi, od
katerih jih je 12 zaključilo
program. Večina se jih je
zaposlila, nekaj pa jih je za-
čelo obiskovati različne izo-
braževalne programe; odlo-
čali so se zlasti za izobraže-
vanje ob delu ali Program
5000. Septembra se bo Skala
na stojnici Zavoda RS za za-
poslovanje s svojo dejav-
nostjo predstavila tudi na
Mednarodnem obrtnem sej-
mu na razstaviščih Celjskega
sejma.	IS
Območno srečanje krvodajalcev
Letno gledališče Limberg v Grižah je bilo prizorišče srečanja krvodajalcev šestih občin
Spodnje Savinjske doline, ki ga je Območno združenje Rdečega križa Žalec pripravilo v
počastitev dneva krvodajalcev. Zbralo se je veliko darovalcev krvi, sicer pa se v teh občinah
krvodajalskih akcij udeležuje letno od 1600 do 1700 občanov.
Predsednica Območne organizacije RK Žalec Mihaela Jakob je v pozdravne govoru dejala, da se
število krvodajalcev po razpadu nekdanje žalske občine na šest novih ni znižalo. Tudi v
novoustanovljenih občinah imajo za to humano dejavnost veliko razumevanja. Zbranim se je za
njihovo človečnost zahvalil tudi žalski župan Lojze Posedel in obljubil, da se jim bo na eni izmed
naslednjih krvodajalskih akcij pridružil.	T. TAVČAR
Kmečke igre na Ponikvi
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je
skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Žalec pripravilo pete
kmečke igre za pokal Spodnje Savinjske doline na Ponikvi
pri Žalcu.
Šest ekip društev podeželske mladine se je pomerilo v
košnji, grabljenju sena, pajsanju hloda, skakanju v vrečah,
igri presenečenja in vlečenju vrvi. Za tekmovanje so izbrali
igre, ki so že tradicionalno uvrščene na regijskih in državnih
kmečkih igrah. Največ hitrosti in spretnosti je pokazala ekipa
DPD Laško-Radeče, z enakim številom točk se je na drugo
mesto uvrstila ekipa gostiteljev, to je ekipa DPM s Ponikve,
tretji so bili Polzelani, sledi ekipa DPM Sopote Laško,
Šempetra in Tabora.	T. TAVČAR
Rok Sedminek in Marko Vrbnjak iz ekipe DPM Šempetra
med pajsanjem hloda.
VROČA TEMA
21
Ko te izčrpajo, letiš na cesto
Pripoved še enega delavca Pekarne Boč iz Zbelovega - Vse vec tožb proti lastniku Petru Korenu
Zlatko Magdič iz Slovenskih Konjic je
prejšnji teden vložil tožbo proti Petru Kore-
nu, lastniku Pekarne Boč z Zbelovega. Zah-
teva poplačilo vseh terjatev, ki jih ima do
svojega delodajalca. Spor z delodajalcem je
sicer trikrat skušal rešiti brez sodišča, a ni
šlo. Tako mu pri enainpetdesetih letih in
neozdravljivi bolezni ni preostalo drugega
kot dolga pot skozi sodniške mline.
Začelo se je, da bolje ne bi moglo. S fanti iz
Pekarne Boč se je srečai konec septembra 1997.
Takrat je imel v Slovenskih Konjicah glasbeno
agencijo, ki jo je odprl potem, ko se je zaradi
bolezni moral odpovedati profesionalni glas-
beni karieri, delal pa je, dokaj uspešno, tudi na
področju grafičnega oblikovanja. Po pogovoru
z vsemi tremi lastniki pekarne Petrom Kore-
nom, Igorjem Ledinekom in Tonetom Obru-
lom je 1. oktobra odšc; v Zbelovo. Dogovorih
so se, da bo delal na področju grafičnega
oblikovanja ter pomagal pri načrtovanju pro-
mocij in pospeševanju prodaje. Imel je trime-
sečno poskusno dobo hi se strinjal s tem, da
uradno dobi le zajamčeni osebni dohodek, »na
roko« pa razliko do sto lisočakov. Tudi opis del
»pomožna dela v pekarni« ga takrat ni preveč
motil. Ob podpisu pogodbe je Korenu za majh-
no odškodnino odstopil projekt za hitro peko
mini krofov, za katerega je dobil zamisel na
enem od svojih glasbenih popotovanja po
Ameriki, imel pa je tudi potrebno tehnično
dokumentacijo proizvajalca strojev. Koren mu
je tudi obljubil, da bo po treh mesecih formal-
ne preizkusne dobe dobil novo pogodbo s sto
tisoč tolarji neto plače ter izplačilom vseh
ostalih stroškov, ki izhajajo iz dela.
Zlatko Magdič se je takoj z vsem srcem lotil
dela. Pripravljati je začel osnutek za novo
maskoto - blagovno znamko Bočko, ki je bila
pravzaprav osnova za nastanek celostne grafič-
ne podobe pekarne. Lastniki podjetja so bili z
narejenim zelo zadovoljni. Ko jih je januarja,
ko mu je poteklo poskusno delo, opozoril na
obljubljeno novo pogodbo, so ga Koren, Obrul
in Ledinek začudeno zavrnili, da očitno ni
razumel dogovora o višini plače in da bo vse
ostalo po starem. »Čeprav sem bil ogorčen,
sem svoje delo vestno nadaljeval,« pripoveduje
Magdič. »Naredil sem novo podobo za celotno
embalažo, ki je bila lastnikom zelo všeč,
pohvalili pa so jo tudi zunanji strokovnjaki. Pri
tem pa v Zbelovem sploh nisem imel lastne
pisarne, čeprav so mi jo ves čas obljubljali.
Večinoma sem ustvarjal doma, za grafično delo
pa sem najel računalnike v Tepanju, Sloven-
skih Konjicah, Mariboru, Vojniku in v Kranju.
Delal sem v popoldanskem času ter ob sobotah
in nedeljah, ko je bila cena najema nižja.
Aprila sem Korena spet opozoril na novo
pogodbo o delu in mu odkrito povedal, da ne
ravna pošteno. Opozoril sem ga tudi, da se mi
je nabralo že preko 300 nadur.«
Ker ni odnehal s pritiski, so mu 1. maja 1998
le pripravili novo pogodbo o delu. Na hitro jo je
podpisal, ne da bi jo natančno prebral. Kakšno
napako je s tem naredil, je odkril šele kasneje,
ko je doma ob podrobnem prebiranju ugotovil,
da so ga iz tretjega plačilnega razreda prestavili
samo do četrtega, bruto plačo pa iz 60.000
tolarjev zvišali na 75.798 tolarjev. O obljublje-
nih sto tisočakih neto ni bilo ne duha ne sluha.
Kljub ponovnemu razočaranju Zlatko Magdič ni
izgubil volje do dela. Pripravljal je novo celost-
no grafično podobo podjetja ter snoval predsta-
vitvenf prodaj ni katalog, s Tonetom Obrulom pa
sta po Sloveniji in sosednjih državah obiskovala
bodoče kupce in tudi doljavitelje.
Drobiž za avtorstvo
v tistem času je Magdič naredil vsaj nekaj
pametnega, kot pravi danes. Štiri nosilne gra-
fične kreacije (vseh skupaj jih je do takrat bilo
31) je prijavil slovenski avtorski agenciji. Da
mu ne bi kdaj očitali, da niso njegove. Po
dopustih je kopije priglasitev pokazal tudi
lastnikom pekarne. To je sodu izbilo dno.
Odziv je bil zelo buren. Očitali so mu, da tega
ni imel pravice narediti, saj je pri njih zaposlen
in je tudi spodobno plačan. Magdič je na očitke
odgovoril z zahtevo, da hoče kot avtor vsaj pet
tisoč nemških mark nagrade. Malo v primerja-
vi s tem, da je bila izdelava celostne grafične
podobe ocenjena na preko 30.000 mark.
Lastniki sprva o nagradi niso hoteli nič
slišati. Ko pa jim je z uradnim listom dokazal,
da je njegova zahteva utemeljena, saj zakon
jasno določa, da ima po desetih letih ne glede
na delovne razmerje pravico uveljaviti odškod-
nino, če bi bilo podjetje zaradi njegovega dela
bolj razpoznavno in uspešno, so popustili.
Vendar mu niso želeli dati odškodnine, ampak
odkupiti materialne avtorske pravice. Ob pod-
pisu pogodbe o odkupu pa je Magdič zahteval
novo pogodbo o delu, in to s takšno vsebino, za
kakršno so se dogovorili takrat, ko je prišel v
pekarno. Dobil jo je 1. oktobra 1998 - s šestim
tarifnim razredom in s 120.000 tolarji bruto
plače, kar pa je bilo zopet manj, kot so mu
obljubili na začetku. Ob podpisu je za 31
kreacij prejel tudi pet tisoč mark odkupnine,
ki pa je imela, pravi Magdič, zelo grenak
priokus.
Menil je, da bodo stvari zdaj tekle bolje, in
da bo v pekarni, kot so mu ves čas obljubljali
lastniki, zares dočakal upokojitev. Poleg gra-
fičnega dela je vodil še promocijsko ekipo, s
katero je do lanskega decembra pravili preko
štirideset uspešnih predstavitev po vsej Slove-
niji. »Promocijsko delo je bilo zelo naporno,«
pravi Magdič. »Delali smo podnevi in tudi
ponoči, največkrat ni bilo časa niti za malico.«
Leto 1999 se je iztekalo. Novembra je do-
končal vseh 59 kreacij celostne grafične podo-
be ter jih predal lastnikom. Pričakoval je
priznanje in morda celo kakšno skromno na-
grado, a se je zopet uštel. Lastniki so očitno
imeli z njim druge namene. Da mu namesto
pohvale pokažejo vrata.
Usodna Slovenska Bistrica
»Kasneje sem izvedel, da je Koren že novem-
bra spraševal delovno inšpektorico v Sloven-
skih Konjicah, kako naj se me reši, češ da zame
nima več dela,» pripoveduje Magdič. »Svetova-
la mu je, naj me prijavi kot tehnološki višek in
po šestih mesecih odpusti. Zares nisem slutil,
kaj mi za hrbtom pripravlja ta nadobudni
podjetnik. V času zarote sem celo navezoval
stike z makedonskim tržiščem, kamor naj bi
prodajali Bočeve testenine in morda celo po-
stavili eno od proizvodnih linij.«
Potem pa je prišel 16. december s celodnev-
no degustacijo izdelkov Pekarne Boč v prenov-
ljenem supermarketu Tuš v Slovenski Bistrici.
Ker je ta dan usodno vplival na kasnejše dogod-
ke, ga Magdič opisuje podrobneje: »Kot običaj-
no smo zjutraj po dogovoru s poslovodjo
pripravili predstavitveni prostor. Le nekaj mi-
nut pred pričetkom degustacije je k meni
pristopil mlad fant, z rokami v žepu, in začel
nekaj glasno godrnjati, vendar se na to nisem
odzval. Ker ni odnehal, sem ga vprašal, kdo je,
in ga spomnil, da bi lahko vsaj pozdravil.
Grobo me je zavrnil, češ da mu ni treba dajati
nobenih izjav, da je šef nad šefi in da bomo
delali tako kot bo on zapovedal. Ko sem ga
opozoril, da se tako ne moreva pogovarjati
naprej, in da bom, če bo potrebno, poklical
lastnika, gospoda Tuša, se je zamislil, obrnil na
peti in odhitel proti skladišču. Na dogodek, ki
je trajal le nekaj minut in sta ga spremljala tudi
dva očividca, sem kmalu pozabil. Popoldne pa
sem na drugi strani trgovine opazil tistega
mladeniča od zjutraj - kasneje sem izvedel, da
je bil to Uroš Komplet iz Slovenskih Konjic -
kako z Milanom Mlinarjem iz Tuša ter Tone-
tom Obrulom odhaja v bližnji bife. Vsa stvar
mi je postala sumljiva. Še zlasti zato, ker je
Komplet cinično pogledoval proti nam, Obrul
pa nas ni niti pozdravil. Zvečer mi je od doma
sporočil le to, da se moramo naslednjega dne
čim bolje odrezati na predstavitvi v Jesenicah
na Dolenjskem, jaz pa naj 18. decembra zjutraj
pridem v Zbelovo na sestanek.«
Zahteva po lepem obnašanju
ogrozila pekarno!?
Lastniki pekarne so Zlatka Magdiča pričaka-
li s plazom očitkov. Da se je grdo obnašal v
Tuševem supermarketu in kako si je sploh
drznil opozoriti tistega mledeniča na pravila
lepega obnašanja. Prekipelo je tudi Magdiču.
Razočaran, ker se Koren in ostali v tem čudnem
nesporazumu niso potegnili zanj, je predlagal,
da bo Mirku Tušu sam pojasnil dogodek v
Slovenski Bistrici. Peter Koren mu je to odloč-
no prepovedal in mu zagrozil z disciplinskim
postopkom. »Temu sem se seveda uprl, češ da
nisem njegova lastnina,« pripoveduje Magdič.
»Zares nisem mogel dopustiti takšnega poniža-
nja. Ker sem bil z močmi čisto na koncu, saj
sem prejšnji dan delal skoraj 24 ur, pri tem pa
se še močno prehladil, sem povedal, da odha-
jam na dopust, o katerem sva se z Obrulom že
prej dogovorila.«
Po nekaj dneh dopusta se je Magdiču zdravs-
tveno stanje še poslabšalo. Zdravnik je ugoto-
vil začetek pljučnice in ga 27. decembra napotil
v bolniško. Dan pred iztekom leta pa je iz
pekarne dobil priporočeno pismo, datirano z
28. decembrom, v katerem ga je delodajalec
obvestil, da mu z 31. decembrom (!) odpove-
duje delovno razmerje. Zaradi upiranja delo-
dajalcu in neprimernega obnašanja v Tuševi
trgovini, s katerim je ogrozil sodelovanje pe-
karne Boč s podjetjem Engrotuš ter postavil na
kocko kar 20 odstotkov proizvodnje, šok je bil
popoln. »Po dveh letih in pol dobrega dela so
me namesto novoletne nagrade, bonov za dvaj-
set tisočakov, ki so jih dobili vsi ostali delavci,
vrgli na cesto. Medtem ko se je ves svet okoli
mene veselil novega leta, sem jaz mrzlično
iskal odvetnika. Komaj sem še ujel zakoniti
rok in se pritožil na delovno sodišče, ki je
ukrepalo zelo hitro. Že 30. marca sem dobil
razsodbo, s katero je sodišče v celoti razvelja-
vilo sklep o prenehanju delovnega razmerja.«
Med tem, ko je Magdič čakal na odločitev
delovnega sodišča, se je zgodil še cel kup
drugih stvari. Tako je med drugim 10. januarja
2000 dobil iz pekarne dopis, v katerem je
Koren decembrski sestanek in odpoved spre-
menil v disciplinski postopek ter mu kot kazen
odmeril zadnji opomin, štiri dni kasneje pa je
prišlo še vabilo na nov disciplinski postopek,
češ da je ponovno kršil delovne obveznosti.
Magdič, ki je v tistem času zopet resno zbolel,
saj se mu je zaradi prehlada aktivirala njegova
stara bolezen spondylitis ankylopoetica, še do
dandanes ni izvedel, za kakšne kršitve naj bi
šlo. Čeprav je bil vseskozi preobremenjen s
preiskavami pri zdravnikih, je z delodajalcem
želel izven sodišča razčistiti spor. »Želel sem,
da se razidemo sporazumno, kot ljudje, zato
sem v začetku februarja Petra Korena povabil
na sestanek v Zreče, kjer sem imel terapije,«
pravi Magdič. »Predlagal sem mu, naj me kot
tehnološki višek pošlje na čakanje ter mi
izplača pavšalno odškodnino za vse terjatve,
nastale v dveh letih in pol. Koren je obljubil, da
bo o tem razmislil in mi odločitev sporočil
kasneje. Tega pa, seveda, ni naredil«
Po treh neuspelih poskusih -
tožba
v maju je Magdič poskušal rešiti spor še
dvakrat. Najprej s pomočjo območne organi-
zacije svobodnih sindikatov, katere član je bil
že nekaj mesecev, pa se zbelovski gospodi
sestanka niso želeli udeležiti, nato še s pisnim
zahtevkom, ki pa je kljub zagotovilu odvetnika
pekarne Vojka Zidanška ostal brez odgovora.
Zato sta se z odvetnikom Velimirjem Cugma-
som odločila za tožbo. Terjatve so zdaj mnogo
višje od tistih, ki jih je bil pripravljen sprejeti,
samo da bi se z ljudmi iz pekarne razšel po
mirni poti. Brez zakonitih zamudnih obresti
znašajo preko ^,4 milijona tolarjev Za toliko
se je namreč nabralo neizplačanih nadur in
drugih stroškov dela.
Pokoj ali pekarna?
' Zlatko Magdič pravi, da si pred dobrima
dvema letoma niti v najhujših sanjah ni pred-
stavljal, da se bo njegova kariera v pekarni Boč
končala tako klavrno. Lahko bi mirno delal v
svoji firmi, a je, žal, verjel, da lahko z bogatimi
izkušnjami in veliko delovne vneme prispeva k
hitrejšemu razvoju pekarne ter ob tem tudi
spodobno živi. Zdaj je odločen izbojevati bit-
ko s 27-letnim Petrom Korenom, ki ga je ob
podpori Igorja Ledineka in Toneta Obrula
najprej do konca izkoristil, ko pa se mu je
zazdelo, da ga ne potrebuje več, mu je prepro-
sto pokazal vrata. In kaj bo z njim do takrat, ko
bo sodišče razsodilo? Zaradi zdravstvenih te-
žav se bo najbrž invalidsko upokojil. Lahko pa
se zgodi, da mu invalidska komisija določi
samo tretjo kategorijo invalidnosti, kar pome-
ni, da ga bodo v pekarni »dobili nazaj«. »Le
kako si bomo sploh lahko pogledali v oči,« se
sprašuje Magdič.
JANJA INTIHAR
Zlatko Magdič je dobil odpoved, ker naj bi ogrozil sodelovanje Pekarne Boč s podjetjem
Engrotuš. Delovno sodišče v Celju je sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega
obrazložitev deloma objavljamo, v celoti razveljavilo.
22
ŠPORT
Cankar v olimpijski formi
Gregor Cankar v Velenju petkrat čez 8 metrov - »Osmica« tudi v Dolenjskih Toplicah
Velenjski stadion Ob jezeru
je minuli petek gostil atlete in
atletinje na mednarodnem mi-
tingu, kjer je z izvrstno serijo
v skoku v daljino navdušil
član Kladivarja Gregor Can-
kar. Celjanu je uspela serija,
kakršne doslej ne pomnimo -
petkrat je preskočil 8 metrov!
Večerni miting je seveda idea-
len za doseganje vrhunskih re-
zultatov in Cankar je ponuje-
no izkoristil. S trenerjem Sr-
djanom Djordjevičem sta pred
začetkom sezone na prostem
razmišljala o načinu dela in
gostoti nastopov, saj bo vrhu-
nec sezone šele septembra v
Sydneyu, odločila pa sta se za
pot, ki je sodeč po trenutnih
dosežkih ravno pravšnja. »Za
menoj je nekakšen prvi vrhu-
nec v formi, saj sva dvig forme
načrtovala za konec junija. Ve-
seli me odlična pripravljenost,
čeprav se ob podobnih dobrih
serijah pojavi tudi kakšen ek-
stremno dolg skok, denimo
okrog 830 cm, ki sem ga to-
krat pogrešal,« je pojasnil prvi
zvezdnik mitinga v Velenju.
Pomemben je
občutek
»že pred tekmovanjem sem
vedel, da sem sposoben vrhun-
skih rezultatov. Podobne serije
so sicer prava redkost, nekaj
podobnega mi je uspelo v Se-
villi, toda takrat v povsem dru-
gačnih pogojih. Občutek me v
Velenju ni varal in vesel sem
dokaza dobrega dela v minu-
lem obdobju,« je povedal član
Kladivarja, ki se bo v nasled-
njih tednih posvetil počitku.
»Pojutrišnjem me čaka nastop
na skakalnem mitingu v Nem-
čiji, pet dni kasneje je tekma v
Švici, a še ne vem, če se bom
podal v Lozano. Načrtujem na-
mreč 3-tedenski počitek, po-
tem pa bom znova začel s tre-
ningi.« Cankar je dva dni po
sijajni predstavi Ob jezeru zab-
lestel tudi v Dolenjskih topli-
cah, kjer je na razmočenem
skakališču v izjemno hladnem
vremenu spet dosegel »osmi-
co«, kar je bila zavoljo slabih
pogojev dodatna potrditev od-
lične pripravljenosti. In ker bo
letošnja sezona dolga, kot še
nobena doslej, bo potrebno »sto-
piti na zavoro«, nov zagon lah-
ko pričakujemo konec julija,
nato pa sledi popolno osredo-
točanje na olimpijske igre. »Pr-
vi del sezone bi rad zaključil s
skokom okrog 820 centime-
trov, v drugem delu tik pred
odhodom v Avstralijo si obe-
tam še kakšen boljši rezultat,
nato pa si bom privoščil kra-
tek premor približno 3 tedne
pred nastopom na olimpijskih
igrah. Takšen ritem dela naj bi
prinesel lep dosežek tudi v
Sydneyu,« predvideva Gregor
Cankar.
TOMAŽ LUKAČ
«1 Foto: GREGOR KATIČ
Serija Gregorja Cankarja v
Velenju: 801 cm, 809, 809,
prestop, 813, 809.
Gregor Cankar - petkrat »osmica« v Velenju.
V Venišah Velenjčani
Letošnje državno prvens-
tvo v preskakovanju ovir za
54 jahačev in jahačic je bil v
idiličnem okolju ranča Bur-
ger v Venišah od petka do
nedelje, vse dni pa so bili v
ospredju predstavniki KK Ve-
lenje, ki so bili najuspešnej-
ši udeleženci tekmovanja.
Začelo se je z nesrečo, saj si
je konj Landos 002 že prvi dan
zlomil nogo. Eden izmed favo-
ritov za odličje med člani, Mat-
jaž Čik, je tako ostal brez mož-
nosti za viden dosežek - in brez
konja. Slabo razpoloženje so
njegovi klubski kolegi v nada-
ljevanju tekmovanja sicer ne-
koliko omilili, kajti v vseh ka-
tegorijah so krojili vrh, ob tem
pa so pospravili še oba ekipna
naslova - v mladinski in članski
konkurenci. V slednji je bil
finalni nastop posameznikov
prav ob koncu prvenstva in
postregel je z izjemno razbur-
ljivim razpletom. Udarila sta
se Irena Drobnič in eden naj-
boljših jahačev zadnjih let pri
nas Gotoveljčan Andrej Kučer.
Ljubljančanka je bila s kobilo
Sany girl za malenkost uspe-
šnejša in je zmagala z vsega
stotinko točke prednosti. Ku-
čerjev Classiker je deloval za-
nesljivo predvsem v začetku
prvenstva, ko si na treh nasto-
pih ni prislužil niti ene kazen-
ske točke, usodno pa je bilo
nedeljsko popuščanje. Na iz-
jemno zahtevnem terenu, ki ga
je zadnji tekmovalni dan na-
močil dež, si je 3. mesto pri-
skakal Velenjčan Urh Bauman
z Landregnom. Nekdanja mla-
dinska državna prvakinja Ja-
smina Kapetan, članica celj-
skega konjeniškega kluba, je
tokrat tekmovanje končala pri
repu sodelujočih. Njen neiz-
kušen Cavalir se na 135 in 145
centimetrov visokih ovirah ni-
kakor ni znašel. Bistveno bolj-
ši rezultati naj bi se začeli po-
javljali šele v prihodnjih letih,
ko bo konj v najboljših tekmo-
valnih letih in ne bo več čutil
lanskoletne poškodbe.
Domačini so se veselili 3.
mesta Igorja Šalamona s ko-
njem Sunny boyem, konec ted-
na pa jih čaka priprava nove
tekme z ekshibicijskim nasko-
kom na nov državni rekord v
skoku višini. Sedanjo najbolj-
šo znamko 201 centimeter naj
bi naskakovalo več kot 100
jahačev.
Vrstni red - člani: 1. Irena
Drobnič (Sany girl, KK Ljublja-
na), 2. Andrej Kučer (Classiker,
Gotovlje), 3. Urh Bauman (Lan-
dregen, Velenje). Mladinci: 1.
Grega Slatinšek (Delano II), 2.
Nives Vampi (Bonito B, oba
Velenje), 3. Jurij Godec (Sanc-
hez. Piramida). Ml. mladinci:
1. Janža Lenassi (Jackson, Grad
Prestranek), 2. Gašper Kolar
(Gipsy, Velenje), 3. Igor Šala-
mon (Sunny boy, Veniše).
TOMAŽ LUKAČ
i na i
1 kratko i
Dresden: na železničarski
šahovski olimpiadi so zmagali
Madžari pred Čehi in Jugoslo-
vani. Slovenska reprezentan-
ca je zasedla 6. mesto. V njej
so bili trije Celjani: Matjaž
Mikac je osvojil kar 6 od 7
možnih točk. Pešec 2,5 in Me-
sojedec 3 točke. (J.K.)
Ljubljana: na strelski tekmi
ob dnevu državnosti je s pišto-
lo velikega kalibra slavila SD
Dušan Poženel pred Celjem,
ki je bilo najuspešnejše z re-
volverjem in drugo z vojaško
puško. V posamični konku-
renci je s pištolo velikega kali-
bra zmagal Celjan Slavko Fre-
ce, z revolverjem pa Rečičan
Peter Tkalec.
Sporazum z Banfrom
v RK Celje Pivovarna Laš-
ko so pripravljeni za odhod
na počitnice, saj so v začet-
ku tedna odpravili še zadnje
dvome o sestavi prvega moš-
tva za novo sezono. Kljub
namigom o dodatnih okrepi-
tvah, ostaja ekipa nespreme-
njena.
Tako vsaj zatrjuje direktor
Vlado Privšek, ki sicer še do-
pušča minimalno možnost za
kakšen nenaden zasuk, čeprav
vanj ne verjame: »Nič več ni
spornega. Prišli so Torlo, Na-
činovič in Kulinčenko, dokonč-
no smo se poslovili tudi od
Tetteya Banfra, ki si je pogod-
bo očitno razlagal po svoje,
vendar smo se na koncu dogo-
vorili o njegovem prestopu k
Preventu. Edina neznanka je
Zoran Lubej, ki je storil napa-
ko, a še vedno upamo, da bo v
prihodnji sezoni naš član,« pravi
Privšek. Vodilni so razmišljali
celo o hrvaškem veteranu Zla-
tanu Saračeviču, ki naj bi
igral le v ligi prvakov, vendar
so si premislili. Klub je zapu-
stil Tadej Svet, ki se je podal v
Francijo, kjer bo branil barve
tamkajšnjega drugoligaša St.
Rafaela, ob morebitni vrnitvi
v Golovec pa bodo zanj vrata
kluba odprta. Zaradi letošnje
»posebne« sezone z olimpij-
skimi igrami in svetovnim pr-
venstvom je vprašanje, kako
bodo potekale priprave. Ro-
kometaši se odpravljajo na po-
čitek, na treningih pa naj bi se
znova zbrali sredi avgusta.
S sezono so zaključili tudi
kadeti, ki so že v začetku me-
seca suvereno osvojili naslov
državnih prvakov. Potrditev do-
brega dela v klubih pa je bila
tudi zmaga reprezentance na
Arena cupu v Puli, kjer so naši
fantje zmagali v konkurenci
Hrvaške, Švedske, Avstrije in
Švice. V slovenski izbrani vr-
sti je bilo kar sedem članov
celjskega kluba: Dragan Ga-
jič, Nenad Bilbija, Urban Sto-
par, Bojan Čudič, Klemen Lu-
zar, Sandi Markelj in David
Fister, trener Matjaž Guček
pa se je veselil tako državnega
naslova kot zmage na Hrvaš-
kem. Žal bo ostal prikrajšan
za nastop na slovitem Partille
cupu na Švedskem, saj odslej
tekmovanje poteka izmenič-
no za rokometaše in rokome-
tašice. Letos so na vrsti dekle-
ta...	T.L.
Osvetljena Špica zaživela
Sobotno popoldne in večer
so člani Kajak-kanu kluba
Nivo izkoristili za kajakaš-
ko noč z nočno tekmo na
osvetljeni Savinji. Popular-
na Špica je spet zaživela, žal
je prireditev nekoliko oviral
dež, vseeno pa so si obisko-
valci z zanimanjem ogledali
atraktiven slalomski obra-
čun.
Celjski klub je s pomočjo
pokroviteljev dobro pripravil
progo, na kateri bo morda v
prihodnje še kakšna podobno
zanimiva tekma. Nočni slalo-
mi kajakašev so namreč pri
nas redkost, pred leti so z
njimi sicer poskušali v Ljub-
ljani, v Celju pa že razmišljajo
o pogostejših tovrstnih prire-
ditvah: »Tekma je uspela in
verjetno bomo organizirali še
kakšno, kajakaška noč pa naj
bi postala tradicionalna, saj
menimo, da s tem lahko po-
skrbimo za večjo populariza-
cijo naše panoge,« je napove-
dal predsednik KKK Nivo Du-
šan Konda. Nedvomno je imel
prav, kajti nočna tekma je bila
res nekaj posebnega, s tem pa
se strinja tudi zmagovalec dir-
ke Gregor Laznik: »V temi
imam občutek, kot da je čoln
precej hitrejši kot podnevi.
Zato je tekmovati na nočni
tekmi poseben užitek,« je pre-
nesel izkušnje s proge med
obiskovalce član Steklarne
Hrastnik, ki ga čaka svetovno
mladinsko prvenstvo v Brati-
slavi. »Smo tik pred zaključni-
mi pripravami na vrhunec se-
zone, zato je forma optimal-
na. Rezultat tega je tudi zmaga
v Celju,« meni državni repre-
zentant, ki je ob svojem klub-
skem kolegu Petru Kauzerju,
ki je bil na Savinji drugi, eden
glavnih kandidatov za odličje
na Slovaškem: »Glede na to,
da sem bronast z zadnjega pr-
venstva, upam na ponovitev
uspeha tudi letos,« je optimist
Zasavec. Domačinom na »Špi-
ci« ni šlo vse po načrtih, tako
da sta Muhič in Krempuš tek-
mo končala šele v drugi polo-
vici nastopajočih. Dan kasne-
je pa se je Jernej Krempuš
precej bolje odrezal na tretji
tekmi za slovenski pokal v
Hrastniku, saj je bil v spustu
četrti, v slalomu pa celo drugi.
V Celju se je prireditve ude-
ležilo blizu 500 gledalcev, ven-
dar jo je organizatorjem zago-
del dež pred startom in med
tekmo. V nasprotnem prime-
ru bi se na »Špici« zagotovo
zbralo še več gledalcev, ki bi
lahko spremljalo nastope ne-
katerih naših asov. Med njimi
smo v čolnu pogrešali olim-
pijskega junaka iz Atlante An-
draža Vehovarja, ki se je zara-
di poškodbe opravičil organi-
zatorjem, a si je obračun ogle-
dal ter v družbi s celjskim
županom Bojanom Šrotom po-
delil priznanja najboljšim.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Najhitrejši ponoči - Gregor Laznik (Steklarna Hrastnik).
ŠPORT
23
Maraton državnosti spet Petroviču
Društvo maratoncev in po-
hodnikov iz Celja je v nede-
ljo organiziralo že deveti tra-
dicionalni maraton ob dne-
vu državnosti, drugič zapo-
red pa je bil štart na Glavnem
trgu v Celju, od koder se je v
deževnem vremenu na 42,
21 in 10 kilometrske proge
podalo 123 tekmovalk in tek-
movalcev iz treh držav.
Deževno vreme je ponagaja-
lo prirediteljem, ki so priča-
kovali nekoliko številčnejšo
udeležbo, kljub temu pa si
maraton državnosti ponovno
zasluži visoko oceno. Domala
vsi tekmovalci so bili navdu-
šeni nad samo organizacijo in
progo, slabše vreme pa jim je
prej koristilo kot škodovalo
pri doseganju vrhunskih re-
zultatov. V maratonu na 42
kilometrov je tako Željko Pe-
trovič iz Prnjavoka v BIH, s
časom 2:17:,13, izpolnil olim-
pijsko normo, enako velja tu-
di za drugouvrščenega Djura
Kodžo, a je kljub temu vpra-
šanje, ali bosta omenjena atle-
ta zares nastopila v Sydneyu,
kajti rezultat s tega tekmova-
nja mora priznati tudi medna-
rodna atletska zveza. Zanimi-
vo, da je zmagovalec marato-
na svoje prve atletske korake
napravil v AD Kladivar, saj je
dolgo časa živel v Celju, pred
leti pa se je preselil v BiH. Prav
zaradi tega je bil toliko bolj
vesel, da mu je ta dosežek
uspel v Celju: »Res sem vesel,
da mi je uspelo praktično do-
ma. Rezultat je izvrsten, velike
zasluge zanj pa ima Djuro Ko-
džo, ki je odlično narekoval
tempo, ne samo v prvem delu
proge, kot sva bila dogovorje-
na,« je dejal zmagovalec, ki je
slavil že drugič zapored, svoj
osebni rekord pa je izboljšal za
več kot tri minute. Željko Pe-
trovič si je s to zmago pritekel
tudi 50 tisoč tolarjev nagrade,
drugouvrščenemu je pripadlo
30 tisoč, tretjeuvrščeni Velenj-
čan Stanko Barber pa si je
prislužil 20 tisoč tolarjev. Naj-
boljše maratonke so prejele
praktične nagrade, vsi ostali
tekači so prejeli medalje in
majice, poskrbljeno pa je bilo
tudi za jedačo in pijačo. V
sklopu te prireditve so se pred-
stavili tudi najmlajši, ki so se
pomerili na 2-kilometrski pro-
gi za pokal TV Celje, ki je
celotno dogajanje tudi nepo-
sredno prenašala.
Rezultati: 42 km - moški: 1.
Željko Petrovič (Prnjavok) 2
uri, 17 minut, 13 sekund, 2.
Djuro Kodžo (Mrkonjič grad)
2:17:21, 3. Stanko Barber (Ve-
lenje) 2:26:41. Ženske: 1. Tina
Berčič (Ljubljana) 3:27:11, 2.
Klavdija Lužar (Celje) 4:37:15,
3. Klavdija Pahernik (Limbuš)
4:39:11. 21 km - moški: 1.
Branko Lehner (Benedikt)
1:12:08, 2. Zdravko Grahut
(Celje) 1:20:34, 3. Jože Andrej
(Celje) 1:23:31. Ženske: 1. Eri-
ka Juvan (Slovenj Gradec)
1:28:04, 2. Jožica Plankelj (Ve-
lenje) 1:46:48, 3. Milena Peče
(Kamnik) 1:53:04. 10 km -
moški: 1. Primož Pangerl (Šent-
jur) 29:50, 2. Klemen Lauren-
čak (Šentjur) 31:10, 3. Zlatko
Lah (Celje) 32:58. Ženske: 1.
Nataša Oset (Šentjur) 37:31, 2.
Eva Jensterle (Celje) 43.00, 3.
Katja Rovan (Celje) 47:54. Dru-
žinski tek: 1. Bukovec Albin,
Damjan, Marina 45:58. Otroš-
ki mini maraton - st dečki: 1.
Andrej Cimperšek, st. deklice:
1. Sara Kokotec, ml. dečki: 1.
Rade Jovanovič, st. deklice: 1.
Maja Klakočer.
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIČ
Najboljši maratonci: (od leve) Djuro Kodžo. Željko Petrovič in Stanko Barber.
Goljovič V Španiji!?
v ponedeljek so košarkar-
ji Pivovarne Laško tudi urad-
no končali s treningi v sezo-
ni 99/2000, s pripravami na
novo sezono bodo pričeli 1.
avgusta. Slavko Duščak je
podpisal dveletno zvestobo
klubu, Miljan Goljovič pa
kot kaže odhaja.
Že prejšnji teden smo obja-
vili novico, da naj bi dolgolet-
ni igralec Olimpije Slavko Duš-
čak podpisal pogodbo s Pivo-
varno Laško in to se je tudi
zgodilo. S tem igralcem naj bi
zapolnili mesto, ki ga je iz-
praznil Gregor Hafnar. Sedaj
je vprašanje, s kom bodo na-
domestili odhod Miljana Go-
Ijoviča, ki se je v ponedeljek
vendarle še enkrat sestal s pred-
sednikom Sadarjem, le-ta pa
mu je še podaljšal rok za od-
hod iz kluba. Po novem mora
najboljši strelec Pivovarne Laš-
ko v pretekli sezoni svojo do-
končno odločitev klubu spo-
ročiti do 1. julija. Vse kaže, da
so se v Laškem sprijaznili z
Goljovičevim odhodom. Po
zadnjih vesteh bo kariero na-
daljeval v Španiji, še vedno pa
noče izdati imena kluba, do-
kler pogodba ni podpisana.
Menda gre za klub iz prve
polovice španskega prvenstva
v minuli sezoni, in da v igri
nista najuglednejša kluba, Real
in Barcelona. Torej so kandi-
dati madridski Estudiantes, Se-
villa, Taugres, Valencia, Gran
Canaria, Malaga ali Caceres,
vse skupaj pa bo verjetno zna-
no že pred rokom, katerega so
določili v Pivovarni Laško, kjer
se bodo v teh dneh podali »v
lov« na Goljovičevo zamenja-
vo. Najresnejši in najbolj ka-
kovosten kandidat za izpraz-
njeno mesto je Goran Jagod-
nik, ki je svoje kvalitete še
enkrat potrdil na zadnjih re-
prezentančnih tekmah v Itali-
ji, kjer so ponudbe kar deže-
vale. Kako uspešni bodo pogo-
vori med laškim klubom in
igralcem, ki trenutno trenira
na Polzeli pod taktirko Boštja-
na Kuharja, bo znano kmalu.
Dejstvo je, da bi v Laškem
tako kakovostnega košarkarja
zanesljivo še kako potrebova-
li. Enako velja tudi za Elvirja
Ovčino, ki naj bi po nekaterih
podatkih že prejšnji teden pod-
pisal pogodbo s Pivovarno Laš-
ko, a se očitno to še ni zgodilo,
saj je eden najboljših skakal-
cev naše lige še vedno v ZDA,
vmes pa so se zanj zelo ogreli
tudi v Novem mestu. V Laš-
kem vendarle zatrjujejo, da je
podpis omenjenega košarkar-
ja za Pivovarno Laško le še
formalnost. DEJAN OBREZ
Hočevar na Festivalu triatlona
v nedeljo je športno druš-
tvo Celjan četrtič organizira-
lo tekmovanje v triatlonu za
slovenski pokal. Vse skupaj
se je odvijalo na in v okolici
celjskega bazena.
Prireditelji so najprej za
pokušino izpeljali super
šprint triatlon, ki pa je bil
zaradi slabega vremena skoraj
odpovedan. Prav to je bil tudi
eden glavnih razlogov, da se je
krajše preizkušnje udeležilo
le 15 tekmovalcev, ki so naj-
prej odplavali 200 metrov v
bazenu, kjer jih je slabo vre-
me najmanj oviralo, 8 kilo-
metrov prekolesarili po Ljub-
ljanski ulici in 2 kilometra
pretekli ob Savinji. Po števil-
nih preobratih je naposled
tekmo zanesljivo dobil Jure
Prašnikar.
Do štarta šprint triatlona, ki
je obsegal 750 metrov plava-
nja, 20 kilometrov kolesarje-
nja in 5 kilometrov teka, se je
vreme precej izboljšalo, kljub
temu pa je bila tudi tu konku-
renca precej okrnjena (ob
koncu je bilo uvrščenih 44
tekmovalcev), saj so mnogi
naši najboljši triatlonci dan
prej nastopili na tekmovanju
za evropski pokal v Zagrebu,
na katerem je slavil Slovenec
Damjan Žepič, Celjana Nino
Cokan in Damjan Krajnc pa sta
dosegla solidno 12. oziroma
13. mesto. Kljub temu smo
tudi tu spremljali zanimivo
tekmo, polno preobratov, ki jo
je zasluženo dobil Grega Hoče-
var. Ob tem je iz rok bivše miss
Slovenije, Miše Novak, ki je
tudi vodila to prireditev, tako
kot zmagovalci v ostalih kate-
gorijah, prejel pokal in sliko
galerije Okvir iz Celja.
Rezuhati - šprint triatlon,
moški: 1. Grega Hočevar
58:33, 2. Uroš Seme (oba No-
vice Extreme) 58:48, 3. Miha
Menard (TK Ljubljana) 59:19,
4. Nino Cokan (Kovinotehna)
1:00:04, 5. Matjaž Kovač (Tri-
way) 1:00:48. Ženske: 1. Pe-
tra Prebeg (Bohinj) 1:17:50,
2. Mojca Kočevar (Dobrava)
1:24:15, 3. Natalija Kosec
(Gric team) 1:26:20. Super
šprint triatlon: 1. Jure Prašni-
kar 26:45, 2. Gregor Gorenc
28:39, 3. Albert Pelaj 30:08.
D.O.
Po obnovi cez 90 metrov
v Velenju bo konec prihodnjega tedna 14.
revija skokov, eno najodmevnejših tekmo-
vanj v smučarskih skokih na plastičnih
napravah pri nas. Letošnji tekmi bosta še
posebej zanimivi, saj so skakalnico posodo-
bili in povečali.
Kritična točka bo na 92 metrih, tako da lahko
pričakujemo vsaj 6-7 metrov daljše skoke kot
doslej. Organizatorji so v ponedeljek pripravili
tiskovno konferenco in na njej predstavili dvod-
nevno prireditev. Prvič bosta na sporedu dve
nočni tekmi - za Rudarsko svetilko in za Pokal
Gorenja. Novost je tudi nastop predstavnic než-
nejšega spola, ki bodo osvežile boje skakalcev iz
Norveške, Japonske, Avstrije, Švice, Nemčije,
Romunije, Madžarske, Češke, Poljske, Slovaške,
Italije in seveda Slovenije. Za tekmovalce so
pripravili bogat nagradni sklad: 300 tisoč tolarjev
za posamezno tekmo, dodatno nagrado Revije
skokov v višini 100 tisoč tolarjev bo prejel
najboljši v dvodnevnem seštevku, nagrajen pa bo
tudi rekorder skakalnice. Le-ta naj bi bila povsem
nared že jutri, zadnje priprave sledijo prihodnji
teden, v petek in soboto pa se obeta atraktivna
prireditev ob 45-letnici SSK Velenje.
Organizacijski komite z velenjskim župa-
nom Srečkom Mehom na čelu je tudi letos
poskrbel za nagrado srečnemu obiskovalcu, ki
se bo odpeljal z novim Hyundai Urbanom.
LOJZE OJSTERŠEK
Skakalnica i; Velenju dobiva novo podobo.
Hrvašica reprezentanca ima
novega trenerja - Celjana
Novi trener hrvaške držav-
ne smučarske reprezentance
je Cene Jovan iz Celja, priz-
nan slovenski smučarski
strokovnjak, ki je bil osem-
najst let trener v smučar-
skem društvu Unior Celje.
Prvo ponudbo za reprezen-
tančno trenersko mesto so mu
Hrvatje ponudili že pred tremi
leti, a jo je takrat odklonil,
maja letos pa so ga spet pova-
bili. Odločil se je za ta korak
in podpisal pogodbo. Zaen-
krat bosta njegova glavna tek-
movalna aduta enaindvajset-
letni Ivo Kostelič in njegova
osemnajstletna sestra Janica.
Septembra bo odšel z njima v
Avstrijo na drugi del letošnjih
priprav za tekme svetovnega
alpskega pokala, sicer pa bo-
sta ta in naslednja tekmovalna
sezona usmerjeni v doseganje
čim boljših rezultatov na
olimpijskih igrah 2002. Pod
Jovanovim trenerskim vods-
tvom naj bi se hrvaška repre-
zentanca v naslednjih letih
številčno okrepila, saj je na
vidiku kar nekaj novih, mla-
dih, talentiranih in obetavnih
smučarjev in smučark.
M.A.
Foto: GREGOR KATIČ
Cene Jovan. novi trener hr-
vaške državne smučarske re-
prezentance.
24
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
25
26
PISMA BRALCEV
prejeu
smo
Vsa čast
Bajuku
Čeprav ne gledam televizije
(ker je nimam), pa zato rad
poslušam radio, in tako sem
pred kratkim slišal tudi odlo-
mek slavnostnega govornika
predsednika vlade dr. Andreja
Bajuka. Ugotovil sem, da so
bili očitki poslanca Jelinčiča,
da novi premier ne zna sloven-
skega jezika, neresnični, saj
gospod Bajuk govori izredno
lepo in razumljivo slovenšči-
no. Iz njegovega glasu pa sem
ocenil, da je to iskren in po-
šten človek. Zato sem trdno
prepričan, da bo ta vlada bolj
poštena od dosedanje, ki je
dovolila, da so se socialne raz-
like med ljudmi nenehno ve-
čale. Upam, da bo ta vlada v
pol leta naredila za nas revež
več, kot je prejšnja naredila v
osmih letih.
JOŽE MAČEK,
Laško
Odprto pismo
gospodu Ropu
in siovensici
javnosti -
drugič
v prvem odprtem pismu,
poslanem novembra lani. sem
vam gospod Rop postavil
vprašanje (citiram): »Ali se-
daj. kot človek razumete, za-
kaj bo zapora ceste na Marti-
novo soboto?«
Vi ste mi na to vprašanje
odgovorili s svojimi dejanji.
Kot človek in minister ste ra-
zumeli in spoštovali željo kra-
janov iz Rimskih Toplic po
oživitvi zdravilišča. Priprav-
ljeni ste bili poslušati, se po-
govarjati in odgovarjati. Spo-
štovali ste želje in zahteve kra-
janov in niste le obljubljali. S
svojimi dejanji in dano bese-
do, ki ste se je tudi držali, ste
dokazali, da ste človek, ki ima
takšne vrline, ki jih cenimo
preprosti ljudje.
Zdravilišče v Rimskih Topli-
cah ste zaupali novemu uprav-
ljavcu Barsos MC, katerega
moto je »Vrnimo blišč in po-
membnost, ki so jo Rimske
Toplice že imele.« Temu motu
se iz vsega srca pridružujemo
tudi krajani, ker spoštujemo
preteklost, živimo v sedanjosti
in po desetih letih vidimo tudi
lepo prihodnost našega kraja.
Prav zaradi nas, našega od-
nosa do soljudi in sožitja ge-
neracij, je prav, da vam zapi-
šem en velik HVALA.
JELKA KAPUN,
Odbor za oživitev zdravilišča
pri KS Rimske Toplice
Obrazložite
mi moj
»nadstandard«
v celjski bolnišnici sem se
zdravil od 15. do 26. januarja
letos. Glede na to, da sem
dodatno zavarovan (nadstan-
dard A), so me 21. januarja
premestili v sobo z dvema
posteljama, telefonom in te-
levizijskim sprejemnikom.
Vse je bilo odlično priprav-
ljeno.
Motil pa me je račun za
stroške telefona, na katerem
je bil impulz obračunan po
12,99 sit. Tako me je klic na
številko 988 stal 285,89 sit,
klic v Ljubljano pa samo
90,96. Zakaj tolikšna razlika
med ceno impulza v bolnišni-
ci in ceno impulza, če kličem
od doma? Slednjega namreč
Telekom zaračunava po 3,54
sit. Ne znam si razlagati, za-
kaj v bolnišnici zaračunavajo
ceno impulza, ki je kar za
okoh 300 odstotkov višja od
Telekomove. Si pri nas lahko
cene vsakdo po mili (svoji)
volji izmišlja? Odgovorne v
celjski bolnišnici naprošam,
da mi zgoraj opisano poveča-
nje obrazložijo.
RADO AMBROŽ.
Celje
Na obisku pri
rojaicih v
Benešici
Sloveniji
Na pobudo članov PD Celje
in nekaterih članov celjske
podružnice SSK. konference
za Slovenijo, smo se na letoš-
nji velikonočni ponedeljek
odpravili z dvema avtobuso-
ma na dolgo pot v Beneško
Slovenijo. Glavni pobudnik in
organizator izleta ter pohoda
na Viškorško goro (Montea-
perta) v dolini reke Ter (Tor-
re) je bil inž. Tone Primožič.
Član celjske podružnice SSK
Peter Simonitti je predlagal,
da se izleta v Beneško Sloveni-
jo udeleži tudi nekaj članov
celjskega odbora SSK, da bi
tako navezali stike z našimi
rojaki v dolini reke Ter.
Zgodaj zjutraj 24. aprila
smo se odpeljali iz Celja. Pot
nas je vodila preko Ljubljane
in Kranja do mejnega prehoda
v Ratečah in naprg do Trbiža.
Vodja izleta inž. Primožič
nas je v avtobusu izčrpno sez-
nanil s ciljem poti. Planinci
naj bi se v gornjem toku reke
Ter odpravili na pohod preko
dolgega grebena Viškorške go-
re (šest ur dobre hoje). Začelo
je deževati, česar se pohodni-
ki niso ravno razveselili.
Ko smo zapuščali Trbiž nas
je Peter Simonitti opozoril na
zanimivo kamenje rdečkasto
rjave barve v gornjem toku
Ziljice. O teh kamnih je do-
mačinka, pesnica Marina Cer-
netig napisala pesem v nadiš-
kem narečju z naslovom Ka-
mani (Kamni).
Del udeležencev izleta, ki
smo ostali v avtobusu, je na-
daljeval vožnjo ob reki Ter,
kjer smo čakali planince, da
se vrnejo s pohoda. Močni
občasni nalivi so nas ovirali
pri ogledu pokrajine. Tudi
naš požrtvovalni kulturni ani-
mator Peter je že v avtobusu
spregovoril o boju Beneških
Slovencev za svoje narodne,
kuhurne in poUtične pravice.
Opozoril je, da se bomo na
pokopališču v Viškorši (večja
vas ob vznožju Viškorške go-
re) poklonili spominu narod-
no zavednega domačina z
imenom Artur Blasutto. Kot
duhovnik slovenskega rodu
je bil izpostavljen trdemu
ravnanju s strani politične, v
času fašistične vladavine pa
tudi cerkvene oblasti, ki mu
je zaradi zvestobe svojemu
narodu odvzela pravico
opravljati duhovniški poklic.
Videmski škof mu je sprego-
voril besede zahvale šele na
dan pogreba 17. septembra
1994. Viškorša pri Tuipani je
njegovo poslednje bivališče.
Zato smo tam poiskali njegov
grob in nanj položili dva šop-
ka rož, ovita s slovenskim
trakom. Peter Simonitti je
spregovoril o življenju in de-
lu pokojnika, ki je do svoje
smrti ostal zvest slovenske-
mu narodu.
Po vrnitvi s šesturnega gor-
skega pohoda smo z našimi
planinci poiskali nečaka po-
kojnega duhovnika Artura
Blasuta. Povedal nam je nekaj
zanimivosti iz življenja svoje-
ga strica (seveda v slovenskem
jeziku). Ker se stric ni hotel
odpovedati slovenskemu na-
rečju v cerkvi, so ga preganjali
in poniževali. Don Artura je
obsodila demokrščanska vla-
davina in cerkvena oblast.
Vzeli so mu župnijo in ga
upokojili, ko je imel 43 let.
Na dan pogreba mu je sprego-
vori duhovnik Renzo Calliga-
ro v slovenskem tipanskem
narečju.
Že proti večeru smo se sre-
čali z domačinom prof. dr.
Vilijemom Černojem, ki nas
je že pričakoval. Štiri pred-
stavnike SSK in planince je
sprejel v svojem stanovanju in
nam postregel s kavico. Vsa-
kemu od nas (Simonitti, Pri-
možič. Zabukovšek in Hriber-
šek) je poklonil knjigo ma-
šnih beril za cerkve terskih
dolin (120 strani).
Ogledali smo si tudi sloven-
ski etnografski muzej in za-
ključili naše prijateljevanje na
njihovi velikonočni priredi-
tvi. Polni lepih vtisov smo se v
poznih nočnih urah vrnili v
Celje.
Prof. DANE HRIBERŠEK.
Celje
Domovina, ti si
kakor mati
Dom. domovina, kako mi-
la, kako sladka beseda! In ka-
ko neizmerno osrečujoča je
zavest, da nismo več pod tujo
streho, temveč imamo svoj
lastni dom - lastno hišo -
svojo državo in tako nismo
več najemniki, ampak smo na
svojem. Dolga in vijugasta je
bila pot. da so se izpolnile
želje in hrepenenja mnogih
rodov, a prav naša generacija
je imela srečo in čast to doži-
veti.
Boleči in grenki so spomini
na čase, ko so slovenski fantje
služili vojsko tujim gospodar-
jem. krvaveli za tuje interese.
Tako je bilo v Avstroogrski in
potem tudi v prvi in drugi
Jugoslaviji. Žalosten je spo-
min na čase, ko je bil naš
slovenski jezik v vojski in tudi
sicer zaničevan, zatajevan in
preziran. Nekateri so nas ime-
li za podalpske Hrvate, drugi
za severno provinco; nekateri
pa so nas enostavno podili na
Dunaj in v Filadelfijo. Dejan-
sko pa smo bili kot molzna
krava Beogradu. Nekateri - žal
hčere in sinovi Slovenije - pa
so prerokovali, da bomo mo-
rali jesti travo, če se osamos-
vojimo.
S teboj, domovina moja.
delim veselje in srečo, pa tudi
bolečino; bolečino, ker te ne-
kateri tvoji sinovi in hčere
nimajo radi, ker ti niso hva-
ležni in se te celo sramujejo.
Ker nimajo narodne zavesti
in ponosa, ne bodo izobesili
zastav v počastitev tvoje deve-
te obletnice rojstva - Dneva
državnosti, ampak bodo pre-
zirljivo gledali na tiste, ki te
ljubimo. Paradoks pa je v
tem, da te. domovina moja,
nimajo radi prav tisti tvoji
sinovi in hčere, ki so od tebe
prejeli največ materialnih
dobrin. To so ljudje, ki živijo
v materialnem izobilju, ker
so si ob razpadu Jugoslavije,
v tranzicijski zmedi in prido-
bitniškem pohlepu, prilastni-
nili večino tvoje in naše skup-
ne imovine. Neokusno in bo-
leče je, da prav ti tvoji bogati
sinovi s prstom kažejo na dru-
ge, češ da so drugi krivi za
socialne razlike in krivice.
Ampak, domovina moja. ti si
kakor mati; vse svoje sinove
in hčere , zveste in manj zve-
ste, ljubiš in sprejemaš ena-
ko, kot mati ljubi in sprejema
vse svoje otroke, dobre in
manj dobre.
Beseda domovina vsebuje
vso idiliko slovenske zemlje,
okrašene z znamenji in sim-
boli kulture in vere njenih
hčera in sinov, kot tudi vso
kulturno in krščansko dediš-
čino naroda.
Zato s ponosom reči smem:
Slovenec sem!
IVAN GLUŠIČ,
'	Mozirje
Vode, vode
Pravijo: »Ozaveščajte, pa bo
živalim bolje!« Ker pa varstve-
niki živali to počenjamo že
desetletja, je vedno bolj očit-
no. da slovenska javnost za to
nima posluha, še najmanj pa
slovenski tiskani in elektron-
ski mediji, ki nočejo najti časa
in volje, da bi javnosti opozo-
rili: »Poskrbite v tej vročini
tudi za živali, oskrbujte jih s
pitno vodo. premeščajte jih v
senco!« Shšimo pa. da je treba
ohladiti avtomobile in si pri-
voščiti dovolj hladne osvežil-
ne pijače. Bi bilo kaj narobe,
če bi dodali: »pa ne pozabite
na živali«.
Mnoga pisma, telefonski
klici in ustna sporočila doka-
zujejo, da pri nas žival še ved-
no ni vrednotena kot živo bitje
in da z njo lahko vsakdo rav-
na, kot hoče, torej jo tudi
trpinči. Poznam primere, ko
skrbniki puščajo pašno živino
na prosto, vendar ne poskrbi-
jo za to, da se bo imela kje
napojiti. Še huje je, če je živi-
na v ogradi in nima možnosti,
da bi počivala v senci. Pravkar
pa sem izvedela za primer
(okolica Kamnika) prosto
puščenih krav; živina nima ne
pitne vode, tla so brez bilke
trave, živina grize suho blato,
da so senci (drevje) niti ne
govorim. Zelo so prizadeti tu-
di psi čuvaji na kmetijah, ki so
celo na prekratkih verigah, z
žico okoli vratu in polni klo-
pov. Posode za vodo so praz-
ne, izsušeni psi pa ves dan na
žgočem soncu. Tudi ptice iš-
čejo vodne vire, dobro delo
bomo storili, če jim bomo
nastavili plitve posode z vodo.
seveda ne na mestih, ki so
dosegljiva mačkam.
Lastnikom tako mučenih in
ogroženih živali je treba za-
groziti s sankcijami, jih nad-
zorovati. kršitve pa kaznovati.
Slovenski zakon o zaščiti živa-
li (Ur. list 98. člen 7) nalaga
skrbnikom, da svojim živa-
lim, poleg hrane, zavetja itd.,
zagotovijo tudi vodo. Kazen
za neupoštevanje tega zakon-
skega določila je 50 tisoč to-
larjev za vsak ugotovljeni pri-
mer.
Obračam se na izletnike,
dopustnike in na vse ostale, ki
uživajo lepote narave, da se
ozrejo tudi tja, kjer se zadržu-
jejo živali, zaznane primere
mučenja pa prijavijo območni
policijski postaji ali veterinar-
skemu inšpektorju.
LEA EVA MUELLER,
svetovalna direktorica v
svetovni zvezi za varstvo
živali. London
Nepozabno
sobotno
doživetje
Vodilni v domu upokojen-
cev v Šmarju pri Jelšah so se
tudi letos spomnili na nas sta-
novalce skupin za samopo-
moč in nam pripravili lep ju-
nijski izlet, združen s sveto
mašo.
V sončnem popoldnevu smo
se pred domom posedli v avto-
bus in kombi. z nami so poto-
vale vse voditeljice skupin za
samopomoč, socialna delavka
gospa Carmen in gospod di-
rektor ter medicinski tehnik
Ferdo, medicinska sestra Ma-
rina, negovalke Ksenija. Slavi-
ca in Špela ter hišnik Roman,
ki je bil vzoren šofer domske-
ga kombija.
Cilj našega izleta je bila
Kostrivnica in bližnji Boč. V
Kostrivnici smo se udeležili
svete maše. darovane upoko-
jencem. potem pa so nas v
kostrivniškem društvu upo-
kojencev bogato pogostili.
Na Boči nas je pričakal naš
stari znanec muzikant gos-
pod Pajk, v planinski koči pa
so nam postregli z odlično
gobjo juho. Potem smo ob
vinski kapljici zapeli in
vzdušje je bilo na višku.
Vmes so bile šaljive družabne
igre, ki si jih je izmislila de-
lovna terapevtka Franja. V
dom v Šmarje smo se vrnili
vedro razpoloženi in duševno
okrepljeni.
Iskrena hvala vsem, ki so
nam omogočili ta lep izlet, ki
ga ne bomo nikoli pozabili.
Osamljenim in bolnim lju-
dem, ki smo v jeseni življenja,
takšne pozornosti veliko po-
menijo.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Mladi Celjani s
predstavo na
Stadtfestu
Običajno se na dogodke, ki
so za nami, gleda zelo pozi-
tivno, če je kaj negativnega,
pa se hitro pozabi. So pa tudi
dogodki, ki so samo pozitiv-
ni.
Prejšnji konec tedna je bila
nemška gledališka skupina
Poslovno-komercialne šole
Celje v Schvvaebisch Gmuen-
du, mestu oddaljenem 60 ki-
lometrov od Stuttgarta, na-
stopila pred mešano sloven-
sko in nemško publiko ter
tam pokazala, kaj zna. Dogo-
dek je bil organiziran v okvi-
ru mednarodnih dni mestne-
ga praznika (Stadtfesta).
Mlade igralce je v prostorih
Predigera v imenu mestne
uprave toplo pozdravil gos-
pod Schaedel. Poudaril je
pomembnost takšnih stikov
in sploh stikov med različni-
mi kulturami, ki širijo ob-
zorja in povečujejo strpnost,
še posebej med mladimi. Po-
tem je gledališka skupina
odigrala skrajšano verzijo
tragikomedije F. Duerren-
matta Obisk stare dame (Der
Besuch der alten Dame), ki
je bila zelo toplo sprejeta,
sledila pa je kratka predsta-
vitev Slovenije. Na koncu ze-
lo uspešne prireditve so bili
gostje pogoščeni s pijačo in
tipičnimi slovenskimi jed-
mi. ki so jih pripravili člani
slovenskega kluba Zlatorog.
Dogodek so spremljali tudi
tisk in regijske radijske po-
staje. Dijaki so si lahko ogle-
dali mesta Schvvaebisch
Gmuend. Stuttgart in Prien
ob jezeru Chimsee.
Povabljeni so tudi za pri-
hodnje leto, saj načrtujemo
predstavo, za katero bodo
scenarij napisali dijaki pod \
mentorstvom profesorice |
nemščine Silvije K. Tintor in '
gospoda Štefana Lettnerja. ;
Ob tako prijetnem srečanju i
nam bodo v najlepšem spo- t
minu ostali odločna nemška
organizacija in finančna
podpora ter neverjetna go- ;
stoljubnost tam živečih Slo-
vencev. posebej gospoda An-
tona Imenška, ki nas je dobe-
sedno razvajal z dobrotami
iz njegove kuhinje. Velika
hvala tudi celjskemu županu
gospodu Bojanu Šrotu, ki je
dogodek finančno podprl,
ter vodstvu Poslovno-komer-
cialne šole Celje, posebej
gospe ravnateljici mag. Maji
Krajnc, brez katere uspešne-
ga obiska ne bi bilo mogoče
uresničiti.
SILVIJA KAHVEDŽIČ
TINTOR,
prof. nemščine na Poslovno-
komercialni šoli Celje
zahvale-
pohvale
Hvaležni za
posluh
Program dela Društva de-
lovnih invalidov Celje obsega
tudi reševanje socialne in
zdravstvene problematike čla-
nov društva, zato so naše misli
vedno usmerjene k skrbi, ka-
ko jim, poleg socialne pomo-
či, omogočiti tudi lajšanje
zdravstvenih tegob. Tako smo
se obrnili na zdravilišča na
Dobrni, v Laškem, Atomskih
Toplicah in na Forum terme v
Rimskih Toplicah in jih za-
prosili, da nam omogočijo na-
kup vstopnic za kopanje po
znižanih cenah. Povsod smo
naleteli na posluh in razume-
vanje, zato se navedenim
zdraviliščem oziroma ter-
mam v imenu društva, pred-
vsem pa članov, ki bodo kori-
stili odobrene popuste, iskre-
no zahvaljujemo.
KRISTINA KITANOVSKA,
DDl Celje
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
nočne
cvetke
•	v sredo, 21. junija dopold-
ne, sta se na cesti v Zvodnem
grdo gledala in se med gla-
snim prepirom zmerjala Jožef
P. in Vincenc Č. Umirili so ju
šele policisti, ki so na kraju
prepira izvedeli, da so bili
zanj krivi purani.
•	V sredini hudi pripeki, ki je
zajela tudi Štore, je Peter H.
napadel svojo prijateljico Ivan-
ko. Pri sodniku za prekrške
mu sklicevanje na vročino ne
bo kaj dosti pomagalo.
•	Gospa, ki stanuje blizu biv-
šega Barflya, v sredo ponoči
ni mogla zatisniti očesa. Za to
je krivila fante, ki so po ko-
leščkih drveli po bližnjem po-
ligonu in, kot je povedala de-
žurnemu policistu, povzroča-
li neznosen hrup. Patrulja je
šla do skateparka, deskarji in
rolkarji pa so bili poslušni in
šli domov spat.
•	V četrtek malo po polnoči je
bilo pred Zamorčkom nevz-
držno. Tam se je šopiril in
razgrajal pijani Gregor R., ki
je svoje početje okronal z raz-
bitjem šipe na lokalu.
•	V petek, 23. junija dopold-
ne so morali Štorovčani po-
slušati Toneta F. in Jako K., ki
sta bila zelo glasna in se sploh
za javni kraj nedostojno obna-
šala.
•	V nedeljo ponoči Dragutin
M. spet ni mogel iz svoje kože.
Spet je pretepel svojo ženo,
spravil pa se je tudi na njenega
sina, ker jo je branil pred
nasilnežem.	M.A.
Pogin rib
Občani so 22. junija do-
poldne opazili, da sta potoka
Hudinja in Voglajna močno
onesnaženi, ter da so v vodi
poginule ribe.
Pri ogledu so onesnaženje
potoka Hudinja zaznali tudi
policisti ter dva inšpektorja,
onesnažena voda pa je prite-
kala iz jaškov Cinkarne Celje,
kjer so čistili industrijski ka-
nal. Do pogina rib naj bi prišlo
zaradi nizkega vodostaja, ni
pa izključena možnost, da je
na pogin vplivala tudi snov, ki
je iztekala v potok. Gmotna
škoda znaša približno 1 mili-
jon tolarjev, krivda pa bo'zna-
na, ko bo opravljena analiza
vzorcev vode.	M.A.
Nesreča z go-cartom
Na prireditvene prostoru pred športno dvorano v Sloven-
skih Konjicah se je 25. junija popoldne pripetila nesreča z
lažjimi posledicami.
Okoli 18.10 ure se je z go-cart vozilom vozil 19-letni Matjaž L.
iz Tepanja, ki je v ostrem ovinku steze, zaščitene z gumami,
zapeljal čez gume ter najprej trčil v gledalca Huberta M. iz
Radovljice, za tem pa v 11-letnega Denisa B. iz Slovenskih
Konjic. Zaustavil se je, ko je trčil v poligon za rolarje. Oba
gledalca sta bila lažje ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 50
tisoč tolarjev.	M.A.
Praznik policistov
Dan slovenske policije, ki
je 27. junija, je v torek praz-
novalo več kot 8 tisoč delav-
cev, zaposlenih v policiji ši-
rom po Sloveniji. Delavci PU
Celje so letos svoj praznik
obeležili v Šmarju pri Jelšah.
Slavnostna akademija, obo-
gatena s kulturnim progra-
mom, je bila 23. junija v šmar-
skem domu kulture, kjer je
celjske policiste in ostale ude-
ležence sprejel, pozdravil in
pogostil šmarski župan Jože
Čakš.
To je bila tudi priložnost, da
so zaslužnim delavcev Policij-
ske uprave Celje podelili zlata,
srebrna in bronasta odličja.
Zlati znak, to najvišje priz-
nanje, sta prejela Boris Dolni-
čar in Bernard Petanjek.
Srebrni znak so prejeli: Mi-
lan Es, Janko Goršek, Janko
Kolar, Igor Kos, Ivo Kos, Roza-
lija Veniger in Franc Vuk.
Bronasti znak pa so preje-
li: Anton Acman, Edi Baum-
kirher, Vladko But, Franc Fon,
Marijan Jelenko, Bojan Ku-
har, Mitja Miklavžič, Dragica
Petrovič, Dušan Polenšek, Vojko
Safran, Boris Verdnik in Mi-
ran Zorko.
Zunanji sodelavci, ki so pre-
jeli bronasto odličje, pa so
bili: Darinka Pavletič-Loren-
čak, Martin Šolinc in PGD
Steklarne iz Rogaške Slatine.
Ob prazniku slovenske poli--
cije je 26 delavcev PU Celje
prejelo pisna priznanja, ta pa
so jim izročili v posameznih
matičnih enotah.	M.A.
Na čelu PU Celje je Edo Mlačnik
Z odhodom Dušana Mohorka v Ljubljano - postal je
direktor Uprave kriminalistične službe - je notranji minister
dr. Peter Jambrek pooblastil Eda Mlačnika, dosedanjega
načelnika Operativno komunikacijskega centra in direktor-
jevega namestnika, za vodenje Policijske uprave Celje.
M.A.
minikrimici
Ukradel prikolico
V noči na 20. junij je nezna-
ni storilec iz lesene ute pri
stanovanjski hiši v Bregu pri
Polzeli ukradel avtomobilsko
prikolico TPV Amigo, z reg.
tablico CE 10-05S. Lastnik Jo-
že M. je oškodovan za okoli
80 tisoč tolarjev.
Izginili gorski
kolesi
v času od 12. do 20. junija je
nekdo vlomil v opuščeno skla-
dišče v pritličju stanovanjske
hiše v Šoštanju, od koder je
odpeljal gorsko kolo Scott, tem-
no modre barve, in gorsko ko-
lo Wiler, svetlo modre barve.
Jolanda J. je oškodovana za
približno 200 tisoč tolarjev.
Kolo pred šolo
v sredo, 21. junija popold-
ne, je pred osnovno šolo v
Slovenskih Konjicah počivalo
nezaklenjeno športno kolo
Wheelere 2000CZX, modre
barve z rumenimi amortizer-
ji. Da je nezaklenjeno, je opa-
zil neznani storilec, ki je kolo
ukradel, lastnika Jerneja P. pa
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Prost vstop
v sredo, 21. junija zvečer, je
nekdo vstopil v stanovanje v
Gosposki ulici v Celju, ki je
bilo odklenjeno. S police v
sobi je ukradel črno žensko
torbico, v kateri je bil foto-
grafski aparat Canon, potni
list, bančna knjižica in kartica
zdravstvenega zavarovanja.
Lastnica Valerija K. je oškodo-
vana za okoli 50 tisoč tolarjev.
Kapelici na udaru
v noči na 21. junij se je
neznani storilec zagledal v ka-
pelico v Cerovcu, ki je bila
odklenjena. Iz notranjosti je
ukradel lesen kipec Marije, ki
je bil pred kratkim restavri-
ran. Lastnica Milena K. je oš-
kodovana za okoli 60 tisoč
tolarjev.
V	noči na 26. junij pa se je
nekdo lotil kapelice v Hudinji
pri Vitanju. Na njej je razbil
steklo, lastnico Kristino K. pa
oškodoval za približno 40 ti-
soč tolarjev.
Tatvina orodja in
voza
v času od 21. do 22. junija je
neznani storilec vlomil v gos-
podarsko poslopje na Prušni-
kovi ulici v Vojniku, last Lud-
vika P. Ukradel je več kosov
starega kmečkega orodja in
kmečki voz. Lastnik je oško-
dovan za približno 100 tisoč
tolarjev.
Vabljive kleli
V	noči na 22. junij je nekdo
vstopil v odklenjen kletni pro-
stor v stanovanjskem bloku v
Trubarjevi ulici v Celju. Ukra-
del je kolo z motorjem To-
mos, ročni električni rezkal-
nik Black&Decker in električ-
ni brusilnik iste znamke. Last-
nik David B. je oškodovan za
okoli 120 tisoč tolarjev.
V	minulih dneh je nekdo
vlomil v kletni prostor v sta-
novanjskem bloku v Škapino-
vi ulici v Celju. Andriji P. je
ukradel prenosno motorno ko-
silnico Stihi in ga oškodoval
za okoli 70 tisoč tolarjev.
Preplezal ograjo
v noči na 22. junij se je nekdo
potrudil in preplezal ograjo na
deponiji Dinosa v Slovenskih
Konjicah. Ukradel je približno
200 kg medeninaste žice, vred-
ne okoli 40 tisoč tolarjev.
stroj po delih
v podjetju Sevs d.o.o. na
Mariborski cesti v Celju so
prejšnji teden ugotovili, da je
z njihovim strojem za izdelo-
vanje betonskih izdelkov ne-
kaj narobe. Nekdo se je stroja
lotil tako, da je postopoma, v
daljšem časovnem obdobju,
odmontiral in ukradel več vi-
talnih delov. Lastnik podjetja
Robert Š. je oškodovan za prib-
ližno 800 tisoč tolarjev.
Iskal denar
v četrtek, 22. junija popold-
ne, je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo Na travni-
ku na Ljubečni. Poiskal in okra-
del je 30 tisoč tolarjev denar-
ja, last Štefanije K.
Kitajci in Kurdi
V torek, 20. junija zjutraj, je
policijska patrulja, na avtoce-
sti v bližini Šentruperta, opa-
zila parkiran priklopnik. Pri
kontroli so ugotovili, da se v
njem nahaja 22 oseb, držav-
ljanov Kitajske, ki so v Slove-
nijo prišli ilegalno.
Dva dni za tem pa so na
Vranskem policisti ustavljali
kombi zagrebške registracije,
ki je na znak policije nadalje-
val vožnjo s povečano hitrost-
jo. Voznik se je ustavil v Ločici,
kjer je vozilo zapustil in peš
pobegnil. V kombiju so potem
odkrili 30 tujcev-ilegalcev, Kur-
dov iz Turčije.	M.A.
Učenje in trening za
varno vožnjo
Drugič zapored je celjska
policijska uprava pripravila
trening varne vožnje, name-
njen predvsem mladim voz-
nikom motornih koles in ko-
les z motorjem.
Učna ura varne vožnje na
dvokolesnikih na motorni po-
gon je bila v ponedeljek na
poligonu na Ljubečni. Udelež-
ba je bila slabša kot lani, in to
kljub nenehnim opozorilom po-
licije, da se število nesreč, v
katerih so udeleženi vozniki te
kategorije, ves čas veča ter da
sta za varno vožnjo potrebna
znanje in spretnost. »S to akci-
jo smo želeli voznike seznaniti
z nekaterimi tehnikami vož-
nje, kar bi jih lahko v morebit-
nih kritičnih trenutkih obvaro-
valo pred nesrečo oziroma pred
njenimi posledicami,« je v ča-
su vaje povedal Karol Turk,
inšpektor v uradu uniformira-
ne policije PU Celje.
Približno deset udeležencev
vaje varne vožnje se je v pone-
deljek seznanjalo predvsem s
tehnikami pri ustavljanju vo-
zila (npr. kako ga v trenutku
ustaviti, če bi nenadoma na-
leteli na oviro) ter s pravil-
nim zaviranjem, to pa pome-
ni, sinhronizirano uporabo
obeh zavor, najprej sprednje,
takoj za tem pa zadnje. Ude-
leženci vaje za varno vožnjo
so lahko izvedeli veliko ko-
ristnega, kar jim bo nedvom-
no v pomoč, ko se bodo poda-
li v promet in se srečevali z
neštetimi nevarnimi situaci-
jami, ki se jim je z znanjem in
spretnostmi mogoče izogniti
in preprečiti posledice, ki so
v tej kategoriji vozil zelo hu-
de. Samo v drugi polovici
junija sta se na Celjskem pri-
petili dve nesreči, v katerih
sta življenje izgubila dva mla-
da motorista, sopotnik v ne-
sreči v Celju in voznik v ne-
sreči v Podvinu pri Žalcu.
M. AGREŽ
Foto: SHERPA
Z znanjem in spretnostjo si je mogoče tudi rešiti življenje.
Podrl se je oder
v petek, 23. junija zvečer, se je na Stanetovi ulici v Celju
zrušil gradbeni oder, dolg 12 in visok 6 metrov.
Oder, ki se je podrl, je bil postavljen ob stanovanjski hiši,
na srečo pa ni bil ranjen nihče od mimoidočih. Je pa bila
poškodovana tamkajšnja ulična svetilka. Gmotna škoda
znaša približno 100 tisoč tolarjev.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Branko Stamejčič.
Poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 24.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-60M06900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.

Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič.
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUi
Odgovorna urednica;
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, >
Vesna LejiČ, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo)'.
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: VaUer Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRONIKA
31
Zakaj je to storila?
Rodila in umorila dva otroka - Zgrožena javnost obsoja, ker ne more razumeti - O krivdi bo presojalo sodišče
Dveh detomorov je osum-
ljena 30-letna Marija Žaler
iz Tlak pri Rogatcu. Prvega
novorojenca naj bi umorila
leta 1998, drugega sredi le-
tošnjega junija. Oba je zako-
pala na domačem dvorišču.
Majhna kmetija v Tlakah. V
hlevu krava, v svinjaku praši-
či, po dvorišču vse polno ko-
koši, piščancev ter mačk in
pravkar skotenih muc. V majh-
ni hiši živijo štirje: mož in oče
Anton, njegova žena Marija,
ki jo vsi kličejo Minka, in
njuna dva otroka, šestletna Bar-
bara, ki bo šla jeseni v prvi
razred devetletke, in leto dni
mlajši Sandi. Po hiši sta red in
čistoča, kot ju je pač mogoče
vzdrževati ob številnih kmeč-
kih opravilih in garanju od
ranega jutra do noči. Sicer pa
družina težko živi. Anton si
služi plačo z javnimi deli, ti-
stimi najslabše vrednotenimi,
nekaj primakne socialna, vse
ostalo je odvisno od rok, ki
morajo biti zelo pridne, da se
da preživeti. »Zelo je garaška,
vsako jutro smo jo videU dela-
ti okrog hiše, delala je ves dan.
In nismo opazili, da bi bila
noseča, delati je morala tudi
tisti dan, ko je rodila. Sicer pa
z njo nimamo kakšnih tesnej-
ših stikov, je bolj vase zaprta«
smo izvedeli od najbližje so-
sede. Potem se je na sosed-
njem dovozu ustavilo reševal-
no vozilo, iz njega je stopila
ženska drobne postave in sto-
pila na dvorišče in v hišo.
Prišla je iz bolnišnice, kjer
so ugotovili, da je zelo slabo-
krvna. Kaj bi ne bila, v minu-
lih dneh je izgubila veliko kr-
vi. Otroka sta ji planila v ob-
jem in se stiskala k njej. Bilo
ju je strah, da jo spet kdo
odpelje, da bo hiša spet polna
neznanih ljudi, ki so kar na-
prej nekaj spraševali, hodili
okrog hiše in kopali po dvoriš-
ču. Pred nami je bila podoba
ljubeče matere dveh otrok, ki
sta nanjo zelo navezana. Po-
tem pa jo prav previdno vpra-
šamo o dejanju, ki ga je stori-
la, ne glede na to, kakšne so
bile resnične okoliščine. Žen-
ska, ki deluje otopelo in zlo-
voljno obenem, v trenutku vsta-
ne, odvrne, da se o tem z nami
ne bo pogovarjala, in odide v
sosednji prostor. Otroka pa v
jok, k sebi ju stisne in tolaži
oče, pri mizi nemo in zaskrb-
ljeno sedi njegova tašča, ki
tudi ne more verjeti.
Ni si upal vprašati
Anton Žaler nam pove, da
je vedel za obe nosečnosti, da
je žena obakrat do konca tež-
ko fizično delala, pa se je
najbrž med dvigovanjem kak-
šnega težkega tovora zgodilo,
da je splavila. Mu ni povedala,
kaj se je zgodilo? »Veste, že pet
ali šest dni nazaj se je žena
zelo slabo počutila, v trebuhu
jo je zvijalo, zvečer je šla spat,
zjutraj pa mi tudi ni ničesar
povedala. Ko sem opazil, da
nima več trebuha, je nisem
upal vprašati, kaj se je zgodi-
lo, ker bi bila preveč huda.
Tudi pozneje je nisem nikoli o
tem spraševal, ne prvič in ne
drugič. Veste, jaz sem si želel
še enega otroka...« je prav na
tiho govoril, da bi ga žena ne
slišala. Ko se je vrnila v kuhi-
njo, sta ji otroka spet sedla v
naročje in močno jo je zaskr-
belo, če ni morda zamudila
sestanka v šoli, na katerega so
jo povabili pred hčerkinim
vstopom v devetletko. Na Bar-
barinem trebuščku je opazila
drobcene pikice in spet jo je
zaskrbelo, če ni kaj hudega.
Vprašanje, ki si ga je večkrat
zastavila, pa je bilo: kdo jo je
prijavil? Njen mož pa se nika-
kor ni mogel sprijazniti s tem,
da so ponj prišli policisti, ga
odpeljali na carino in na poh-
cijsko postajo ter ga tam zadr-
žali večino dneva. »Vsaj toliko
bi lahko bili pošteni, da bi mi
povedali, zakaj me zadržuje-
jo,« se je vznemiril.
Marija Žaler je nekaj dni
močno krvavela, zato se je v
sredo zjutraj odpravila v Ce-
lje k zdravniku. Ta je kar
takoj ugotovil, da je ženska
pred kratkim rodila, kar je
ona zamolčala. Kot mu vele-
va dolžnost, je ginekolog o
tem obvestil organe pregona,
seznanjeni so bili tudi v cen-
tru za socialno delo, kjer dru-
žine Žaler niso nikoli obrav-
navali, ker tudi ni bilo razlo-
gov za to niti kakršnih koli
namigov, da bi bilo v družini
kaj narobe.
V sredo, 21. junija dopold-
ne, so bih o domnevnem deto-
moru obveščeni policisti in
kriminalisti PU Celje. Sledila
je preiskava v Tlakah, pri og-
ledu kraja domnevnega deto-
mora sta sodelovala preisko-
valni sodnik in okrožni držav-
ni tožilec. V kratkem bodo
znani izsledki sodne obdukci-
je. Marija Žaler je zdaj osum-
ljena, da je storila dva deto-
mora. Zoper njo je že podana
kazenska ovadba na tožilstvo,
najtežje delo bodo morali opra-
viti sodniki, ko se bo začela
glavna obravnava. Javnost si
sme vzeti pravico, da v grešni-
ka meče kamenje, sodišče se
mora do resnice in pravice
dokopati v postopku, ki je v
takšnih primerih še posebej
zahteven in občutljiv.
MARJELA AGREŽ
V očetovem varnem zavetju.
Otroci so srečni, ker lahko hitro pozabijo.
Letopis PU Celje
Pred kratkim je izšel Letopis
Policijske uprave za leto 1999, ki
so ga pripravili v PU Celje, izdalo
pa ga je Ministrstvo za notranje
zadeve R Slovenije. Na 44 stra-
neh letopisa je predstavljena
organiziranost celjske uprave,
nanizani so vsi pomembnejši
lanski dogodki, letopis pa zaje-
ma tudi za delo policije pomem-
bne zakonodajne spremembe
ter statistični pregled podatkov
in oceno varnostnih razmer v
letu 1999 po posameznih po-
dročjih dela.	MA
Radarske kontrole bodo...
•	v petek, 30. junija dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na avtocestnem križu (poostren
nadzor),
•	v soboto, 1. julija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Žalca,
•	v nedeljo, 2. julija dopoldne, na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Laškega,
•	v ponedeljek, 3. julija dopoldne, na celotnem območju
regije, popoldne pa na območju Žalca,
•	v torek, 4. julija dopoldne, na območju Šentjurja pri
Celju, v popoldanskem času pa na območju Celja,
•	v sredo, 5. julija dopoldne, na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Mozirja in
•	v četrtek, 6. julija dopoldne, na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Šentjurja pri Celju.
prometnenezgode
Smrtna V Podvinu
V	križišču lokalnih cest,
zunaj naselja Podvin, se je v
Četrtek, 22. junija zjutraj,
pripetila nesreča s smrtnim
izidom.
Franci P. (26) iz Mozirja je
vozil gradbeni stroj-rovoko-
pač iz smeri Ložnice pri Žalcu
proti križišču z lokalno cesto,
zunaj naselja Podvin. V tre-
nutku, ko je voznik gradbene-
ga stroja zavijal na levo, je iz
žalske smeri pripeljal voznik
motornega kolesa, 27-letni Da-
mijan L. iz Jakoba pri Šentjur-
ju. Motorist je trčil v desni
bok delovnega stroja, padel,
pri tem pa še s čelado podrsal
po odbijaču tovornega vozila,
s katerim je pred križiščem
stal 31-letni Tomaž F. iz Gro-
suplja. Voznik Damijan L. je
utrpel tako hude telesne poš-
kodbe, da je umrl na kraju
nesreče.
Zavijal, trčil
V	Četrtek, 22. junija zju-
traj, se je v Sodni vasi pripe-
tila nezgoda, v kateri sta te-
lesne poškodbe utrpeli dve
osebi, ena hude. Gmotna ško-
da znaša okoli 400 tisoč to-
larjev.
Jožefa D. (51) iz Šmarja pri
Jelšah je vozila osebni avto-
mobil po lokalni cesti iz smeri
Svete Eme, v križišču z regio-
nalno cesto v Sodni vasi pa je
zavijala na levo v smeri Podče-
trtka. Takrat je iz te smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 50-letni Anton Ž. iz
Drenskega rebra, vozili pa sta
trčiU. V nesreči je voznica Jo-
žefa D. utrpela lahke telesne
poškodbe, hudo poškodovana
pa je bila sopotnica v vozilu
Antona Ž., 77-letna Marija V.
iz Kozjega.
Smrtna V Velenju
Na glavni cesti Vinska Go-
ra - Velenje se je v soboto, 24.
junija ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
ena pa je utrpela lahke tele-
sne poškodbe. Na vozilih je
nastalo za približno poldru-
gi milijon tolarjev gmotna
škode.
Ivan N. (31) iz Pake pri
Velenju je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Vinske Gore
proti Velenju. Ko je pripeljal
pred naselje Velenje, je v bla-
gem desnem ovinku nenado-
ma zapeljal na levo na nas-
protni vozni pas, takrat pa je
iz nasprotne smeri (kot prvi v
koloni vozil) pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 19-letni
Maksimiljan J. iz Topolšice, v
katerega je voznik Ivan N. tr-
čil s sprednjim delom vozila.
To vozilo je odbilo na desno,
mimo njega pa je peljalo dru-
go vozilo v koloni, nakar je
bočno trčilo v tretje vozilo, ki
ga je vozil 43-letni Ivan B. iz
Velenja. Voznik Maksimiljan J.
je utrpel lahke telesne poškod-
be, Ivan B. hude, za Ivana N. pa
je bilo trčenje tako usodno, da
je umrl na kraju nesreče.
Na spolzkem
vonscu
Zunaj naselja Šoštanj se je
v soboto, 24. junija ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri se
je hudo telesno poškodoval
voznik motornega kolesa.
Gmotna škoda na vozilu zna-
ša okoli pol milijona tolar-
jev.
Mladen F. (40) iz Šentjurja
pri Celju je vozil motorno ko-
lo Vamaha YZF R1 iz smeri
Šoštanja proti Velenju. Zunaj
naselja Šoštanj je pripeljal v
ostri desni nepregledni ovi-
nek, pri tem pa je vozilo na
mokrem vozišču zdrsnilo. Pri
padcu in trčenju v robnik se je
Mladen F. hudo telesno poš-
kodoval.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti v naselju
Dolenja vas se je v nedeljo,
25. junija zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi, ena huje. Na
vozilu je škode za okoli 2
milijona tolarjev.
Matic P. (21) iz Prebolda je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti v naselju Dolenja
vas proti Kaplji vasi. V blagem
desnem ovinku je izgubil ob-
last nad vozilom, zato ga je
zaneslo z vozišča, kjer se je
vozilo večkrat prevrnilo in ob-
stalo na njivi. Hude telesne
poškodbe je utrpela sopotni-
ca, 16-letna Andreja L. iz Pre-
bolda, druga sopotnica, 16-
letna Vesna M. iz Svetega Lo-
vrenca pa je bila lažje ranjena.
Podila kolesarico
Na lokalni cesti Braslovče
- Kamenče, zunaj naselja
Spodnje Gorče, se je v pone-
deljek, 26. junija dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri se
je hudo telesno poškodovala
voznica kolesa.
Terezija R. (55) iz Podvina
se je peljala na kolesu iz smeri
Braslovč proti Kamenčam. Ko
je zavijala levo na stransko
cesto, je za njo pripeljala voz-
nica osebnega avtomobila, 39-
letna Vilka R iz Pirana, ki je
med prehitevanjem trčila v ko-
lesarko.
Umrl V bolnišnici
V četrtek, 22. junija, je v
celjski bolnišnici umrl 16-
letni Dejan V., udeleženec v
prometni nesreči z dne 16.
junija v Celju.
Tragična nesreča se je pripe-
tila v križišču Trubarjeve in
Jurčičeve ulice, ko sta trčila
voznik kolesa z motorjem in
voznik osebnega avtomobila.
Voznik-motornega kolesa in
njegov sopotnik sta utipela hude
telesne poškodbe, katerim je
sopotnik Dejan V. po šestih
dneh podlegel.	M.A.
Foto: SHERPA
Ivan N. je dvanajsta letošnja smrtna žrtev prometa. Lani je v
enakem obdobju na cestah našega območja življenje izgubi-
lo 15 oseb.
32
ZANIMIVOSTI
vitezi belega mesta
Še nikoli tolilco Ljubljancaiilc
Tomaž Ostanek, ljubljan-
ski fotograf in lastnik mod-
ne agencije, je več kot zado-
voljen, saj je konec tedna
pripeljal v najbolj znani ljub-
ljanski zabaviščni klub El-
dorado toliko ljubljanskih le-
potic, pardon, med njimi je
bila celo ena iz Kamnika«
druga pa nekje iz Dolenjske,
kot še nobeno leto.
Še nekaj let nazaj si lahko
preštel brhke Ljubljančanke,
ki so se spustile v lepotno
tekmo miss Slovenije za miss
sveta, na prste ene roke. Zma-
gala je 20-letna gimnazijka
Svetlana Vranješ, prva sprem-
ljevalka je postala 19-letna štu-
dentka prava Doris Gajšt iz
Kresnic, druga spremljevalka
pa 18-letna dija^nja srednje
šole za oblikovanje in fotogra-
fijo Karin Ziherl iz Ljubljane.
Zdravku Geržini se kar sa-
mo smeje, kajti še nikoli do-
slej ni bilo na kupu toliko
lepote. »Če letos ne bomo se-
gli v sam vrh svetovne lepote,
potem ne vem več, kaj naredi-
ti,« je dejal, »kajti pred nami
so še lepotna tekmovanja v
Novem mestu, na Ptuju, pa v
Mariboru. Že danes imamo
toliko prijav, da bomo morali,
hoteli ali ne, narediti tako ime-
novani casting - povabili bo-
mo samo tiste, za katere meni-
mo, da lahko uspejo. Zakaj
tokrat med dekleti ni skoraj
nobene Celjanke, ne vem, kaj-
ti navadno se je vedno prijavi-
lo zelo veliko Velenjčank in
tudi Celjank. Morda je vzrok v
tem, da tam ni nobene resne
lepotne agencije, ki bi znala
poiskati dekleta.«
Lepotno tekmovanje je bilo
tokrat zadnjič v ljubljanskem
klubu Eldorado, ki ga poznajo
po vsej Sloveniji. Konec mese-
ca bo za vedno zaprl svoja
vrata, toda lastnika Ivane in
Mikulin obljubljata, da jih bo
jeseni spet odprl, tokrat pre-
novljen in v novem sijaju, ne-
koliko večji, z rahlo dvignje-
nim odrom in z novim ime-
nom.
Te dni bo v časopisih izšel
razpis za festival narečnih po-
pevk. Najprej je bil festival
narečnih popevk, potem Vese-
la jesen, potem Festival nareč-
nih popevk vesela jesen, zdaj
pa bo samo Festival narečnih
popevk, ki ga organizira ista
agencija, kot tekmovanje miss
Slovenije za miss sveta. Festi-
val bo enkrat v jeseni, kdaj pa
bo Vesela jesen, če sploh bo,
pa še ne Vemo. Morda to ve
popevkar Tomaž Domicelj-
Šnicelj, ki je kupil avtorske
pravice Vesele jeseni od očeta
festivala glasbenika Bertija Ro-
doška. Znano je le, da tudi
tokrat ne na prvem in ne na
drugem festivalu ne bo kakšne
silne udeležbe celjskih glasbe-
nikov in tekstopiscev. Najsta-
rejši poznavalci pa se še spo-
minjajo, da je na Veseli jeseni
nekoč pela Tatjana Dremelj,
pa celo slavni New Svmg Quar-
tet, ki so bolj usmerjeni proti
Ljubljani.
Te dni je s hrvaške obale
okoli naturističnega centra
Monsena prišla vest, da so pri
igranju tenisa - oblečenega -
videli najbolj znanega sloven-
skega novinarskega maraton-
ca Hinka Jerčiča. Še bolj pa
je poznavalce tenisa presene-
tila novica, da so opazili tudi
veliko novinarsko pero Vilija
Einspielerja, imenovanega Ve-
lika noga ali Veliki poglavica.
Vili je vihtel lopar na teniških
igriščih prenovljenega hotela
Sol media Eden v Rovinju,
medtem pa se je njegova so-
proga, tudi novinarka Viole-
ta Vdtovec-Einspieler, ime-
novana Vijolica, kopala v Mon-
senL
■■NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Ce ima Icdo večjega, dobi
aicvarel!
v Slovenskih Konjicah je na bio vrtu, kjer ne škropijo in ne
uporabljajo gnojil, zrasel 260 centimetrov visok in 226 centi-
metrov širok osat (še vedno raste!). Heda Vidmar Šalamon (na
posnetku) je ponosna na bodečega lepotca, Arpad Šalamon pa
je prepričan, da takšnega osata v širši celjski regiji ni. Tako
prepričan, da tistemu, ki lahko dokaže, da mu je zrastla večja
rasthna, za stavo ponuja akvarel. Ponudba ni kar tako, saj je
Arpad Šalamon priznan slikar.
Tokrat objavljamo nogometno obarvano šalo Branka iz
Celja.
Kdorneskace...
Majo skoči iz tretjega nadstropja. Vsega polomljenega ga
obiščejo sorodniki v bolnišnici in ga sprašujejo, kaj mu je bilo, da
je skočil. Pajimreče:»Kdor ne skače, niSlovenac, hej, hej, hej...«
NAŠI KRAJI IN UUDJE
33
Okuženi z nevednostjo
Epilepsija ni duševna, ampak nevrološka bolezen, ki lahko prizadene vsakogar-Zakaj še vedno predsodki?
Barbara Kramer iz Celja ima epilepsijo od
svojega petnajstega leta. Ima štiriletnega si-
na, lep poklic, a je na seznamu brezposelnih.
Kot toliko drugih, ki čakajo na delo. Pa
vendar je njeno iskanje službe drugačno,
pogosto boleče ob spoznanju, da jo je epilep-
sija, kljub vsemu, zaznamovala. S predsodki
vseh vrst je tudi naša družba okužena, virus
te bolezni pa se imenirje nevednost.
Sk	^
»Da sem epileptik, povem vsakomur. Ni me
sram, saj sem svojo bolezen že davno sprejela
kot nekaj, kar je tu in kar me bo spremljalo v
življenju. Kako dolgo in kako, tega nihče ne ve,
zato se s tem vprašanjem ne ukvarjam. Obna-
šam se, kot da sem zdrava, uživam to življenje,
je pa res, da kar pogosto naletim na točke, ko
se, hočem ali nočem, moram sprijazniti, da
sem drugačna, ker me drugačno vidijo drugi in
kot takšno obravnavajo,« nam je Barbara odgo-
vorila na vprašanje, kako gleda na to svojo
bolezen. Zakaj se ljudje ne ubadamo z osebo,
ki je srčni, želodčni ali sladkorni bolnik, do
človeka z epilepsijo pa imamo še vedno nek
poseben, marsikdaj odklonilen odnos, zazna-
movan s strahom in predsodki?
Izganjanje
demonov
Epilepsija je bolezen, ki je
stara toliko, kot človeštvo. V
preteklosti je epileptik veljal
za človeka, obsedenega z de-
monom, ki ga je treba izgnati
iz telesa. To so zdravilci po-
čeh tudi tako, da so bolniku
navrtali lobanjo, da je imel
demon prosto pot iz kletke, v
katero je bil ujet. Da je človek
z epilepsijo nesrečnik, iz ka-
terega je treba izgnati hudiča,
pa je miselnost, J<i je bila tudi
pri nas močno zakoreninje-
na, se pa še danes najdejo kje
posamezniki, obremenjeni z
vraževerjem, ki so prepriča-
ni, da je bolezen mogoče od-
praviti z raznimi rituali. Si-
cer pa je na Slovenskem še
vedno precej v rabi ime bož-
jast, ki izvira iz miselnosti,
da gre za božjo kazen, ki je
doletela človeka (grešnika),
in ime padavica, ker bolnik
pogosto pade, ko dobi epilep-
tični napad. Ponekod na Ko-
roškem epilepsiji pravijo Va-
lentinova bolezen, saj je sveti
Valentin zavetnik teh bolni-
kov, torej ni le patron vseh
zaljubljencev.
Bolezen, ki jo ima ali pa
jo bo imel vsak stoti člo-
vek, je torej na začetku
enaindvajsetega stoletja še
Vedno ovita v tančico skriv-
nostnosti in skrita za obla-
kom nevednosti ter neos-
veščenosti, kar poraja pred-
sodke. V Sloveniji je tre-
nutno 15 tisoč obolelih z
epilepsijo, na svetu pa kar
iO milijonov.
Prvega ne pozabiš
nikoli
Barbari je bilo petnajst let,
ko je doživela svoj prvi epi-
leptični napad. »Kaj ga je pov-
zročilo, še danes ne vem. Po
prvem napadu je bil tri leta
mir, potem pa spet dva napa-
da v enem letu. Zadnji napad
je bil lani jeseni, torej sem
lahko kar srečna, da se mi to
ne dogaja pogosto. Ko sem
doživela prvi napad, sem bila
prestrašena, predvsem pa
moji starši in babica, ki me je
našla ležati na tleh in jo je to
zelo prizadelo. Takrat še ni-
smo vedeli, za kaj gre. Šele
po preiskavah pri nevrologu
je bilo jasno, da gre za epilep-
sijo. Moram reči, da se jaz z
njo nisem kaj dosti ukvarjala,
kot se še danes ne, je pa to
postala stalna skrb mojih
staršev, ker so pač starši. Še
danes me kar naprej sprašuje-
ta, če sem vzela zdravila, še
vedno ju skrbi, ko sedem na
kolo ali počnem kaj takega,
kar bi po njunem prepričanju
ne smela,« je pripovedovala o
času, ko je spoznala in mora-
la doumeti, da je življenje z
epilepsijo vendarle v določe-
nih delih omejeno. Tako Bar-
bara ne sme voziti avtomobi-
la in je zato vezana na javna
prevozna sredstva, ne sme se
nastavljati sončnim žarkom,
ne sme pa se tudi ukvarjati z
določenimi dejavnostmi, pri
katerih bi se ob morebitnem
napadu lahko poškodovala.
Tako bi, na primer, ne smela
delati na višini, za tovarniš-
kim strojem, ne bi smela sa-
ma v planine ali junija spleza-
ti v vrh zrele češnje ipd. To pa
je tudi vse. Pa je res vse?
Povsod odslovi jena
Barbara Kramer ne more de-
lati, se zaposliti. Potem ko se
je v Kranju izšolala za kemika
tekstilne smeri, se je zaposlila
in brez težav delala v laborato-
riju, kjer njena bolezen ni ni-
kogar motila, sploh pa v vseh
teh letih ni imela niti enega
epileptičnega napada. Potem
je šla firma v stečaj in leta
1997 se je Barbara znašla na
Zavodu za zaposlovanje. Od
tu dalje pa so se začele njene
prave težave. Na zavodu so ji
že kar takoj povedali, da v
svojem poklicu najbrž ne bo
mogla delati, seveda zaradi
epilepsije, in ji zato predlagali
prekvalifikacijo. Postala je
prodajalka in začela pisati
prošnje za zaposlitev. »Napi-
sala in poslala sem na desetine
prošenj in se srečevala z raz-
ličnimi delodajalci, ki so me z
zanimanjem poslušali vse do
trenutka, ko sem povedala, da
imam epilepsijo. Po izrazu na
njihovih obrazih sem že vede-
la, koliko je ura, vsak negativ-
ni odgovor na prošnjo pa je
bila potem zame le še formal-
na informacija. Zanimivo je,
da marsikateri izmed njih ni
vedel, za kakšno bolezen
pravzaprav gre, ko pa sem po-
vedala, da ji ljudje pravijo
tudi božjast, je bil pogovor
praktično zaključen, četudi
sem povedala, da imam le
dva, največ tri napade letno,
pa še'te blažje narave. Tako
sem še vedno na seznamu
brezposelnih oseb. Spoznala
sem, da epilepsija ni hudičeva
bolezen, ampak družbena,« je
povedala v tem delu pogovora
mati štiriletnega fantka, ki do-
ma nemoteno gospodinji in
vrtnari, se vozi s kolesom,
rada pleše, veliko plava, hodi
s prijatelji v hribe, riše na
steklo, s sinom izdeluje voš-
čilnice, figurice iz gline, obi-
skuje ure pravljic in druge
prireditve... skratka, počne
(skoraj) vse, kar počnejo
zdravi ljudje, le zaposliti se ne
more - ker je oseba z epilepsi-
jo.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je nevrološka bo-
lezen, kot posledica pretirane
dejavnosti skupine živčnih ce-
lic v možganih in njihovih
povezav. Kaže se kot motena
Lnkcija tistega dela možga-
nov, kamor se ta aktivnost širi
oziroma kot manifestacija
funkcij, za katere ti deli mož-
ganov skrbijo: gibanje, umske
in vegetativne funkcije, čute-
nje. Bolezen se najpogosteje
pojavi v otroštvu, v zadnjem
času vse pogosteje tudi pri
ljudeh po šestdesetem letu sta-
rosti. Vzroki za epilepsijo so:
dednost, porodne in druge
poškodbe, vnetja, obolenja
ožilja in tumorji. Bolezen je
danes že zelo obvladljiva, saj
je epileptične napade mogoče
pri 60 do 70 odstotkih bolni-
kov uspešno preprečevati z
zdravili.
Velika večina oseb z epilep-
sijo je telesno in duševno po-
polnoma zdravih, pa vendar
se morajo srečevati z velikim
nerazumevanjem v družbi,
pogojenim s predsodki in ne-
poznavanjem bolezni. Za so-
dobne podjetnike, ki od svo-
jih zaposlenih zahtevajo mak-
simalne psihofizične sposob-
nosti in učinke, da je dobiček
čim večji, pa so nasploh osebe
s kakršno koli boleznijo ali
hibo nezaželene. Le kako so
potem lahko delali in ustvar-
jali tako veliki ljudje, kot npr.
Julij Cezar, Fjodor Mihajlovič
Dostojevski, Vincent van
Gogh, Nicolo Paganini, pa naš
Rihard Jakopič? Vsi ti (in še bi
lahko našteU podobna slavna
imena) so imeli tudi epilepsi-
jo, ne le izjemnih sposobno-
sti, zaradi katerih so se za
večno zapisali v zgodovino
človeštva.
JMed enakimi
Leta 1996 se je začela svetov-
na akcija proti epilepsiji, v ka-
teri se povezujejo Mednarodna
liga proti epilepsiji. Medna-
rodni urad za epilepsijo in Sve-
tovna zdravstvena organizaci-
ja. V Ljubljani deluje Liga proti
epilepsiji na ravni države, v
Celju pa je že pet let aktivno
samostojno Društvo za lepše
življenje z epilepsijo. Njihova
pomembna naloga in skrb je
tudi informiranje in ozavešča-
nje javnosti za boljše razume-
vanje te bolezni in boljše spre-
jemanje ljudi z epilepsijo.
V Društvu za lepše življenje
z epilepsijo Celje, katerega
članica je tudi Barbara Kra-
mer, se srečujejo ljudje vseh
generacij, ki jih povezuje bo-
lezen in ki skupaj rešujejo
probleme Nekaj je tudi čla-
nov, ki nimajo epilepsije, so
pa zato dragoceni svetovalci
in organizatorji. Za člane
društva in širšo javnost v druš-
tvu organizirajo tematske po-
govore, okrogle mize, preda-
vanja, načrtujejo predstavi-
tvene nastope v medijih, hodi-
jo na izlete, na prireditve itd.
ter si še kako drugače prizade-
vajo za boljšo kakovost življe-
nja in boljšo informiranost
javnosti o tej bolezni. Gmotne
pogoje za delovanje društva
imajo skromne, kar je tudi
odraz družbene skupnosti do
teh bolnikov, bolezni in prob-
lematike v zvezi z njo.
Predsodki, strah,
zavračanja
V marsičem so si epileptiki
tudi sami krivi za svoj polo-
žaj in odnos posameznikov in
družbe do njih. »Kar precej
jih je, ki o svoji bolezni noče-
jo govoriti, ker se je sramuje-
jo. Zanimivo je, da tudi v
društvu nekateri neradi govo-
rijo o svoji bolezni, ker jim je
nerodno ali pa imajo slabe
izkušnje. Poznam tudi epi-
leptike, ki se nočejo včlaniti v
naše društvo, ker jih zadržu-
jejo predsodki. Po svoje jih
razumem. Odzivanje ljudi je
v odnosih z epileptiki zelo
različno, nepredvidljivo. Če
poveš, da si epileptik, tvegaš,
da izgubiš prijatelja, da se te
začnejo ljudje izogibati. Raje
ostaneš sam, da se takšnim
razočaranjem izogneš, v
osamljenosti pa se počutiš še
bolj odpisanega, zavrženega.
Meni je uspelo, da se z bolez-
nijo ne obremenjujem; da se
nikoli ne sprašujem, zakaj
sem zbolela in zakaj ravno
jaz, da ne razmišljam o na-
slednjem epileptičnem napa-
du in o tem, kaj si drugi
mislijo o meni. Rada sem
med ljudmi, počnem pa prav
vse, kar si zamislim in si lah-
ko privoščim - seveda v stalni
družbi z mojima dvema tab-
letkama na dan,« se je za ko-
nec razgovorila Barbara Kra-
mer, ki je, kljub vsemu kar je
povedala, še vedno socialna
podpiranka in ena izmed
mnogih v dolgi vrsti čakajo-
čih in upajočih.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Če naletite na osebo, ki je pravkar doživela epileptični
napad, naj vas ne zgrabi strah ali panika. Ker se pri hujših
oblikah napada pojavijo krči, je treba bolnika zavarovati, da
zaradi padca ali udarca ne pride do poškodb telesa ali
zadušitve s peno (iz ust). Bolnik nanu-eč nenadoma izgubi
zavest in se zruši. Na tleh ležečega je treba obrniti na bok in
mu zrahljati ovratnik, da se sprostijo dihalne poti, in počaka-
ti. Napad navadno traja manj kot pet minut, prizadeti si
kmalu opomore, zato ni treba klicati reševalnega vozila. Ko
se spet zave, mu je treba mimo povedati, da je šlo za napad, in
če je le mogoče poklicati svojce, sosede ali znance, da bolnik
po napadu, ko ima glavobol in ga obide slabost, ni sam.
Večina napadov pa, na srečo, ni tako hudih (ni nezavesti,
trzajo le nekateri deli telesa) in ljudje, ki so takrat v bližini,
sploh ne opazijo, da je bil posredi epileptični napad.
34
INFORMACIJE
REPORTAŽA
35
Pocitnice brez denarnice
Magic life klubi so med Avstrijci na prvem mestu po priljubljenosti, pri nas jih šele odkrivamo - Največ teh klubov je v Turčiji, ki je najlepšo jeseni
Kristalno čisto morje, rav-
no prav toplo, da z veseljem
zaplavate v njem, ladjica, ki
se ziblje v zalivu, na njej pa
vi v prijetni družbi. Si morda
tako zamišljate svoj dopust?
I Ali pa so vam bolj všeč trdna
'tla, kakšen prijazen hotel ali
'apartma, košček plaže in
'sonce?
v vsakem primeru je ob tem
treba, vsaj ko gre za družinske
počitnice, vedeti tudi, kako
bo s hrano in pijačo in kakšni
izdatki bodo za to potrebni.
Da ne omenjamo vseh otroš-
kih sladoledov, ležalnikov in
senčnikov na plaži, ki jih sko-
raj povsod zaračunavajo ter
različnih športnih aktivnosti,
ki tudi niso zastonj. Denar je
torej treba nositi ves čas s
seboj in po tednu dni takšnega
dopustovanja je zaloga že kar
dobro načeta. Verjetno pa tudi
vaši živci.
Zadnja leta se zato mnogi
odločajo za dopustovanje
brez denarnice, za tako ime-
novane ali inclusive ponud-
be. Magic life v klubi v Turči-
ji, Tuniziji in Grčiji, na jah-
tah ali na potovanjih po deže-
li ter smučarski klub v Avstri-
ji so za mnoge rešitev za vse
omenjene težave. Naši sever-
ni sosedje poznajo to ponud-
bo že desetletje in je vse bolj
priljubljena, kar pove rezul-
tat ankete, v kateri so počitni-
karji na prva tri mesta med
najljubšimi hoteli in klubi v
tujini uvrstili prav Magic life
klube v Turčiji. Če gre verjeti
Avstrijcem, ki si gotovo pre-
računajo, kaj se jim bolj spla-
ča, je lahko takšna rešitev
privlačna tudi za »šparovne«
Slovence.
v klubu ali na lad ji
Turčija je dežela, v kateri je
največ Magic life klubov. Pob-
ijali se namreč lahko kar z 8
isoč kilometrov dolgo obalo,
Peščenimi plažami in čistim
norjem, s slikovito notra-
njostjo, številnimi zgodovin-
skimi spomeniki ter prijazni-
mi in gostoljubnimi ljudmi,
['urizem še ni postal industrij-
ski, hkrati pa dežela ponuja
lovolj vsega tako za manj zah-
evne kot najbolj razvajene
jOste. Zadnje čase jo odkriva
udi vse več Slovencev. Ali,
^ot pravi Miro Primorac, di-
ektor turistične agencije Son-
ček, ki ima tudi v Celju svojo
poslovalnico: »Turčija si za-
služi, da jo tudi Slovenci zač-
nemo gledati drugače!« Pri
tem Sonček sodeluje z Gule-
tom, eno najbolj znanih av-
strijskih turističnih agencij, ki
je pred leti severnim sosedom
med prvimi odkrivala lepote
Turčije (ime si je nadela po
tradicionalnih lesenih turških
ladjicah, ki preurejene danes
vozijo turiste ob obah), njena
prepoznavnost pa so Magic li-
fe klubi.
Ti se med seboj precej razli-
kujejo po velikosti, videzu,
hotelskem ali bungalovskem
tipu, po obsežnosti ponud-
be... Vsem pa je skupna hotel-
ska ponudba na najvišji ravni
in številne celodnevne športne
animacije in zabavne aktivno-
sti, ki so vključene v ceno. Za
tenis, smučanje na vodi, osno-
ve potapljanja, vožnje na ba-
nani, jadranje, izposojo ko-
les, ponekod jahanje in igra-
nje golfa ni treba posebej do-
plačati. Zraven sodijo še krea-
tivne delavnice, jezikovni te-
čaji, sprostitev v obliki kope-
li, savne, masaže, posebna po-
nudba za otroke, ki imajo svoj
mini klub, kjer aktivno pre-
življajo dneve med vrstniki...
Ob tem so na voljo številni
obroki zelo okusne hrane in
pijače, tudi pivo in vino. Zaj-
trk je na voljo tudi za zaspan-
ce, kosilo lahko poješ kar na
plaži ali ob bazenu, popoldne
se priležeta kava in pecivo,
zvečer pa se lahko pustiš raz-
vajati in si izbereš eno od
restavracij, kjer ti postrežejo z
nacionalno hrano, z morsko
ali italijansko kuhinjo ter z
izbranimi vini. Nato lahko za-
plešeš ob glasbi v živo, si ogle-
daš predstavo v klubskem am-
fiteatru ali pa nadaljuješ do
jutra v disku. Nekateri klubi,
ki imajo oznako Imperial, iz-
stopajo po še posebno bogati
ponudbi na vseh področjih.
Za vse to odštejete celoten
znesek že doma, ob prijavi v
agenciji. Vaša skrb je nato samo
še pravočasen prihod na letališ-
če, kjer je tudi parkiranje že
vključeno v ceno. Nekateri se
odločijo za tedensko Magic Life
križarjenje z jahto, na kateri je
prav tako poskrbljeno za vse
udobje, manjše skupine pa lah-
ko dobijo svojo gulet ladjico.
Zdoimušem
med ljudi
Mnogim za prijeten dopust
zadošča že bogata ponudba v
klubih, drugi imajo radi nepo-
sreden stik z deželo. V Turčiji
pri tem ni težav, saj je javni
prevoz zelo dobro urejen s
tako imenovanimi dolmuši -
poceni kombiji, ki vozijo vsa-
ke pol ure in ustavijo, kjer
želiš. V Magic Life klubih pa
ponujajo tudi cel kup izletov v
bližnjo in daljno okolico, ka-
mor vas odpeljejo s svojimi
avtobusi. In v Turčiji je zani-
miv vsak kraj posebej.
Če se odločite za katerega od
klubov blizu Bodruma ali Mar-
marisa ob obali Egejskega mor-
ja, je nujen vsaj sprehod skozi ti
dve mesti. Prvo je privlačno že
zaradi ljubkih belo pobarvanih
hiš z modrimi okvirji oken in
vrat (menda jih to varuje pred
zli duhovi), obraslimi s cvetoči-
mi grmi. Bodrum je zanimiv
tudi zaradi številnih trgovinic in
gostiln, ki imajo izhod in vrt na
morsko stran. Hrana pa lahko
zadovolji še najbolj izbirčne.
Naješ se lahko že številnih zele-
njavnih predjedi - meze - ki jih
prinesejo s kruhom, nato lahko
izbiraš med različnimi vrstami
mesa (seveda ne svinine) in ri-
bami, predvsem pa odličnimi
sladicami. Ilirki vmes pijejo
svoje janeževo žganje raki, ki ga
zmešajo z vodo in postane
mlečne barve. Mi smo bolj se-
gali po pivu in vinu in hvalih
oboje.
Mesto je živahno tudi pono-
či, ko zaživijo diskoteke, med
katerimi je nekaj posebnega
Halikarnas, ki leži tik ob mor-
ju, zgrajena v obliki amfitea-
tra. Ne samo zato, ker sprej-
me kar 5 tisoč obiskovalcev,
pač pa zaradi enkratne laser-
ske predstave, ki razsvetli
nočno nebo. Kaj takega še ni-
smo videli, smo bili navduše-
ni v en glas.
Marmaris je nekoliko druga-
čen, na prvi pogled bolj evrop-
ski in okolica je precej bolj
zelena. Velja za nakupovalno
središče z značilno polaito trž-
nico, kjer je mogoče kupiti vse
mogoče, z barantanjem tudi
zelo poceni. Če imaš dovolj
časa in potrpljenja, lahko na-
kupiš celo garderobo za maj-
hen denar. Najbolje je plačeva-
ti kar v nemških markah ali
dolarjih, saj se s turškimi lira-
mi v milijonskih zneskih težko
znajdeš. Vsak trgovec in gostil-
ničar pa zraven nadvse rad po-
kramlja s tabo, te povabi na čaj
(njihovi sadni so odlični), ker
so Turki po naravi gostoljubni
in zgovorni.
Takšen je bil tudi naš turški
vodnik Edi, ki nas je spremljal
ves čas našega potepanja. Ta-
ko kot mnogi mladi Turki je
odrasel v tujini. 16 let življe-
nja v Beriinu, kamor so šli
starši s trebuhom za kruhom,
mu je dalo odlično znanje
nemškega jezika, kar sedaj s
pridom izkorišča tako pri štu-
diju germanistike kot pri po-
čitniškem delu za agencijo
Gulet. Sicer pa je v Magic Life
klubih za sporazumevanje
najbolj uporaben nemški je-
zik, medtem ko se povsod
drugod lahko znajdete tudi z
angleščino. Ali pa se naučite
kakšno turško besedo. Nam
sicer ni šlo najbolje, je bila pa
zato Edijeva slovenščina bolj-
ša, pa čeprav je vmes poškilil
na listek.
TATJANA CVIRN
Aerobika ob bazenu kluba je le ena od številnih športnih animacij.
Recepcija v Magic life klubu Marmaris je kar odprta, vsa v cvetju.
36
NASVETI
gremo po gobe
Previdno v novo gobjo sezono
Nasveti, ki bi jih moral poznati vsak gobarski začetnik
Najbolj enostavno je, če
gobe kupujemo na tržnici. A
to ima dve pomanjkljivosti:
gobe niso poceni in niso ved-
no zdrave in užitne. Zakaj bi
jih kupovali, ko pa čez vse
leto rastejo v gozdovih in jih
lahko nabiramo brezplačno
(2 kg na dan), pri tem pa je
gobar deležen še zadovoljs-
tva, strasti, pustolovščine in
zdrave osvežitve. Glede užit-
nosti pri kupovanju na trž-
nici velja, da ob nakupu ne
vemo, koliko so gobe stare,
kdaj so bile nabrane, proda-
jalci pa tudi vedno ne znajo
razločiti med užitnimi, neu-
žitnimi in tudi strupenimi
gobami.
Namigi za iskanje gob -
Pred nabiranjem premislimo,
katere gobe lahko nabiramo,
kje jih bomo iskali, kdaj jih
gremo nabirat in na kakšne
»terene« se bomo podali. Upo-
števati je potrebno naslednje
nasvete:
1.	V gozdovih se gobe poja-
vijo po dveh tednih od prvega
obilnejšega dežja. Lahko se
pojavijo tudi šele po petih ted-
nih od obilne namočitve gozd-
nih površin. Novi dež poskrbi
le za obilnejšo in bujnejšo rast
gob. Proces prikritega vegeta-
tivnega razvoja (pod zemljo, v
drevju) traja minimalno 15
dni. Zato se gob ne splača
iskati, če dežja ni dlje kot
mesec in pol. V sušnem ob-
dobju se lahko pojavijo samo
tiste gobe, ki imajo svoj mice-
lij razraščen globoko pod
zemljo in dolgo vegetativno
periodo. Taki primeri so go-
bani, mlečnice in gomoljike.
V sušnem obdobju imamo več
možnosti, da iščemo tiste vr-
ste gob, ki rastejo na štorih,
vejah ali deblih dreves. Take
gobe so ostrigarji, panjevke in
bezgove gobe.
2.	Severni vetrovi lahko iz-
sušijo ali preprečijo razvoj
gob. Če severnik piha nekaj
dni, se gob ne splača iskati.
Takrat jih bomo našli samo v
za vetrnih legah.
3.	Proti koncu gobje sezone
enake vrste gob rastejo v višjih
legah in na hladnejših (sever-
nih) mestih. Zato se jih takrat
odpravimo iskat v višje ležeče
gozdove.
4.	Tudi med sušnimi obdob-
ji v dolini se odpravimo iskat
gobe v višje ležeče predele.
5.	Gob se ne splača iskati ob
vrbah, jablanah, tisah, hpah,
jelšah, akacijah in cipresah.
6.	Malo možnosti za iskanje
gob imamo v gozdovih z niz-
kim rastlinjem oziroma grmi-
čevjem in visoko travo.
7.	Za obilnejše nabiranje
gob so primerni in odlični
sončni in istočasno vlažni goz-
dovi, poraščeni z mahom ali
gozdovi z golo zemljo po tleh.
8.	Izogibati se moramo kul-
tiviranih in preveč očiščenih
gozdov, ker so v njih odstra-
njene vse odpadle veje. Proces
gnitja lesa je namreč zelo za-
želen za rast gob.
9.	Za nabiranje gob niso
primerni gozdovi, v katerih
kmetje grabijo Ustje. Ne le, da
na takih mestih gobe izgublja-
jo zaščito in vlago, v njih se
tudi ne ustvarja obilni humus,
micelij gobe pa se sčasoma
zaradi razgrabljanja gozdne
površine izkorenini.
10.	Veliko gob raste v svetlih
in ne v mračnih gozdovih, več
jih najdemo v redkejših kot pa
v gostejših gozdovih.
11.	Pri nabiranju gob se mo-
ramo izogibati polj, ki se posi-
pavajo z umetnimi gnojili. To
velja zlasti za nabiranje trav-
niških kukmakov (šampinjo-
nov).
12.	Izogibati se moramo
gozdov v bližini industrijskih
krajev.
13.	Ko cvetijo vijoHce in
cveti beli glog, najdemo ma-
vrahe, ko cveti rdeči mak, ra-
stejo jurčki, ko zori pšenica,
najdemo poletne in pšenične
gobane (cigančke), ko pade
megla, rastejo ajdovke, ko od-
pada listje iz dreves, se pojavi-
jo štorovke,...
od blagve do
ajdovke - od hrasta
do bora
Največ gob raste v gozdo-
vih. Tudi v njih rast varira
glede na vrsto gozdnih dreves
(gobe rastejo v simbiozi z
gozdnim drevjem, za rast jih
večina potrebuje svojega part-
nerja), sestavo tal in ekološ-
kih ugodnosti.
Nekateri mislijo, da več gob
raste na kislih tleh. To ni res.
Na kislih tleh jih raste manj
vrst, tiste, ki pa, se pojavljajo
v večjih količinah. Raznoli-
kost mikroflore je bujnejša na
apnenčastih tleh.
Ob jelkah uspeva približno
850 vrst gob, ob smrekah oko-
li 800, zatem ob bukvah okoli
750, ob hrastih okoli 700, ob
kostanjih okoli 550, ob borih
okoli 600, ob gabrih okoli
350, ob brezah okoU 300, ob
topolih okoli 100, ob vrbah,
jablanah, lipah in ob ostalem
sadnem drevju pa med 10 in
15 vrst gob.
Preko 1200 vrst gob raste na
raznem drevju, štorih, vejah,
žagovini in drugih vegetativ-
nih substratih. Skoraj 500 vrst
gob raste po travnikih, liva-
dah, poljih ah pašnikih. Okoh
200 vrst gob uspeva na različ-
nih odpadkih ali pogoriščih,
okoli 150 vrst pa na gnojiščih
in smetnjakih.
V zelo mračnih predelih
gozda najdemo manj vrst gob,
najslabši tereni so kamniti in
poplavljeni, slabi so tudi tisti
predeli z visokim in gostim
nadzemnim slojem rasthnja,
grmičevja oziroma visoke tra-
ve. Tudi na debelejših slojih
listja ali iglic raste manj vrst
gob, prav tako ni zaželena go-
sta praprot. Gozd z mahovna-
timi tlemi pa je najbolj ideal-
na okolica za rast gob.
To je le nekaj namigov, kje
iskati gobe. Ponavadi se jese-
ni položaj nekoliko spreme-
ni. Če so bili spomladi in
poleti najbogatejši hrastovo-
gabrovi in hrastovo-kosta-
njevi gozdovi, so le-ti jeseni
siromašnejši. Na začetku je-
seni hrast okoli sebe zbira le
50 odstotkov svojih mikoriz-
nih gob, na koncu jeseni pa
le še 5 odstotkov. Jeseni so
bukovi, posebej pa iglasti
gozdovi najbolj bogati z go-
bami. Septembra glede na
plodnost in število gob vodi-
jo bukev in jelka, oktobra
smreka in jelka, novembra
pa bor in smreka. Decembra
najdemo zimske panjevke na
požaganem drevju ali na pre-
perelih štorih.
Jesen je tudi doba, ko se
skoraj vse vrste gob, ki živijo v
mikorizi z brezo in topolom,
pojavijo prvič in zadnjič v let-
ni gobji sezoni.
Jesen je čas, ko po številu
svojih predstavnikov domini-
rajo naslednje vrste gob:
mlečnice, koprenke, troben-
te, . vlažnice, polževke, pra-
šnice, ježevke,... Razen tega
druga polovica vrst, ki so pre-
vladovale v spomladansko-
poletnem obdobju, tudi jese-
ni prihajajo na piano, včasih
tudi v večjih valovih. To so
predvsem določene vrste go-
lobic, mušnic (blagve), goba-
nov (ajdovke) in podobno. V
jesenskem valu se največkrat
pojavljajo tiste vrste gob, ki
niso izključno vezane na hra-
stovo-gabrove, kostanjeve in
bukove gozdove, ampak se
dobro »razumejo« z iglavci.
Tiste gobe, ki se pojavijo sa-
mo jeseni, so strogo vezane le
na iglavce.
Jeseni je pri iskanju gob
vprašanje vlage končno od-
pravljeno. Za nabiranje gob,
zlasti v večjih količinah, je
bolj potrebna sreča. Jeseni je
ponavadi več dežja, pa četudi
dež izostane za daljše obdob-
je, recimo dva meseca, je do-
volj rose, ki je zelo ugodna za
rast gob. Zato se posebno spla-
ča pregledovati tudi livade in
pašnike. Travnate površine so
v tem času bogate z gobami,
ker so na odprtem prostoru in
imajo ob obilni nočni rosi
dovolj vlage. Na travnikih ta
čas prevladujejo zlasti vlažni-
ce, travniške štorovke, turki,
dežnikarice, pa tudi gobani.
V poznojesenskem času
oziroma na pragu zime, je
treba gobe iskati pod listjem,
iglicami, mahom, pod kupi
vej, ob štorih, v jamah, v
votlinah gozdnih in obgozd-
nih dreves, včasih pa že tudi
pod snegom. Pri iskanju upo-
kevajmo tudi dejstvo, da je v
bližini mest in večjih krajJ
toplejše, zato je tam gobj|
sezona podaljšana. V mestn«
parkih, zlasti v parkih z gozjj
nimi drevesi, vztrajajo po^!
nojesenske gobe (tudi do ij
vrst) vse do koledarskega zl
četka zime. Ob koncu sezonj
nabiranja gob se najdlje zadi'
žijo zimske kolobarnice, zJ
lenke, meglenke, vlažnice
polževke, martinovke, v mi
stih pa tudi pozne kostanjev
ke. Decembra najdemo ž(
zimske vrste, ki jih je malo
Od zimskih vrst velja omenil
zimske ostrigarje, zimske pa
njevke in judeževo uho; to ji
bezgove gobe (rastejo na bez
gu). Pozimi je najbolj uspe
šno iskati gobe vzdolž poto
kov in rek, kjer rastejo vrbi
in topoli. Takrat imamo »šan
so«, da skupaj najdemo vse ti
omenjene vrste zimskih gob
BOJAN SEŠH
Zrezki iz navadnih lisičl
lisičke narežemo na drobn
lističe. Za tem jih z drobn
narezano čebulo in peteršj
Ijem dušimo, dokler voda i
izpari. Kruh namočimo v vd
di, ga dobro iztisnemo i
dodamo dušenim goban
Ohlajenim primešamo d^
jajci, sol, poper in tolH
drobtin, da lahko zgneteni
čvrsto maso, iz katere obl
kujemo zrezek. Nato jih p{
valjamo v moki, stepene!
jajcu in drobtinah ter na vri
čem maslu cvremo, doki«
niso zlatorumeni.
Navadna lisička (Cantharellus cibarius) sodi med gobe letvi-
čarke, ki imajo bele in ozke lističe »letvice«. Klobuk doseže do
8 centimetrov premera, je globoke rumene do svetlo rumene
barve. Raste od maja do oktobra v mešanih gozdovih. Lisička
je vsestranska boga, najboljša v juhah in izredna v omakah.
kaj bi danes kuhau?
Telečji zvitki s sirovim
nadevom v grahovi omaki,
dvobarvna solata,
skntin zvitek iz krhkega testa.
Telečji zvitki
Potrebujemo: 4
do 5 telečjih zrez-
kov, 1 žemljico,
malo mleka, 3 dag
slanine, 2 dag olja,
1/4 čebule, 1 jajce,
malo popra, žlico
sesekljanega drob-
njaka, sol, 4 do 5
rezine trapista, 3
dag moke, 3 dag
maščobe, toplo vo-
do ah juho, 1/4 1
graha, 1 žlico gorčice, 1 dl
kisle smetane.
Priprava: zrezke potolče-
mo. Žemljico namočimo v
mleko, dobro ožmemo in
zmeljemo ah sesekljamo. Na
drobno zrezani slanini in olju
prepražimo sesekljano čebu-
lo in dodamo žemljici. Pri-
mešamo še jajce, poper,
drobnjak in sol. Dobro zme-
šamo. Z zmesjo namažemo
zrezke, položimo na sredino
rezino sira, zvijemo v zvitke,
spnemo z zobotrebcem, po-
valjamo v moki in svetlo ru-
meno opečemo. Nato prilije-
mo zajemalko vode ah juhe,
dodamo grah in dušimo 3/4
ure. Nazadnje dodamo gorči-
co, kislo smetano in sese-
kljan drobnjak.
Dvobarvna solata
Potrebujemo: 20 dag moto-
vilca, 1 pomarančo, 1/2 dl
olja, malo kisa, beli del mlade
čebule, malo curryja, sol.
Priprava: motovileč opere-
mo in odcedimo. Olupljeno
pomarančo narežemo na tan-
ke ploščice. To delajmo nad
skledo z motovilcem, da po-
marančni sok kaplja v skledo.
Narežmo čebulo in jo prime-
šamo solati. Posolimo, potro-
simo s curryjem, prelijemo z
oljem in dodamo po okusu
kis. Dobro premešamo.
Skutin zvitek iz
krhkega testa
Potrebujemo: 14 dag mar-
garine. 30 dag moke, 5 dag
sladkorja, 2 jajci, limonino
lupinico, sol, 2 dag kvasa, žli-
co ruma; 1/2 kg skute, 10 dag
sladkorja, 1 jajce, 10 dag
zmletih orehov ali mandelj-
nov, limonino lupinico. 2 žli-
ci ruma, 10 dag rozin; 1 jajce,
sladkorni prah.
Priprava: margarino zdr(
bimo med moko, dodami
sladkor, jajci, nastrgano limo,
nino lupinico, sol, kvas ii,
rum. Vgnetemo testo in pusti,
mo, da vzhaja. Ko testo napo,
ka, ga razvaljamo v pravokot,
no krpo, namažemo z nad«
vom in rahlo zvijemo. Zvitel
položimo v namazan peka^
kjer naj ponovno vzhaja. Ki
naraste, ga namažemo z raZ
žvrkljanim jajcem in pečem'
v vroči pečici 1/2 ure. Pečenf
ga potrosimo s sladkornii
prahom in zrežemo na rezini
Nadev: pretlačimo skute
dodamo sladkor, jajce, oreh i
(mandeljne), hmonino lu{l
nico in rum. Zmes dobro pr^
mešamo in jo enakomerno n*
mažemo na testo. Potrosim
še z rozinami.
Piše: MAJDA KLANŠEK
NASVETI
37
moja pokojnina
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
jKem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma v
naslednjih desetih letih,
niarsikoga že sedaj zanima.
Kdaj se bo lahko upokojil. V
sodelovanju s Petrom Šale-
jem, vodjo oddelka za pokoj-
ninsko in invalidsko zava-
rovanje pri celjski enoti
ZPIZ, bomo odgovarjali na
vaša vprašanja. Pošljite jih
na Novi tednik, Prešernova
19, Celje, z oznako Pokojni-
na.
Smo šestčlanska družina s
Jtirimi otroki, od katerih
eden še študira. Žena je bila
28. 1. 1996 upokojena, ko je
bila stara 52 let in je imela 36
let in 6 mesecev delovne do-
be. Sam sem rojen 28. 1.
1943, zaposlen od 2. 9. 1960.
Vojsko sem služil 18 mese-
cev. Ker sem moral delati
veliko nadur, sprašujem, ali
se bodo te štele v delovno
dobo. Kdaj se bom lahko
upokojil in koliko delovne
dobe bom imel? Ali so se ženi
pri upokojitvi upoštevali
Štirje otroci?
Vaši ženi se pri odmeri po-
sojnine niso upoštevale nobe-
le bonitete zaradi otrok (zni-
iSanje starostne meje), saj to-
vrstnih določb v sistemu po-
kojninskega in invalidskega
zavarovanja nismo poznali
ree do sprejetja novega zako-
la, ki je začel veljati s 1. 1.
>000.
Vi bi se lahko najhitreje
ipokojili predvidoma v letu
1002, ko bi dopolnili 40 let
X)kojninske dobe, seveda ob
Jogoju, da ste od 2. 9. 1960
lalje dejansko bili ves čas za-
varovani, razen 18 mesecev,
w ste služili vojaški rok. Zni-
žanje starostne meje zaradi
)trok vam ne prinaša nobene
Jonitete, kajti še preden boste
lopolnili 40 let pokojninske
lobe, boste že dopolnili zah-
evano starost 58 let, kar po-
neni, da bo pogoj starosti iz-
polnjen brez uveljavljanja
3iižanja starostne meje. Opo-
»riti moramo, da v primeru,
jO želite pri upokojevanju uve-
iavljati otroke za znižanje sta-
oshie meje, ne pridobite po-
kojninske dobe, marveč se
'am lahko zahtevana starost
npr. 63 let) znižuje sorazmer-
no glede na število otrok ter
5to, v katerem uveljavljate po-
i)jnino. Po veljavnem zakonu
e moškemu minimalna upo-
iojitvena starost lahko zniža
ajveč do 58. leta starosti.
V delovno dobo se ne more-
jo šteti ure za delo prek pol-
nega delovnega časa (nadu-
re); le-te se lahko štejejo le v
pokojninsko osnovo kot del
plače, na podlagi podanega
zahtevka. Plačo za delo v na-
durah oziroma prek polnega
delovnega časa novi zakon
obravnava enako kot prejš-
nji. Nadure so bile sicer ure-
jene v prejšnjem statutu
Skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki
so se v pokojninsko osnovo
štele le v primeru, če so bile
izplačane za dejansko oprav-
ljeno nadurno delo, to delo
pa se je moralo šteti kot po-
sebni delovni pogoj. Po zako-
nu o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju iz leta
1992 so se nadure upoštevale
v pokojninsko osnovo v celo-
ti, s spremembo v letu 1996
pa je bilo določeno, da se
plača za delo prek polnega
delovnega časa za ugotovitev
pokojninske osnove upošteva
za toliko ur takega dela, kolikor
jih je dovoljenih po predpisih o
delovnih razmerjih, če so od
njih plačani prispevki. Veljavni
zakon o delovnih razmerjih
splošno določa, da lahko traja
delo prek polnega delovnega
časa samo toliko časa, kolikor
je to nujno potrebno, vendar ne
več kot 8 ur na teden, 20 ur na
mesec in 180 ur na leto.
Rojena sem februarja
1953, letos imam 30 let de-
lovne dobe. Imam dva otro-
ka. Kdaj bi se predvidoma
lahko upokojila?
Po podatkih, ki ste jih zapi-
sali, bi se predvidoma upoko-
jih v letu 2007, upoštevajoč
znižanje starostne meje za dva
otroka. Zahtevana starost za
ženske je v tem letu 55 let in 8
mesecev, zaradi dveh otrok pa
se ta starostna meja zniža za
10 mesecev, kar pomeni, da se
boste lahko upokojili pri sta-
rosti 54 let in 10 mesecev.
lepotain zdravje
Priročna lekarna
Mini priročna lekarna bi
sicer sodila v vsako potoval-
no prtljago, dom in pisarno,
vendar pa je pogosto nimajo
niti v ustanovah, ki bi mora-
le dajati zgled na tem po-
dročju. Za dobro založeno
priročno lekarno je pravilo-
ma pristojna najbolj skrbna
in razgledana, pa tudi vest-
na in natančna oseba v dru-
žini (službi, družbi). Čeprav
so nekatere sestavine priroč-
ne lekarne malce dražje, bo
vsakdo brez dvoma privolil
v relativno majhen strošek
za zdravje in vitalnost, ki se
v trenutku stiske vedno bo-
gato obrestuje, saj je korist-
na in nepogrešljiva v vsak-
danjem življenju pred, med
in po delu.
V dobro založeno priročno
lekarno (ki mora biti na vid-
nem mestu, vedno dobro zalo-
žena in v vsakem trenutku na
voljo uporabnikom) vsekakor
sodijo naslednje nepogrešlji-
ve sestavine: priročnik za prvo
pomoč, ime oseb, ki so v inšti-
tuciji primerno usposobljene
za nudenje učinkovite prve
pomoči, zdravila, ki jih redno
uživa kdo izmed sodelavcev
(proti visokemu ali nizkemu
pritisku, proti revmi, za srce,
želodec, vnetjem, ipd.), kadar
mu poide lastna zaloga, zdra-
vila, ki jih utegnemo nepriča-
kovano potrebovati (antibio-
tiki, antipiretiki in analgetiki -
aspirin, baludon, paraceta-
mol; sredstva proti kašlju, na-
ravna pomirjevala - najbolje
zeliščna (valerijana, švedska
grenčica), kalcij in C vitamin
(CaC 500) ter antihistaminiki
(proti alergiji), sredstva proti
slabosti in težavam z želod-
cem (antacidi), proti prebav-
nim motnjam - driska, zaprt-
je, žvečilni gumi brez sladkor-
ja - za boljši okus, za urgentno
čiščenje zob in osvežitev ustne
votline ipd.), kapljice za nos
in oči (proti vnetju), zaščitno
sredstvo proti insektom (au-
tan), mazilo proti srbenju in
kožnim spremembam (hladil-
no, antihistaminsko), krema
proti opeklinam in ev. ozebli-
nam, gumijaste rokavice za
enkratno uporabo, pinceta,
škarje, varnostne zaponke,
papirnate brisače, milo, hlad-
ni obkladki (borovi), žepni in
antiseptični robčki, obliži, ga-
za, povoji (hidrofilni in ela-
stični), trikotna ruta, vata v
zavitku, vatirane palčke, lo-
parčki (opornica za prste), an-
tibiotični spray za rane, alko-
hol, vodikov peroksid ah dru-
go razkužilo, termometer,
brizgalke in igle za enkratno
uporabo.
Priročna lekarna naj se na-
haja na suhem, hladnem in
čistem mestu, vidna in do-
stopna vsem dopustnikom,
stanovalcem (zaposlenim).
Poskrbite, da bo v suhem,
temnem in hladnem prosto-
ru, izven dosega otrok in do-
mačih živali. Občasno preve-
rite, posodobite in dopolnite
njeno vsebino (porabljene,
pokvarjene, odslužene in pre-
stare preparate ter pripomoč-
ke zavržemo in jih nadome-
stimo z novimi). Predlaga-
mo, da potem ko ste uredili
»glavno hišno lekarno«, orga-
nizirate kratek sestanek, na
katerem vsebino in namen
nove pridobitve predstavite
vsem članom počitniške eks-
pedicije, družine oz. sorods-
tva ali zaposlenim (ali vsaj
tistim, ki jih lekarna nepo-
sredno zadeva, ostale pa lah-
ko obvestite preko notranje
elektronske pošte, s pisnim
sporočilom, po telefonu, v
glasilu aH biltenu ipd.). Obe-
nem poskrbite, da bo vsaj
nekaj zanesljivih članov vaše
počitniške odprave, družine,
skupnega gospodinjstva ah
podjetja stalno na tekočem z
novostmi s področja prve po-
moči in da bodo tudi dobro
usposobljeni za njeno prak-
tično izvedbo.
zdravnik svetuje
Je predebel
človek zdrav?
Debelost je posledica razlike
med vnosom in porabo energi-
je in je tesno povezana s pre-
hrano. Večinoma je posledica
prekomernega uživanja hra-
ne, kadar je uživamo več, kot
pa je potrebujemo za osnovno
presnovo in dnevne aktivno-
sti. Med debelimi in suhimi
težko najdemo razliko v os-
novni presnovi in tudi pri re-
sorbciji hrane iz črevesja.
Prekomerno uživanje hrane
ima pogosto psihološke vzroke.
Med druge vzroke za debelost
pa sodi tudi družinska obreme-
njenost, nepravilno delovanje
žlez z notranjim izločanjem
(ščitnica, možganski podvesek,
nadledvični žlezi, spolne žle-
ze). Nepravilno delovanje teh
žlez zahteva pregled pri ustrez-
nem specialistu.
Glede na povedano bi človek
pričakoval, da debeli ljudje
umirajo mlajši. Nekatere zgod-
nje študije so to ovrgle. Ljudje s
tipom debelosti I (o tem smo
pisali v prejšnji številki) živijo
skoraj enako dolgo kot tisti z
BMI 23. Izkazalo pa se je, da
ljudje zaradi kroničnih bolezni
hujšajo in umirajo prej. To ve-
lja za rakaste bolnike, za kadil-
ce, ki so praviloma bolj suhi kot
nekadilci, imajo pa več rakastih
obolenj in pogosteje obolevajo
tudi za boleznimi srčnih žil in
povišanim krvnim tlakom.
Debelost je gotovo velik psi-
hološki problem in dodatna
psihična obremenitev. Debeli
ljudje so manj fizično aktivni,
imajo povišan holesterol, krvni
tlak, imajo več bolezni srca in
ožilja. Tveganje za bolezni srca
narašča sorazmerno z rastjo te-
lesne teže. Pri debelih je rizik za
nastanek bolezni srca in ožilja 2
do 3-krat večji kot pri suhih.
Tudi pri ženskah je višji kot
pri moških. Ženske s preveh-
kim obsegom trebuha in s tem
povečanim razmerjem boki/
trebuh imajo v primerjavi s su-
himi trikrat večjo možnost za
nastanek bolezni srca in ožilja.
Uidi pri moških se s povečeva-
njem obsega trebuha povečuje
tudi rizik. Debelost je pogosteje
vzrok za možgansko kap kot za
bolezni srca.
Prava nevarnost pa je sladkor-
na bolezen. Pri debelih z debe-
lostjo tipa II je verjemost, da bodo
zboleli za sladkorno boleznijo,
štiridesetkrat (!) večja kot pri
ljudeh z BMI pod 23. Debelost je
tudi dejavnik tveganja za pojav
nočne apnoe (zastoj dihanja).
Kar 70 odstotkov ljudi z nočno
apnoo je predebelih. Zadnje štu-
dije so pokazale, da težka sapa
ponoči povečuje krvni tlak, ljud-
je se pogosto prebujajo, pogosto
pa tudi zaspijo za volanom. De-
beli ljudje imajo celo do 6-krat
več avtomobilskih nesreč, kot
tisti z normalnim BMI.
Hidi žolčni kamni se tvorijo 2
do 3-krat pogosteje pri debelih
kot pri suhih. Bolezni jeter so
pogostejše, prav tako okvare
sklepov, ki so 3-krat pogostejše
pri ženah, ki imajo BMI preko
35, kot pa pri drugih, pri kate-
rih je ta indeks normden. De-
belost je povezana tudi z ra-
kom. Rak debelega črevesa je 3
do 4-krat pogostejši pri debe-
lih, povečuje pa se tudi število
raka na prsih, zlasti pri ženah v
postmenopauzi.
Je kaj upanja? Ali lahko nor-
malizacija telesne teže zmanjša
te nevarnosti? Dobra novica je,
da se lahko že z blago izgubo
telesne teže zniža nevarnost za
te usodne spremembe. Izguba
telesne teže za 10 odstotkov, kar
je normalno priporočilo, zniža
okvaro kolen za 50 odstotkov.
Izguba telesne teže je neposred-
no povezana z vitalnostjo. Izgu-
ba telesne teže za 10 odstotkov
zniža bolezni srca za okrog 24
odstotkov, zniža krvni tlak, po-
veča pa vzdržljivost organizma.
Zmanjša se poraba zdravil,
zmanjša se število obiskov pri
zdravniku, poveča pa se priča-
kovana življenjska doba. Žen-
ske, ki shujšajo za več kot 20
odstotkov, zmanjšajo za celo 80
odstotkov tveganje, da se pri
njih pojavi sladkorna bolezen.
Je lahko predebel človek tudi
zdrav? Debelost povzroča raz-
lična obolenja, predvsem zara-
di vpliva na dejavnike tveganja.
Če so ti dejavniki v normalnih
mejah, predstavlja nekaj doda-
nih kilogramov le majhen rizik.
Tako je oseba z BMI med 25-30,
ki se prehranjuje zdravo in je
fizično aktivna, v glavnem ena-
ko zdrava in ima enako progno-
zo kot veliko bolj suhi ljudje.
Debelost tipa II in III pa zahteva
resen pristop in zdravljenje. O
shujševalnih dietah in zdravi-
lih, ki pripomorejo k hujšanju,
pa v nadaljevanju.
Če imate zdravstvene teža-
ve, pa ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, Celje, za rubriko
Zdravnik svetuje in strokov-
njak iz Zdravstvenega doma
Celje vam bo odgovoril.
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
iščemo dom
Več informacij o izgubljenih živalih lahko dobite v zave-
tišču in hotelu za male živali Zonzani v Jarmovcu pri
Dramljah ali na telefon 749-06-00 ter na spletnih straneh
http://come.to/zonzani.
V zavetišču imajo eno leto starega križanca. Žival je bila
najdena v okolici Šmartinskega jezera.
bio
koledar
38
RADIO - FILM - TELEVIZIJA
• Večna in neuničljiva Miša
Molk je še enkrat dokazala,
da je prav to - namreč večna
in neuničljiva. Modro vods-
tvo javnega zavoda, zbrano v
Svetu RTV okoli bivšega par-
tijskega voditelja Janeza
Kocjančiča, je prejšnji te-
den prvo damo malih ekra-
nov dokaj enotno ponovno
izbralo za odgovorno ured-
nico razvedrilnega programa
TVS za še nadaljnje štirilet-
no obdobje. Ali zato, ker je
tako dobra, ali pa zato, ker
boljše od M. M. pod soncem
pač ni, gledalcem niso zau-
pali.
•	Menda se je ponovne izvo-
litve najbolj veselil urednik
športnih oddaj, najbolj zna-
ni Laščan v prestolnem me-
stu, Marjan Lah. Molkova
mu je namreč obljubila, da
bo, če bo izvoljena, uresniči-
la njegove dolgoletne sanje,
da bi športni program, ki
sicer sodi pod njeno koman-
do, postal samostojen. Tako
bo Marjan postal še večji šef,
njegovi novinarji in komen-
tatorji pa bodo stopili iz sen-
ce zvezd razvedrilnih oddaj.
•	So pa seveda nekateri,
predvsem nogometni ko-
mentatorji, zvezde že sedaj.
Raziskava gledanosti je po-
kazala, da je bilo v povpreč-
ju od 100 prižganih televi-
zorjev v času nogometne tek-
me Slovenije proti Jugoslavi-
ji kar 96 sprejemnikov na-
ravnanih na prenos tega
športnega dogodka. Legen-
darni stavek komentatorja
Igorja E. Berganta, da nam
lahko pri vodstvu 3:0 zmago
prepreči le še potres, je tako
lahko slišalo rekordno števi-
lo gledalcev. Ker tekme res
nismo izgubili, je poleg po-
pularnosti Bergantu porasla
tudi avtoriteta nezmotljivega
preroka. Prvi mu je za takšno
jasnovidnost čestital naj-
boljši honorarni komentator
nogometa med slovenskimi
šefi marketinga Ivo Milova-
novič. Ta si je potem popu-
larnost med ljubitelji nogo-
meta pridobival tako, da je
na tekmi Slovenije proti Špa-
niji vsako sodniško odloči-
tev komentiral kot nepravič-
no in našim žogobrcarjem v
škodo. Strokovno, ni kaj.
Milovanovič že ve, saj je re-
korder po številu nogomet-
nih prenosov med slovenski-
mi komentatorji, pa tudi ne-
posrednih izkušenj mu ne
manjka, saj je žogo brcal že
kot kratkohlačnik v rodnem
Celju.
• Medtem ko je urednik in-
formativnega programa TVS
magister Uroš Lipušček, či-
gar ambicija je postati tudi
doktor znanosti, izpred svo-
jega imena, ki se pojavlja na
vseh zaključnih špicah pro-
grama, ki ga vodi, umaknil
akademsko titulo, se njemu
podrejena urednica Rosvita
Pesek še naprej vztrajno
podpisuje z magistro. Naj-
brž zato, da bi jo gledalci
bolj cenili in da bi imela pri
novinarjih večjo avtoriteto.
• Obetavni obraz Manice
Janežič, pardon Manice J.
Ambrožič, se je spet začel
pojavljati na ekranih. Po ve-
seli poroki je edina vidna
sprememba pri simpatični
Žalčanki, ki je minuli konec
tedna spet vodila poročila, le
pri napisu, s katerim televi-
zijci identificirajo novinarje
in voditelje. Manica upa, da
se bodo gledalci hitro nava-
dili na spremembo in da bo
to tudi začetek nove kariere
pod novim imenom.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 29.6. do 5.7. ob
18. in 20. grozljivka Čarov-
nica iz Blaira.
Mali Union: od 29.6. do
5.7. ob 18.30 in 21. drama
Erin Brockovich.
Poletni kino: od 30.6. do
5.7. ob 22. grozljivka Ča-
rovnica iz Blaira. (V pri-
meru slabega vremena bo
predstava v kinu Union, v
ponedeljek, 3.7. kinopred-
stava v Poletnem kinu od-
pade).
Kino Žalec: 2.7. ob 18. in
20. romantična komedija
Notting Hill.
SOBOTAJJUmA,OB 10.15
2CV RAID AUSTRALIA2000
V studiu Radia Celje bomo gostili Celjana Aleša Matjaža,
ki se skupaj s kolegom odpravlja avgusta v avstralski Perth.
Udeležila se bosta tekmovanja Raid Australia, ki se ga
udeležujejo legendarna Citroenova vozila: t.i. spački, žabe
in mehari. Tekmovalci so iz vsega sveta. Raid je zasnovan
podobno kot Camel trophy, le da je proga prilagojena
zmogljivostim omenjenih Citroenovih vozil. Tekmovanje
se bo začelo 12. avgusta, zaključilo pa 9. septembra. V tem
času bodo prevozili kar pet tisoč kilometrov. Z zanimivim
sogovornikom se bo v sobotnem dopoldnevu pogovarjala
Nataša Gerkeš.
PONEDEUEIC 3 JUUJA, OB 9.15
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vsakih 14 dni na Radiu Celje Mateja Podjed pripravlja
Hortikulturni kotiček. V njem gosti zanimive gostje, ki vam
lahko tudi svetujejo, kako ravnati z vašimi vrtnimi, okenskimi,
balkonskimi in sobnimi rastlinami. Ne pozabite na oddajo v
ponedeljek!
Čarovnica iz Blairc
Ali je za dobro grozljivko
zares potrebno preliti na hek-
tolitre krvi? Ali je za dobro
grozljivko zares potrebno s
posebnimi efekti sčarati slu-
zasto in ogromno pošast? Ali
je za dobro grozljivko zares
potrebno mešati seks in gro-
zo? In ali je za dobro grozljiv-
ko zares potrebno najeti slav-
ne igralce, vsaj zato. da že
vnaprej zagotovijo boljši pri-
hodek na blagajnah? Eduar-
do Sanchez ter Dan Myrick
(scenarista in režiserja), kup
producentov in Heather Do-
nahue, Michael Williams.
Joshua Leonard so naredili
vsaj eno stvar S Čarovnico iz
Blaira so dokazali, da je od-
govor na vse prejšnje trditve
kratek in. jasen: ne. Kaj torej
potrebuješ za dobro grozljiv-
ko? Vedeti moraš (ali pa ob-
čutiti). da je bolj grozna kot
direktno klanje predstava, ki
jo s slikami vzpodbudiš v gle-
dalčevi domišljiji; vedeti mo-
raš. da je pomembnejše na-
migovanje kot prikazovanje.
Vedeti moraš, kako pomem-
bni so čimbolj realni temelji
okoliščin, da se lahko gledal-
ci identificirajo z junaki, na
katere potem naprtiš čim
manj fantastike in čim več
povsem »običajnega« stop-
njevanja napetosti. In vedeti
moraš, kdaj film prekiniti.
(Vendar vam ne smem pove-
dati. kdaj se to naredi, ker
vam potem vzamem ves uži-
tek iz filma.) Kaj potem nare-
diš? Pošlješ nekaj entuziastič-
nih ljudi v gozdove in jih tam
izgubiš. To je vse.
Čarovnica iz Blaira je kla-
sičen. učbeniški, elementar-
ni primer držanja teh zako-
nitosti. najbolj pa izjemnega
stopnjevanja napetosti. ČIB
se zaveda, kaj je najbolj
grozljiva podrobnost seda-
njega časa: odvisnost od ka-
mere. In pozabljanje, kaj
lahko narava naredi s tisti-
mi. ki pozabijo, kako po-
membna je narava. Če boste
gledali film. se vprašajte,
kaj bi bilo. če trojica neke
noči ne bi postavljala šotora
in bi raje prenočevala o
kakšnem kresu. Ali pa. ki
bi bilo. če bi sploh ostal
doma. Ali kaj bi bilo. če ri
bi imela kamere. Kamere. w
nadomešča seks, kamere. w
nadomešča življenja, /camJ
re, ki v dokumentarnem sM
gu večinoma snema necell
vite, polovične ljudi, ljudi,
so odrezani od svojih kort
nin in se ne znajo pred než
nanim ubraniti; kamere, ,
tedaj, ko se ji izteče film
naznani, da se je izteklo tu
di življenje.
Mimogrede: ste kdaj opazK
vali jok igralcev v filmih? Si
kdaj ugotovili, da se venomi
jočejo le z očmi, iz nosu pa jii
nič ne teče, kar je v rwrmal
nem joku normalno dejstvo
Ali pa si ji vsaj nos z robčkon
pokrijejo tako naglo, da se m
vidi, da iz njega ne teče nič? I
ČIB je strah tako pristen, dn
nosovi na veliko smrkljasti
curljajo. In to, seveda, direktrn
v kamero. Ni čudno, da posta
ne strah tudi gledalce. Da jil
opomni na nagonski del njiho
ve narave. Da pozabijo na ka
mere. In da potem hočejo še.
Še bodo tudi dobili. To ji
morda edina žalostna stva
v zvezi s filmom - čepra\
morda pričakovana. Zade
va se namreč že molze. Ča
kajo se drugi del filma iii
nadaljevanka in tako na
prej. Čeprav: v nadaljeva
njih bomo vsi natančno ve
deli - kot vedno - kaj je fikci
ja in kaj ni. Zaradi česar bi
velik del čara ČIBA izgub
Ijen. Pa ne v gozdovih. Am
pak zaradi kamere. Preve
je bo. namreč.
(P. S: na soundtracku. k
ga je izdala Nika. narejen pi
je po kaseti, ki je jo trojici
poslušala na poti v gozdove,
boste lahko slišali tudi do
mače Laibache z God is God
Slovenci v gozdovih? Da. h
razlog, zakaj so na zares ne
navadni in odbiti premiei
tega filma pri nas, v Trnov
skih gozdovih, Laibach imel
koncert sredi gozda.)
PETER ZUPAN(
Gremo v icino!
Tim Robbins je poročen z igralko Susan Sarandon. Nagra
jenci so: Marija Vrečko, Hotunje 18, 3232 Ponikva, Barbar
Šanca, Galicija 14, 3310 Žalec in Klavdija Štarkel, Šentjan
41b, 3220 Štore. Prejeli bodo vstopnico za ogled film
Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: režiser filma Erin Brockovich Stevei
Soderbergh je postal slaven s filmom, za katerega je v Cannesi
pred leti prejel zlato palmo. Za kateri film gre?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3001
Celje, do ponedeljka, 3. julija. Izžrebali bomo tri dobitnikf
vstopnice za ogled filma.
TV VODIČ
39
40
TY VODIC
TV VODIC
41
42
TY VODIC
GLASBA
43
Mladi upi 2000
Mini festival neuveljavljenih glasbenikov v Celju
v petek je bilo na parkiriš-
ču za Spodnjim gradom v
Celju pod nekoliko arhaič-
nim in prozaičnim imenom
»Mladi upi« prvo srečanje še
neuveljavljenih ročk, funk,
pop in jazz skupin. Na raz-
pis organizatorja. Območne
izpostave Sklada RS za lju-
biteljske kulture, se je prija-
vilo dobrega pol ducata ben-
dov iz celjske regije, med
katerimi je producent za glas-
beno dejavnost Tomaž Črnej
- Ttiži izbral štiri najboljše.
V končnem obračunu so se
na velikem odru, sicer »last«
celjskih študentov, ki so žup-
Ijanom knežjega mesta zve-
čer priredili zastonjkarsko
zabavo s Kovačevo Tinkaro,
domačimi Nudlci in močvir-
skimi Bigfutovci, pomerile le
tri izbrane zasedbe - Sarra iz
Rogaške Slatine, mozirski
Black Summer in Skalala iz
Škofje vasi.
Pred maloštevilnim občins-
tvom so solidno ozvočeni v
vročem in vetrovnem zgod-
njem večeru najprej nastopili
Sarra. Rogaški kvintet, kate-
rega posebnost sta dve bas ki-
tari, ^asi in nad večino tovrst-
nih bendov dviguje rosno mla-
da pevka z izredno obetajo-
čim glasom in interpretacijo.
Njena angleščina sicer (še) ni
najboljša, zato jim, vsaj zaen-
krat, priporočam več petja v
kleni slovenščini, ki pa jim,
sodeč po zelo solidnih angleš-
kih besedilih, ne bi smela pred-
stavljati prevelikih težav. Pev-
ka Sara Kink, kitarist in po
potrebi tudi pevec Goran Ko-
ražija, basista Matej Hohkraut
in Boštjan Tramšek ter bob-
nar Tomaž Lavrinec glasbeni
navdih in ideje črpajo iz pol-
pretekle zgodovine ročk glas-
be. Njihovo sicer precej ubra-
no igranje, ki pa tu in tam le
preseneti in preseže na sončni
strani Alp že večkrat slišane
finte, je skupek več sorodnih
glasbenih stilov, ki jih slišimo
tako pri njihovih lokalnih so-
borcih Barni bandu, ročk le-
gendi Janis Joplin in ska-pop-
punkerjih No Doubt (posluša-
nje slednjih in njim sorodnih
bendov jim še posebej pripo-
ročam). Skupek omenjenih
kvalitet in redkih pomanjklji-
vosti - med te bi nedvomno
lahko šteli tudi neizdelan ima-
ge benda - jim je prineslo tudi
prvo nagrado in deset ur brez-
plačnega snemanja v Glasbe-
nem ateljeju Goda.
Za Sarro so na oder stopili
Black Summer. Po zgledu zgod-
njih velenjskih šankrockerjev
so urezali štiri rockovnjaške
poskočnice, med njimi tudi
poslovenjeno irsko ljudsko »-
Whiskey In The Jar«, ki bi bolj
sodile v zgodnja sedemdeseta,
česar pa se fantje na njihovo
srečo zavedajo in jim to šteje-
mo v plus. Negativne točke in
tretje mesto pa so si kljub ui-
granosti prislužili predvsem z
neinovativnostjo (za igranje av-
torske retro glasbe je dostikrat
potrebno še več domišljije in
kreativnosti) in kvazi-možati-
mi (legendarni ročk kritik Mar-
jan Ogrinc, bi jim rekel kar
»kurčo-rockerskimi«) besedili.
Kot zadnji so se na tem mi-
ni-festivalu, ki naj bi po zago-
tovilih pobudnice Marijane
Kolenko, vodje območne iz-
postave, in realizatorja Toma-
ža Črneja postal tradicionalni
in pa seveda vsako leto širše
zastavljen, predstavili lokalni
zvezdniki Skalala. Po poslu-
šanju demo posnetkov so vzbu-
jali največ upanja pri selektor-
ju in »strokovni« komisiji. Vlogo
favorita pa so fantje zapravili
že po nekaj taktih - njihovo
sicer precej zanimivo in v do-
mačih logih malokrat slišano
muziciranje, ki tava nekje med
ročk, ska in funky glasbo, za-
vira stilska nedorečenost, sla-
ba izkoriščenost pihalne sek-
cije, šibka ritem sekcija in za
preigravanje tovrstne godbe
preveč statičen nastop. Sicer
pa, fantje so še mladi, in, kot
sami pravijo, tudi privlačni,
vzpodbujeni z drugo nagrado
ter z veliko ustvarjalnega in
fizičnega treninga pa lahko kaj
kmalu postanejo ena večjih
koncertnih in studijskih atrak-
cij na Celjskem.	SŠ
Skupina Sarra, ki je zmagala med mladimi upi s Celjskega.
ekspresekspres
•	z vrha britanske lestvice naj-
bolj prodajanih albumov je
Toma Jonesa in njegov LP »Re-
load« takoj po izidu drugega
albuma »7« izrinila najstniška
zasedba S Club 7. Na tretjem
mestu je pristal beli raper Emi-
nem s ploščo »The Marshall
Mathers LP«, na četrtem pa
trideset tednov po izidu albu-
ma »Play« še vedno vztraja
Moby. V ZDA je že tretji teden
zapored na vrhu Eminem, Brit-
ney Spears se je vrnila na
drugo mesto, za njo pa je to-
krat 28-letni rap-rocker Kid
Ročk s ploščo »The History Of
Ročk«.
•	Brian Setzer, šef skupin Stray
Cats in Brian Setzer Orche-
stra, je za soundtrack najno-
vejšega film Jima Carreya »-
Me, Myself & Irene« priredil
skladbo »Bodhisattva« pred ne-
davnim ponovno formiranih
Steeley Dan. Njegov nov LP
»Vavoom!« - prvi po best-sel-
lerju »The Dirty Boogie« pred
dvema letoma - bo izšel 1.
avgusta.
•	Najstniška pop kraljica Brit-
ney Spears je prejšnji teden
prodala že štiri milijonti iz-
vod albuma »Oops!...l Did It
Again«, ki ga je izdala pred
mesecem dni.
•	V znamenito Dvorano slav-
nih (Hali of Farne) so vpisali
Briana Wilsona, šefa legen-
darne kalifornijske surf-rock
skupine The Beach Boys.
•	Gloria Estefan s svojim no-
vim glasbenim izdelkom spet
navdušuje ljubitelje latino glas-
be po vsem svetu. V španskem
jeziku posnet LP »Caribbean
Soul« je že tretji teden najbo-
lje prodajani tovrstni izdelek
v ZDA, odlično pa se prodaja
tudi v Južni Ameriki.
•	Trenutno najpopularnejši
ameriški glasbenik, raper Emi-
nem, bo glavna zvezda serije
26 risanih filmov, ki si jih bo
mogoče ogledati le na Interne-
tu na naslovu Slimshady-
world.com.
•	Emma Bunton alias Baby
Spice bo odigrala eno glavnih
vlog v komediji, ki jo bodo to
poletje posneli v turistični meki
San Antonio na razvpitem
španskem otoku Ibiza.
•	Pri nas manj znani, v Ameri-
ki pa že nekaj let zelo popular-
ni rockerji Barenaked Ladies,
se po izjemnem uspehu njiho-
vega še vedno aktualnega al-
buma »Stunt« te dni spet od-
pravljajo v studio, kjer bodo
posneli že pripravljen mate-
rial za nov LP, ki bo še pred
koncem letošnjega leta izšel
pod naslovom »Marooned«.
•	Po še nepotrjenih vesteh naj
bi kmalu razpadla popularna
ameriška dekliška R&B zased-
ba TLC, ki se je lani po skoraj
petletnem molku v velikem slogu
z albumom »Fanmail« vrnila na
vrhove svetovnih lestvic.
•	Nekdanja miss Amerike, pre-
cej uspešna pop pevka in igral-
ka Vanessa Williams, bo ob
odličnem temnopoltem igral-
cu Samuelu L. Jacksonu in
hitrobesednemu raperju Bu-
sta Rhymesu odigrala glavno
vlogo v filmski različici v se-
demdesetih zelo popularne,
zdaj pa že kar kultne detektiv-
ske nanizanke »Shaft«.
•	Ponovno obujene The Su-
premes, v katerih od ustanov-
nih članic nastopa le še Diana
Ross, so 40. obletnico prihoda
na glasbeno sceno obeležile s
precej uspešno turnejo. Za-
ložba Motovvn se bo tej najpo-
pularnejši dekliški zasedbi vseh
časov poklonila s kompletom
štirih zgoščenk, na katerih bo
zbranih 88 pesmi iz obdobja
1960-1977.
•	V grozljivki »Bones«, ki bo
prišla v ameriške kinemato-
grafe za noč čarovnic, kot igra-
lec debitira rapper Snoop Dogg.
Njegova soigralka v filmu je
Pam Grier, ki se je spomnimo
iz filma Jackie Brovvn.
•	V torek je izšel nov, drugi
album »The Notorious K.I.M.«
razvpite hip-hoperke Lil' Kim.
•	Včeraj se je s skupnim kon-
certom legendarnega saksofo-
nista in dirigenta Anthonya
Braxtona ter Godalnega orke-
stra RTV Slovenija začel 4L
jazz festival. Danes, 29. juni-
ja, bodo v Križankah nastopili
še Wolfgang Muthspiel, Muhal
Richards Abrams Quartet in
James Carter, jutrišnji večer
pa bo v znamenju Zlatka Kau-
čiča, Anthonyja Braxtona, De-
wey Redman Quarteta in He-
nrya Threadgilla. Ob zaključ-
ku festivala bodo v soboto na-
stopili Vinicius Cantauria E
Grupo, Vlatko Stefanovski in
Medeski, Martin&Wood.
•	V soboto, l.julija, bo celj-
ska hala Golovec ponovno go-
stila vrsto znanih, uveljavlje-
nih tujih ter domačih imen
elektronske glasbe (Supa DJ
Dimitry, Thomas Schumacher,
Daz Saund, Rob Acteson, DJ
Pipi, Miguel 'Migs', Umek, Va-
lentine Kanzyany, Roberto Q.
Ingram, Dope Control VS Bio-
net, Peter Pan, Rotor, Benja-
min....) na treh plesiščih (tech-
no, house in breaks & bass).
Space Night Y2K bo vrata od-
prl že ob 21. uri, trajal pa do
poznih jutranjih ur. Info:
www.spacevents.com.
STANE ŠPEGEL
vrtiuakpolkin
valčkov
20 vročih rc
44
ZA AVTOMOBILISTE
Po scenicM še scenic RX4
Francoski Renault med dru-
gim slovi tudi po tem, da se
pogumno loteva izdelave ozi-
roma predstavitve avtomobi-
lov, ki jih je vsaj na začetku
dokaj težko uvrstiti v dolo-
čen razred. Tako je bilo nek-
daj z espaceom, potem s sce-
nicom... Sedaj se na trgu po-
javlja z zanimivim avtomo-
bilom oziroma njegovo izve-
denko. To je scenic RX4, prvi
evropski kompaktni enopro-
storec s stalnim štirikolesnim
pogonom.
Scenic RX4 je v primerjavi z
običajnim scenicom drugačen
navzven, saj je nekaj višji (za-
radi štirikolesnega pogona),
daljši in širši, pa tudi oddalje-
nost dna vozila od tal je večja
(skupaj za 210 milimetrov).
Hkrati so mu dodali drugačne
odbijače in visoke plastične
obrobe na vseh bokih oziroma
straneh. Scenic tako deluje do-
volj terensko, še posebej pa je
takšen njegov zadek. Tja so
namreč namestili rezervno ko-
lo, ki je »oblečeno« v plastično
zaščito. Posebnost zadnjih vrat
je tudi ta, da se odpirajo dvo-
delno: zgornji, stekleni del
navzgor, spodnji, se pravi ko-
vinski pa v levo oziroma vstran.
V notranjosti večjih spre-
memb ni, scenic ima pet sede-
žev, ki jih je mogoče poljubno
razvrščati in tudi odstraniti.
Seveda je drugačno podvozje
oziroma spodnji del vozila, še
posebej zadnja prema, kjer so
kolesa obešene posamično. Pri
razvoju štirikolesnega pogona
je pomagala avstrijska tovarna
Steyr Daimler Puch, pri če-
mer je avto dobil viskozno
sklopko in še en diferencial.
Moč se prenaša na tisti kolesni
par, ki ima najboljši oprijem s
cesto, za kar tako ali tako
skrbi elektronika.
RX4 je ta hip že na voljo tudi
slovenskim kupcem, vendar
samo v kombinaciji z že zna-
nim 2,0-litrskim bencinskim
štirivaljnikom, ki ponuja 140
konjskih moči pri 5500 vrtlja-
jih v minuti. To zadošča za
največ 180 kilometrov na uro
in pospešek 11,9 sekunde do
100 kilometrov na uro. Nekaj
kasneje bodo začeli ponujati
tudi dizelski motor z gibno
prostornino 1,9 litra (105 konj-
skih moči pri 4000 vrtljajih v
minuti). Znana je tudi cena, in
sicer hočejo za RX4 5,18 mili-
jona tolarjev, upajo pa, da se
jim bo letos posrečilo prodati
kakšnih sto avtomobilov.
Na sliki: novi Renaultov av-
tomobilski podvig scenic RX4.
Revoz na dobri poti
v novomeškem Revozu, ki je v 54-odstotni lasti franco-
skega Renaulta, se s slovensko vlado, ta je lastnica
preostalega dela novomeške tovarne, pospešeno pogajajo
o podaljšanju pogodbe.
Pogodba o sodelovanju se namreč izteče konec leta,
sedanji pogovori pa naj bi bili končani do konca junija. Če
bodo uspešni, in v Novem mestu so prepričani, da bodo,
potem je velika verjetnost, da bodo v Novem mestu leta 2003
ali leto dni kasneje začeli izdelovati novo vozilo, s katerim
bodo nadomestili clia. Letošnja proizvodnja slednjega naj bi
dosegla številko 122 tisoč, kar je za sedem ali osem tisoč več
kot so sprva načrtovali. Nekako 94 odstotkov vseh cliov
izvozijo, največ v Nemčijo, Italijo in druge države Evropske
unije. Če bodo v Revozu res izdelovali naslednika clia,
potem se utegne letna proizvodnja povečati na več kot 200
tisoč avtomobilov, razumljivo pa je, da brez velikih investi-
cij ne bo šlo.
Ford je dokončno lastnik Land Roverja
Tako BMW, ki je bil vse do
nedavnega lastnik britanske
avtomobilske grupacije Ro-
ver, kot tudi ameriški Ford,
sta sporočila, da sta potrdila
oziroma dokončno sklenila
posel o prodaji Land Rover-
ja. Ta tovarna je bil vse do-
slej del Roverja, slednjega
pa je za simboličnih deset
funtov (kot je bolj ali manj
znano) kupilo združenje
Phoenix, še prej pa so iz
njegovega okrilja izločili
Land Rover.
Novi lastnik Land Roverja,
ta ima skoraj šestdesetletno
tradicijo in izkušnje z izdela-
vo terenskih avtomobilov, naj
bi po sedanjih podatkih zanj
odštel dobre tri milijarde evrov.
pri čemer bo dve tretjini pla-
čal takoj, drugo do leta 2005.
S tem nakupom je Ford postal
lastnik vseh avtomobilskih pro-
jektov znotraj Land Roverja
(Freelander, Defender, Disco-
very in Range Rover), dobil je
tudi tovarno, raziskovalni cen-
ter in seveda vseh 13 tisoč
zaposlenih. Zanimivo je tudi,
da naj bi Ford prevzel tudi vse
Land Roverjeve dolgove, za
katere se še ne ve natančno,
koliko znašajo.
Eden najbolj uspešnih evropskih terencev freelander je
odslej ameriški.
Ponujajo tudi
astro classic
Slovenski trgovci z opli po
novem ponujajo tudi pred-
hodnico sedanje astre, ki jo
imenujejo classic. Avto je na
voljo v treh karoserijskih raz-
ličicah in s tremi različnimi
motorji z močmi od 60 do
100 konjskih moči. Najce-
nejša izvedenka astre classic
je na voljo že za 1,64 milijona
tolarjev.
Zamenjave na krmilu Volva
Lani je postal večinski last-
nik švedske avtomobilske to-
varne Volvo ameriški Ford (ku-
pil je samo tovarno osebnih
avtomobilov). Slednji je nato
začel v posebni diviziji zdru-
ževati uglednejše avtomobil-
ske znamke (Volvo, Aston
Martin, pa Jaguar...), na čelo
vseh pa je postavil VVolfganga
Reitzleja, nekdanjega šefa raz-
voja pri nemškem BMW.
Slednji je izjemno ambicio-
zen in zato niti ni čudno, če je
pri Volvu že prišlo do nekate-
rih kadrovskih sprememb. Ta-
ko je pred dnevi odstopil Tuve
Johanessen, dosedanji izvršni
direktor. Reitzle je bil namreč
nezadovoljen s počasno rastjo
prodaje avtomobilov volvo, saj
tovarna nekako ne more čez
letno proizvodnjo 450 tisoč
vozil. Johanessenovo mesto naj
bi zasedel Olov Olsson, ki je
bil doslej šef Volvo America.
Slednji naj bi obseg proizvod-
nje do leta 2004 povečal na
600 tisoč vozil. Kako se mu bo
to posrečilo, je pa že drugo
vprašanje.
Na sliki: morda bo model
V70 pomagal Volvu do boljše
prodaje.
Dve novi
izvedenki kie
sportage
v teh dneh je tudi na
slovenskem trgu stekla pro-
daja dveh novih izvedenk
terenske kie sportage. Raz-
ličica s platneno streho je
tako na voljo za 3,49 mili-
jona tolarjev, medtem ko
ponujajo tudi izvedenko wa-
gon. To je podaljšana razli-
čica sportagea, ki je napro-
daj za 3,9 milijona tolarjev.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Pravi in študijsici
avtomobili v Torinu
Mednarodni avtomobil-
ski salon v italijanskem To-
rinu se seveda ne more pri-
merjati z onimi v Frankfur-
tu, Parizu ali morda v Žene-
vi, vendar je to prireditev,
kjer se zbere predvsem obli-
kovalska smetana. Znano
je, da je prav Torino obliko-
valska Meka, saj tam med
drugimi ustvarjajo Giugia-
ro, Bertone, Pininfarina in
še številna druga znana ime-
na svetovnega avtomobil-
skega oblikovanja.
Letošnji salon je bil v zna-
menju dveh ali treh novosti,
predvsem pa je bilo videti ve-
liko študij, kar je v Torinu
tako ali tako običaj. Formalno
in salonsko premiero je doži-
vela alfa romeo 147, avtomo-
bil, s katerim bo tovarna Alfa
Romeo nadomestila sedanja
modela 145/146. Za začetek
bodo ponudili zgolj trivratno
izvedenko, medtem ko bo pe-
tvratna različica na voljo ka-
sneje. Motorji bodo štirje, in
sicer najprej trije bencinski s
105, 120 in 150 konjskimi
močmi, spomladi prihodnje
leto pa bodo ponudili še tur-
bodizelski motor z oznako
JTD in s 110 konjskimi moč-
mi.
Hkrati je bil Torino prizo-
rišče prve predstavitve nove
Hyundaijeve lantre, ki naj bi
se odslej naprej na vseh trgih
imenovala elantra. Avto bo za
začetek naprodaj kot petvrat-
na kombilimuzina in kot štiri-
vratna limuzina, pri južnoko-
rejski avtomobilski hiši pa tr-
dijo, da je avto oblikovan z
mislijo na evropskega kupca.
Osnovni bencinski motor bo
zmogel pri gibni prostornini
1,6 litra 107 konjskih moči,
močnejši pa bo 2,0-litrski
agregat, ki bo zmogel 141
konjskih moči. Kot obljublja-
jo, naj bi bil prihodnje leto v
elantri naprodaj tudi 2,0-litr-
ski dizelski motor s 111 konj-
skimi močmi. Kot kaže sedaj,
naj bi bila nova elantra pri nas
naprodaj že jeseni, kar je raz-
meroma zgodaj.
Italijanski Ferrari je v Tori-
no pripeljal spidersko (road-
stersko) razUčico ferrarija
360 modena, ki se izjemno
dobro prodaja. Daevvoo (zani-
mivo in omembe vredno je, da
v Torinu ni bilo japonskih av-
tomobilskih tovarn) je v pie-
montsko prestolnico pripeljal
nekoliko prenovljenega lano-
sa, vsekakor avtomobil, ki je,
oziroma bo zanimiv tudi za
slovenski avtomobilski trg.
Torino pa je predvsem
prostor za predstavitev šte-
vilnih študij, ki naj pokaže-
jo, kako razmišljajo v posa-
meznih avtomobilskih hi-
šah. Tako je Pininfarina
predstavil študijo športnega
avtomobila rossa, medtem
ko se je oblikovalska hiša
Italdesign lotila oblikovanja
maseratija buran. Ghia že
dolgo časa sodeluje pri obli-
kovanju fordov, zato je bilo
pod torinskimi salonskimi
lučmi videti njihov copue-
spider, ki so ga izdelali na
osnovni oziroma podvozju
forda ka.
Na sliki: nova hyundajeva
lantra je doživela evropsko
premiero v Torinu.
Opel brez dobička?
Evropski del ameriškega
Forda je v velikih težavah in
se je zato odločil za dokaj
ostre reze (tako avtomobilov
ne bo več izdeloval v Veliki
Britaniji, ampak samo še v
Nemčiji), po drugi strani pa
hiti s pripravo novih modelov.
Nekaj podobnega se je pred
leti zgodilo tudi nemškemu
Oplu, ki je sestavni del Gene-
ral Motorsa. Zaradi pre-
skromne ponudbe se je začel
njegov tržni delež na evrop-
skih trgih hitro zmanjševati in
izguba pa je bila vse večja.
Čeprav je Opel že pred časom
obogatil svojo avtomobilsko
izbiro, težav nekako noče biti
konec. Pri Oplu namreč meni-
jo, da tudi letos ne bodo ustva-
rili dobička, pri čemer pravi-
jo, da je tako predvsem zaradi
tega, ker jim je gre dokaj slabo
v Nemčiji. Ta hip pa še niso
znane dokončne poslovne šte-
vilke za leto 1999. Na sliki:
Oplova astra coupč.
DaimlerChrysler in
Hyundai sicupaj?
Južnokorejska avtomobilska industrija se je nekako
izvila iz najhujših težav, kar pa še ne pomeni, da so se vrnili
časi stare slave. Daewoo ima izjemno velike dolgove in
pogosto se širijo govorice, da išče strateškega partnerja.
Ob tem največkrat omenjajo General Motors, korporacijo, s
katero je Daevvoo pred leti že sodeloval, saj je po njeni licenci
izdeloval nekaj avtomobilov (racer, espero). Sedaj se vse
pogosteje pojavljajo namigi, da se za Daevvoo zanima tudi
DaimlerChrysler. Slednji je v kapitalski povezavi s SsangVon-
gom, ki je sestavni del Daewooja. Še bolj zanimiva pa je novica,
da se z DaimlerChryslerjem pogovarja tudi Hyundai, največji
južnokorejski izdelovalec avtomobilov. Ameriškonemška kor-
poroacija naj bi se s slednjim menda dogovarjala o izdelavi tako
imenovanega svetovnega avtomobila, vendar so pri Daimler-
Chryslerju te namige zanikali.
Oglejte si rojstvo avtomobila
General Motors, največji izdelovalec avtomobilov na ze-
meljski obh, se je odločil za zanimivo ponudbo. Tako bo
vsem tistim, ki bodo naročili njegovo vozilo, omogočil, da
preko Interneta spremljajo nastajanje avtomobila na teko-
čem traku. Kupcem bo namreč poslal e-mail takoj, ko bo
znano, kdaj bo njihovo vozilo na tekočem traku, saj že nekaj
časa snemajo proizvodnjo.
Odprli terenski
poligon
v Ljubljani na Celovški 182
je podjetje AC Cosmos, ki je
med drugim tudi pooblaščeni
prodajalec toyot, odprlo prvi
terenski poligon pri nas. Pro-
ga je dolga pribhžno petsto
metrov in ima dvanajst različ-
nih ovir. Naj resnejši oviri sta
verjetno 3,5 metra visok
most, narejen iz hlodov, in
skoraj trideset metrov dolg
spust. Na poligonu bo mogoče
preskusiti vsa vozila Toyote,
druge avtomobilske hiše pa ga
bodo lahko najele.
Sodišče o
črkah S,V in C
Pred nedavnim so imeli v
Nemčiji zanimivo sodno raz-
pravo, v kateri sta sodelovala
nemški Mercedes Benz in
švedski Volvo, ki je sedaj v
lasti Forda. Tako je sodišče
odločilo, da Volvo pri imeno-
vanju svojih avtomobilov ne
sme več uporabljati črk V, C
in S. Kot je bilo rečeno, te
črke uporablja tudi Mercedes
Benz in kupci bi bili lahko
zaradi tega zmedeni. Merce-
des Benz vse omenjene črke
uporablja za označevanje
svojih avtomobilov oziroma
posameznih razredov od leta
1993, Volvo pa se je za po-
dobno označevanje odločil
kasneje. Seveda pa bo odloči-
tev omenjenega sodišča velja-
la samo za Nemčijo.
V Woifsburgu
odprli VW
mesto
V Wolfsburgu, središču
koncema Volkswagen, so
pred dnevi slovesno odprli
Volksvvagnovo mesto. Zgraje-
no je bilo v dveh letih, pred-
stavlja pa logistično središče
koncema z vsem, kar je nujno
za delovanje in življenje v ne-
kem mestu. Seveda je VW me-
sto predvsem velik prodajni
center, kjer je zastopanih vseh
osem tovarn, ki sestavljajo
nemški koncem. Z odprtjem
avtomobilskega mesta je VW
tudi simbolično pokazal, da
ni zaman številka ena na
evropskem avtomobilskem
prostoru.
Honda: razlogi za zmanjšanje proizvodnje
Pred nedavnim smo pisali o tem, da namerava Honda, ki ima tovarno v britanskem
Swindonu, zmanjšati obseg proizvodnje za polovico. To naj bi se zgodilo predvsem zaradi
izjemno močnega britanskega funta, ki draži na Otoku izdelane avtomobile, tako da so ti
nekonkurenčni.
V tovarni so pred kratkim zanikali te napovedi in dodali, da so lani v Svvindonu naredili 114
tisoč avtomobilov. Letošnja izdelava naj bi bila manjša za 13 odstotkov, vzrok za to pa je uvajanje
novega proizvodnega sistema, s katerim naj bi povečali storilnost, zaradi česar pa bo moten
proces izdelave, pravijo pri Hondi. Po drugi strani priznavajo, da je povpraševanju po hondi
civic vse manjše, nič bolje pa se ne godi accordu, ki prav tako nastaja v Swindonu. Kot pravijo,
naj bi sedanjega civica kmalu zamenjali z novim modelom, že prihodnje leto pa naj bi tam
naredili kar tristo tisoč avtomobilov. Kakorkoli že, vse skupaj ni zelo prepričljivo. Na sliki:
accordi iz hondine tovarne v Svvindonu niso prodajni hit.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Terapevtsko jahanje
Terapevtsko jahanje je zdrav-
ljenje s pomočjo konja in na
konju. V Sloveniji smo se pri-
čeli ukvarjati s terapevtskim
jahanjem pred osmimi leti v
Kamniku, malo kasneje pa tu-
di v drugih zavodih z duševno
manj razvitimi in gibalno mo-
tenimi otroki. V celjskem Ko-
njeniškem klubu se ukvarjajo
s to vrsto terapije že četrto
leto.
V OŠ Glazija smo staršem
ponudili to možnost in poka-
zali so precejšnje zanimanje,
čeprav so se zavedali, da tera-
pijo plačajo sami. Takoj na
začetku se je prijavilo 7 otrok,
sčasoma se je število povečalo
na 11.
Vsako sredo sem s šolskim
avtom odpeljala tri otroke za
dve uri v Škofjo vas. Hipotera-
pijo izvaja fizioterapevtka Dar-
ja z ekipo, ki dela v klubu
preko javnih del. Program hi-
poterapije je pripravilo pod-
jetje Racio d.o.o. - podjetje za
kadrovski management.
Medicinsko terapevtsko ja-
hanje, ki ga izvajamo z našimi
otroki, je namenjeno izboljša-
nju gibljivosti in koordinaciji,
sproščanju in zmanjševanju
spastičnosti kot posledice ce-
rebralne paralize. Pri tem pri-
čakujemo predvsem fizikalne
učinke terapije, kot so norma-
lizacija mišične napetosti, raz-
voj avtomatskih reakcij drže
in gibanja, izboljšanje moči in
koordinacije gibov, povečanje
gibljivosti v sklepih, izboljša-
no delovanje kardiovaskular-
nega sistema itd. Pet izmed
naših otrok ima takšno obrav-
navo in zato pri njih tudi pri-
čakujemo in že ugotavljamo
navedene učinke terapije, pri
ostalih šestih otrocih, pa so
učinki terapije predvsem psi-
hološki in socialni.
Pri vseh se razvija povečana
samozavest, motivacija, kon-
centracija, premagovanje sa-
mega sebe, izboljšujejo se pro-
storske in telesne predstave,
zmanjšuje nestrpnosti in agre-
sivnosti, vzpostavlja odnos s
konjem ter sprostitve ob pozi-
tivnem učinku toplote konj-
skega telesa.
Opazni so tudi fizikalni učin-
ki terapije, pri dveh otrocih so
bolj izraženi, pri ostalih treh
pa manj. Zakaj je temu tako,
je jasno. Naš termin je enkrat
tedensko po dve uri in vsak
otrok pride vrsto le enkrat na
mesec, to pa je veliko prema-
lo. Za pravi učinek terapije bi
bilo potrebno, da odhajamo
na jahanje večkrat; še posebej
otroci s cerebralno paralizo in
diskofiki bi potrebovali te-
rapevtsko jahanje vsaj dvakrat
tedensko, tedaj bi lahko priča-
kovali prave učinke terapije.
Žal to zaenkrat še ni bilo mo-
goče.
Želimo si, da bi bila tudi pri
nas hipoterapija priznana (kod
drugod po svetu) kot del fizio-
terapevtske obravnave otroka
in bi jo zdravniki lahko pred-
pisovali na recept.
V prihodnjem šolskem letu
si želimo, da bi lahko prihaja-
li v Škofjo vas dvakrat teden-
sko v skupinah po tri, ker bi
bili tako otroci večkrat obrav-
navani. Problem, ki se pojav-
lja, bodo stroški terapije, ki
jih verjetno vsi starši ne bodo
zmogli. Zopet bomo morali
iskati pomoč donatorjev.
ELIZABETA FIJAVŽ,
specialna pedagoginja
OŠ Glazija Celje
Mladi v Dobrni
Zvečer sedim v sobi in se dolgočasim. Premišljujem, da bi
bilo pametno, če bi v Dobrni imeli klub, kamor bi lahko
zahajali mladi. Zanima me, kje moji vrstniki preživljajo prosti
čas. Vsi se verjetno ne dolgočasijo tako kot jaz. Berejo knjige,
gledajo televizijo, se učijo, so zunaj s prijatelji ali pa pomagajo
pri gospodinjskih delih. Zvečer odidejo k Justinu ali v Hudičev
graben. Spet drugi odidejo v Celje ali Velenje, Malo starejši
gredo zvečer v disko ali v kino. A vseh starši ne pustijo v Celje,
tako da sedijo doma in se dolgočasijo ali pa se ukvarjajo s
športom. Župan nam bi lahko »odstopil« kakšen prostor, kjer bi
se zabavali, pogovarjali in plesali. Ne bi se več dolgočasili in
tudi staršev ne bi skrbelo, kje se potikamo.
DAŠA KOS, 7. r., OŠ Dobrna
Zaključek plesnega gledališča za najmlajše
Okoli 200 malih šolarjev iz vseh enot celjskega Vrtca Zarja, ki se že sedmo leto zapored v
uricah plesnega gledališča srečujejo z Igorjem Jelenom, te dni zaključuje z letošnjim delom.
Junija jih je obiskal glasbenik Lado Jakša, ki ga malčki tudi sicer dobro poznajo, tokrat pa jih
je popeljal v svet različnih instrumentov in glasbil (na sliki). Malčki so se letos skozi songe Janija
Goloba in Nece Falk srečevali z gibom v petih smereh, igrali na instrumente, oblikovali orkester
letnih časov ter med drugim decembra uživali ob obisku balerine in igralke, pust pa skozi
veselega in žalostnega klovna obeležili skupaj z maskerko SLG Celje.	IS
Slovo malih »potovcev«
Malošolarji iz enote Sonce
Vrtca Anice Černejeve, ki se
te dni zvečine poslavljajo od
prijazne rumene hiše, saj bo-
do jeseni zakoračili v 1. raz-
rede prave, velike šole, so
letošnje šolsko leto dobro
spoznali Celje, podali pa so
se tudi po Sloveniji.
Medvedki in Petelinčki se še
niti mesec dni niso družili s
svojimi vzgojitelji, Majdo
Magdič in Tomažem Popovi-
čem ter Marto Strahovnik in
Marjetko Toplak, ko se je
večina med njimi že odločila.
da bi teden dni preživeli v
Planinskem domu na Glažuti.
Polni lepih vtisov pa so, sku-
paj s svojimi starši, v vrtcu že
povpraševali, ali bodo - tako
kot so to storili lanski malošo-
larji - spomladi šli še na mor-
je. In tudi so, najprej preko
zime pridno varčevali in zbi-
rali denar za letovanje, potem
pa konec maja in začetek juni-
ja preživeli v penzionu Pristan
v Fiesi.
Med starši se je Medvedkov
in Petelinčkov hitro oprijel vzde-
vek potovci, saj so malčki v
preteklih mesecih resnično do-
dobra prehodili mesto in oko-
lico ter pri tem spoznavali po-
samezne mestne predele, usta-
nove in delo v njih, kmetijo z
jeleni v Košnici, letališče v Lev-
cu... čisto na začetku šolskega
leta pa so peš obiskali tudi vse
ostale enote Vrtca Anice Čer-
nejeve, od Hribčka na Polulah
do Lune na Ljubljanski. Še ena,
daljša pot, zato so se nanjo
podali z avtobusom in ne peš,
pa jih je vodila v Slovenj Gra-
dec, kjer so v studiu Melopoja
posneli čisto pravo, pravcato
kaseto in zgoščenko
z uglasbenimi pesmi-
cami Anice Černe-
jeve Polžek je gos-
pod.
V petek zvečer se
je večina Medved-
kov in Petelinčkov
skupaj s svojimi star-
ši, s športnimi igra-
mi na vrtčevskem
dvorišču in kopico
malih presenečenj in
radosti, poslovila od
male šole, od svoje-
ga Sončka ter Majde
in Tomaža ter Marte
in Marjetke pa se
bodo, vsaj nekateri,
dokončno poslovili
šele konec avgusta.
Zato jih najbrž kak-
šna pot čaka še pri-
hodnje tedne. IS
Medvedki in Petelinčki v družbi z Marto, Tomažem in Majdo ob piranskem obzidju.
Do tiste stezice
Učenci dramske skupine OŠ Hudinja iz Celja so pod mentorskim
vodstvom Margarete Juteršek ob 40-letnici šole uprizorili mladinsko
igrico Do tiste stezice.
v MODNEM VRTINCU
47
Krofi, rogljiči in ostale torbice
Torbica, letošnji poletni ženski »predmet poželenja«, je pravo parada živahnih barv, atraktivnih materialov in razgibanih oblik
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ko greš mimo, te s svojo
neustavljivo privlačnostjo
prepriča, da jo preprosto mo-
raš imeti, zato te čisto samo-
dejno povleče... ja, to je zna-
na zgodba o izložbenem ok-
nu trgovine s torbicami in
ljubezni na prvi pogled z
naslovom Ženska in torbica.
Moški svet takšen pojav se-
veda nekoliko težje razume.
tako kot denimo ženskemu ni
čisto jasno, v čem je nepopisni
čar spotikanja in padanja med
divjanjem za žogo po nogo-
metnem igrišču. Ampak, tako
kot se kljub temu tudi ženske
kakšen večer »zalepimo« na
televizijski ekran s travnato
zeleno osnovo, se moški ne
branijo pogleda na žensko, ki
stiska pod pazduho ali nosi v
roki lepo, modno torbico. Ki
jo, ne glede na njeno ceno
oziroma prestižnost, zna nosi-
ti samozavestno in z obvez-
nim ščepcem skrivnostne za-
peljivosti.
In, ne boste verjeli. Že od
nekdaj je bilo tako. Na-
mreč z ženskami in njiho-
vim veseljem s torbicami.
Pravzaprav že od rojstva ta-
koimenovane recitules, pr-
ve damske ročne torbice
sredi 18. stoletja. Že takrat,
prav tako kot danes, je bil
ta modni dodatek nepogreš-
ljiv sopotnik skozi ženski
vsakdan. Le kako in kje bi
sicer tovorile s sabo po sve-
tu vse nujno in manj nujno
potrebne reči?
No, in če smo sezono, dve
nazaj zapisali, da se praktič-
ne velike torbe in malhe ni-
kakor nočejo vrniti v modo,
je pogled na letošnje modne
dodatke, ki se nosijo v rokah
ali preko ramen, mnogo bolj
vzpodbuden. Kar seveda ne
pomeni, da niso v samem
vročem modnem vrhu še
vedno ljubke miniaturne tor-
bice živopisanih barv in
vzorcev, pogosto tudi okra-
šene z bleščicami in vezeni-
nami.
Je pa letos opaziti presenet-
ljivo veliko večjih, domiselno
oblikovanih torbic, in tudi pri
tem segmentu lahko rečemo
same prijazne besede na račun
razigranih barv, duhovitih,
včasih recikliranih materia-
lov.
Oblike? Trapezaste, valja-
ste, okrogle (ja, kot nogo-
metna žoga), v obliki pahlja-
če, prijetna osvežitev so tudi
hnije torbic, ki so bile mod-
ne že v osemdesetih letih.
Povzemajo namreč obliko
slastnih krofov, francoskih
rogljičkov in ostalih sladkih
grehov.
Bolje v roko ali čez ra-
mo, kot pa v usta, bi uteg-
nilo biti nagajivo sporoči-
lo oblikovalcev trendov-
skih torbic, ki bodo tiste
najbolj modno osveščene
spremljale skozi vse rado-
sti in skušnjave letošnjega
poletja...
Torbica-cekar v obliki pahljače.
Torbica kot zlato-rjav, sladek krof...
Torbica kot vroč francoski rogljiček...
No, kaj porečete na tole tren-
dovsko domislico poulični
zmikavti oziroma torbičarji?
Ideja prikleniti torbico na ro-
ko se je porodila v ateljeju
eminentne kreatorske dvoji-
ce Dolce&Gabbana.
Trendovsico napoved za Irelje lisočlelie
modne
novičke
Velika, prava in sočna poslastica za
vse modne sladokusce je pred kratkim
ugledala luč sveta - v literarni podobi.
Pri newyorški založbi z italijanskim
imenom Rizzoli je namreč z velikim
medijskim pompom izšla knjiga za
naslovom Milenij mode. V njej je tre-
nutno 40 najbolj zvenečih kreator-
skih imen na svetu v ilustrirani obliki
izrazilo svoje modne vizije za tretje
tisočletje. Avtorske skice (mimogrede
- originalna modna skica eminentne-
ga kreatorja dosega in včasih celo
presega ceno grafike priznanega sli-
karja!) oblačil in modnih dodatkov so
med drugim prispevali Yves Saint Lau-
rent, Christian Lacroix, Jean Paul
Gaultier, Mario Valentino, Emanuel
Ungaro...
In kako naj bi se po njihovih visoko-
modnih predlogih ravnala prihajajoča
pret-a-porter moda?
Veliki Yves Saint Laurent, ki javno
priznava, da je, od kar pomni pod neneh-
nim stresom in bojem s svojo samoza-
vestjo (?!), za muzo izbral Carmen. To
zapeljivo usodno žensko si je zamislil v
tilu in črni čipki z vrtnicami v dekolteju.
Christian Lacroix, velemojster prav-
ljičnega izobilja se vrača v čas grofovskih
ekscesov. O želji po šokantni igrivosti
pričajo modelirani izrezi na sicer togih
kreacijah, poskočna asimetričnost, evfo-
rične pikice, črtice in pentljice, pernate
obrobe, ki pozibavajoče ovijajo telo, ka-
žejo na to, da bo poudarjena erotičnost še
naprej kreatorska vrlina št. 1.
Jean Paul Gaultier je še vedno »enfan
terrible« francoske in svetovne mode. Z
dolgočasno spodobnostjo in prefinjeno
eleganco pri njem pač ne gre računati.
Zato sploh ne preseneča, da tokrat s
pomočjo francoske duhovnosti predstav-
lja indijsko simfonijo. Ženska ali moški -
v čem je sploh razlika, se sprašuje in za
oba spola predlaga šarmantno drapira-
nje, bogato ovito blago, ki lahko služi kot
mistično etno krilo ali štola za mehko
zastiranje ramen.
Valentino - saj ne bi bil več on, če bi se
izneveril rdeči barvi, ki je pravzaprav
njegov zaščitni znak. Žensko predstavlja
na razhčne načine. Na eni strani kot
zapeljivko iz Hollywooda, na drugi pa
dinamično žensko v slogu Jackie O. Glo-
boki izrezi in španske bluze z naborki,
ozka krila, resast nakit...
Emanuel Ungaro - kot bi zgornje dele
njegovih oblek oblegala gruča metuljev, dež-
ne kapljice pa bi polzele po žensl^ steg-
nih... Inovativni, tehnološko vrhunsko ob-
delani materiali seveda, v katerih prepozna-
mo čipkaste, kot pajkova mreža prosojne in
z miniaturnimi ble^cami pošite materiale.
Noro drage, kajpada. Ki jih bomo vsi navad-
ni smrtniki zaradi te »obrobne« lastnosti
zagotovo občudovali le bolj na daleč...
Jean Paul Gaultier in njegova modna
vizija za čas, ki prihaja: moško krilo na
preklop, vozel in etno motivi. Naš (žen-
ski) komentar na kreacijo: »Bočni
veter zaželen!«
Nagradno vprašanje junija:
KDAJ SO ELASTIČNI »LASTEKS« MATERIAL ZAČELI UPO-
RABUATI ZA KOPALNE OBLEKE?
A)	v obdobju španske renesanse
B)	okrog leta 1925
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Pesmi, fotografije in biseri
Začelo se je z geometrovim svinčnikom - Sedem dni na ohceti - Sedemdeset let šofiranja brez karambolo - Projekti iz skladateljeve vile
v Slovenskih Konjicah bo
jutri, v petek, 30. junija,
pomemben dan. Med praz-
novanjem Konjiškega ted-
na bo postal častni občan
veliki slovenski pesnik Ivan
Minatti, rojen v tem zanimi-
vem kraju. V teh dneh je v
središču pozornosti več za-
nimivih ljudi, med njimi
prav tako fotokronist Slav-
ko Ciglenečki in arhitekt Nan-
de Korpnik.
Oče pesnika Minattija je bil
državni uradnik, geometer, ki
je prišel v Slovenske Konjice s
Ptuja. Med Konjičani se je dru-
žina dobro počutila ter prido-
bila iskrene prijatelje. Minat-
tijevim so se tu rodili trije
sinovi. Ivan Minatti, ki praz-
nuje letos 76. rojstni dan, se iz
rojstnih Konjic najrajši spo-
minja potočka po sredi trga
ter cerkvenega zvonika. Tam
blizu je imel oče pisarno, ka-
mor je šel z njim ob nedeljah,
kjer je smel risati s svinčni-
kom. Ko je bil pesnik star štiri
leta, so se preselili onkraj Po-
horja, v Šmartno pri Slovenj
Gradcu ter pozneje v Ljublja-
no, kjer je obiskoval gimnazi-
jo ter začel pesniti.
V prestolnici je bila njegova
mladost v znamenju vojnega
zla, okupacije Ljubljane. Kma-
lu po začetku študija medici-
ne se je odločil za pot v parti-
zane. Bil je večinoma na Pri-
morskem, kot četni komisar
16. SNOB Janka Premrla-Voj-
ka, s središčem v Cerknem. Po
vojni se je spet vpisal na uni-
verzo, nakar se je zaposlil ter
nadaljeval kot izredni študent
slavistike. Štiri desetletja je
delal v Mladinski knjigi, kjer
je bil urednik.
Njegove pesmi so prevede-
ne v 18 jezikov. Z leti so sledi-
la priznanja za njegovo us-
tvarjanje: pred desetletjem in
pol je prejel Prešernovo na-
grado, postal je tudi redni član
Slovenske akademije znanosti
in umetnosti. Za njegov lanski
75. rojstni dan so ponatisnili
izbor poezije z naslovom Pod
zaprtimi vekami. Sicer pa pre-
življa pesnik priljubljene pe-
smi Nekoga moraš imeti rad
^mske mesece na ljubljan-
skih Prulah ter poletja v Kam-
niku pod Krimom, s pogle-
dom na Ljubljansko barje. Iz
obeh zakonskih zvez ima štiri
otroke, zato se veseli tudi še-
stih vnukov.
Minatti je prvi častni občan
nove konjiške občine, pred tem
je bil častni občan le nekdanji
politik Franc Popit. Po vsem
skupaj bo preživel nov konjiš-
ki častni občan deset dni oddi-
ha ob morski obaU.
Fotoaparat in
bajalica
v Slovenskih Konjicah so
počastili Ivana Minattija, v
Šmarju pri Jelšah je postal v
soboto častni občan pričeva-
lec tamkajšnje preteklosti Slav-
ko Ciglenečki. Izjemni foto-
kronist kozjansko-obsoteljske
pokrajine je imel včeraj še 90.
rojstni dan.
Posebno vrednost imajo nje-
gove upodobitve starih običa-
jev, političnih in kulturnih do-
godkov. Med njimi so posebna
zanimivost fotografije šmar-
skega dvorca Jelšingrad, ki je
bil v orientalskem slogu (gra-
ditelj je bil visok avstroogrski
predstavnik na turškem dvo-
ru). Mojster Ciglenečki je fo-
tografiral tudi šmarsko pred-
vojno čudo, letalo, ki sta ga
ustvarila graščakov sin Slav-
ko Cais in mehanik Škodič iz
Kristan Vrha. Zelo veliko je
fotografiral na ohcetih, med
drugim nekoč na Žusmu, kjer
sta jim ostala sedmi dan praz-
novanja le še kruh in slanina.
Posebne dokumentarne vred-
nosti so črnobeh posnetki nu-
ne med odganjanjem toče po
Zibiki, Vodenovem in Slivnici
(ton je snemal ločeno, z mag-
netofonom).
Prvi šmarski poklicni foto-
graf je bil njegov oče Ladislav
Ciglenečki, ki je imel obe-
nem frizersko obrt. Tako se je
mladi Slavko znašel najprej v
frizerskem salonu, nato se je
učil skrivnosti fotografije pri
očetu ter celjskem fotografu
Perssichu (ponemčenem Ce-
ljanu črnogorskega porekla, s
pravim priimkom Perišič). Že
pred II. svetovno vojno, ko je
bilo v Šmarju bogato družab-
no življenje, je Slavko Cigle-
nečki vodil sokolsko godbo
ter igral v komičnih vlogah
tako dobro, da so ga začeli
pozneje vabiti celjski gleda-
liščniki.
V jeseni življenja je začel
dajati prednost radiesteziji.
Nekoč je opazil človeka, ki
je s šibo iskal vodo, pritegni-
lo ga je, zato se je zakopal v
knjige. Ljudem je pomagal
iskati vodo ter jim svetoval,
kje naj spijo, da se izognejo
škodljivim linijam. Predlani
mu je uspelo najti vodo na
dalmatinskem otoku Molat
nič manj kot 18 metrov glo-
boko.
Posebna zanimivost je, da je
vozil avtomobil še pred petimi
leti in to kar 70 let brez vsakega
karambola. S soprogo Marico
Ciglenečki, ki izhaja iz Kozje-
ga, živita tik pod cerkvico sv.
Barbare, kjer pomaga častni
občan pri delu na velikem vrtu
ter odhaja v trgovino.
Njun starejši sin, arheolog
dr. Slavko Ciglenečki, ki se je
lani srečal z Abrahamom, živi
v Ljubljani ter dela v arheološ-
kem inštitutu Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti.
Je avtor številnih strokovnih
knjig in člankov ter glavni ured-
nik Arheološkega vestnika.
Mlajši sin Jan Ciglenečki je
direktor slovenskega turistič-
nega predstavništva na Duna-
ju, pred tem je bil direktor
Skupnosti slovenskih zdravi-
lišč v Celju ter ptujskih toplic.
Njegova soproga dr. Marjeta
Ciglenečki je direktorica ptuj-
skega pokrajinskega muzeja,
ki predava študentom mari-
borske univerze.
Med petimi vnuki šmarske-
ga častnega občina sta ljub-
ljanska zdravnica ter izjemno
uspešna violinistka, prejem-
nica prve nagrade na tekmova-
nju v Italiji.
Biseri za Celjane
v naših krajih je v zadnjem
času še posebno veliko slišati
o projektih arhitekta Nandeta
Korpnika, letošnjega dobitni-
ka Plečnikove nagrade.
V ponedeljek so odprli v
pritličju celjske Stare grofije
razstavo nagrajenih in odkup-
ljenih del arhitektonskega na-
tečaja za oblikovno in pro-i
jektno rešitev Trga Celjskih
knezov. Zmagovalna trojka, ar-
hitekt Korpnik ter študenta
arhitekture, Celjana Miha Za-
vršnik in Rok Bordon, so si
zamislili zanimivo bodočo po-
dobo prostora pred celjskim
Narodnim domom. Tako se
bodo Celjani po vsej verjetno-
sti že prihodnje leto sprehajali
med biseri, z vodo prelitimi
krogelnimi odseki.
Pred kratkim je vzbudil iz-
jemno pozomost Korpnikov pro-
jekt Acmanove nevsakdanje po-
slovno-stanovanjske hiše v Gri-
žah, po kateri so spoznali lep
savinjski kraj po vsej Sloveniji.
Tako prihajajo na ogled hiše z
ateljejem modne obhkovalke
celo izletniki z avtobusi. V teh
dneh si jo bodo ogledali obi-
skovalci iz Slovaške, mladi ar-
hitekti, ki razstavljajo od po-
nedeljka v slovenski prestolni-
ci. Za hišo v Grižah si je
sko-velenjski arhitekt zasiuzi
najvišjo slovensko nagrado za
arhitekturo, imenovano po ve-
likanu Plečniku.
Med najpomembnejšimi
Korpnikovimi deli so še poslov-
no-administrativna stavba pod-
jetja Afining in upravna stavba
Gradisa v Velenju, avtomobil-
ski salon Integra v Mariboru, v
štajerski prestolnici se trenutno
bliža h koncu še gradnja velike
tovarne močnih krmil, prav ta-
ko Korpnikovega dela... Izjem-
ni avtomobilski salon je bil med
tremi deli, s katerimi je Slove-
nija lani konkurirala za evrop-
sko nagrado Mies van der Rohe.
Odmevni projekti Nandeta
Korpnika nastajajo v arhitek-
turni delavnici, ki jo ima že
desetletje v celjski Trubarjevi
uUci. Gre za veliko vilo slo-
venskega skladatelja dr. Anto-
na Schwaba, kjer živi umet-
nikova hči Jelka Mikuš. Tam
ustvarja večinoma sam, le v
času velikih projektov se zbe-
re pod njegovim vodstvom večja
skupina. Sicer pa snuje trenut-
no projekt za poslovno stavbo
podjetja Fori v Velenju, ki bo
spet nekaj posebnega. Poleg
projektantskega dela v delav-
nici ima na odprtih gradbiščih
veliko terenskega dela.
Nande Korpnik živi med Ce-
ljem in Velenjem, njegov rod
pa izhaja iz Lepe Njive pri
Mozirju. V prostem času, ki ga
ima zelo malo, je redni obi-
skovalec celjskih kinodvoran.
BRANE JERANKO
Slovenski pesnik Ivan Minatti je bil rojen v
Slovenskih Konjicah. Tam bo jutri slovesno
proglašen za častnega občana.
Fotokronist Slavko Ciglenečki je postal v
soboto častni občan Šmarja pri Jelšah, vče-
raj pa je imel 90. rojstni dan.
Trojica, ki kroji prihodnje komke Celjanov po TYgu Celjskih knezov. Arhitekt Nande Korpnik,
letošnji Plečnikov nagrajenec za nevsakdanjo hišo v Grižah, s študentoma arhitekture Miho
Završnikom in Rokom Bordonom (z leve proti desni).