-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - <-lu*ilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - • glasilo - -prosit ne matice j. s. z. it. - no. 1538. chicago, ill, 3. marca (m«rch 3>. 1937. l"ubli»h.Ml W..*ltly »t 2301 S. Uwn.l»le Av«. leto—vol. xxxii. ZAHTEVE ZA ZABRANITEV ti SEDEČIH 93 STAVK ZA DELAVCE PLIN, ZAPOR IN BATINE, ZA LASTNIKE KORPORACIJ PA DIVIDENDE Kosanje med uslužnimi sodniki za izdajanje sodnih prepovedi proti unijam • ——.—_ Po petih letih "new deala" stavkarji prav tako preganjani kakor pod prejšnjimi vladami V DRŽAVI Connecticut ne bo sedečih stavk, dokler bom jaz governer," je dejal Wilbur L. Cross. Governer dr-iave New Jersey Hoffman je označil unije za "zakono-lomne", Co je organizacije, ki zametujejo postave in kale "mir sred" po svoji mili volji. "Ampak jaz vam tega ne bom dopustil," jim je zapretil. 'Delavski prijatelji'9 na preizkušnji Illinoiski governer Horner se je istotako izrekel proti "sedečim" stavkam. "So nepostavno, neameriško sredstvo," je pojasnil v svojih razlaganjih. V stavki pri Fansteel Metallur-fical Corporation v North Chicagu je governer Homer cincal v posredovanjih toliko časa, da se je šerif Doolittle okraja Lake opogumil, organiziral armado deputijev in jo poslal izgnati •tdeče stavkarje pri omenjeni korporaciji pozno ponoči z naj-brutalnejšimi načini. Iz varnih stolpov in s plinskimi maskami na obrazih «0 deputiji napolnili tovarniške prostore, kjer so taborili stavkarji, kar s tri vrste strupenimi plini. Naravno, da so morali vsi napadeni stavkarji bodisi v bolnišnice, ali pa si doma oskrbeti zdravniško pomoč. Šerif Doolettle je zmagal in dobil jo priznanj in čestitk kot še malokateri šerif v tej deželi, ker je tako spretno in odločno dokazal, da on v svojem okraju "neameriških" industrialnih bojev ne bo toleriral. Koliko ga bodo družbe nagradile, se ne bo prejkone nikoli izvedelo. Za lov na resnične zločince se te vrste šerifi malo brigajo. Izvoljeni so zato, da izpolnujejo povelja korporacij, katerim službujejo, kajti to so jih "nominirale" in naivni volilci — delavci in farmarji — verjamejo kampanji z bobni in zastonjskim pivom, pa glasujejo za sebi sovražne ljudi. Plin zadostuje Omenjeni šerif je postal v kapitalističnem časopisju predmet hvale vsled odločnosti v boju "z drhal jo" in "nepostav-nostjo", češ, dokazal je, da se drhal lahko ukroti brez streljanja s svincem, kajti plin in vrh njega še staromodni krepeljci K> najizdatnejše sredstvo. V Santa Monici, Calif., je oblast enako brutalno nastopila proti stavkarjem v tovarni za izdelovanje aeroplanov. V tema in v drugih slučajih so bili deputiji opremljeni za svojo protek-cijo o plinskimi maskami, da jim ga ne bi vrgel neugoden veter nazaj pod nos, poleg pa so nosili v rokah "sodne prepovedi", ki so jih izdali kompanijam uslužni sodniki proti stavkarjem. Policijska in sodna oblast je v tej deželi najjačje sredstvo kor-poracij v boju proti unijam in za preprečen je organiziranja delavcev v odprtih delavnicah, zato ker delavci glasujejo za kandidate svojih gospodarjev. V Milvvaukeeju so imeli v dveh slučajih svojega šerifa, toda v volilnem boju so družbe s pomočjo •▼ojih časopisov in številnih oprod organizirale močno kampanjo in neuka masa je spet nasedla na lim. Sodniki orodje kapitalizma Za ameriško delavsko gibanje je važno, da si izvojuje zvemo določbo k ustavi, ki bo sodnikom vzela pravico izdajati sodno prepovedi v industrijskih bojih. Ako stavkarji demonstrirajo, kar se ne dogodi drugače kakor da so izzvani v to od kompanijskih gangsterjev, kupljenih šerifov in policijskih načelnikov, naj se njim samim poveri mandat skrbeti za red in mir s sodelovanjem oblasti, toda oblast nikakor ne sme trati za svojo dolžnost pomagati kompanijam, katerih edini »moter je držati delavce v izkoriščanju in brezpravnosti. Danes j« oblast, pa naj :-> posedujejo demokrati ali republikanci, skoro v vseh slučajih na strani izkoriščevalcev in skrajno brutalna Proti delavcem. To je zato, ker so delavci politično neorganizi-(Nadaljevanje na 3. strani.) KDO JE UVEDEL "SEDEČE" STAVKE Vzroki in posledice razlik ter borbe med s ta l i nove i in troekijevci Si . Polemika med komunističnimi strujami in v delavskem gibanju po svetu o moskovskih procesih proti "starim boljševikom" ^ Vsled zadnjega procesa v Moskvi proti "starim boljše vikom" se je borba med komunisti jako poostrila. Za uradne, ali priznane komuniste, se priznava seveda samo tiste, ki so na krmilu Sovjetske Unije in j kominterne, ter člane komin-iterne. Ko hitro gre kdo izmed komun stov v opozicijo, ni več priznan komunist. Gregorij Zi-jnovjev na pr. je bil poglavar Komunistične internacionale in njegovi dekreti so morali biti v komunističnih Obsojeni, usmrčeni boljševi-jin da želi sovjetska vlada nič ški veterani imajo za seboj drugega kakor mir z vsemi de-zgodovino, v kateri je jasno za- želami in sodelovanje za splo- beleženo, da so bili ne samo veliki revolucionarji, ampak da so tudi veliko pretrpeli vsled svojega prepričanja. Bili so glavni tvorci in temeljna o-pora boljševiške revolucije z šno dobro. Vstopila je v ligo narodov in se zelo aktivno u-dejstvovala v nji. Nato je začela v svoji notranjosti popuščati v propagandi za mednarodnost in gojiti sovjetski na- Leninom načelu. Komunistični cionalizem. Zapletla se je v internacionali so bili potrebni »pletke v diplomaciji, iz kate-vse dotlej, dokler je oznanjala rih 8e Je težko izmotati, toda za svoj glavni in edini cilj se-jse sku*a in začela je zastopati janje zmede, zato da se uatva- taktiko izolacije za sovjetsko strankah spre- rij0 prilike za uspešno svetov-' Unii° in K0^1* nov ruski Palri" 0 za neoporečen ;no revolucijo. Zategadelj se je otizem. jeti prav tako za neoporečen ■ no revolucijo. Zategadelj se je ukaz. kakor papeževi v zade-; kominterna lotila v prvi vrati vah katoliške cerkve. Ko hitro socialističnega gibanja in de-pa je postal nepodušen onim.; Uvske strokovne internacionale, misleč, da ako ju razbije. ki so razpolagali z večjo močjo nego on, je bil izrinjen, zatem- bodo delavske množice trumo- Chicago Tribune pravi, da t« zaslugo sa te vrste lUvkovnrf« boja pre-mogarjem v Jugoslaviji (Trbovljah) po krivem pripisuje. Po njenem »atr-dilu so jih pričeli najprvo iogometni igralci '▼ Ameriki I. 1933, ker žogo-inetniki niso bili zadovoljni s posredovalcem, ki ga jim je dala družba. — Na gornji sliki so ženske v pekariji Food Products Co. v Detroitu, ki so sa-»tavkale pred par tedni in ostale na svojih mestih, dokler se ni družba s njimi poravnala. Zahtevale so pred vsem zvišanje mezde. njen, nato prignan pred sodni ma drle pcd komunistični pra-tribunal avgusta lansko leto in j por. To se ni zgodilo, pač pa obsojen zaeno z dvanajstimi ,je povojni razvoj prinesel mar-druginu boljševiškimi veterani j sikaj. na kar komunisti, ki so v smrt. V zadnjem procesu pred nekaj tedni so bili na za- SOCIALISTI NA POLJSKEM V BOJU ZA SVOJE GIBANJE Socialisti na Poljskem tvori-1nik. Ima pa še več drugih li-jo močno, vplivno gibanje, a stov. ovira ga jim diktatura, ki sicer S svojim vplivom pridobiva politično ni še toliko "totalitar- stranka izredne simpatije tudi na", kakor v Nemčiji in Italiji, meščanskih demokratičnih a si vendar lasti vse politično strank, zlasti pa velike kmeti-udejstvovanje. Opozicije pa ške zveze, katere sedanji vodi-diktatura po zaslugi socialistov I telj Rataj je poslal kongresu le ne more zatreti, dasi bi jo pismen pozdrav. Ta pozdravih rada. Na drugi strani želi se- ali spomenica manifestira po danji poljski režim ugajati demokratični Franciji, Angliji in stično stranko in kmetiško zve-i skandinavskim deželam. zo ter ugotavlja skupne intere- se politične in tudi gospodar »ke. Poljska socialistična stranka ne mara ljudske fronte po j francoskem zgledu, pač pa bo I nje prva naloga, da v zvezi z demokratičnimi gibanii, zlasti kmeti zopet izvojuje demokracijo." LEON TROCKI Stalin hoče mogočno arma- Prošli mesec je imela poljska socialistična stranka kongres. o katerem pise "I). P." sledeče: Prve dni februarja meseca se je vrš 1 v Rad oniu kongres poljske socialistične stranke. V prvih povojnih letih je stranka aktivno sodelovala v vladi, toda 1926 je bil uveden vojaški JOSIP STALIN tožni klopi še celo večji stari boljševiški prvaki, kakor je bil inovjev in dogodilo se jim je . , . , ... (isto — bili so proglašeni za iz-novno sodelovanje med socia 1-1 . ; , i • i r dajalce — krivdo so priznali — sodniki so jih obsodili v smrt in le par jih je bilo, katerim so sodniki oteli življenje z obsodbo v dosmrtno ječo. prisegali, da je svetovna resolucija na pragu, niso računali. Na primer, podcenjevali so fašizem in napadali demokracijo ter 'social-fašiste". Zmote sicer niso nikdar priznali, toda so se je zavedali toliko, da so Stalin ; in njegovi pristaši porinili na stran Trockija, Zinovjeva in mnogo drugih, ki jih zdaj polagoma "likvidirajo" od procesa do procesa na način, ki je do za obrambo Rusije. Veruje mnogo sigurnejši kot pa je bil,'pa v mir v korist Rusije in zato carjev. Car je svoje nasprotni-;si sovjetska vlada prizadeva, ke pošiljal večinoma v Sibirijo, da na provokacije Hitlerja, ja-Režim, ki je zdaj na krmilu, j ponske vlade in Mussolinija le pa veruje v popolno "likvidira-1 odgovarja, a sama jih ne išče. n je" vodilnih opozicionalcev. | Radi tega svojega stališča je S krogljami se to delo najbolj- umaknila svojo pomoč Španiji še opravi. Isto bi počeli obsoje-jin odpoklicala iz nje tudi svo-ni boljševiki, če bi bili oni na jega poslanika. Drugi vzrok je krmilu. boj med stalinovci in trockijev- Stari boljševiki so bili navajeni, kadar so bili med seboj. na ostre polemične razprave. V svojih listih so si razlike svobodno razplamenteli. Boji, ki so jih vodili v tisku, na shodih ci v Španiji. Stalin hoče ne Aamo milita-ristično mogočno, ampak tifdi ekonomsko nepremagljivo Rusijo. Za graditev take države so revolucionarji stare šole, ki Ta dva moskovska procesa in zborih, so bili boji, kakršni so se vežbali za revolucijo pro- Konec obstoječe pogod- režim, sociaPstcna stranka pa be med unijo premogar-potisnjena v opozicijo, kar ji • „ • _ . .. L je omogočilo veliko večjo ak- ,eV ,n OP^atorjl .e bliža tivnost. S stranko aktivno so-1 Med zastopniki UM\V in o- vplivata na komunistično gibanje po svetu slično, kakor razkoli, ki so se dogodili v socialističnem giban ju po boljšev ški revoluciji v Rusiji leta 1917. To je, procesa sta vplivala na javno mnenje za ugled Rusije porazno in na komunistično gibanje demoralizu joče. Drugače tudi biti ne more. Vse, kar se dogaja v Rusiji deluje tudi vodstvo delavskih ■ Peratorji se vrše že par tednov po padcu carizma, ima zgodo-strokovnih organizacij, ki so v V0«*)™)** "».i bi dovedla, vinsko važnost ne le za Rusi-zadnjih letih podvojile svoje (j!} nove l)0*0(1,)t' med njimi. | jo samo, ampak prav za ves J I sturn iw.tn/w. 1 t:i. ... .. i' i/ »_ _____•____i.; i__ članstvo. Pomemben je tisk socialistične stranke, nem mestu Varšavi Stara poteče 1. aprila. Tiče se premogarjev na poljih mehke-pol,Mkejjja premoga, katerih je kakih V glav- 400,000. Bogastva, ki jih re-izdaja prezentirajo operatorji, so ce- »tranka tri dnevnike in en ted- njena na $11,000,000^000. Wm, Green proti "radikalceni svet. Kajti eksperimenti, s katerimi je pričela ta ogromna dežela od leta 1917 dalje, morajo imeti svoje vplive in učin-i ke več'ali man j na vse ostale | dežele po svetu. , so med radikalci nekaj običaj- ti carizmu, nepotrebni. Izgu-nega. Ruski revolucionarji iz- bili so svoja mesta v režimu in pred boljševiške vlade so bili j bili nadomeščeni z novimi mo-organizatorji revolucije in to|čmi, s takimi, kakršne so spoje v Rusiji zahtevalo velike sobne graditi v sedanjem polo-sposobnosti, poznanja teorij in žaju in politike sovjetske drznosti. Ko pa se je Stalin j Unije, odločil, da je za Rusijo boljvše. če se odreče gojiti in financirati propagando za svetovno revolucijo, je to storil. To je do-vedlo do nadaljnih korakov, na primer do izjav, da se kominterna ne bo umešavala v notranje zadeve drugih dežel, Trocki ni pristaš teh Stalinovih nazorov. Očita mu, da je izdal leninizem. Boljševiški veterani v Rusiji sami pa so organizirali podzemsko opozicijo. V državah z diktaturami jc (Nadaljevanje na 2. strani.) 99 Predsednik Ameriške delavce federacije VVm. Green je v bojih za unije že veliko storil, ni Pa pametno, da se je v sedanjih konfliktih tako zavzel 7-a obrambo konservativnih u-nii in proti industrialnim. Agitatorje slednjih označuje za Jjudi, ki so znani vsled svojih "radikalnih pridruženj". To menda pomeni komuniste ,n Pa tiste socialiste, ki so da-ne« organizatorji v službi CIO. Kljub temu nasprotovanju "lodoksnega Greena je med ameriškim delavstvom zavelo 24 industrialne unije splošno navdušenje. Rims ka k ultura v Etiopiji strah domačinov Pred nekaj tedni je Mussolini naročil maršalu Grazianiju v Addis Ababi, da naj pošlje v Rim poražene etiopijske glavarje, da se poklonijo njemu in "rimljanskcmu cesarju Victo-riju Emanuelu". Prišli so in storili, kakor jim je bilo ukazano. Zagotovili so "dučeja". da je etiopsko ljudstvo zvesto vladi v Rimu in veselo kultur\ ki mu jo prinaša to slavno mesto. Kmalu po tem dogodku so italijanski poveljniki v Addis Ababi cznanili. da se je rodil italijanskemu pre^ olonasled-niku sin, ki bo nekoč vladar Etiopije. Ukazali so prebival- stvu, da se mora v praznovanj? tega dogodka zbrati skupaj, poslušati sporočila iz Rima in nato bodo razdeljeni darovi, ki jih pošilja Italija svojim novim podložnikom. Vse je šlo gladko, dokler ni bilo iz množice vrženih na oder, kjer je sedel maršal Rudolfo Grazia-ni, italijanski glavar Etiopije, s svojimi podložnimi častniki, in z odličnjaki domačini, ki so se sprijazn;li z novo situacijo, nekaj bomb. Enemu visokemu italijanskemu častniku je v eksploziji odtrgalo nogo in mu izbilo oko, neki škof je bil težko poškodovan, pa tudi o 1 vseh strani zavarovani maršal je bil na več mestih ranjen toliko, da je vsled izgube krvi nevarno zbolel. Etiopci so to demonstracijo odpora proti italijanskemu imperializmu drago plačali. 30,-000 italijanskih karabinerjev-je s pomočjo domaČinskih čet uvedlo na ukaz iz Rima "hišne preiskave". Vsakega EtiojHa. pri katerem so našli kako orožje. so odvedli na javni trg. kjer so jih razpostavili v vrsto in nato pokosili s strojnicami. Obravnav ni bilo. To početje je trajalo več dni. Ob enem Mussolini ukazal italijanski armadi v Etiopiji, da mora vje- ti zeta bivšega etiopskega cesarja. ki je bil edini izmed etiopskih poveljnikov, kateri se ni še podal ampak nadaljeval z odporom. Kancem februarja je bil poražen, vjet, in takoj ustreljen. Nezadovoljne nevarne domačine tira oblast pred preki sod takoj, ko so jim denuncira-ni. VV*&ega čaka smrt. V nekem čikaškem listu je! bila pred nekaj dnevi objavljena karikatura, ki predstav-1 Ija Mussolinija z mečem, pod njim so kosti, in pa vzklik: "Etiopija je civilizirana! Zadnji Etiopec ubit!" BOGATA ŽETEV TRGOVCEV S PLINSKIMI BOMBAMI Dasi so si policijski šefi in šerifi lani nabavili velike zaloge raznih plinskih bomb, so nekaterim v sedanjih in-rustrialnih bojih posle in kemične tovarne, ki jih izdelujejo, so dobile spet toliko naročil, da obratujejo noč in dan s polno paro. V North Chicagu so porabili šerifovi deputiji pri nava!u na sedeče stavkarje za par tisoč dolarjev plinskih bomb. V zadnjem napadu nn 60 sedečih stavkarjev je sodelovalo blizu tri sto deputijev. Pred tovarno so tajno postavili lesene stolpe, ki so jih pritrdili na tovorne avte. Pozno ponoči, ko so stavkarji v notranjosti tovarne spali, so se deputiji splazili na te stolpe in začeli iz njih streljati plinske bombe med osuple ljudi. To imajo delavci za plačilo, ker poverjajo politično moč in sodnijske službe ljudem, ki so poslušni korporaci-jam in izvršujejo povelja magnatovt čeprav so bili izvoljeni, da služijo ljudstvu. Ampak politiki kapitalističnih strank niso in ne morejo biti izvrševalci ljudske volje, pač pa služabniki izkoriščevalcev. Delavcem je ta stara resnica tudi po petih letih new deala znova jasno dokazana. ■ . . LtSs- PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. larfaia Ji|MloviMb Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah *a celo leto $3.00; ea pol 1eO l»,Ti; 14 četrt leta 91.00. Inosemetvo: ia celo leto $3.(0; sa pol leta 98.00. Vsi rokopisi in oglati moralo biti v aaitm uradu najposneje 4« pondeljka popoldne za priobčita* t Številki tekočega uni^' — — ■ 1 *------- ■ proletarec Pablished every Wednesday by the YugosIav Workmen'a Pub 11 shing Co., Irc. Estalblished 1906. Editor............. Business Manager.... ...................Frank Zaits. ..............Charles Pogorelec. 8UBSORIPTION HATES: United States: One Year $3.00; Si* Months 91.75; Three Months 9100. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 92.00. ~ proletarec 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKVVELL 2864. Pred konvencijo socialistične stranke Kakšna bo socialistična etranka, in kakšna bo njena vloga v ameriškem delav-skem gibanju po njeni izredni konvenciji, ki se prične v Chicagu koncem marca? Odvisno je od konvencije. Po zadnjem razkolu maja lansko leto je politično veliko trpela. Pridobila pa je v gibanju za industrialne unije, kjer se njeni člani zdaj najbolj uveljavljajo. Vrvenje idej v stranki vzlic ločitvi stare garde ni prenehalo. Živimo pač v dobi vsesplošnega presnavljanja in je naravno, da je v takem stanju ves svet iz normalnih tokov. Diktature — komunistična v Rusiji — in fašistične, vplivajo na razvoj po svoje. Kriza kapitalističnega gospodarstva, bankrot lige narodov, svobodna invazija Italije v Etiopijo vzlic svečanim obvezam, da se nasilnih osvojevanj ne bo dopustilo, polom sankcij, oboroževanje, kakršnega svet še ni doživel, ln mir v nevarnosti vsako minuto — vse to ima svoje učinke na vse stranke, posebno še na tiste, ki so mednarodne po svojih idejah, načelih, programu in delu. Mnogi, ki so lani v notranjem sporu dali socialistični stranki slovo, so bili — posebno nekoč — njeni najboljši, najdelav-nejši in najsposobnejši člani. Danes je ameriška socialistična stranka večinoma nova — to je, sestoji iz članov, ki so pristopili vanjo v zadnjih sedmih letih. Včasi je dobivala skoro vse člane med industrialnimi delavci. Zdaj ima glavni dotok med šolanimi ljudmi. Ker so mladi in gledajo brezupno v prihodnost, hočejo akcije, čimprej in čimbolj drastično. Stari člani pa nimajo pred sabo nikake bodočnosti več, pa je naravno, da zro najrajše v prošlost, v kateri so pudtili svojo mladost in energije. Bili so nekoč prav tako navdušeni, se borili v stavkah in v volilnih bojih, agitirali za svoje časopise in prispevali kolikor jim je bilo mogoče, zdaj pa so več ali manj resignirani. Ako bi bila socialistična stranka v tej deželi dobivala člane zdržema, bi se te razlike med mladimi in starimi nič ne poznale. Toda po vojni, pa do te krize, je dobila socialistična stranka tako malo novih prišlecev, potem pa — po postanku krize — tako veliko, da je morala nastati med prejšnjimi in novimi vrzel, ki jo vsi čutimo — stari in mladi. Po vojni se je socialistična stranka spremenila v zmerno politično gibanje. Veliko svojih energij je morala zapraviti v odbijanju komunističnih napadov. Komunisti so bili tedaj junak dneva. • Socialistična stranka, kakor se je razvijala po krizi, pa je levičarska, in na njenih konferencah in sejah se bolj in bolj poudarja, da stare metode v delavskem gibanju več ne drže. Social-demokratski minimalni program si osvajajo razne farmarske-delavske stranke in tudi Rooseveltov nevv deal je vzel veliko iz njega, če hočemo dalje po svoji poti, moramo biti pred reform isti in drugimi zmernimi oglaševalci socialistične stranke daleč naprej, pravijo militantne struje. V današnji socialistični stranki so se razvili v važno, jako vplivno frakcijo trockijevci in mustejevci. So delavni in požrtvovalni, toda v polemikah o delavski politični akciji in socializmu zgolj akademični in kot taki z maso nimajo stikov. V agitaciji za unije pa so praktični in tu so se mnogi izmed njih izkazali za izborne organizatorje. Da-li bodo trockijevci na prihodnji konvenciji odločevali, je več kot dvomljivo. Izgleda, da ostane na vodstvu srednja struja, ki jo vodi Norman Thomas. Na desni so skupine, ki so v politiki slične newyorški stari gardi. Ena teh je soc. stranka v Wisconsinu, Norman Thomas je v tedniku Socialist Call v izdaji z dne 27. feb. izrazil svoje stališče sledeče: 1. Mi smo in hočemo ostati stranka, v kateri je mesto za vse socialiste — ampak samo za socialiste. Tolerirali pa ne bomo nobene frakcije, ki pretvezno apelira na "demokracijo" :n "vseuključujočnost", ampak le dokler ne pride do moči, potem pa nam drugim zanika te pravice. 2. Mi smo stranka, ne pa liga frakcij. 3. Kot stranka hočemo pravico in resnico vsikdar in vsepovsod. Kadar imamo opravka s problemi, jih reflujemo kot socialisti, ne pa kot prirepki Stalina ali Trockija. 4. Mi verujemo, da je le v socializmu upanje človeštva. Raditega moramo ohraniti našo identiteto in našo organizacijo. Ampak mi ne moremo biti vplivni, ako bomo izolirani od množic. Mi ne moremo zmagati z dlakocepstvom o teorijah, katere ne moremo uveljaviti. Mi ne moremo biti predstraža brez armade. Radi tega moramo biti aktivni v unijah, v zadružnem gibanju in v vsaki delavski stranki, ki ima podporo mase, ako ne bazira na zanikavanju socialističnih načel in socialistične organizacije. Ker bo Norman Thomas nedvomno na konvenciji najvplivnejši član, lahko upravičeno sklepamo, da bodo na nji znova uveljavljene smernice, kakršne citiramo gori te njegovega članka. Neumestno prerekanje Razprava, kdo je iznašel "sedeče" stavke, je potrata časa. Vprašanje pred nami je, čemu so sploh nastale in čemu se dogajajo — pa bodisi "sedeče" ali "nesedeče". Neuspešnost voščil Ako bi voščila kaj zalegla, bi postalo človeštvo srečno, krivice bi izginile in ves svet bi se topil v radosti. Umiranje spanskega delavca v borbi za človeške pravice ^ ^^ m L« 2X J---. J! KOMENTARJI Gornja slika j« bila »net« dne 16. jaa. t. I. In po* ga priklenili k ajegovi strojnici, da jo moral poginili ob •lana v Zed. države skrivoma. Predstavlja lojalističnega nji vsled ran, iojo in glada. Takih prizorov se dogaja vojaka, kl so ga faiistični letniki v bitki ranili, nato pa v Španiji vso polno. Anton Šubelj bo pel na koncertu "Save" dne 18. aprila Pevski zbor "Sava" v Chicagu je povabil znanega barito-nista Antona šublja v Nevv Yorku, da predvaja del koncertnega sporeda na prihodnji "Savini" prireditvi, ki bo v nedeljo 18. aprila v dvorani Sokol Pilsen na S. Ashland Ave. blizu 18. ulice. V tej dvorani smo pred leti * aranžirali koncert Svetozarju Ranovcu, ko je »bil v Ameriki na koncertni turi in vršilo se je v nji tudi precej drugih slovenskih prireditev, torej je dvorana našim ljudem več ali manj znana. Hrvatski pevski zbor "Zora" jo za svoje koncerte stalno uporablja, ker je prostorna ima dobro akustiko. V nji mo imeli koncerte že mnogi sloviti češki, hrvatski in drugi pevci. Prvotno smo imeli za "Sa-vin" koncert določeno nedeljo 11. aprila v dvorani SNPJ, a Subelj je nam prošlo nedeljo brzojavil, da je datum 18. a-prila edini, ko ga ne vežejo druge angažme, Torej smo morali datum spremeniti in ker je dvorana SNPJ na datum 18. aprila oddana, smo najeli dvorano Sokol Pilzen, ki je za take koncerte kakor nalašč in za Slovence priročna iz vseh krajev Chicaga, ker so do nje dobre prometne zveze. Vstopnice v pred prodaj i so po 50c in 60c pri blagajni. — Odbor. ii Morje" na odru Slov. del doma Od vzhoda do zahoda, od severa do juga valoviS, iz vekov v veke kipiS — povej mi, katero je sonce, ki te Kiblje, katero je sonce, ki te bo ukrotilo? Detroit, Mich. — V gornjem verzu je ovekovečena vsa krasota in tajnost sinjega Jadranskega morja, ki tvori podlago krasni drami v štirih dejanjih, katero uprizori dramski odsek klubov št. 114 in 115 JSZ na velikonočno nedeljo 28. marca v Slov. del. domu. Snov te drame je vzeta iz življenja naših pomorščakov. Zgodba je v glavnem sledeča: Tam doli v divni Dalmaciji (po kateri steza Mussolini svoje kremplje) živi vdova Milano-vič z dvema hčerima, Darinko in Zlato. Kot vsi mladi ljudje, hrepenita tudi naši jukaniji po ljubezni, toda Amor, bog ljubezni, je včasi zelo muhast, in tako se je zgodilo, da sta se obe zaljubili v zalega kapitana Blagoviča, kateremu je morje domovina. Skromna Darinka skriva ljubezenska čuvstva v svojem srcu. Svojo neizmerno bolest potoži le morju, čigar valovi ji šepečejo čudovite bajke o morskih prebivalcih, dočim se razposajena in drzna Zlata greje v razkošju Blago-vičeve ljubezni. Toda Blagoviča kliče dolžnost. Se enkrat poljubi Zlato, nato pa odide s svojimi fanti na morje. V njegovi odsotnosti pa pripelje slučaj na pozornieo mladega ju-rista Vrtačnika. Ker je drzen in prikupljive narave, je kaj kmalu pričel imponirati Zlati. Iz prijateljstva se je razvila ljubezen, ki ni ostala brez posledic. Nekega dne pa pripluje v pristanišče Blagovičev parnik "Albatros". Prvi Blagovice v obisk je seveda veljal Zlati, toda predstavite si silno razočaranje, ko najde Zlato v naročju drugega. Sledijo napeti prizori, ki vam bodo segli globoko v srce. Zlatina nezvestoba je zasekala globoko rano v Blagovice vo srce, zato se odloči, da bo posvetil vse svoje življenje le morju, ki ne pozna izdajstva in hudobije sveta. Zlata se poroči z Vrtačni-kom. Njuni sreči zavida celo mesto, le ena oseba trpi vsled te sramote silne bolečine — njena sestra Darinka. V svojem obupu se odpelje v malem čolnu na razburkano morje, kjer utone. Svoje mlado življenje je položila na oltar ljubezni do Blagoviča, o kateri ni on niti slutil — usoda! Zlati poteka življenje enolično. Vrtačnikova ljubezen do nje se je ohladila — postal je brezobziren materialist in oderuh. V dosego svojih ciljev gre tudi preko trupel. Svojo ženo prične zapostavljati, višek ro-ganja pa doseže s tem, da prične ljubezensko razmerje s kabaretno plesalko Alfredo. Zlate se vsled tega polasti obup. V njeni duši se dogode spremembe. Iz vseh kotov se ji režijo v obraz groteskne pošasti, edino tam daleč na morju vidi plemenito Blagovičevo podobo — toda prepozno. Vrtačnik ji jc zastrupil dušo — sledijo pretresljivi prizori, nato pa tragedija . . ., ki vam bo ostala še dolgo v spominu! V "Morju" nastopijo isti igralci kot v "Rdečih rožah' in "Kamnolomu", zato je uspeh zagotovljen. Režijo vodi A. Chesnik, pevske točke pa J. Berlisg. Ob tej priliki bomo imeli tudi novo scenerijo. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da pridno seže po vstopnicah, dokler so še v zalogi. "Morje" ni samo napeta, pač pa tudi vzgojevalna drama, zato z gotovostjo pričakujemo, da bo dvorana Slov. del. doma na velikonočno nedetjo nabito polna. — Frank Česen. O vprizoritvi "Glavnega dobitka" v Chicagu Igro "Glavni dobitek" je v Chicagu prvič vprizoril dramski odsek kluba M. 1 JSZ dne 5. feb. 1983 v dvorani čSPS. Režiral jo je Andrew Miško. Prošlo nedeljo 28. feb. jo je v dvorani SNPJ pod avspicijo kluba št. 1 vprizoril dramski odsek Slovenskega narodnega doma iz Waukegana. To je bila njegova tretja vprizoritev te igre. Prvič jo je predstavil v VVaukeganu, nato v Milvvau-keeju in zdaj pri nas. To komedijo, ki ima tri dejanja, so vvaukeganski igralci podali v Chicagu dokaj boljše kakor pa na njih prvi predstavi v VVaukeganu, katero sem bil posetil. Vsaka nadaljna prireditev je pač ob enem nova vaja. Imena igralcev in igralk sem omenil v Proletarcu takrat in tudi nekatere hibe, ki so bile to pot v glavnem odpravljene. Udeležba je bila prilično dobra. dasi sta se večer prej vršile dve veliki slovenski prireditvi, pa je iste ljudi težko dobiti še na eno dan pozneje. Avdi-jenci je bila predstava prav všeč in smeha je bilo nič koliko. Zvečer se je v spodnji dvorani razvila prijetna domača zabava, na kateri so ostali tudi VVaukegančani blizu polnočne ure. V vrhnji dvorani je bila udeležba majhna, ker je bila mladina na "Pionirjevi" veselici večer prej pa do nedeljskega jutra, pa je bila menda pre-trudna, da bi prišla tudi na to plesno zabavo v velikem številu. V spodnji dvoTani pa je bilo na plesni in prosti zabavi dosti ljudi in vsi dobro razpoloženi. — X. Seja kluba št. 49 JSZ Cleveland, O. — Članom kluba št. 40 JSZ naznanjamo, d se vrši redna seja v petek 5. marca v čitalnici CDD na Wa-terloo, kot običajno. Prične se ob 8. zvečer. Udeležite se je in plačujte redno svoj asesment. Frank Barbič. Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca. Za delavce plin, zapor in batine, za lastnike korporacij pa dividende (Nadaljevanje s 1. strani.) drugačna nemogoča. Ko so bili zaloteni, so na sodišču krivdo navdušeno priznali in si očitali nevrjetne zločine —na primer paktiranje s fašistično Nemčijo in Japonsko, da vržejo sovjetski (Stalinov) režim, uspo-stavijo kapitalizem in prepuste svojim zaveznikom velike dele sovjetske zemlje in jim dajo gospodarske koncesije. Socialisti v Evropi ne verjamejo tem samoobtožitvam, še manj pa trockijevci, ki prihajajo v javnost s svojimi dokazi, da je bila obravnava spaka, da so bili obtoženci terorizirani do duševnega uničenja in da je bila evidenca potvorba dejstev. Leon Trocki v Mehiki je danes v opoziciji proti Stalinu mogočnejši kakor kdaj prej, od kar je bil izgnan iz Rusije. Toda ta opozicionalni boj se vrši izven mej sovjetske Unije. V Rusiji je opozicija "likvidirana", toda zadnji moskovski proces je vzlic temu priča, da je v nji še veliko nezadovoljnih ljudi. Ampak nezadovoljnost neorganiziranih ljudi v močni državi z diktaturo kakor jo ima sovjetska Unija, nič ne pomeni. Glavni pomen dvoboja med Stalinom in Trocki-jem je danes v tem, da je kominterne, kakor smo jo poznali do pred leti, konec. Danes je to le še zveza strank, ki morajo svojo oportunistično taktiko menjati kakor narekujejo fti-teresi sovjetske Rusije v luči njene sedanje notranje in vnanje politike. V Chicagu so nedavno ujeli gango mladih roparjev. Vsi so bili že v poboljševalnicah, ali v »prisilnih delavnicah, razen enega. Vsi so bili učenci v katoliških šolah. To ne pomeni, da jih katoliške šole navajajo ropati ali na druga zločinska pota. Pomeni le, da cerkvena šola ni u!č bolj "poboljševalna" ali bol jša, kot je "pu-blična", kakor slednje imenujejo pri "A. S." V Chkagu sta naj&tevilneje zastopana poleg Ircev, pos< bno dva katoliška naroda, ki sta res pobožno katoliška: italijanski in poljski. "Publične" šole so med njimi le malo "patronizirane". Toda odstotek mladih zločincev je med njimi mnogo višji, kakor med mladino večine drugih narodnosti, katere so zastopane v tem mestu. Vzrok je, ker katoliška cerkev miži pred socialnimi problemi, zato da se ne zameri višjim zgoraj, ki so glavni podporniki njenih ustanov. Roparji v nižinah pa so posledica roparjev zgoraj. v Ali se Amerika pogreza v degeneracijo? Tožbe za "počena" srca, prelomljene obljube, spolna onečasčenja, zataje-ne obljube za poročitev itd. se množe vzlic temu, da se večino takih zadev izravna b denarjem predno bi mogle izpuh-teti v škandalov željno profi-tarsko časopisje. Mlad fant povozi s trukom dekle — toliko da jo zadene, nato jo omoteno vzame k sebi, jo sleče do golega in posili, jo vpže nato v vodnjak in vodnjak razstreli z di-namitom, da s prstjo zakrije svoj zločin. To v tej deželi niso več redki slučaji in "Ameriška tragedija" je postala dokaj resna stvar. Norci, perverz-neiži in posiljevalci so strah žensk vsepovsod. V Clevelandu so valovi jezera nedavno spet vrgli na površje truplo ženske, ki je bila brez glave, rok in nog. To je baje že deveti sličen slučaj v nekaj letih in mesarski storilec, ali storilci, so še vedno neizsledeni. V tovarnah pa mučijo moške in dekleta s priganjanjem, ki je neznosno, in če se upro, jih izkoriščevalci mučijo še bolj s pomočjo svojih šerifov, deputi-jev, sodnikov, policije, špijo-novf provokatorjev itd. Za dobrih 60 sedečih stavkarjev v North Chicagu je policijska oblast porabila za več* tisoč dolarjev plinskih bomb, da jih je izgnala. Namreč, da je izgnala delavce, ki hočejo polteno delati za dostojno plačo. « "Ameriška Domovina" uči euclidskega konc il mana "Mr. Kunchika" slovenščine, ker jo baje kot "radio anouncer slovenskega programa" lomi, da je groza. Tak nauk je potreben marsikomu, a še veliko boljše i)i bilo, če bi "slovenske" aldermane učila, da naj bodo zastopniki ljudskih koristi. Kar se tiče slovenščine, jo danes več ali manj lomijo celo tisti ameriški Slovenci, ki so jo nekoč/ dobro obvladali. Gospodje pri "A. D.' niso izjema. Euclidski Kunčič bi jim nauk lahko zelo upravičeno vrnil. * Ivan Zupan je že v letih. Znano mu je, da nemški li«ti v tretjem rajhu podpirajo fašizem, ker ga morajo, in da lažejo o "rdečem" Madridu, ker morajo lagati. Ako bi imel u-rednik glasila KSKJ vse to v vidu, ne bi ponavljal poročil Hitlerjevih propagand istov. čemu bi hlapčeval diktatorju, ki ne postopa z uredniki katoliških listov prav nič mikavno! Tisto naj bi Zupan rajše pona-tiskoval, kaj so storili naciji z neodvisnim, demokratičnim katoliškim tiskom v Nemčiji, pa se bi pri tem i sam naučil, čemu Hitler tako besni proti "rdečemu" Madridu! Sicer pa je to, kar se nasvetov Zupanu tiče, popolnoma brezuspešno porabljen prostor. * Demokracija v Jugoslaviji nara&ča. Nedavno je bil upravi Proletarca vrnjen iz Zagreba Ameriški družinski koledar, ki je bil poslan tja pred dvema letoma. Na paketu je žig jugoslovanske pošte: NEDOPU- 5TENO. Non admit. * V Jugoslavijo poslani izvodi letošnjega Ameriškega družinskega koledarja so bili menda vsi zaplenjeni. Nekdo v Pro-sveti apelira za etare letnike našega koledarja. Mi smo jih dotičniku poslali že pred letom dni. A izgleda, da je cenzor s svojim "NEDOPUSTENO" preprečil dostavite v naslovi jencu. Ampak zmerom ne bo NEDO-PUSTENO! Ljudstvo v Jugoslaviji se "buni", čeprav mu je i to "NEDOPUšTENO"! a DIREKTNA AKCIJA" V NO. CHICAGU Prošli petek ponori je kakih 250 do 300 Šerif ovih deputijev udri« v to-varne Fensteel Metallurgical Corporation v North Chicagu in i«gnali u ni* sadnjih 65 do 90 sedečih stavkarjov, ki so bili v njih cdriema devet dni. Deputiji so isvršili napad icnenada potno ponoči, ko so stavkarji večinoi«« spali. Zagnali so silen vrišč, napolnili notranjost s strupenimi plini. P" hodih pa so beieč« delavce napadli s količki, ročaji revolverjev in tudi p«* »kinih kopit s« jim ni sdelo škoda. Stavkarji so aahtovali izboljšanje deležnih ratmer in priananje unije jeklarskih delavcev, katera je pridruiea« k C. I. O. Predstavniki druibe so posredovalcu fovprnfrju Homerju edffe- verjali, da unije ne bodo pritnali pod nobenim pogojem. Oporo jim t9 jeklarski trust, mnoge druge korporacij«, trgovska komora, časopisje, niki in šerif okraja Lake, katerega sodeč je VVaukegan. Na sliki »*• stražarja, kakršnih je bilo okrog tovarn« vsako noč kakor na bojišč«. m* ••v ■ Proletarec, March 3, 1937. VALERIJ AN PIDMOGYLNYJ: MESTO It O >1 A \ Poslovenil z« "Proletarca" TONE SELIŠKAR l (Nadaljevanje.) __ Tu »em spal, je zagodel Stepan. Dovolili bo mi. tenska je molčala. Stepami je obšla za-droga. Ne, k^r je bil brez suknjiča in mu j: srajca zlezla izza hlač, pač pa, ker je le-ta njegova telovadba prav gotovo osmešila vso njegovo resnobo. Morda bo ta mlekarica celo raztrosila, da ga je zalotila penjajočega se na podstrešje z najslabejšimi nameni. Ker jemfelil, da je njun pogovor končan, si je popravil lase in se spravi L nad zajtrk. Toda ienska je stopila v njegov "kabinet", pogledala njegove stvari in postavila golido na tla. — Je bilo trdo? je nekako žalostno in trudno vpraša'a in z roko potipala skobelnik. — No, da! je nevoljno zagodrnjal Stepan. Ženska pa ni šla. Kaj hoče? ^emu to pazljivo nadziranje? Mrko je gledala predse. — Hišna gospodinja sem, je pojasnila ienska. Naj na lijem mleka? Gospodinja! Sama krave molze? Na borzi dela pa ne vedo kam s služkinjami! No, od mlekarice svojega brata bi že vzel mleko, toda miloščine od gospodinje ne bo sprejemal ! — Nočem mleka, je odgovoril. Gospodinja pa ni počakala odgovora in je nakla mleka v kotliček. — Na dvorišču je posoda za umivanje, je dejala in dvignila golido. Stepan je gledal za njo. Imela je debela, okrogla pleča. Razlezla se je ob dobri jedači! Srdito je vrgel nase suknjič in ga zapel. Odrezal si je slanine in kruha in ko je tako Ivečil je premišljeval o izpitu, česa bi se bal! Matematike —? Sijajno jo obvlada! Da bi se prepričal, je na tiho ponovil ploščinske formule vseh likov, kvadratne enačbe in vsa poglavja trigonometrije. Čeprav se je podzavestno vedno spominjal vsega, kar je znal, ga je zdaj vendarle zajela prijetna zavest tega znanja. O socialnih naukih pa niti razmišljal ni. Toliko časopisov in objav je vendar prebral tamkaj na vasi! O, tega se ne boji! Pregledal je svoje listine in tudi s tem je bil zadovoljen. Vse je bilo v redu. V svežnju papirja je ležalo vse njegovo življenje zadnjih petih let: retaja za časa hetmana, borbe z belimi bandami, kulturno in politično udej-sfcvovanje. Z veseljem je prebiral včasih te liste. Kaj vsega ni bilo tu! Ujetništvo in beg pred usmrtitvijo po prekem sodu, mitingi, agitacije, resolucije! Kako lepo je videti vse to natipkano v ravnih vrstah pisalnega stroja, opečateno ter popisano z nespretnimi krivuljami napolpismenih rok. Ves veder se je dvignil, vtaknil listine v žep ter si pripravil svinčnik in papir. Iti bo moral. Jedila je pokril s culo in obstal poleg mleka. Zelo rad bi pil. Slanina in kruh kar Prosita nekaj tekočega. Mleko pa bi se v tej vročini itakskisalo! Dvignil je kotliček in ga na mah izpraznil. Nato je z nekim prezirom vrgfel posodo na skobelnik. Z garjeve ovce "aj prgišče volne! Zataknil je kljuko pri vratih in stopil z dvorišča na cesto. Na borzi dela bo povpra-8aJ ^ kakšnim zaslužkom, potem pa bo šel v aok>. Danes se je lažje spoznal po mestu in J1 fa tako zanimalo. Zaskrbljen z lastno usodo je bolj gledal vase ko naokoli. V Palači dela je med stotinami vrat kone-našel oddelek, ki ga je iskal. Ker se mu fezdela zadeva nujna, je sklenil na vsak način govoriti z načelnikom uprave. Čakati je mf»ral. Toda to ga ni vznemirjalo, saj je bila J"*aele deset in je zato sedel na kiop med čakalce. Poprosil je soseda za časopis, ^ tako na ta način izkoristi čas. čital je Politične vesti, jih ocenil kot sprejemljive za pzo republik in se poglobil v "Življenje na . Z živim zanimanjem ga je prečital in j*"o je zvedel, da so v Gluharjih na predlog fcnaetake uprave odstavili nevestnega agronoma in je k temu takoj žalostno pripomnil: . T" Tudi pri nas bi bilo kaj takšnega po-no*T Naši ljudje pa so topi ko grče . . .! Novih delovnih kulturnih moči nam Primanjkuje! je pomislil. In kar prav se mu Je zdelo, da je le iza nekaj let zapustil vas. Potem pa, ko se bo naučil vsega, se bo dobro pripravljen vrnil nazaj med kmet*. Vendarle ga je sprejeJ načelnik uprave. Z nekim strahom je prestopil Stepan prag njegove sobe. Bal se je, da bo zagledal tuj, strog obraz v naslanjaču poleg mize, da bo soba pregrnjena z mehko preprogo. To ni kar si bodi, v Kijevu smo! Toda že na prvi pogled se je umiril. Pohištvo v načelnikovi pisarni je bilo prav takšno kakor v vseh ostalih pisarnah uprave. Kvečjemu zofa ob steni! Pri nas doma bi za tak kos pohištva niti prostora ne bilo. Načelnik je bil videti dober človek. Zaslišal je Stepana in je bil zelo presenečen. Ce je resnično aktiven član organizacije, kako da mu ni znano, na koga se je treba v takih slučajih obračati? Sicer pa bi se moral poprej vpisati v seznam prosilcev. To vendar vsak član ve in nikakor ne sme na tak način jemati čas zaposlenemu človeku! Mučno mu je bilo, ko je zapuščal pisarno. Saj je vedel za vse to, predpisi veljajo za vsakega! Sam v se»bi pa je na skrivaj le upal, da bodo storili zanj izjemo že zaraditega, ker se je boril za revolucijo in se je odlikoval pri delu v organizacijah. Povrhu pa so ga sami pozvali na višjo šolo in kot tak ima pravico do podpore za prvo silo. Načelnik pa niti njegovih listin ni želel videti! Težko mu je bilo, toda priznati je moral, da je tako edino pravično. Kakšno protekcijo pa naj išče tu? Ko je le našel urad za razdelitev dela, je zvedel, da uradujejo tu le vsako sredo in soboto. Ta dan pa je bil pondeljek. Tako je bilo urejeno in ta red niso smeli niti za stran-ce prekršiti. Saj smo vendar okrožnice poslali v vse okraje, mu je pojasnila uradnica. In še ga je opozorila, da je potrebno imeti v ta namen take in take listine. Stepana je streslo! Torej mu manjka še marsikaj in preteklo bo precej časa, preden si jih bo lahko nabavil. Z veseljem je stopal na Borzo dela, zdaj pa jo je potrt po lastni krivdi zapuščal. Namah mu je postalo jasno, da ne bo dobil službe kar tako. Na stotine drugih že čaka! Preden »i bo priskrbel vse potrebne listine, bo že vse zasedeno, čemu torej še to skrb! Dejali mu bodo: če si prišel študirat, naj te podpdra država, prosi za štipendijo! Seveda, prav tako je! Na nobenega ni metati krivde. Na cesti pa si je domislil: Ali bi ne kazalo stopiti v kak večja zavod? Morda rabijo blagajnika ali pisarja? Kdor besedo špara, kruha strada! Saj to ni greh! Morda se mu le posreči —? Veselo ga je pokrepeala ta misel. Gradil je zase velike nade, no, vsak si pač lasti za sebe nek prav poseben izjemen položaj pod solncem. Stopil je skozi vrata, nad katerimi je bil napis "Državno založništvo Ukrajine" in kar zdirjal je v drugo nadstropje. V prvi sobi je zagledal na zofi mlade gospode, ki so se razgovarjali. V kotu je ropotal pisalni stroj, ob stenah so stale visoke knjižne omare. Tu je le za trenotek obstal. Napravil se je nevažnega, da ga ne bi kedo zadržal, Z očmi je iskal le napis "Načelnik" in tako ga je našel šele v tretji sobi. Že je prijel za kljuko, ko mu je gospod, ki je sedel v bližini sklonjen nad rokopisi, naglo dejal: — Upravitelja ni. Kaj želite, tovariš? Stepan je v zadregi zamrmral — "Po opravkih" — in je prav tako nevažno odšel. Pri izhodu je slišal besede, ki so bile izgovorjene na njegov rovaš: — Naj'brže je prinesel vrečo poezij! In takoj nato smeh. Med vrati se je Stepan ozrl in je videl onega, ki je tako dejal. Sedel je med mladimi gospodi na zofi, bil je temnega obraza in je nosil sivo široko srajco z ozkim pasom. Ko je šel po .stopnicah navzdol je začudene premišljeval: — Kakšne poezije? čemu poezije? (Dalje prihodnjič.) Japonska propaganda dela v svetovni javnosti vtis, da je njeno ljudstvo zelo zadovoljno. Statistika glavnega mesta Tokio pa izkazuje, da je bilo lani v njemu 2,681 samo-morgv. "SEDEČE" STAVKARICE IN VZROKI S 1 J- ...... , i , M „ | Vzroki in osledice razlik ter borbe med stalinovci in trockijevci Gornje je slika deklet, ki »o zaatavkale pri Frigid Food Products kom-p« ni ji v Detroitu. Nobena izmed njih ne kodi n« »akt zaradi zabave, ampak ker ae morajo preživljati z delom. Vae sovražijo izkoriščanje — to je, vae vedo, da je krivično, ako jim družba plača umo toliko, da jim zadoatuje za hrano in borno obleko. P« so zastavkale in ai umialile, da je "sedeča" atavka koncem konca boljaa. kakor če bi sle domov in nato piketirale pred tovarno. Rea, da ni prijetno, biti v tovarni oaem ur, ae manj pa je komodno oatati v nji kar 24 ur dan na dan. A ao vendar oatale. Kapitaliatično čaao-piaje je oznanjalo mnoge izmed teh atavk za aalo, ampak za ljudi, ki ao za-stavkali pod tezo razmer, niao šala. Uprli ao ae, ker vedo. da jim življenja ne bo nihče izboljšal, ako ai ga umi ne bodo. (Nadaljevanje s 1. strani.) rani, kapitalisti pa tako dobro, da kontrolirajo in posedujejo časopise, radio, vsa bogastva, in dve stranki, ki vladata. Delavci so po njihovem naziranju zakonoljubni le dokler se ne oglasijo za večji kos kruha in dokler ne stavkajo. Ko hitro pa postanejo "drzni", to je, "nepokorni", je nanje poslana oblast in ta se zapodi kakor psi na farmi v nič hudega slutečega tujca. Unija in politika Socialisti učimo od vsega početka, da delavci ne bodo ničesar izdatnega dosegli, dokler bo politična moč v rokah kapitalistov. Ni prav nič razlike, če se župani, governer ji, šerifi in sodniki imenujejo demokrati ali republikanci — v slučaju potrebe so skoro brez izjeme poslušni svojim kapitalističnim gospodarjem. New deal na primer je na vladi že peto leto. Delavcem je obljubljal vse mogoče — ampak mar je zanje zdaj kaj drugače, če stavkajo, kakor pa je bilo pod prejšnjimi administracijami? Kaj pomaga en dober ali sto dobrih demokratskih ali pa republikanskih politikov, če pa je stranka, v kateri de-cnini- Rožič se je zglasil zadnji te- Herminie, Pa. — Naš Tone den. Poslal je 7 naročnin ter Zornik je še vedno vztrajno na naročil 3 garniture knjig Can-delu. Zadnji teden je poslal 3 karjeve družbe. Pravi, da bo XX/ ~ ^ , , • t stopnik v "zlati" Californiji. ZjL±r,!!:,d*. Zadnji teden je poslal .spet dve naročnini. Cleveland, O. — Spet se je oglasil, kdo? I nu ja, "večni in pol naročnine. Pravi, da ko konča s prodajo koledarja, se bo posvetil z vso silo agitaciji za Prolearca, kateremu hoče, Ida se ga razširi v zap. Penni kot še ni bil nikoli razširjen. Pravi, da bo to njegov odgovor na ofenzivo klerikalnemu mračnjaštvu. Želi, da se sodrugi in somišljeniki tudi po drugih krajih zavzemajo za to agita- tudi koledarja še treba. Kar so ga imeli dozdaj v zalogi je že ves razprodan, dasi so ga naročili mnogo več kakor prejšnja leta. Pravi, da bo sodeloval tudi pri agitaciji za oglase v Majski Glas. Detroit, Mich. — Janko Zornik, tajnik kluba št. 14 JSZ in zastopnik Proletarca je zadnji teden poslal zopet 8 naročnin. OGLAŠAJTE v PROLETARCU cijo, kajti le če bomo vztrajno Pravi, da še vedno vztraja, da na delu, bomo lahko dosegli je potrebno, da pošljemo tja in zajezili naval klerikalni te- j potovalnega agitatorja za par mi, kot smo jo pred 20. ali 30. j tednov. Se bo skušalo ustreči. ,et»- i Štiri naročnine je poslal tudi Red Lodge, Mont. — K. Erz-I Jo<že Korsič. nožnik je obnovil naročnino ter | Johnstown, Pa. — Andrevv poslal denar za prodane kole-i Vidrich se je zadnji teden dar je. Pravi, da se v kratkem spet zglasil s par naročninami. |spet oglasi. Moon Run, Pa. — Tu se bo West Aliquippa, Pa. — o zadnjo nedeljo v marcu (28. Bantolu Yerantu smo že zad- marca) vršilo zborovanje klu-njič omenili, da je obljubil po- l)ov JSZ in društev Prosvetne dati se v ofenzivo, in kar on niatice za zapadno Penno. U-reče, to običajno tudi izvrši, j P^ti je, da klubi in društva po-Rezultat njegove ofenzive je ^Jejo polno kvoto zastopnikov 17 naročnin. Good! More pow-|na to važno zborovanje naše-er to you, druže Yerant! K? političnega in kulturnega Greensboro, Pa.--Johanna [Kibanja za to okolico. Zboro- Pečjak je zadnji teden poslala prispevke Prosvetni matici od dr. št. 101 SNPJ in za obnovi-Jev naročnine Johnu Pečjaku ml. Cicero, III. — Prošli teden se je zglasiia v uradu s. Kristina Turpin in izročila 2 naročnini in naročila koledarje za svoje prijatelje v Nevv Yorku. Mclntyre, Pa. — Vincent etich je poslal obračun za prodane koledarje in zraven 2 naročnini. Chicago, III. — V uradu se je zadnji teden parkrat zglasil loseph Oblak, naš agitator iz "*tare Avstrije" ter izročil 4 naročnine; Charlie pa jih je dobil 6. Frank Bizjaka je nedavno doletela nesreča, da je spodrsnil na ledenem hodniku in se zelo poškodoval. Odpeljan je bil v okrajno bolnico, kjer je dobil zdravniško oskrbo. Sugarite, N. Mex. — Anton Orožen je pred kratkem pisal naj mu pošljemo tiskovine za zastopništvo, ker pravi, da ho- den je poslal spet 4 naročnine. Oakland, Calif. — "Big" To-ny Tomšič je zadnji teden poslal vsoto za prodane koledarje. Pravi, da je med rojaki, kar še delavskih vprašanj tiče. veliko nezavednosti. Posebna ovira so nekatere ženske; v mnogih slučajih bi bil mož pri volji kupiti koledar, pa je ženska nasprotovala. Nekdo je zapisal, da je ženska lahko »odru žica in sobojevnica svojega moža, ki ga sili in vzpodbuja k še večjim aktivnostim za koristi delavstva, ali pa je obratno. £al, da je slednje v tem slučaju. Tema, tema, neprodirna tema vlada še v nekaterih glavah, in take glave so kaj dostopne propagandi klero-fašizma. Upamo, da bodo tudi te zaslepljen ke enkrat spregledale ter spoznale, da s takim početjem ne samo škodujejo drugim, pač pa tudi samim sebi. Johnstown, Pa. — To mesto in okolica ima poleg sedanjih novega zastopnika. To je naš prejšnji pomožni upravnik Johnny Rak. Zadnji teden je prsal po imenik naročnikov. Pravi, da ima Proletarec v Johnstovvnu in okolici vse premalo naročnikov, zato bo gledal, da se ga čimbolj razširi. Pravi, da se mu po čikaških so-drugih in sodružicah še vedno toži ter da pogreša agilnosti, ki je je bil vajen tu. Tudi mi te pogrešamo, Johnnv, in vsak izmed nas ti želi najboljšega us- popotnik"; ampak to pot ne z naročninami, pač pa s poravnavo računa za 110 koledarjev', katere je prodal poleg o-mih, ki jih je prodajal za naše klube, ter za 12 garnitur knjig Cankarjeve druz.be. V kratkem nas misli iznenaditi z večjim številom naročnikov. Baje računa tudi na nekaj novih. Kaj neki delajo naši sodrugi pri klubu št. 27? Včasih je bila podvzeta kaka kampanja za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu. Zadnjih nekaj let je vse nekam mrtvo. Ne vem, ali so prepustili polje raznim I/ojzetom in Jakatom za širjenje njihovega klero-fašizma ali kaj? Več aktivnosti, sodrugi, ako nočete, da bi vas sovražnik docela zasenčil! Naeiji in cerkev V Nemčiji se duhovi že dolgo vzrujavajo radi kontrole nad cerkvijo. Hitler hoče, da mora biti edino njemu pokorna, svobodoljubni luteranski pastorji pa žele, da naj bo cerkev svobodna ustanova namesto da bi služila državni propagandi. Eden protestantskih vodilnih duhovnov se je nedavno v koncentracijski kempi obesil v protest proti nacijske-mu terorju nad cerkvijo. Kadar naročate knjige, po-služite se Proletarceve knjigarne. V CALIFORNIJI "SEDEČE" STAVKE NISO "DOVOLJENE" Stavkarje v tovarnah Douglaa kompanije, ki izde-luje aeroplane v Santa Monica, Calif., je proali teden aerifova četa šiloma izgnala iz tovarne, izkorižčevalcem uslužni sodniki pa so izdali proti atavkarjem vsakovrstne obtožbe, nekatere na podlagi zakonov, ki so že nad pol stoletja stari in sploh niso nikoli bili sprejeti proti delavcem, ampak proti najemninskim farmarjem, ako ne bi mogli plačevati najemnine. Zdaj pa je ta zakon prišel prav tudi v tem slučaju — češ, delavci, ki ostanejo v tovarni noč in dan, ne plačujejo stanarine, torej po postavi nimajo pravice ostati v nji. "Mari," jim je bilo ukazano! Ostalo je opravil plin, količki, re* volverji in žilovke. = Problemi revolucionarnega socializma Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden. NALIVI IN ŽELEZNIŠKE PROGE (Nadaljevanje.) Nemški revolucionarni socialisti so izdali program, šli so skozi šolo in zdaj pazijo, da ne bodo ponovili zmot svojih bivših voditeljev. Njih novi program govori o diktaturi proletariata in o sovjetski Nemčiji. "Komunistična internacionala" (12. zv., št. 9) ne mara tega programa. Njen glavni argument proti temu novemu programu je v sledečem citatu: "Tisiti, ki so izdelali program, hočejo, kakor pravijo, izvojevati in zgraditi sovjetsko republiko v Nemčiji. Svoje nazore o državni sestavi in ekonomski politiki bodoče sovjetske republike v Nemčiji navajajo v detaljih. Nam se zdi, da bi moral program bazirati v vseh svojih točkah na živečem eksemplarju Sovjetske Unije. Toda v programu je le nekaj vrstic o Sovjetski Uniji, in še te so v glavnem neprijazne." Star komunistični trik je, da identificirajo proletareko diktaturo z diktaturo Stalinove birokracije. Ako sprejmeš diktaturo proletariata, tedaj sprejmeš komunizem, tedaj sprejmeš "ruski način" kot edino pot v socializem. Diktatura proletariata pomeni za komuniste "vse tako, kakor je v Rusiji." Diktatura v Rusiji se res stalno spreminja, toda njen pomen se ne spreminja za komuniste. Pri njih je še vedno in bo tudi vedno taka "kakor je v Rusiji." Delavska demokracija in pro-letarska diktatura Revolucionarni socialisti v Nemčiji so ravnali pravilno, ko so nemškim masam dokazovali, da diktatura proletariata ni in tudi ne sme biti "kakor je v Rusiji". Vsak revolucionarni socialist bo pa7.il, da to jasno naglasi. Sedanja diktatura v Rusiji ni proletarska, marveč nad pro leta r i atom. Ako je bilo Leninovo nazrra-nje proletarske diktature "marksizem, brutaliziran po abnormalnih ruskih razmerah," kakor se je izrazil eden njegovih marksističnih kritikov, tedaj je Stalinova perver-zija iste popolnoma izpustila besedo "marksizem". Ostalo je le .. brutaliziran po abnormalnih ruskih razmerah." Stalinizem nima nič skupnega z marksističnim naziranjem o proletarski diktaturi. Forma, katero je proletarska diktatura zavzela v Rusiji, je bila nepričakovana in nepredvidena tako s strani boljševi-ške stranke kakor s strani Lenina samega. Leninovo nazira-nje o proletarski diktaturi je bilo prej in celo na predvečer oktobrske revolucije ono o delavski demokraciji, ne diktatura kakšne stranke. Do zmage revolucije in celo pozneje Lenin ni verjel, da je bila Rusija zrela za proletarsko diktaturo. Svetovna revolucija je inspiri-rala Lenina z upanjem, da bo prišlo do socialne revolucije na zapadu, ne v Rusiji "Vsled dejstva," je argumentiral Lenin, "da je Rusija najbolj zaostala dežela, ki še ni popolnoma izvršila buržva-zne revolucije, je naloga ruskih socialdemokratov (tako se je imenovala boljševiška stranka—H. K.) kakor je bila do zdaj: dosega treh funda-mentalnih pogojev za smotre-no demokratično reformo, nam reč demokratično republiko (s popolno enakopravnostjo in samood ločevanje m za vse narodnosti), konfiskacija zemlje veleposestnikom in uveljavlje-nje osemurnika. ("Vojna in ruska socialna demokracija.") Lenin je vseeno verjel, da bo ruska revolucija signal za svetovno revolucijo, ki je lahko in mora biti socialistična revolucija. Toda zgodovina se je z Le ninom igrala. Svetovna revolucija ni prišla, buržvazna demokratična revolucija "v naj-zaostalejši deželi" pa je bila prisiljena zavzeti socialistično smer. Bila je revolucija manjšine. In dasi ni naletela na organizirano opozicijo večine, je bila prisiljena zatreti demokracijo, in to vsled bojazni, da se bo večina organizirala in jo vrgla z vlade. Znašla se je pred sovražnim svetom, pred sabotažo v znotraj in pred civilno vojno in terorizmom na zunaj. Pod takimi razmerami je diktatura stopnjema zavzela popolnoma militaristični in teroristični karakter. Kljub temu je ostalo še nekaj demokracije. Sovjeti, v katerih imenu vlada diktatura, HITITE! KONCA 6. MARCA HITITE! VSAKDO DOBRODOŠEL! Sedaj v polnem teku PEOPLES t;AS COOK ( IIIMVAI People« Gas Building, Michigan Ave., at Adams Street. Sedaj je v teku — veliki Peoples Gas Cooking Carnival. Oglejte si 1937 AVTOMATIČNE PLINSKE PEČI, ki so zdaj v izložbi — in mnofe druge zanimivosti, ki ao na dnevnem redu za vaio zabavo. Prostora zadosti za vse — vsakdo dobrodošel. ZADNJIH PAR DNI DA ZADENETE SREČKO ZA PLINSKO PEČ Pošalit« karnival ia udeležita ta zanimivega kontesta. Pat kras-aik plinskih pači, vsaka vredna $100, bo addanik v nagrada zmagovalcem. Pridite se danes! PRIPELJITE SEBOJ PRIJATELJE IN ZNANCE! i niso bili nikdar nič drugega kakor mreža za komunistično stranko. Sovjetske vlade v pravem |H>menu besede ni bilo nikoli. Vladala je vedno komunistična stranka, toda v nji je prevladovala demokracija. V stranki so bile diference v mišljenju, bile so vroče in napete diskuzije o njenih smernicah. Noben komunist ni bil poslan v ječo vsled tega, ker se ni strinjal z Leninom. Po Leninovi smrti in izgnanstvu Trockija se je vse to spremenilo. Komunistična stranka vlada prav tako malo kakor viadajo sovjeti. Vse diskuzije o strankinih smernicah so mrtve, pozabljene. V stranki vlada grozno soglašanje o vsem. Stalin govori in stranka mu za-šepeče: "Da, da!" Kdorkoli se ni naučil reči, "da, da", se znajde v ječi ali izgnanstvu. Komunisti se čest'o ponašajo, da ni na strankinih konferencah ali pogovorih nobene opozicije proti Stalinovim smernicam. Seveda pozabijo pristaviti, da je vsakdo, ki bi se drznil nasprotovati Stalinu, "odstranjen" veliko prej, predno bi imel priliko priti na dan s svojo opozicijo. Celo visoki uradniki sovjetske vlade, stari boljševiki, ki imajo velika imena in sloves, so odstranjeni iz svojih uradov, tirani v zapor ali pregnanstvo, ih ne samo zunanji svet, marveč celo člani komunistične stranke nikdar ne vedo, '.akaj. Obtoženci nikdar ne do-'»e resnične obravnave in nimajo nobene prilike, da bi se •*esno branili. Kdo ve. Mogoče so izvršili ogaben zločin, mogoče so le mislili ali zašepetali prijatelju, da Stalin ni nezmotljiv. (To je bilo napisano eno leto pred eksekucijo Z i nov jeva, Kameneva in štirinajstih drugih starih boljševikov. — Prev.) Ne! Noben socialist ne bo pristal v to karikaturo proletarske diktature kot model za delavsko vlado. Za marksista diktatura proletariata ni diktatura kakšne monopolistične stranke v delavskem razredu, ker mora to neobhodno degenerirati v diktaturo ene osebe, marveč vlada delavskega razreda in njegovih razrednih zaveznikov, resnična delavska demokracija, v kateri moč države ni le v rokah onih. ki delajo in kateri jo izvajajo v interesu tistih, ki delajo, marveč tudi, da je demokratično kontrolirana po tistih, v katerih imenu vlada. Proletarska diktatura za marksista ne more pomeniti nič drugega kakor politična vlada delavskega razreda in njegovih zaveznikov v delavski demokraciji. Ko je Roza Luxemburg izjavila, da marksistično naziranje o proletarski diktaturi ni za vržen je demokracije, je bila v pravem. Je drugačne vrste demokracija; višja forma demokracije. Je delavska namesto kapitalistična demokracija. (Dalje prihodnjič.) Deževja in povodnji so železniškim progam največja nevarnost in temeljni vzrok zamudam. Pa tudi perreifm. Vlak, tudi ako v nalivih vosi počasi, je vedno v nevarnosti, da zdrkne s tračnic. Lahko jih izpodkoplje voda, kak potoček pod mostom se spremeni v reko ia izpodmaje temelj tračnic ali mostovŠa, ali se dogodi karkoli še, kar se pozneje pripiše vodi. Nedavno se je dogodila nesreča na železniški progi pri Rocktonu, lil. Nalivi so povzročili, da je brzovlak skočil s tira in več potnikov je bilo poškodovanih. Kako je izgledala proga na prizadetem mestu, ko so pobrali ob nji razmetane vagone, prikazuje gornja slika. Razprava med članstvom JSZ v Detroitu o bodočnosti delavskga gibanja v Zed. državah Detroit, Mich. — V rzdaji Proletarca z dne 13. jan. smo čitali proglas eksekutive JSZ z ozirom na smernice za aktivnosti, ki jih vršimo med našim delavstvom. Kluba št. 114 in 115 sta zaeno s svojim angleškim pododsekom sklicala posebno sejo, na kateri naj bi člani razpravljali o predlaganih sugestijah in programu. Vršila se je dne 6. februarja. Udeležila sta se je tudi sodruga King in Jones, ki se udejstvujeta v strankini okrajni organizaciji. Na našo sejo ju je poslala eksekutiva soc. stranke države Michigan. Najbolj graje vredna je bila slaba udele&ba na tej seja. Ne vem, ali bi človek kritiziral ali kaj, ko vidi,'da se naši člani v Detroitu v takih časih za tako zelo važna vprašanja zanimajo tako malo, kakor da se njih ne tičejo. Zadnja stavka pri General Motois nam je nauk. da z ma-lodušnostjo .in brezbrižnostjo ne bi nikamor prišli. Nekateri se lahko trudijo še tako — pa ne bo nič izdalo, če tudi drugi ne primejo za vrv in jo vlečejo v skupno smer. Klub št. 114 je specialno sklical sejo na soboto, da se ne bi mogel nihče rzgovarjati na zaposlenost. Seveda, kdor mora delati tudi ob sobotah — in taki so sedaj redki, se mu odsotnosti ne more zameriti. Danes obratujejo že skoro vse tovarne po pet dni v tednu in delav- cialisti ne morejo delati zanj. Pritznati moramo, da povprečen ameriški delavec ne pozna socializma, oziroma si ga napačno predstavlja in ima bojazen pred tem imenom. Mnogi ga tudi sovražijo, ker jih je v to naučila kapitalistična propaganda. cerkev in drugi nasprotniki zavednih delavcev. Dasi torej ameriška masa ne pozna socializma, ona vendar zahteva boljše delovne razmere in socialne reforme. Samo da ne pridejo pod kakim "izmom", pa bo dobro, kajti "izme" ji je priskutila propaganda interesov, kateri se boje socializma. Zato sta se Far-mer-Labor party v Minnesoti in progresivna stranka v \Vis-consinu lahko utrdili. F.-L. P. v Minnesoti ima socialistični stranki najbližji program, a je vendar pomanjkljiv in Še daleč od marksizma. Za ameriško maso pa je celo njen program "preradikalen". Vendar pa je to minnesotsko farmer-laiborit-sko gibanje doseglo, da ga ljudstvo nič več ne smatra za sebi nekaj tujega ali sovražnega, pač pa za gibanje, ki hoče ljudstvu koristiti, ne pa ga zasužnjiti ali pa mu vzeti hiše, farme itd. Po mojem mnenju bo morala socialistična stranka v svojih zahtevah in programu nekoliko popustiti, če hočemo pridobiti maso. Skušnje v pro-šlosti so nas naučile, da se z enim zamahom in enim sko- ZAHVALA V imenu kluba izrekam zahvalo igralcem in igralkam iz VVaukegana, ki so nam vprrzo-rili igro "Glavni dobitek", režiserju Judniču, suflerki Mary Korser, maskerju Gcdini in vsem tistim našim članom in članicam ter prijateljicam, posebno Mary šifler, ki so delali v točilnici in kuhinji ter stregli številnim gostom in opravljal! razne druge posle na prireditvi. S takim sodelovanjem bomo vzorno izvršili vsako prireditev. — Justin Zaje, tajnik. nik je 40, kvečjemu 48 ur na kom ne bo uveljavilo našega 25-letnica društva "Gorenjec" st. 104 SSPZ Chicago, 111. — Znano podporno društvo na severni strani, "Gorenjec" št. 104 SSPZ, bo praznovalo v soboto 3. aprila v Fleinerjevi dvorani, 1638 No. Halsted St., jubilej petin-dvajsetletnice. Igral 'bo John KoČevarjev orkester. Vstopnina bo 25c s posebnimi listki in brez teh pa 35c. Več o pripravah bomo poročali pozneje. Zdaj čitateljem naznanjamo le datum in druge glavne podatke in jih vabimo, da se naše prireditve gotovo udeleže. Ferd. MatjaiiČ. jk otcm ni hotela več obnoviti, Trocki se je ruu0 spomnil mehiškega radvkahft. ga slikaiskega umetnika Diego Rivere in ga prosil za zaščito. Rivera je apel svojega prijate^ Ija upošteval in pregovoril predsednika republike Lazira Card en asa, da je Trocki ju dovolil vstop. — Frank Barbič. Upravni odbor "Proletarca" Na občnem zboru Jugoslovanske delavske tiskovne dru-žibe dne 26. feb. so bili izvoljeni v upravni odbor sledeči: Anton Garden, predsednik; Joško Oven, podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Udovič, blagajnik. Ostali Člani direktorija, Ved so ob enem tudi pregledovalci knjig, so Donald J. Lotrich, Vinko Ločniškar in Joseph Turpin. Jugoslovanska delavska tiskovna družba je korporacija, ki je bila ustanovljena, ko je Proletarec postal tednik. Izdaja Ameriški družinski koledar, Majska Gl as, Proletarca, brošure in knjige ter poseduje knjigarno. Vse delnice lastuje slovenska sekcija JSZ, torej je družba popolnoma lastnina članstva naše zveze. Kandidate v upravni odbor nominirajo vsako leto čikaski klubi slovenske sekcije JSZ, izvoli pa jih odbor slovenske sekcije. Na bodoči seji kluba st 1 bo razprava o moskovskih procesih Chicago, III. — Po končanem dnevnem redu na prošli seji kluba št. 1 JSZ dne 26. feb. je predaval Joško Oven o položaju v Evropi. Svojemu predmetu je dal naslov, "Kam, Evro-pa 7 Po končanem dnevnem redu na prihodnji klubovi seji bo razprava o moskovskih procesih. Referat o tem predmetu poda Anton Garden. Delavcem kvaren boj A. F. of L. povzroča unijskemu gibanju ogromno škodo z odzvemanjem čarterjev "neposlušnim centralam". Ko hitro se kaka izreče za C. I. 0., pa je ob čarter. To se je dogodilo nedavno v mestu Butte, Mont., v Columbusu, O., in v par manjših mestih, drugim pa je bilo zapreteno, da se jim pripeti isto, če bodo agitacijo za CIO preveč tolerirale. taa»»»»♦♦»f FENCI/S RESTAVR/ CIJA IN KVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicafo, lil. Tal. Crawford 13Sd Pristna la okusna domača jedila Caaa zmerne. Postrežba točna. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Stre»t 1:30—3:30; 6:30—1®:30 Daiif Tal. Crawford 2211 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundaj by appointments only Rezidenca Tel.t Crawford »440 If ao answer — Call Austla 8700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Staaa sa celo leto $« 00 pol lata 13.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) je treba *» novo druitvo. Nailov ta li«t I* la tajništvo je- 2657 S. Lavrndala A**. CHICAGO, ILL. Listen to thc Vugosla'* Radio Hour of PAUNOECH'S TRAVEL BURCAU AND FOREIGN EKCHAN6E Statlon W W A E. Every Sunday I to 2 bM S. Clark St., Chicago. — llar. .1006 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, HA- Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ■ Prolet«r«c, MafcK 3, 1937. ANGELO CERKVENIK: "DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA MLADINSKA KONFERENCA V VVASHINGTONU 99 Nadaljevanje.) _ Neprtmlljeno ravnate! — Nikakor ne, gospod polkovnik. Popolnoma trezno mislim. Berenini je ie v Švici. Tam ga vaša moč ne more ve? doseči. Poglejte to razglednico! — Zaupati vam moram, da sem Jo ie videl. Pisal vam je Franceschini iz Zuricha. Mojemu očesu nič ne uide. — Zelo ste ljubeznivi, gospod polkovnik! se je ponorče-vtla Hela. Tako ste pametni ter bistroumni, pa niti do danes niste spoznali, da se glede Bereninija tako naivno motite. Nedvomno ni ušlo vaiemu budnemu očesu povelje italijanskega armad nega poveljstva, ki zopet prav posebno povdar-ja vratolomno Franceschinije-vo junaštvo pred Asiagom. . — Nič novega mi ne morete povedati, sestra Hela. Za vse to vem. Vidite, genialen res nisem, takšen bebec, za kakršnega bi me vi radi napravili, pa tudi ne. — Gospod polkovnik, ni nama sojeno, da bi se razumela. — Sestra Hela, tista karta je rea prišla iz Zuricha, Fran-eeschini pa nikakor ni v Zii-richu. Hela se je nasmehnila. — Ni ga! je še enkrat poudaril. Tako slepomišiti je naivno. Ta karta je bila izdelana v neki brnski tovarni lepenke na Moravskem. Razumete? — Samo na pol, gospod polkovnik. — Res ne popolnoma? — Niti na kraj pamet« mi ne pride, da bi zanikala resnič-no«t vaše trditve. Saj je na karti natisnjena firma, ki jo je izdelala. — Naj varn torej pojasnim! Franceschini živi nekje v okolici Brna. Od tam je poslal po neki tretji osebi karto v Švico. '•V^Svtoi jo je nekdo vrgel v poštni nabiralnik. Kako otročje in nepremišljeno! — Naj vam po pravici povem, gospod polkovnik, to karto sem mu bila jaz dala, ko je bil še tukaj. — Mogoče, mogoče. Polkovnik je počasi odprl predalček svoje pisalne mize. vzel je iz predala neki spis ter ji ga pomolil čez mizo. — Izvolite sfi ta spis natančneje ogledati! Hela je ves spis natančno pregledala. Bilo je poročilo neke "izvidne vojaške edinice" iz ZUricha. Ta je poročala, da ni bil v poslednjih štirih mesecih na zuriškem prijavnem u-radu prijavljen nihče ne z imenom Berenini ne z imenom Franceschini. — Kako pomanjkljivo je vaše raiziskovanje in zasledovanje! Vse to bi bila jaz neprimerno popolneje izvršila. Pa dovolj o tem! Povem le še to. da potujem v Švico. Polkovnik je kar ostrmel. — Imate potni list? —- Imam ga. še danes bom v ftvici. — Pokažite ga, prosim! je rekel po prvem presenečenju Hela mu je dala potnfi list. Vzel ga je, pregledal ter si mislil: res je! Potni list z vsemi potrebnimi dopustniicami. Hvala! je rekel ter ji ga vrnil. — Verjetno je, da se sploh ne bom več vrnila. Hotela sem se vam zahvalititi za vse vaše ljubeznivosti, zato sem prešla, — »e je norčevala. Sestra Hela, ne vem, kak so vaša pota. Poštena se mi ne zdijo, zakaj danes dobijo potne liste za inozemstvo samo žen.ske, ki . , . — Ženske, ki? — Pustimo to! Rad bi vam le povedal, da me po krivem sovražite. — Saj vas ne sovražim. — Me torej zaničujete? Hela ni nič odgovorila — Krivični ste. Ravnal sem, kakor mora ravnati pošten in vesten vojak. Vedno sem zaničeval vojaka, ki očit-uje ženske lastnosti, cmeravcat, sentimentalnost, človekoljubnost. Saj se človekoljubnosti celo socialisti posmehu je jo. — Zavoljo pomanjkanja cmeravosti, sentimentalnosti in tako zvane človekoljubnosti vam prav nič ne očitam. Nepravičnost vam očitam! — Prav."čnost, menite! — Pravičnost ni ne cmera-vost ne solzavost ne sentimentalnost. ne zaničevano človekoljubje. Izgovarjanje z vojaško poštenostjo in častjo ter vestjo pa je čisto navadno — h\navwtvo. — Helena, jaz vas — ljubim . .. — Vojak naj ljubi domovino, se je norčevala, z ženskam: pa naj se samo zabava. Priklonila se je ter hotela oditi. — Samo še en trenutek po-trpite! — čemu? — Sporočiti vam moram, da ne boste prekoračili avstrijske meje. Na meji vas bodo zavrnili. Hela se je silno zavzela. — Kdo se bo drznil . . .? — Jaz! — Ali resno milite? — Na mojo čast! Zakaj se smejete, sestra Hela? — Ne bi vam svetovala. O-smesili se bonte. Jaz namreč moram iti v Švico. — Saj vendar veste, da vam lahko prepovem .. . — Največ za dva, tri dni. še danes se bom peljala na Dunaj ter tam vse uredila. Kdo se bo potem smejal, gospod polkovnik? — To bomo šele videli. Hela se je obrnila ter zapustila sobo. Imela je komaj pičle pol uKce časa do odhoda brzega vlaka proti Dunaju. Vse stvari je imela že pripravljene, prtljago že na postaji. Sedla je v taksi. Brzi vlak je bil napol prazen. Kako se je vse srečno izteklo! Ulovil se je na limanice! Prihranil ji je dolgo ter zamudno pot čez Švico in Nemčijo na Moravsko.« Lahko gre kar naravnost ter po najbližji poti v Sternberg. Nihče je ne bo zalezoval. Lahko ga bo brez strahu obiskala. Zmotila se je. Polkovnik je eno minuto po njenem odhodu poklical najboljšega divizhijskega detektiva in vohuna, dunajskega Čeha Vondrička. — Vondriček, sestra Hela, potuje danes z brzecem na Dunaj. — Razumem. — N!č ne razumete. Vondriček se je začudil. — Gre za nekaj drugega. Zvedeti moram, kakšne zveze ma sestra Hela v vojnem ministrstvu. Zanimajo me njene '.veze vobče, posebno pa me ranima, kdo ji je preskrbel ootni list za Švico. — Razumem. — Objavo za vse proge imate? — Imam. — Denar? (Dalje prihodnjič.) oni FAMO.\ < Activities from Week to Week Mladinski kongres, ki je nedavno iboroval v Wa.h- ing tonu, D. C., ti j« priboril prottor ▼ časopisju adino • potno "»»dec« stavke" pred Belo hišo, v kateri stanuje svesni predsednik. Osupnjeni policaji na ta manever niso bili pripravljeni, mladi ljudje pa so nekaj časa tedeli po tleh — kar v tej seaoni tudi v Washingtonu ni prijetno, dosegli so svoj namen — prvo stran v dnevnem tisku —• in se nato lotili svojega glavnega po- sla. Mladinski kongres tvorijo različne organisacije, uključivii socialistih ne in komunistična. Peča se predvsem s vprašanj bodočnosti ljudi, ki graduirajo is iol in potem ni sanje nikakega takega mesta, sa kakrinega so posamesni dijaki najbolj sposobni. Veliko pa jih mora ostati sploh bres sasluika, ker sedanja druiba nima dela sa vse. Na sliki so člani in članice mladin-skega kongresa v svoji demonstraciji pred Belo hiso. Ne bodite sužnji neprebave TRINEH'8 ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano l — piiitc po brezplačen vzorec — , Triners BHtar Wine Co. 1 544 S. Wells St., ChicafO, 111. • Send me s free »ample. • Name ______________________ Addren —. j nanress —.—--------------------——— j I Pri v»eh drugistih RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Shod po seji kluba št. 11 JSZ v nedeljo 21. feb. je bil zelo zanimiv in uspešen. Govornik Kokotovič zaradi nujnega dela v tovarni, kjer montira stroje, ni mogel priti, govoril pa je namesto njega njegov drug Božo Stojanovich, i>totako član kluba srbskih sodrugov v Chicagu. Stojanovich je napravil tako dober vtis na navzoče, da kaj takega nisem pričakoval. Govoril je srbsko, toda tako poljudno, da so ga navzoči prav dobro razumeli. Udeležba ni bila velika, toda navzoči so bili taki ljudje, kise za delavski pokret zanimajo. Izrečena je bila želja a strani vseh, da skličemo še en shod, na katerem naj bo govornik s. Kokotovič. To misel smo morali opustiti, ker je Peter Kokotovič dejal, da nas ne bi rad še enkrat razočaral. Pričakuje namreč, da ga družba, za katero dela pri montiranju birojev, pošlje vsak čas v Camden, N. J. če pa bo še tu, bo govoril na prihodnji sej* kluba M. 11 v nedeljo 21. marca ob 11. dop. Ak* njega ne bo več tu, pride spet Božo Stojanovič. Seja se bo spet pričela prej kakor običajno, kot se je zadnjič, zato da ima govornik dovolj časa za svoja izvajanja in da gredo potem udeleženci domov ob času za obed. Sodrugi in somišljeniki, pridite na prihodnjo sejo in shod vsi. Poslednje mesece je naš klub izgubil nekaj članov, večinoma mladih, ki niso nikoli prišli na sejo. Bili so mrtvi za naAe gibanje. Na zadnji seji pa si je pridobil takih članov, od katerih se nadejam, da bodo aktivni v svojem pokretu. Udeležence smo imeli celo iz Maynarda. ki so tudi pristopili v klub, da imamo zdaj člane v vseh slovenskih naselbinah te okolice. Seja kluba je bila zelo živahna in plodonosna. V diskuziji o agitaciji za naše časopisje je bilo poudarjeno, kako agresivni so reakcionarni listi in kako složno in smotreno delujejo, da postane SNPJ brezbarvna in res korito za breznačelne ljudi golih osebnih ambicij. Vsi, ki so bili navzoči na tej seji, so člani SNPJ, zato je naravno, da jih problemi njihove organizacije zanimajo. Bilo je splošno mnenje, da morajo biti zavedni delavci v SNPJ na straži, ako hočejo, da ostane to, v kar se je razvila, to je, jednota naprednih delavcev. Nasprotniki, združeni okrog nazadnjaških listov, pridno ru-jejo in lahko store mnogo škode naprednemu gibanju, ali pa celo zaobrnejo tok, da SNPJ postane to, kar oni hočejo, da bo. Mi kot njeni zvesti Člani in zavedni delavci pa tega ne smemo dopustiti. Torej moramo biti v slučajih takih nevarnosti toliko bolj aktivni v boju za naše principe. Sklenili smo tudi prirediti prvomajsko slavje v soboto 1. maja in «a program — o katerem bo poročano več pozneje, se že pripravljamo. Na sporedu bodo deklamacije, mladinski nastopi, šsloigra v angleščini, govori rt d. Na priporoči- povabljen Lou$s Simončlčev orkester iz Clevelanda. Na vse v vzhodnem Ohiu in na druge napredne delavce v tem delu države ter v sosedni We*t Vir-giniji se že zdaj priporočamo za sodelovanje, da bo to naša skupna prvomajska manifestacija in da se čim uspešnejše izvrši. Vsitopnice smo razposlali in če dobimo kooperacijo, bo to največja prvomajska prireditev, kar smo jih še imeli v tem kraju. * Dne 23. feb. je tu govorila sodružica Tony Sender, bivia članica nemškega državnega »bora. Hitlerjeve diktature se je otela in zdaj deluje z drugimi nemškimi izgnanci v inozemstvu. Od tu smo prišli na njen shod podpisani s soprogo, Peter Kokotovič in Boio Stojanovič. Te vrste shode prireja VVheeling Forum. Teden pred tem shodom je predaval J. Mu-ste, v torek večer 9. marca pa bo govoril Norman Thomas. Shod se prične ob 7:45 zvečer v avditoriju višje šole, blok nižje od VVheeling General ho«-pitala. Govornice, kakor je Senders, še nisem slišal, dasiravno sem čul 'že marsikatero. Predavala je o oboroževanju in nevarnosti vojne, ki jo posebno izzivata Hitler in Mussolini. Shod je vodil profesor iz Betheny kolegija in govornico je predstavila avdijenci učiteljica iz Wheeling višje šole. Značilno je, da se intelektualni sloji v tej deželi v prošlih letih radikalizirajo hitreje kakor delavci. Navzoče je bilo tudi dosti mladine. Iz njenih vrst je bilo na govornico mnogo vprašanj, na katera je odgovarjala tako spretno, da smo se čudili, ker premore toliko znanja. Novost za te kraje je, da dobivamo več in več najboljših govornikov. Dvorano sem tzapustil v veri, da na&a stvar resnično napreduje. V našem klubu smo lahko ponosni, ker nismo dopustili, da se bi .zrušil ali zaspal, kajti prišel bo čas, ko bo nastala akcija za zgraditev nove stranke in klub bo tedaj nemudoma lahko začel s svojo agitacijo v novi nalogi. V vzpodbudo nam je, ker v sedanji kampanji za industri-alne unije deluje toliko vodilnih socialiatov, bodisi kot organizatorji CIO, ali pa kot predavatelji i agitatorji, razpečevale] literature, na piketnih linijah itd. Socialisti imajo v teh poslih skušnje, zato ni čudno, če jih je John L. Levvisovv odbor za industrialno organizacijo pozval na sodelovanje in jih uposlil za organizatorje. Sodrugi, kot so Powers Hapgood, John Monarch, Leo Krzycki in drugi so se v sedanjih stavkovnih bojih iizkaizali za prvovrstne voditelje, še preti par leti ne bi nihče pričakoval, da bo Levvis kdaj to kar je danen in povabil socialistične agitatorje na sodelovanje. Ampak šola je šola. Lewis je uvidel, da le z iskrenimi, izkušenimi organizatorji lahko kaj doseže, ki znajo voditi boj tako, da ne poženejo delavce pred provo-katorje, ki jih kompanije pla- to s. Matkota je na to slavje j čujejo, da j>ovzročajo izgrede in nemire, zato da stavko toliko laglje uduše. Žalos-ten pojav pa je, da so se nekateri slovenski dopisniki lotili Levvisa z napadi, kakršni delajo kampanji za industrial-ne unije veliko škodo. Begati maso s takimi očitki in obdolžit vam i zdaj je podlo delo in vrše ga tisti, ki so plačuni zanj. Slovenski dopisniki, ki jih prej omenjam, vem, da niso, ampak govori iz njih le stara mržnja proti predsedniku UMVV. Zdaj pred nami ni vprašanje Levvis, ampak to, Če smo za sodelovanje v kampanji za industrialne unije, ali nismo. Dopisnik iz Illinoisa je odprto izjavil, da ne veruje v kampanjo, ker ve, da je Levvis človek, ki vse to počne le radi sebe, delavce pa tira v propast. Socialisti že leta in leta uče, da le s pomočjo industrialnih unij bodo delavci v stanju uveljaviti svoje aahteve. če bi pa zdaj rekli — da niso zanič, ker je Levvis na čelu gibanja, bi popazili svoj lastni nauk in pomagali kompanijam. Vse radikalno delavsko gibanje pomaga CIO, torej so vsi v zmoti in le tisti, ki Levvisa napadajo, v pravem, če bi bilo res to, kar trdijo nekateri dopisnikfo njemu. Ne verjamem, da bi se motili ljudje, kot so Brophy, Kr-zycky, Hapgood, Monarch, Germer in mnogi drugi, ki jih poznamo iz naših radikalnih vrst. In vsi ti delujejo danes v okrilju CIO, kateremu načeljuje Levvis. Nihče ne taji, da slednji ni delal napak. A danes mu ne more nihče zanikati, da deluje povsem drugače, kakor nekoč. Napadan je v kapitalističnem časop:sju vsekrižem. Zato mu delavci ne bi smeli metati polen pod noge. Ako smatrajo, da je illinoiska P. M. U. boljša kakor UMVV, je to njihova pravica. Ampak pred par leti sem dobil pismo o nji iz Illinoisa, v katerem se pisec ni upal podpisati, češ, tu vlada teror, in če se zve, da sem ti to pisal, mi bo slaba predla. Beseda "Progressive" je lepa, a je dostikrat le beseda na mrtvem papirju, v praksi pa organizacija s takim imenom pomeni vse kaj drugega kakor "progressive". — Jos. Snoy. A t our laat meeting. |>l«n« w#r« made for an ezhrbit vvhich will be held sometime in April. In the mean« ! tirne, the memhers will .«pend their ' time after the meeting« in making various articlea and other u.neful things that wi!| be exhi>»ted. * At our last meetirg, plans were al o ma le for another "Jimmie Hig-iCin* Contest." VVhat is a "Jimmii Higgins Contest?" VVell, it is a con-tfrft heH among the members in vvhich -point are given for dutie* f)?r-formtd by them. Pointa will be givo>n for Kuch dutie« a-, getting a nevv mermber, sellinj Socialist literature, and helpinr edit thi* column. This L-onteKt vvill brgin the fir»t Saturlay in March aml wi.ll continue for wix vveeks. f * To our roll call vvas added the name of Audrey Rogers, another nevv member. VVe ali hope that she vvill »tay vvith us and vvill attend our meeting* regularly. * Because of the long aibsence of Boyan Ale?h, the Falcons ele.te-d a new Član I>eader for the boys. Our nevv Član leader is Conrad Ladstat-ter. We knovv that he vvill fulfill thi* office to the best of his ability. * Can you solve this "VVhat is it?" If not, tbe ansvver can be found elae-vvhere in thi« column. My first m in work that make« things go round; My next in the wond Red Falcons vvill be found My third is in Friendnh

le's Gas Light and Coke Company Coofcing Carnival to see litle Barbara Jenlkins, the wonder cook. So, don't forget to read our Fal?on Corner. Friendship I Palcon Editors. LO' JERRY SIMPLEMAN! Seja kluba brezposelnih Chicago, III. — Seja kluba brezposelnih št. 61, pripadajoč k American VVorkers Alliance, bo v četrtek 4. marca v dvorani SNPJ. Na dnevnem redu bo poročilo o relifnih akcijah za brezposelne, kot o VVPA in o drugih zadevah, ki se tičejo problemov nezaposlenih. Dalje bo podano tudi poročilo nadzornega odbora. Pridite vsi. — J. Oblak. Novi odbor Slovenskega delavskega centra člani direktorija Slovenskega delavskega centra so ne na seji dne 22. februarja takole konstituirali: Frank Alesh, predsednik; Cha*. Pogorelec, podpredsednik; Frank Zaitz, ajnik; Filip Godina, blagajn nik; Anton Garden, zapisnikar. Pregledovale« poslovnih knjig in računov, Rok Bofcič-nik, Math. Kure, Donald J. lotrich in Alvin Kak. (Oontinued from pege 6.) so he vvould alvvays read and *tudlown glass in America? That tears de«troy eertain mi-crobes in the air. thus servir>g as a valuable antiseptic? That German busine«s men must fill out an average of 140 government forma in conne«ction vvith every transa^tion, are resiponsible to an army of 600,000 Nazi overseers? THE BALLOT The ballot means that labor is no longer dumb, that at least it has a voice, that it may be heard an-d if united shall be heeded. Centuries of struggle and sacrifice vvere requireo tsem mesta, Clceru in Berwynu In dovaftajo Čistega na dom J TO^NA POSTREŽBA DELO JAMčENO Talafonli CANAL T17t-7173 ####«a••••aeeeeeaeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeaeeae A Yuguoiu» i\ aKty Dfvnted to the Interest of the VVurkera OFFICIAL ORGAN OF Yug08lav Federation S. I1. PROLETAREC fcOUCATION, ORGANIZATION C0-0 PER A TI VE COM M ON VVEALTH NO. 1538. Publiahed weeklj at 2301 S. Lawndale Af«. CHICAGO, ILL., March 3, 1937. VOL XXXII. ; n IEA1 .ISI i cc IM ES TO A TIE 1 m IRI (El 1 1,0, JEIIR Y SIMPLEM AN! I Our Doings Here and 7W Here is the fifth in a series of short atoriea writ-ten by vvorkei« in factory and shop and printed vvithout being edited. These stories aie a result of encour-aging vvork done by the Affiliatid Worker's S hool in an attemjH to secure a fuller exp**««iion and under. standing of those who toil. one mor« ii« to (o. I'w one more tie lo go." Over and over I hummed tki« to mjfiilf. li waa a grand game, thoae firat daya at tke ncckwear fac»ory. I would »ing at my work then. Pic k up a bundle, untie tbe atring. turn tke end«, inaide out, inaide out, preaa it dcwn, turn tke enda, inaide out, preaa it down, turn tke enda . . . Rkjrthm and aong and color, tbo^e firat daya. Blue tiea, red tiea, yellow tiea, dottod and apotted, plaided and »triped. Romance in tiea. Wonder who will wear thia one? Wil| ke be tkin, fat. a banker, a truck driver, kind, croaa, hard-boiled, aentimental —perhapa aomeone 1 know, or a atranger milea away But aometking kappened to tbe game. It »a no longer fun. Rhythm ka« change J to monotony. Col-ora are drab now. Jua.t got anotker cut in «alary. That'a 40 per cent now, and no work at «11 yeater-day. I haven't time to wonder about deaign and color, no time to rb^paodixe; juat get tbia bundle done. turn, preaa and fold it. Tken race like mad to tke forelady, get anotker bundle (if tke order ia atill unfilled) and atert ali over again. 1 tkink ol tkat coat tkat 1 can not kave if we get »notker cut; and the girl« are whifperlnn about a l*y-off. Mother kaa tkat big coal bili t® p»y before ahe can order any more. And I promtaed tke kij nephc* a pair of boaing glovea that pay day. Cueaa I will have to break my promiae; tkeae akoea of mine need rcpairirg ao badly. I feel ao tired now, even if there ia only half aa much work. Work cut down. aalary cut down, and tke forelady croaa aa a bear. 1 can't believe that thia ia the job I once thought sueh fun. Fun! Racking your brain to find a way to make 50 centa atretek Into a dollar! Fun! Almoat working your fingera off ao you'll be "next" on the waiting liat! Fun! Staring a leyoff in face while you watch the boaa ride home with hia chauffeur! I wonder if tke "big »kot" singa at hia work! We hrve taken a number of aalary čuta, but hia aalary dotant acem to kave auffered.VVonder if hia coal bin ia empty, and if tke bili collectora haund him to death. I vvonder if hia kid ia keart-broken becauae he ia re-fuaed a 20 cent pair of boaiug glovea. By Joseph Drasler VVith the cooperation of our com- the sustaining fund for Proletartr, The Short, Sad Tale of the Man Who Screived Nut 907 on Chewrolet Automobiles Jtrry Simpleman uči* *ws on nut mother landed at Kili« Island at the _____ »07 on Ihe Chevrolet automobile.« as1turn of the century and Jerry had r»d"» from aM branehes throughout In behalf of our paper, 1 wi h to they come lumbling past on the been born and raised in Detroit. He |th# «>untry, thia column can be irade thank ali Ihe comiade* and friends :» embl> line. He doein't have any wa« married to a niče girl and they intereatin-/. Send in repo rtu of ali | and e ;>ecially the number« of ihing «ke to do vvith the manufac- hati two kid« vvho sold papers on the ture of the car*. He ju«t stands treets after » •hool. there, ali day long, scrrvving on nut In the evening. after »pending the 907 as the frame pauses moment- day at the plant screvving on nut 907. arily beifoie him. Jerry vvould UHuall.v sit down in the Jerry Simpleman is a good A meri-1 «»»«? comfortable arm ehair, turn on can. His grand fat her came over here th« radio and read the paper. He from some Balkan country just after vranted to get ahead, Jerry did, and the 1848 revolution« in Europe. Hi«; (Continued from Page 5) your activities and keep in mind the Braneh No. I and the Waukegan playere, for helping to make this af-fair the succeas that it vvas. Mine Unions Meet for THE SUPREME COURT ISSUE C. I. 0. Drive in East The CIO invasion of N«w Jer*ey and the East has begun. Launching a fight for labor control, about 25 supporters of the Committee for Industrial Organization met last week to lay the groundvvork for an or^an-izational drive that may be the b g-gest in Nevv Jersey labor history. Within two months the CIO is ex-pected to have at least 25 full-time -vvorker at work- in the largest industries in the state, according to their advance agent for the drive. The drive for members is not going to be concentrateoses. t>ooks written by your fa\orit»-authors. We invite you to read over; and follovv our list which vvill be published frtmi vveek to vveek and >f vve have the book you are looking for we j vvill be glad to accommo late you. Cradle of Life Grandsons By Louia Adamič ($2.60) This is the story of tvvo brothers, By Louia Adamič ($2.50) Cradle of Life is a perfect and in-evitaMe development froni The Na-tive's Return, for it takes a fascinat-insr *tory only hinted at in the ear-lier book and sets it foith in ali its magnificent proj>ortions. ................................Peter and Andy Gale, and ttieir| There are acope, dramatic rlehnesa, }?et vv hat he vvants" It is stated that I themaelvea are not allowed to beicou<,in three younjf Americans passion, and beauty integrated .n thousand« upon thousands of letters equippef t0(jay. Their jrrandfather. AnU>n i this extraordinary stoiy of Rudo are i^uring'into Warhinfton favor- The time come 8°°ner wr ,ater | Gale, came to the United States s:xty Stanka, illegitimate child of a young ing the president's plan. Senator La orjfanized labor vvill demand i years before, an immigrant from Moravian countess by Cro* n Prince Follette has gone on the air support-!this proteetion, and the time might ! Carnolia. and vvas killehooting down the strikers, vvho are i merely trying to make a decent living. And under no circumstances Poverty Street Despondent feet, that wearily translate into aetion, The ovvners' apathy: Brigrht eyes, that covet blatantly glitter's bright attraction Demand our sympathy. Wages—s»o mean that they appal,— Devoid of perquisites, Ragj?ed elotho«, no chance for "taste" at ali Convention« requisites. Drab pall of smokv grey, vvhoae srnuts would dull Most glamorous living. Shops long vacant, eyele*s sockets of a skull, Sombreness g:ivinjf. Grim streets, relie\'iny: colour lacking. feel Bare feet's soft tivad. And man's veneer lies thin and quick to peel: The living dead! Eden Wilkes steel worker. This is their Imck- fied lad whose nature receive« it« K round, but their lives and problem* emotional base in the love of the narrative. He went to college, staff of servant«, in a medieval Friday, Feb. 26, Braneh No. l JSF, held its regular monthly meeting with an attendance of thirty-tfour members. Ali regular committees made their report«, the eleetion of de le/ates to the National Convention of the Socialist Partjr which is to be held in Chicago, March 26-29, was held and other matters of importance vvere discussed after vvhich Josko Oven delivered an interesting leeture on VVhither Euro|>e? m The annual meeting of the Jugo-slav Workers Publishinjf Association vva- held Friday, Feb. 26. This Ay«o-ciation is owned by the Slovene Section of the JSF, and publishes Proletarec, Ma.v Herald, FamiJy Almanac and other books. The following vvere elected to the managing lx>ard: Anton Garden, Chairman; Josko Oven, Vice Chairman; Frank Alesh, Sec.; Frank Udovich, Treas.; Donald J. Lotrich, Vinko Locniskar and Joseph Turpin, Auditors. The next meeting of the Board vvill be held March 5, at the Slovene I^abor Center. be announced. e Patronize those vvho advertise in Proletarec. e The SNPJ Auditorium vvas vvell packed Sunday afternoon for the , .. .U ^ , . . i plny "Glavni dobitek". Thr play, in fought in the vvar, was vvounded, be-jcastle oU a ffreat Croatian eatate.,my honegt opinjon ^ one'<)f' 'thv best I've ever seen and judginjr by c?me a nevv-ppper man, was a poeti There he is educated anot what is hi« pla"e in rt? \Vhat are Ane in the hands of i every aetive member of fraternal knovv roya'ty an eqiure Wh«t thi« eounfrjr need« i« a sit-up t« wet, and Ihe speed required in | and tak^-notice strike. Divine Discontent Bad vvill be the day for evsolute1y content-ed vvith the life that he is living. vvith the deeds that he is doing; when there is not forever beating at the doors of his soul some great desire to do something larger, vvhich h? knovvs that he wa« mrant »nd made to do.—Phillips Brooks. Why Fhe Wave of Sit-Down Slrikes? m Here is one of the Main Factors Back of the Present Wave of Sit-Down Strikes When the dusk of evening—or the gloaming, as the poets call it—begins to come, it seems to the passer-by as if the forest vvere becoming thicker. In the broad daylight there had been many little openings and interstice«. With the coming of the tvvilight the«e begin to fill up. On the anival of full daikness the vvall is so r.olid and complete that it does not seem possible that a human being could penetrate it. Mcn's minds are apt to be like that. In childhood they are open. Later in life too many of them begin to ilo-e »:p. rn I. after a while, intellectual night itme on and no new idea can penetrate. longer an.v vested financial interest to blind men vvith insane prejudice. Innumerable other public ques-tions go through the same proces«, and, although the results are not al-vva.vs so tragic, they are tragic enough. Besides. progress is slovred up. If ali men vvere open-minded, thc human race could run on ahead instead of limping painfully forvvanl as it does. Vou ma.v say, "What's the use in talking al>out it? Men are built that vvav and it can't be helped." Perhaps so. Vet, within limit«, one can make himself over. One is not the captain of his soul—he is only one of a number of captains, some of whom give conflicting orders — What a pity! It not on!, cn-npa|^ut if ,v* once how h,e haS and spoils the life of thc indiviuua: »,erirtraditions anl pre- vatling prej odi ces t«> namper tnc ■<0 afflicted, but similar affliction on the [>art of the majorit.v holds pro-gress back, and causes untold suffering. free exerc'se of his thoughts. it i< quite ipossfble thnt he mnv chanze hi« mental attitude and quit limping. _ ... . u. . . . , After ali, the fort«t <>nly looks To illuatrate w.th a question vvhich ,ik<> n Mji(| ^ at nilfht„ono CouM has passed out of the realm of aetive *ontroversy, suppose everyone had been open-minned about chattel «lavei->'. Suppose the immediate financial interests of the slave hold-ers and slave t rade rs had not blind-ed them vvith intense prejudice on Ihe subjeet. Sappose they could hive n*r-cTTtly clo<-e