ŽIVILI rEDENSRA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 17. V LJUBLJANI, 23. OKTOBRA 1937. HNJIUA ffi. flinll R. Zimuiermann; TURIST (lesora^ PREDPOTOPN V KALIJ Francoski raziskovalec F. Quie-vreux je odkril na Alzaškem med starooligocenskimi plastmi kalijevih soli ostanke pradavnega življenja, kakršnih v tak- - šni popolnosti in ohranjenosti doslej še niso našli. Tenka plast gline med dvema debelima plastema kalijeve Boli je ohranila živalske in rastlinske ostanke iz dobe rjavega premoga v takšni dovršenosti, da je bilo mogoče do podrobnosti zvedeti vse podrobnosti o nastanku alzaške kalijeve soli in tega najdišča. Ležišča alzaške kalijeve soli so nastala v tercialni dobi oligocena. Poedine plasti so med seboj ločene po glinastih plasteh. V takšni vmesi plasti, ki je bila debela 4 do 6 cm, je Quievreux odkril že omenjene rastline in živali. Te najdbe so, kakor rečeno, tako dobro ohranjene, da bi si lahko mislil, da imaš pred seboj kose iz kakšne zbirke današnjega časa. Ostanki drobnih živalic in rastlin so tako pogosti, da so na 250 štirinajstih metrih površine našteli 983 žuželk in 756 rastlinskih ostankov. Pri tem so takoj opazili, da velike oblike sploh manjkajo. Glinasta plast, v kateri so našli te okamenine, je nastala kot usedlina kakšne lagune v zelo kratkem času, Quievreux meni, da v času enega leta Tako se je lahko zgodilo, da so se celo pri žuželkah ohranile najtanjše dlačice. tipalke in risbe na krilih, pri rastlinskih listih pa so se ohranile celo žile tretjega reda. Razen enega samega ostanka školjk in nekoliko redkih vodnih žuželk, ki jih je naplavila tekoča voda, manjkajo vsakršni sledovi vodnega življenja. Našli niso niti rib niti rakov. V slani laguni ni bilo nobenega živalskega in rastlinskega življenja, kakor ga ne najdemo dandanes n. pr. v Mrtvem morju ali v Velikem Slanem jezeru v Utahu. Tako so prišli manjši ostanki — kajti ohranjene žuželke in rastline merijo večinoma 2 do 3 mm — v laguno samo pod vplivom vetra. Med rastlinskimi ostanki je Quievreux ugotovil neko vrsto tiste, brinje, ciprese, kairovce. Našel pa ni nobenih alg, mahov, llšajev In praproti. Na prvi pogled je opaziti sorodnost tega zanimivega pred potopnega sveta žuželk to rastlin z današnjim •vetom. O ŽIVLJENJE evi soli Živalstvo predstavlja košček ptičjega peresa, neke ličinke kažejo, da so živeli tam okrog sesalci, mehkužcev je malo, pajkov prav tako, tem več pa je žuželk. Med žuželkami jih odpade 29 odstotkov na kožekrilce, 28 ostotkov na dvokrilce, 24 odstotkov na polkrilce, 12 odstotkov na hrošče. K temu pridejo še ostanki metuljev. Med vsemi žuželkami je kakšnih 80 odstotkov najmanjših oblik- Te so sicer znale leteti, pa v tem pogledu niso posebno prednjačile. V tem svetu žužkov so poedinci, ki še danes žive v naših podnebjih, drugi pa dajejo dandanes prednost eksotičnim podnebjem. Dalje je zanimivo, da se tu mešajo močvirne oblike z gozdnimi oblikami, tako, da ta kalijeva laguna ni mogla ležati v kakšni stepi ali puščavi. Tudi K. Urbahm PESIMIST Lleaore4l večjih morij ni bilo v bližini. Temperatura je morala biti najmanj osem do devet stopinj nad današnjo povprečno ♦emperaturo ondotnih krajev. V dolo<*~-nih letnih dobah so morale biti padavine obilne, zime so bile v splošnem mile in sledila so jim vroča in suha poletja. Vsi znaki kažejo, da so bili ve- liki deli tedanje Alzaške gozdnati, dovolj je bilo potokov in morda tudi rek. Da alzaški skladi kalijeve soli niso nastali v morju, nam kaže to, da nedostaje magnezijevih soli. Tako more znanost iz nekaterih neznatnih najdb sklepati o življenju in razmerah pred 20, 30 milijoni let. rd-ht OBISK NIPONSKI PRESTOLNICI otnik zapusti parnik v Kobe-ju, kjer se po navadi ustavi za 3 dni, ter odrine z vlakom v _Tokio, saj mu Nippon Yusen Kaisha ljubeznivo pokloni vozovnico I. razreda. Človek bi menil, da bo težavno krožiti po deželi, katere jezik in navade so ti neznani. Toda Nippon je krajina presenečenj in hitro opaziš, da gre vse kakor po maslu. 24 ur pred prihodom v Kobe, med mestoma Moji in Shimonoseki, ki se gledata južno od Fufana (Koreja), se zbero tuji potniki v parniškem salonu, kjer pokažejo svoje listine. Poprej so morali izpolniti podrobno vprašalno polo. Zasliševanje traja pri slednji osebi 20 do 25 minut. Ta opreznost nasproti tujcem se mnogim zdi zastarela sitnost. A kdor pozna pestri zemljevid Daljnega vzhoda in vse možnosti, se ne bo čudil, če Nipon, dežela točne organizacije in reda, drakonsko pazi na disciplino in snago po vsem svojem ozemlju — kar je težje, nego si moremo misliti pri nas (v Švici). Nekaj ur pred prihodom v Kobe se prtljaga zbere na krovu in carinski pregled se opravi povsem redno pred vstopom v luko. Pooblaščeni nosači in hotelski vratarji so takisto tam: treba jim je samo dati navodila in pokazati svoje kovčege, pa pojde vse gladko. Komaj sem se izkrcala iz »Haruna Maru«, sem že najela taksi in zdrdrala v Oriental Hotel, kjer sem se v mirni postelji odpočila od tropske vročine. Strošek? 50 centimov (nič napitnine). Tokio. Hotel Iaiperial Odhod v Tokio se drugo jutro ne bo izvršil brez težav, sem si rekla. Sicer nekoliko lomim niponščino, vendar to ni dovolj za daljše razlage. A glej! natanko 15 minut pred odhodom »Tsuba-meja« (vsak ekspresnik ima svoje ime) pride pome v hotelsko vežo uslužbenec, me potegne proti razkošnemu avtu, zapre za menoj vrata in sede poleg šoferja. Na kolodvoru plačam taksiju 50 centimov (še vedno brez napitnine) in uslužbenec me pelje v lopo, kjer vsa presenečena opazim svojo težko prtljago (okoli 100 kg). Ko bi trenil, jo stehta, kakor pa vrtljive fotelje, s katerih moreš opazovati pokrajino na desni ali na levi, a ti ni treba pri tem niti glave okreniti. Na tleh vidiš lijakaste luknje okovane z medjo, kamor se mečejo ogorki, pepel, papir, itd. Vsako uro se prikaže belo oblečen sluga, ki se preveri, ali je vse snažno, in vam obriše okno. Vsak potnik ima pred seboj mizico, a nad seboj električni zvonček, da pokliče natakarja iz jedilnega voza. Sedeži so tako razvrščeni, da ima slednji potnik svoje okno. Ako vam sosed ni pogodu, Tokio. Centralni trg nalepi listem, mi izroči vozovnico. »Koliko?« »Nič! To je brezplačno.« In uslužbenec Oriental Hotela me v diru povleče za seboj proti brzcu, ki prispe ta hip, me posadi v vrtljiv naslanjač poleg mongolskih princev in odide po mnogih poklonih. Vlak, ki postoji le malo minut celo po najvažnejših postajah, se pomakne in že drdramo kakor v pravljici proti Tokiu. Naša evropska »nadrejenost« se mi na mah zazdi kaj dvomljiva. Na mongolske kneze močno pazijo Niponci, ki so z njimi. Na vsaki postaji jih pride pozdravljat vojaško zastopstvo, povsod jih filma jo in fotografirajo. Mongoli imajo rajši stalne sedeže se vam je treba samo zasukati na tečaju, pa ga je naslanjalo skrilo. Ze mesec dni lije kakor iz škafa medtem ko po navadi oktober žari t soncu. Rižiča in čajni nasadi se otožna krive nad mokra tla. Osaka, Kioto in vmesna mesteca nosijo še globoke sledove tajfuna, ki je strahotno opu-stošil osrednji Nipon pred enim mesecem (sept 1934). Nobena streha nizkih hiš ni ohranjena. Mnogo stanovanj se je podrlo. Po šumah so drevesa obglavljena. Mikadovino pogosto zadenejo tipke preskušnje. Zvečer grem v restavrant. Jelovnik nudi juho, medjedi, meso, pečenko, so- Tokio. čivje, sir, močnato jed, sadje in čaj. Vse skupaj, jedača in pijača s postrež-nino vred me stane 1 jen 50 senov, torej manj kakor 1 fr 50 švicarskega denarja. Na tokijskem kolodvoru se me polasti uslužbenec Imperial Hotela, kakor da je tu samo zaradi mene, in me spremi v svoj avtobus (brezplačno), ki ma odpelje takoj proti tej čudni palači, o Tokio. Novo državno gledališče kateri se toliko govori in ki je ne morem opisati: nobena stvar na svetu ne more služiti za oporišče. Tu me sprej-fprejmejo z največjo pozornostjo navzlic XV. konferenci Rdečega križa, ki se pripravlja in ki vabi delegate od vseh vetrov v Tokio. Imperial Hotel je blodnjak salonov, kadilnic, čitalnic, pisalnic, trgovin, knjigarn, pošt in teelgrafov s telefoni, »putnikov«, povezanih med seboj z ozkimi, skrivnostnimi stopnišči ki se zdi, da držijo v jame. Cim bolje se skušam razvedeti, saj je v tem obširnem labirintu edina skrb, kako spet najti svoj pot, a da ti ni treba stopati v eno izmed Številnih telefonskih kabin za pomoč... Na mizi najdete vso potrebno opremo: pisemski papir, ovitke, pivnike, peresa, črnilo, svinčnike, podroben načrt mesta Tokija, poučno brošuro o tem hotelu (dragocen vademecum), seznam vseh znamenitosti na Niponskem, mi-riado koristnih knjig in ljubkih brošur. Na priposteljnjaku najdeš sv. pismo v angleščini in drugo v niponščini. Soba sama je vzor udobnosti: vse, česar utegne potovalec potrebovati, je pri roki. Stene v moji so malce razpokane od potresov. Ker pa je Imperial skoraj erMna stavba, ki je estala pokonci od 1. sept. 1923, dočim je bil domala ves ostali Tckio (5 milijonov duš) porušen, se o njegovi arhitekturi ne razpravVa. Zgradil ga je neki Američan, ki je od tega znorel — toda na potovanju se ču-je toliko takega!... Vse osebje govori brezhibno angleščino. Zal mi je, da ne morem uporabiti svojih stavčkov, na katere sem bila tako ponosna: »Doso o-ju kudasai. Ari-gato.« Podoba je, kakor da Niponci v Imperialu ne umejo drugega kakor: »Heat water, please. Thank you« (tople vode izvolite. Hvala vam). Prihod v Tokio, vidite, je kaj prijeten in Niponcem je treba priznati smisel za organizacijo. Na sleherni korak vas osupi kaj ljubeznivega. Vsega doslej še nisem mogla pojmiti, n. pr. zakaj stane pismo v tujino samo 10 cen-timov in razglednice 6 c. Isabelle Debran SELLA HASSE GRADNJA MOSTU (lei-*ea) n-263 ZADNJI NOMADI EVROPE / ' M daj ko se poslavlja jesensko f sonce in zmerom poševneje f siplje svoje oslabele žarke med nas, poglejmo v domovino Laponcev, deželico med gorami, gozdovi, jezeri in rekami severne Skandinavije. Na zapadu in severu se vzpenjajo mogočna skalnata pogorja iz ledniškega morja, ki v tesnih fjordih leze globoko v nižavje. Izpod prostranih ledniških polj ln globoko zasneženih planot šume gorski potoki in padajo v neštetih, daleč naokrog vidnih slapovih preko skalovja. Fjordi prehajajo v ozke dolinice, kjer bistre reke napajajo in spet zapuščajo vergo bleščečih se jezerc. Srebrni pasovi rek ln komaj Zaznavne steze po pobočjih gorft so že od TRI3E MUŠKETIRJI ortMJS »T Si It. II * T R m M NARRETRANOERt © *0KAT1S H! DOVOUM SREČANJE Med pogovorom s prednico je Myla-dy kmalu spoznala, da je dobra dama na strani kralja. Zato je začela govoriti slabo o kardinalu. »Vi vendar niste sovražnica naše svete vere?« jo je prednica prestrašeno vprašala »Kai'« se je začudila Mvladv »Mar mislite, da sem protestanti.".:' Prisegam, da sem goreča katoličanka, toda čeprav kardinal strogo kaznuje vse zločine, vendar so neke čednosti, ki jih še strože preganja.« In Mvladv je začela prepovedovati začuden prednici, da jo kardinal zalezuje in da jo bodo nekega dne gotovo odvedli njegovi ljudje. Potem je legla na posteljo, ki ji jo je bila pripravila prednica. Prednica ji je tudi obljubila, da jo pokliče za kosilo. Mylady je takoj mirno zaspala v mislih, da je sedaj d'Artagnan v njenih rokah. Prebudil jo je nežen klic. Ob njeni postelji je stala prednica, poleg nje na ir.iada žert^ka v oblek; novicinje davnine pota vodnice, po katerih se vsako leto selijo Laponci s svojimi čredami za pašo. Zmerom više se vzpenjajo pomladi, na visoke planote, posejane z gorskim cvetjem in mahovjem, v senci starih krivenčastih brez. Tu, v kraljestvu najčistejšega planinskega zraka, je bogata paša za severne jelene in nad vso to lepoto lega vsako noč čudovito lep odsev polnočnega sonca. Takšno je poletje Laponcev na visokem severu. USODNO ZAUPANJE Novicinja je bila gospa Bonacieux-ou. Mylady se je le z največjim naporom premagala, ko ju je prednica medsebojno predstavila. Mlada gospa, ki ni mogla slutiti, kopa ima pred seboi, se je z zaupanjem približala tuji dami. vSe^i: strašno obupana,« ji je rekla, ko se prednica odstranila. »Šest dolgih sc tu ni ničesar zgodilo. Točili ?ciai ste prišli vi in jaz bom naitn-S dobila dovoljenje, da bom smela biti v vaši družbi. Dolgo itak ne bo več, kaj d utegne se zgoditi, da bom »orala že danes ali jutri zapustiti sa- V tem blaženem planinskem miru, sredi mogočne gorske verige se je že zgodaj poslovilo sonce Daleč proti vzhodu, kjer tonejo doline s srebrnimi pasovi rek za obzorjem, se svetlikajo beli gozdovi brez in izginjajo v nižinskem močvirju. Tja dol, skozi svetle gozdove brez, opasanih s stoletnimi hojami, se spuščajo jeseni Laponci s svojimi čredami. V senci starih dreves čepe na obalah rek in jezer naselbine la- rnostan. Le poglejte.« S temi besedami je pokazala gospa Bonacieuxova naslednje pismo: »Bodite pripravljeni! Naš prijatelj Vas bo kmalu obiskal, da Vas reši iz ujetništva, ki je bilo za Vaše osebno varstvo potrebno. Naš odlični Gasko-njec je spet enkrat dokazal svojo zvestobo ...« ponakih kmetov, ki jim skopo obdelana zemlja nudi najpotrebnejše za življenje. Tu prezimijo Laponci in njihove velike Črede jelenov so tod varne pred silovitimi snežnimi viharji, ki vso dolgo zimo pustošijo po visokih gorah. V planinah Laponske se že tisočletja ni nič izpremenilo, življenje pastirjev je ostalo, kakršno je bilo. V globokem miru, veličastni samoti leži še ta svet. Toda v zimsko deželico Laponcev, v ni- žine visokega evropskega severa je prodrl nov svet in njegovi osvajajoči sili se ni mogel upreti tudi prirodno krepak rod teh nomadov. Parniki in motorni čolni križarijo po jezerih, eks-presni vlaki hite z juga na skrajni sever in avtomobili drče po dobro grajenih cestah skoraj do podnožja led-nikov. Milijone debel splavljajo po vodah na obale morja in jezer, močne eksplozije motijo nekdanji blaženi mir. KARDINALOV SEL Gospa Bonacieuxova ni videla hudobnih bliskov v Myladynih očeh. Slišala je le njen nežni glas, ki je govoril, da je t'idi ona kardinalova žrtev. Peket kopit je nenadno prekinil razgovor. »Ah,« je vzkliknila gospa Bonacieux-ova, »ali je morda že tu?« Mylady je prebledela ter se skoraj onesvestila od strahu. Gospa Bonaci-euxova pa je stopila k oknu. »Ah. ne,« je vzdihnila. »to je tuj človek. Zdaj je stopil k porti in zvoni.« Kmalu nato je vstopila prednica in sporočila, da hoče neki moški, ki ga pošilja kardinal, govoriti z Mylady. »O, Bog!« je vzkliknila gospa Bona-cieurova, »vendar se ne bo zgodilo kaj slabega? Ali lahko spet pridem k vam, ko bo tujec odšel?« Rudniki odpirajo bogate zaklade svetu, zemlja se deli med kmete, vasice in mesteca rasejo iz tal. Le pota nomadov iz nižin v gore in narobe so ostala ista, lapcnski fantje in dekleta se pode za svojimi čredami, se spuščajo na svojih smučeh drzno v doline. Daleč po tihotnem skalovju odmeva laponska narodna pesem, ki izzveneva v izpovedi: »Vesela se pesem Laponcev bo čula tod, dokler se bo jelenje kopito dotikalo tal prastare naše zemlje...« Tako pojo nemirni pastirji evropskega severa. Toda nobenega dvoma ni, da bo kakor vse druge, civilizacija polagoma tudi to ljudstvo požrla. Bolj in bolj ga odrivajo na sever, vedno manjša je deželica Laponcev, zmerom bolj se krči njih število. Na Norveškem, Švedskem in Finskem biva danes še okrog 20.000 teh nomadov, mnogo jih je 2e priklenjenih na zemljo, še več se jih je poženilo in pomnožilo s sosedi in utonilo v tujem ljudstvu. MEF1STOFELES »Seveda,« je dejala Mylady, »ne Mimo, da smete, celo morate priti! Čc bom sploh še tu, »je pripomnila z obupanim pogledom. Takoj nato je stal tujec pred vrati Mylady je radostno vzkliknila. Bil je grof de Rochefort, kardinalova desna roka. »Ali ste res vi, grof? Odkod prihajate?« »Iz La Rochella. Njegova Eminenca me je poslala po vas Toda odkod prihajate vi?« »Iz Anglije.« »In Buckingham?« »ilrtev ;e ali vsaj smrtno nevarno ra- njen Ko sem odpotovala, ne da bi bila mogla kaj opraviti pri njem, ga neki fanatik baš skušal umoriti.« »To je pa srečno naključje! Kardinal se bo nedvomno zelo veselil. Ali že ve?« »Sporočila sem mu iz Boulognea.« V naglici mu je povedala, kako gospa Bonacieuxova vsak trenutek pričakuje d'Artagnana. »Ti mladi ljudje postajajo tako prešerni, da jih bomo morali vtakniti v trdnjavo.« »Zakaj tega prav za prav že niste storili?« je vprašala Mylady. Star Laponec Zdaj se predvsem Švedi trudijo, da bi ohranili Laponce in njihove črede jelenov prad izumrtjem. Kakor vse preproste narode je civilizacija tudi Laponce poir.ehkužila. V divji prirodi, sredi viharjev, vlčge in mraza prekaljenim nomadom je preselitev v dobro zavarovane koče, s toplo železno pečjo kaj prijetna vaba. Topel »gašperček« je danes pobožna želja vsake laponske žene. V stoletjih se je med naseljene laponske kmete vtihotapila tuberkuloza. Njihovo tisočletja trajajoče nomadsko življenje v ostrem podnebju in temu prilagojena gradnja telesa se ni mogla prilagoditi novim razmeram. Kino, alkohol in druge »dobrine« civilizacije ubijajo voljo Laponcev, črede jelenov se klatijo po gozdovih, dokler ne podivjajo. Švedska država je zdaj izdala posebne zakone o paši, olajšala davke Laponcem in ukrenila vse, da reši poslednje nomade Evrope in njihove črede propasti. Ustanovila je posebne vrste nomadske šole, ki so se v vsem prilagodile laponskemu življenju in potrebam ter poleg čitanja in pisanja dala otrokom nauke za čim uspešnejšo rejo severnih jelenov, te na visokem severu ....... ......i Laponska shramba M ttvflt m kolato nepogrešljive vprežne živine. Danes cenijo, da je samo na Švedskem nad 250.000 jelenov Vsako leto jih pokupi precej država, v denarju ali proti odplačilu za davke Meso, rogovje in kože jelenov prodajajo tudi v inozemstvo. Tako so Švedi morda še ob pravem času spoznali vrednost nomadske kulture Laponcev za evropski sever, Laponci sami se pa nad to pozornostjo države gotovo ne morejo pritoževati. I. L-e iz LITER/ 1*NEGA sveta FRANCE STAJER Dr. Ivan Lah n. Tako označuje Karel Capek literarno in umetniško generacijo pred vojno. Njegove besede veljajo seveda pred vsem za češke razmere, v njih se zrcali duh sodobne Evrope. Pri nas seveda svet ni bil tako razgiban. L. 1910 je Cankar prehodil nad polovico svoje poti in okoli njega se je le tu ln tam zabliskalo kako ime z novo mislijo. Bila je stagnacija, ki je čakala novih oživljajočih pojavov iz domačega in vna-njega sveta. France štajsr je bil eden od tistih, ki je imel izpregovoriti svojo besedo. Janko L a v r i n, ki se je bil tiste čase vrnil iz Rusije, nam je pripovedoval, kako žive ruski literati. V primeri z njimi je bilo naše bohemstvo kolikor ga je bilo v hotelu Tivoliju, »Pri fajmoštru« in po drugih ljubljanskih gostilnah, pravo filistr-stvo. Saj so že tako očitali rodoljubi našim umetnikom, da nočejo postati pametni in dostojni ljudje. Tam v Rusiji pa sploh ni bil poet, kdor je živel normalno. V podstrešnih stanovanjih so uganjali literati in drugi umetniki prave orgije opojnosti, pijanosti in sladostrastia. Le iz takega protidružabnega in protidržavnega razpoloženja se more roditi prava poezija in se razcvesti. Iz omame in ekstaze, črpa pesnik največje skrivnosti in najgloblje resnice, ki jih odkriva ljudem kot poslanik ln besednik višiega sveta. To je poslanstvo poezije in pesnika. Zato pesnik do skrajnosti prezira vse, kar smatra družba za pravo in potrebno. V svolem protestu proti resnosti in treznosti se predaja radosti, ki bi jo smatrali navadni ljudje za neumnost. in pijači, ki se z njo opaja do nezavesti. Take vesti je prinesel iz Rusije Janko Lavrin ki se je moral predvidno gibati po Ljubljani, ker se je bil izognil avstr. vojni dolžnosti. To je torej poezija sodobnosti (O nastopih te predvojne revolucionarne pesniške ruske generacije med vojno in po prevratu v Rusiji nam je podal zanimiv popis v »Slovanu« naš pesnik Pavel Golia.) Culi smo tudi o pariških dada-istih in si na tej podlagi ustvarili sodbo, do kakšne stopnje se je povzpela moderna svetovna poezija. Res je, da so pri nas filistri že ob času dekadence in pravih modernih pojavov vzdihovali nad nenormalnostjo novih umetnikov in nepravilnostjo verzov in rim, ki pričajo o splošni nezmožnosti teh mladih ljudi. Pozneje so se počasi povrnili in priznali, da imajo tudi moderni svoje dobre strani (kar seveda ni šlo brez potrebne vzgoje.) Kaj šele bi bili rekli, če bi jim kdo zagodel po futuristično kakor Ma-rinetti v Italiji! Saj je celo tam baje prišlo na nekem futurističnem koncertu do pretepa. In vendar se je našel mlad umetnik, ki je čutil s sebi toliko odpora proti vsej konvencionelnosti, filistrski zadovoljivosti in materialistični vsemogočnosti, da je šel še za korak naprej od Cankarja, sprejel posmeh množice in se sam zasmejal s smehom, ki je pikal. štajerjeva mladost je bila zelo srečna. Rodil se je kot sin notaria v Vipavi. Po materi je bdi v sorodu z Rusovo družino v Lukovici. Bil je torej napol meščanski otrok. Vipave se zelo rad spominja. Bil je resne narave in majhne postave, droben in slaboten že od mladosti. V gimnazijo je hodil v Ljubljani in potem so g-a določili za bančni in trgovski poklic. Najbrže ni kazal preveč volje za praktično stran življenja, zato so vsi od srca skrbeli zanj, da bi se ne izgubil. Kajti v mladini je takrat vrelo in take stvari, kakor je umetnost, literatura itd., lahko zvabijo mladega človeka za seboj, da pozabi na študij, na kruh ln na t. zv. bodočnost. Zato so njegovi dobri varuhi delali na to, da bi dovršil šole in prišel do kruha, posebno ker mu je oče umrl in ni mogel pričakovati od doma nikake pomoči. Tako je prišel Štajer iz prijazne Vipave v Lukovico, kjer je preživljal mlade dni v hiši svojih sorodnikov. V »Moralni budnici«, ki je nastala vsled pohujšanja v slovenskem gledališču, se spominja »rojstne hiše v krasni vipavski dolini«. »Ah, tisto dvorišče, ki ga zasenčujejo prostrani latniki murve, kjer smo balincali s kroglami in buteljkami. Tista soba z razgledom na vrh. Vedno sije solnce, vedno duhte rože ln se sveti usnjato perje zimzelena z modrimi cvetovi. Po zidu se vijeta med zelenjem španjolka in Burgundec. V daljavi širokoravnl travniki z belimi topoli kakor lična stepica. Včasih povo-denj. Pomarančasti večerni oblaki. Pod oknom sta rasla lovor in figovo drevo. In mislil sem si: »Koga bi ovenčal'.« Morebiti vinograd ali vinski hram. Vedre, originalne može. ali lepe mladenke, katerih najlepše uživa Egipt!. . .« IZ SODOBNE LIRIKE: ob moji 50 letnici Že kdaj si me na svetlo dala, mamaI Tako pode se leta sredi dela, v pisanju mi je toka otrdela, zdaj pravijo, da vidim Abrahama. V tem ena se mi stvar je razodela: črnilnik je prav redko zlata jama. saj »zlata žila« se mi nudi sama, a njo, se ve, zavrača vsak docelaI Za god čestital sem že mnogoterim in upam krepko, da bom še katerim, poprej ko prvi las mi bo posivel. Zakaj si z desno v levo segel ne bi, za petdesetko še čestital sebi, rekoč: Želim, da bi do smrti živeli A. Debeljak »V zgodnji mladosti je postal sirota,« pravi njegova sestra. »Mlada leta je preživljal pri sorodnikih v Gorici in pozneje v Vipavi. Tu je bil srečen. Bil je ljubljenec najine tete in strica, ki sta, žal, prehitro umrla, da bi ga bila mogla vzgajati v poznejših letih.« Spomin na te blažne čase odseva lz »Idile pod murvo.« Latniki so se vzporejevali za bohoten! od Ustja, in kakor vodoravna streha se je razprezalo vejevje murve nad dvoriščem. Pod murvo pa se je hladil v pletenjači golorok, zajeten striček Bobo. S premisle- kom je srkal rujno vinee, domač pridelek, se oziral tu in tam. V bleščeče, sočnate in kipeče jagode pa modroval: »Dobro jo vino, zdrava je trta.« Zadovoljno si je pomel roke in zaklopil oči. Udobneje se je zleknil in se je smejal blaženo.« In potem sledi nežen prizor z Dorco, ki ji dijak piše na.oge za poljube. Stric se prebudi in nič ne ve. Dorca je sedla na plo in zaznamovala robce, bele s sinjemodrimi kolobarčki ali rdeče s temnozelenimi vijugam! Naenkrat se je spomnila in zamašila steklenico. Konec. Prvi bralec: ali je to konec. .Hudiča, pravim' . . . Drugi bralci: Ta klobasar je futurist pravijo. Ali si razumel »Jožeta Rvačarja«? Jaz niti trohice!. . . Tretji bralec (bralka:) ,Saj to je idila ne pa poem. Poem ni idila — in sploh!... Prvi bralec: Ta ga zagovarja, šimelj šimlju gode.« Iz tega tihega zavetja, kjer so se odpirale že prve skrivnosti življenja, je prišel nad bomojare bratrance v trgovski hiši, kjer je bile malo časa za nežne ljubeznivosti. Zato so mu ostali v spominu burkasti dogodki, ki jih je doživljal napol otrok s svojimi bratranci. Vsi so bih že po naravi krepkoživljenjski, veselošaljivi in naravnoresnični, kakor sta jih vzgojila okolica in ozračje, v katerem so vzrastli. Sam se je pozneje rad spominjal teh časov v pismih, ki jih je pisal Francu Rusu, svojemu bratrancu, s katerim sta pozneje preživela skupaj tudi v tujini mnogo veselih dijaških let. Nekaj spominov. »Vso mladost sem skoraj preživel na Gorenjskem. Sekali smo piruhe in hodili k božičnicam z bakljami. Zjutraj ob nedeljah je pridrdrala mama v sobo in nas poklicala; poiskala je Editu ovratnik, ovratnico in srajco. . . Mi smo še ležali. Pa je počasi po stopnicah dospel papa: »Fantje, bomo vstal'... Fantje!. . . pet je ura! župnik ne bo čakal.« Kakor v polspanju si je posnel Srečko žarkooke oči in se odgrnil — in vstali smo vsi. Spodaj smo se pokrepčali s kozarčkom borovnlčevca... nu pa smo jo mahnili po vasi v cerkev. Na altaru je že upihal gospod Camemik in ponujal tobačnico tudi papanu. . . Nato ata se oba brisala z robci, rdečim! * modrimi obročki . . . So malenkostne te stvari, kaj nel. > ( Ampak vendar prijetni spomini. Dopoldne se je pripeljal Viktor in ogledali smo si vrt, oklatili nekoliko šmar-nic in ringljev In preštudirali letino . . Zmagoslav je pripovedoval, kje je včeraj prepeval, v kateri kavarn! Ni čuda torej, da je takoj po juhi in mesu zacincali na divanu ns sklonivSi se in ne nasloni vši se. Pa ga je tu in tam podrezal Edi, naš toča j: »Ti, Viktor, ali že veš, TI Viktor?« »Kaj je kaj?« se je prestrašil Zmago alav. »AH bomo umili Hektorja a tistim bencinom, ne, glicerinom — ne. . . ... Z lizolom.« »Da, da, z lizolom, z lizolom.« Fletno je bilo včasih doma. Toliko vtisov se ml je vcepilo v srce ln dušo, da se ne zabavam sam ob njih — apominjaje se udobno sedeč ob peči — marveč bi jih rad tudi drugim ohranii. če bi bil vedno v mestu, ah, kako nenamerno bi bilo moje mišljenje! Ali bi poznal naravo, ljudi in vse?. . . Tako sem pa opazoval mnogo, kar bom o priliki, če ne umirjem prej, razodeval v dramah. Doživel sem mnogo, mnogo lepega v tem gozdnem raju, ko so se sanje strinjale z resnico.« '* a I J e POPULIZEM Literarna šola ali bolje rečeno skupina pisateijev-populistov, ki imajo poleg pokra-jinarjev (regionalistov) zadnje čase dokaj vpliva na sodobno francosko slovstvo. Letos izišli Larousse XX. stoletja označuje populizem za »ecole littčraire«, ki sta jo leta 1930. ustanovila romanopisec Leon Le-monnier in Andre Thčrive (sedanji predsednik Društva literarnih kritikov). Njun manifest je dne 27. avgusta 1929 priobčil pariški socialistični dnevnik Oeuvre. Namera populizma je: slikati navade in nravi malega človeka. Ta slovstvena smer se upira torej mondeni (svetski) literaturi, nadaljujoč tradicijo naturalizma, čigar socialne teorije in zastareli s>log vsekakor zavrača. Populist romanopisec Jean Prevost pravi: »Naše književno stremljenje pomeni odpor proti izvestni obliki pretirano subjektivne (osebnostne) literature, ki je vzcvetela precej po vojni. Mi hočemo spet odkriti 99% človeštva, ki jih pisatelji p« navadi zanemarjajo.« Andre Therive, ki je pred nedavnim na pariški razstavi predaval o populizmu, jo za ta, zlasti med starejšimi avtorji močno razširjeni »predsodek proti stvarnosti«, navedel tale dva zg!eda: Znamenit pariški romanopisec, član Francoske Akademije, ki stanuje seveda v bogati mestni četrti, je s ponosom poudaril, da ni bil še nikdar v nobenem pariških delavskih okrajev, slavni profesor Sorbonne pa se je neki pisateljici opravičil, da ne more v svoji reviji priobčiti njenega romana, ker se njene osebe ne kretajo »v dovolj zvišenem okolju.« P. K. praktične novote Red na majhnem prostoru Kladiva ne moreš dobiti, kadar bd ga baš potreboval, žaga je zarjavela in njeni zobje so zaikrivljeni. Mali in veliki žeblji ležijo v bog vie katerem predalu zmešani. Le redko naletimo v gospodinjstvih na red, kar se tiče orodja. Tu se lahko okoristimo z maOimi, četveronožn iirn.i stoli, ki naim ne dado samo možnosti za sedenje ln za razno rabo, teamveč Jim notranjost 13-karistiinio lahko tudi kot shrambo za umi- vata! k ali anažilne pripomočke za ft&vije. Porabimo jih pa lahko tudi kot shrambo za orodje. Talkšen stol ima pod sklopno sedežno desko prostor, v katerega lahka spravimo drugo desko, na katero smo ra» poredUt vae v gospodinjstvu potrebno-orodja Tu ne manjka niti kladivo, niti klašče, nditi sekira, pile in žag«. Oelo avo-der ima svoj prostor poleg drugih manjših orodiiij, a v predalu je potem še dovolj prostora za žeblje, vijake in dr. Taflsfien lepo lakiran ali laziran stol za dvojno ratoo Je m vsak način kos oprave, ki pripomore v gospodinjstvu do reda ln ki zavzame, la piato daa prostor* jB. Unkenhartii Ki LOV E3 271 POLJSKI TISK Za 20-letnico novinarske visoke šole v Varšavi je berlinski »Zeitungswissen-schaft« posvetil posebno številko poljskemu tlaku nekdaj in zdaj C 937, N. 8). Izzvala sta jo prof. St. Jarkowski in v Varšavi živeča neonska publicistika Dr. E. Kem. Jar- kowski slove v mednarodnih krogih kot dober poznavalec tiska; glej monografijo »La Presse de Pologne 1661—1926«. Skoraj 3 stoletja poljske časnikarske zgodovine je na 106 str. obdelal jasno in korenito, kakor tega bržkone 216 bi zlepa kido drug* zmogel. nk jg, ifiSfflBBgB »ZADNJA POT« (lesor*^ križaljka Ciasiui A % 4 % 3 4 5 b 7 J 8 10- 1 1 11 a k, 15 14 D * V 'siMiifia O 16 17 13 19 A 2d & J V * »5 V 1 «5 * v Vodoravno: 1. osnova prirodnih logaritmov, 2. glagol »biti« 2. os. dvojine, 4. sloven. priimek + angl. plemiški naslov (vsa vrsta se čita v obe smeri enako). 8. hrupen, 9. ruski knez, ki je naredil Kijev za prestolnico (f 912), 11. naša najnižja denarna enota, 13. grška skupščina, trg, 14. naziv dolgega grškega »o«, 16. četa, tropa, 20 papirnata priprava za igro, zemljevid, 23. oldenburško mesto v okrožju Birken-feld (narobe čitano »dela« v srbhrv.), 24. brezbarvni alkoholni destilat iz riževega slada, 25. trganje, skrnina, kostenica, 27. vzhodnoindij. groba tkanina iz pavole (narobe čitano pove: nekoliko padam), 28. pena t hišni bog. Na v pik: 1. nosilec svetlobe in elektro-magnetskih pojavov, 2. služabnik, 3. drugo ime za sirsko mesto Haleb, 4. dolg in te-nak kol, 5. Avar, velikan, 6. značilna beseda za bivšo črnogorsko himno, 7. ljub, po veliki ceni, 10. otoček sev. zap. od Dubrovnika, IZ kosti, ki nam oklepajo boke, 13. pripadnik izumrlega slovan. plemena, 15. bivši turški naslov (obratnica), 17. franc. mesto, stari Ricomajus, 18. panter, 19. izraz za površino tal, 20. krajevni oziralni prialov, 21. ruski kraj, znan po velikem je- zeru, 22. tkanino izdelujem. 26. sovražni naval, invazija. Pogoji la rešitve oziroma u nagrado »o običajni \ a h ra Rešitev problema 215 1. Ld6—e7, Ke4Xf4; 2. Le7—95+1, Kf4 IX g5; 3. g6—g7, Ta2—e2 +; Ke8—d7; Te2 —d2+; 5. Kd7—c7, Td2—c2+; 6. Kc7—b7, Tc2—b2+; 7. Kb7—a7 in dobi. Rešitev problema 216 1. Lb5—a4!, Le8Xa4(a); 2. Tb6—b3!, LXT; 3. a2Xb3 mat. 1.... Le8Xb5(b); 2. TXL, KXa2; 3. Lb3 mat 1.... Lg6 + ; 2. TXL. Težavno in fino. za bistre glave Rešitev k it 342 (Dediščina) črka a naj pomeni število konj, ki naj bi jih prejel vsak pastir, 2a pomeni torej to število za očetovo vas. Vsa dediščina j« znašala potem 17-krat 2a plus 13-krat a, ln to je enako 34a plus 13a ali 47a. To ite-vilo je po spremenjenem kjuču tako razdeliti, da prejme določeno število oseb, imenujemo ga b, enako (b) število konj. 47a mora biti torej enako b-krat b. Vsako praštevilo, ki je vsebovano v tej vrednosti, mora nastopiti torej natanko dvakrat kot faktor, to pomeni, da mara biti a razde-ljivo s 47. število a pa tudi ne more biti večje nego 47, kajti pri a je enako 4-Icrat 47 bi bilo skupno število 4e dosti večje nego 2000. Tako daleč pa se zapuSčlnar ni mogel ušteti. Konjev je bilo zato 2209. Prvotna namera je bila, da bi to itevilo razdelili kot 17-krat 94 plus 13nkrwt 47. Sedaj pa se Je pridružilo te 17 dedičev. VROČINA V STRATOSFERI Kakor poroča »Wissen und Fortschritt«, vlada v ozračju v višini 60 do 70 kilometrov temperatura okoli 100 stopinj toplote. Ce se bo stratosfernim letalcem kdaj posrečilo priti v to višino, se bodo morali torej zavarovati zoper silno vročino ln oe zoper mraz. Porast toplote se prične v višini 35 kilometrov. Znanstveniki menijo, da povzroča to toploto vpoj ultra violetnlh žarkov v ozonu. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIB NIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAM Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—^ po razaašalcih dostavljena Din