120. številka. Ljubljana, v petek 26. maja XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan xvetfer, iziraši nedelje in praznike, ter velja po p o S t i projornan za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 *rhl., z;\ fietrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 0 gld. SO kr., za jedrn mosrc l trt leta - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od cVtiristopne petit-vrste po 6 kr.. cc se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr.. ce so Irikmt &1I viV-kmt tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se tie vračnjo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana kisi _Gledališka itoTba*, D pravni fttvn naj se blagovolijo pofitijatj naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenski poslanci pri gg. ministrih grofu Taaffeju in dr. Pražaku. Z Dunaja 25. maja. [Izv. dop.] Slovenski poslanci iz Kranjskega in Štajerskega so pod vodstvom g. grofa H o h e n \v a r t a skupno šli k gg. ministroma grofu Taaffeju in dr. Pražaku, zahvalit, se za ministerski ukaz, s katerim se je slovenski jezik priznal sodnijskim jezikom. G. minister P raz a k je v odgovoru izrekel svojo nado, da uradniki ne bodo več delali ovir praktičnej izpeljavi narodne ravnoprpvnosti, ampak se ravnali po njegovem in starejših ministerijalnih naredbah. Na opazko slovenskega poslanca, da zdaj sicer vse sodnije sprejemajo slovenskih vlog, da pa nekatere zlasti v okrožji celjskega sodišča jih nečejo slovenski rešiti, dejal je g. minister, da bode kakor hitro se mu kaj tacega naznanja, preiskav a ti dal, zakaj" se slovenske vloge ne rešujejo slovenski. Uže po ukazih od leta 18G2 in 1867 bi se to moralo zgoditi. Kolikor je g. ministru znano, so skoraj vsi uradniki dokaz.sli pri kompetencah svoje znanje obeh deželnih jezikov, tedaj lehko slovenski uradu jejo. Vladi je resna volja, da se kolikur mogoče ustreza pravičnim zahtevam narodnostij ; od uradnikov pa prir kuje, da podpirajo vlado in se ravnajo po njenih namenih. Vsa-kako bo vedelojustično minister s tvo svojo avtoriteto varovati proti tac i m uradnikom, ki dovolj jasnim min is te rs ki m ukazom nasprotujejo. V pravosodje se ministerstvo ne vtika, a jezikovna vprašanja so administrativna stvar in ne spadajo v pravosodje. G. ministerski predsednik prof T a alfe poudarjal je, da gg. poslanci se iz istega ukaza lehko prepričajo, da hoče vlada rešiti v prestolnem govoru dano obljubo ter vsem avstrijskim narodom biti jednako pravična. Pa ovire so velike in da se kuj stalnega ustvarja, treba previdno in polagoma post jpati. Poslanci so potom g. ministerskega predsednika opozarjali, da naueni minister se prav malo ozira na resolucije državnega zbora, ter da ne dela nobenih priprav zarad neobhodno potrebnih slovenskdi srednjih Sol. Gospod predsednik je na to spet izrekel, da ima vlada najboljšo voljo, pa da more pri svojih dejanjih vse okolnosti v poštev jemati in da more le ona določevati pravi trenotek, kedaj se ima korak naprej storiti. Pred vsem je treba, da večina državnega zbora trdno skupaj dr/i in se ne ruSi, potem tudi vlada lehko odločneje postopa. Politični razgled; Not run j 4* dežele. V L j ubij an i 2(1 maja. Včerajšnji dunajski listi pečajo se po večjem z državnim /borom. Dan 24. t. m. bil je zopet znamenit, kajti prinesel je desnici, avtonomi-stom popolno zmago — sprejel se je carinski tarif, sprejela se volilna reforma. V p o s 1 a n s k e j z b o r-Snici zmagal je vladni načrt carinskega tarifa I nespremenjen s 14 glasovi večine, v gosposkej i zbornici pa se je vršilo drugo in tretje branje volilne reforme in Bprejela se je po sklepa poslanske zbornice nespremenjena z 08 proti 58 glasovom. V delegacije bili s« izvoljeni za (lesko s 46 glasovi: Iiareuther, Klier, Kotz, Oppenheimer, Plener, Reschauer, Russ, Schir, Stbhr, Streeruwitz, I avtonomisti dobili so le 43, oziroma 45 glasov; za 'Dalmacijo: Klaič; za Galicijo: Czayko\vski. Czerkavvski, Grocholski. Javvorski, Smolka, Chrza-nowski, Hausner; za Dolenjo Avstrijo: linah. Suess. Matscbeko; ca Gorenj o Avstrijo: Bran-dis, PflUgl; za S o I n o g r a š k o: Lienbacher; za š t a jersko: Zschok, Portugal; za Koroško: Ritter; za Kranjsko: Ilobenwat t,; zaBukovino: Sturza; za Moravsko: Chlumetzky, Fanderlik, (Judenau, S tur m; za S ležijo: Demel; za Tirolsko: Greu-ter, Hippolitti; za Predorelsko: Thurnker; za Istro: Lazsarini; za Goriško: Toneti; za Trst: Burgstaller. r#. ni«;» se poroča od 28, t. m.: Dene« v jutro ob 7. uri sprejel se je vojaški oddelek pri Ilanzumji z blizu 100 ustaši. Stotnik Ličtijak napol je vstaše od strani in bili so ob 11. uri zapodeni v beg izgubivši 12 mrtvih. Naših je bil le jeden lehko ranjen. Vitanje dr/ave. ItiiMlii car izdal je ukaz, v katerem se Židom zagotavlja varstvo oblastnij proti nasilstvom in zatiranju. Naj bi pa Še kdo trdil, da ruska vlada sama za tira Žide, se skoro preveč jih čuva. Pogajanja mej \ varstvo 'inaj<». Zato je prva stvar pri dobrih čednost. I'o veri dobrih judne^a človeka Je čednoMl vso u:is izveličala, No rfruzcga, ne tre t'ga iščemo, Zato je prva stvar pri dobrih čednost. Ta lepi nauk dopadal je smrtnemu bogu, in rekel jej je, naj si izprosi kako milost od njega — le Satjavatovega življenja ne. Mat. Hočevar, in Miroslav Križnar, veroznanski uče nik na realki. — (Gospod Ivan Zor,) telegrafski uradnik, je, kakor se nam z Dunaja poroča, vender je-denkrat iz Črnovic v Ljubljano prestavljen. Gospod Zor je bil jeden tistih uradnikov, ki je bil pod Auerspergom na Vesteneckovo ovadbo iz Ljubljane „massregJovan" v Črnovice. Še le zdaj se mu je posrečilo, da se zopet vrne v domovino, a žali-bože s pokvarjenim zdravjem, ker je moral v daljnem severnem kraji skozi osem let opravljati jako težavno službo. Iz srca želimo in upamo, da se blagemu rodoljubu na domačih tleh zopet zboljša zdravje. — (Iz Krškega) se nam piše: Oddelek domoljubnih ljubljanskih gg. pevcev nam na pravi to veselje in čast, da se v soboto peljaje se v Zagreb vstavi pri nas in nam priredi pevsko zabavo na Gregoričevem vrtu — na korist ^Narodnega doma". K tej veselici se s tem uljudno vabijo Še tisti bližnji in daljni domoljubi, katerim nij bilo mogoče posebnih vabil poslati. Vstopnina je 40 kr.; začetek ob 8. uri. Nadejamo se mnogih gostov in prijetnega večeru. Program s 1. A. Nedved. nZvezna", moški zbor. 2. A. Haj-drih. „Jadransko morje", moški zbor. 3. II. Majer. „Tičica gozdna", čveterospev. 4. A. Nčdved. „V ljubem si ostala kraji", moški zbor. 5. A. Hajdrih. „V tihej noči", čveterospev. 6. B. Ipavec. „Da te ljubim, ti je znano", moški zbor s tenor- in bariton-solo. 7. A. Hajdrih. „Lehko noč", čveterospev. 8. B. Ipavic. „Bodi zdrava domovina", moški zbor s tenor- in bariton-solo. Odbor. — (O binkoštih) v isti dan, ko se bode vršila dvajsetletnica v Zagrebu, praznuje tudi naj-starše srbsko pevsko društvo v Belemgradu svojo tridesetletnico, katere se udeleže tudi srbska društva s Hrvatske namreč iz Zagreba, Mitrovice, Vukovara itd. Pri velikem koncertu, ki bode prvi večer, sodelovalo bede nad tri sto pevcev. Tedaj boste v jeden in isti dan dve veliki pevski slavnosti na našem jugu. — (Akademiško društvo »Slovenija*) na Dunaji napravi Binkoštni ponedeljek 29. t. m. izlet v Požun (Pressburg), če bode vreme ugodno. Točno ob 7V*, uri zjutraj odrinemo s kolodvora državne železnice naravnost v Požun. Ker imamo od te železnice dovoljenje, da smemo vkljub znižanej ceni vrniti se še-le drugi dan ob 4*24 ali pa ob 7.15 zjutraj, ker je izlet nameravan v lep ter zgodovinsko imeniten kraj, in ker bodemoimeli v bratskih Slovakih dobre vodnike, v drugih slovanskih društvenikih pa mile somišljenike: zatorej vabimo najuljudneje vse gg. ude in prijatelje svojega društva, da se mogobrojno udeleže mnogo obetajočega izleta. Odbor. — (Slovensko prošnjo) za popolno jed-uakopravnost slovenščine odposlala je Teharska občina pri Celji. — (Vabilo) v prvi občni zbor, katerega bode imel ^Savinjski Sokol" na gosp. Lipoldovem kegljišči v Mozirji binkoštni ponedeljek, dne 29. maja t. 1. Začetek ob 8. uri popoludne. Dnevni red: 1. Govor in poročilo o dosedanjem delovanji začasnega odbora. 2. Volitev: a) staroste; b) podstaroste; c) drugih odbornikov. 3. Nasveti o vplačevanji vstopnine in društvenine. 4. Nasveti o delovanji društva sploh. Po zborovanji: Zabava s petjem in godbo. .Slov. Gosp." — (Ribiško društvo kranjsko.) Meseca junija drste se samo karpi in somi, torej je z ozi-rom na ribiško postavo njih lov prepovedan. Kuga mej raki še vedno razsaja, ne le v Krki, temveč tudi v Ljubljanici in njenih pritokih. Ribič v K rakovem, ki je nakupil mnogo dolenjskih rakov, našel je v kratkem v ribjeku 150 mrtvih, kateri so bili okuženi in so se morali pokončati. Žal, da mečejo ribiči take rake v Ljubljanico, ker se z njimi oskruni voda, ki rabi ljudem za kuho in v druge namene. S tem se le razširja račja kuga. — Kadar preneha kuga, naj skrbe posestniki in lastniki ribštev, da se po vodah zaplode mlade ribe in raki, sicer ne bo nihče jemal ribštva v najem. Ribiško društvo bode po razmeri svojih dohodkov nakupilo mladih rib in rakov, da se spuste v vode, pripravljeno je pa tudi vsakemu povedati kraj, kje je dobiti ribje in račje mladine. — (Porotniki.) Pri porotniškej dobi, ki se prične dne 12. junija t. 1., sodelovati imajo naslednji gospodje: I. Glavni porotniki: Lozar Josip, trgovec v Ljubljani; Pavlin Ivan, posestnik v Naklu; Bajar Ivan, sodar v Ljubljani; Petrič Ivan, posestnik in trgovec v Blagovici; Trtnik Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Tavčar Luka, hišni posestuik v Ljubljani; Petrič Fran, posestnik v Logu; Pupis Karol, trgovec v Cirkovskej Vasi; Dolenjec Bernhard, posestnik v Podberji; Več Ivan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Mehle Anton, trgovec v Ljubljani; Marinšek Fran, trgovec v Škofjej Loki; Hu-dovernik Fran, trgovec v Radovljici; Švinkshakel Henrik, kotlar in hišni posestnik v Ljubljani; Honig-schmied Viktor, tvorniški knjigovodja v Ljubljani; Domladiš Josip, trgovec v Bistrici; Krenar Josip, posestnik v Kranji; JeŠe Pavi, posestnik v Stra-žišči; Jesenko Josip, posestnik v Škofjej Loki; Kriš-par Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Citerar Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Brnard Josip, steklar v Ljubljani; Dekleva Ivan, posestnik na Britofu; Rom Karol, hišni posestnik v Ljubljani; Golob Karol, trgovec na Vrhniki; Liningar Ivan, agent v Ljubljani; Kolman Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Bašlar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Goričnik Fran, trgovec v Ljubljani; Jeklar Mate, hišni posestnik in trgovec v Gradu; Finžgar Josip, gostilničar na Brezjah; Pok Josip, hišni posestnik v Ljubljani ; Šepetalee Jura j, hišni posestnik in gostilničar v Štepanjej Vasi; II. n a m e s t n i k i: Raps Blaž, hišni Poročevalec manjšine Ant. vitez Schmerling napal je volilno reformo z argumenti, ki so državnika nevredni. Grof Belcredi, jeden najslavnejših avtonomističnih državnikov, je svojega protivnika prijel elegantno; njegove dokaze je razpršil v nič. Dokazi tega govornika bili so tako temeljiti in pre pričevalni, da je njegov naslednik knez Karol Auer-s p e r g v svojem govoru skoro besnel, ker je videl, da je ves boj za njegovo stranko toliko kot izgubljen. Knez Karol Schwarzenberg in grof Leo Thun, knez Sa p i eh a, ministerski predsednik grof Taaffe govorili so ognjevito in z vsem govorniškim sijajem. Osoda volilne reforme nij mogla več biti dvomljiva. Predlog liberalne manjšine „prehod na dnevni red" bil je zavržen z 68 glasovi proti- 53 glasovom. Vlada in avtonomistiška stranka zmagali ste po ljutem, a brezuspešnem boji protivnika. Liberalni pairi in cela liberalna stranka bode ta dan smela imenovati dan nesreče. V zgodovini avstrijske države pa bode zabeležen z zlatimi črkami. V razpravi se je pokazalo, kaku je tako zvana liberalna stranka, kako gnjilo je vse njeno poslopje, na kako nizkej stopinji državne razbornosti so ti, prej tako hvalisani „liberalci". Zato pa nekateri dunajski listi prejšnjih liberalnih vlad tožijo, da je liberalna stranka v včerajšnjej debati o volilnej reformi zgubila še to malo simpatij, kar jih je imela. Tako pravi list .Presse". Tako nerodno se je bojevala! Vlada in avtonornistiška stranka zmagali ste pa tudi v državnej zbornici. Mali vspeh, ki so ga prejšnji dan dosegli levičarji prav po naključji, opozoril je avtonomiste in glej, bil je za nje sijajna Bmaga. Carinski ceuilnik bil je vzprejet; Halhvi-chev predlog pa s 164 proti 1ÖO glasom zavržen. Govoril je tirolski poslanec G reu ter s toliko duhovitostjo in sarkazmom, da je cela zbornica bila razvneta na jednej strani od radosti, na drugej strani od jeze in sramote. Še hujši udarec bil je za levičarje predmet o reguliranji Dunava. Oni so se nadejali, da bodo si bas v tem predmetu skovali orožje, s katerim bi v počitnicah sekali vlado in avtonomiste A slednji so prav državno in modro vse levičarske niti raztrgali. Vlada in avtonomisti so torej zmagali na ceiej liniji! Domače stvari. — (Upravni odbor društva „N a rodni dom") sklenil je v včerajšnjej svojej seji, da se imajo takoj storiti vse priprave za izvršenje velike loterije, katere čisti dohodek je namenjen za zidanje „Narodnega doma". Za nakup dobitkov določilo se je 15.O0Ü gld. — Natančneje bodemo o tej loteriji, za katere dovoljenje se bode prošnja vložila uže prihodnji teden, v kratkem spregovorili. — (Duhovenske spremembe v ljub-ljanskej škofiji.) G. Jan. Flis, spiritual v semenišču, je postal konzistorijalni svetovalec. Duhovni svetovalci so postali gg.: župnika Val. Sežun, in Izpj osda si je: Naj zadobi slepi tast zopet luč očij „Naj Ti bode, Ti pobožna," odgovori smrtni bog, nali sedaj se vrni, da ne opešaš.'4 „Nikjer ne bodem opešala, kjer je moj soprog," zavrne Savitri. „Poslusaj dalje drugi navod!" Le jcdnokrat naj srečajo se dobri, Ino »poznali so se za prijatelje: Njih prijateljstvo nam vse blagoslavlja, Zato med dobrimi si stanje išči. Smrtni bog zove te lepe besede srčno zdravilo in svetilo uma; novo milost jej obljubi skazati, razen soprogovega življenja. Tedaj ona izreče željo, naj se povrne tflstu zopet Djegovo kraljevstvo. Ko jej pa Jama zopet ukaže, naj se vrne, nadaljuje : I31agodušen biti, svetovati ino pomagati Rad iz srca, brez prestanka, to je dobrim veilna dolžnost; Svet sicer pomaga tudi, iz ljubezni ter iz straha, Al' sovraga dober človek ljubi tud', kjerkol' ga sreča. Bogu se zdi taka misel sladka, kakor žejnemu voda, on jej dovoli še nekaj si želeti — razen Satjavatovega Življenja. On* izprosi sina za svojega očeta. „Naj se zgodi," pravi bog, »sedaj se pa vrni, daleč si uže poleg mene hodila." Odgovorila je: »Nikamor nij daleč, kjer je moj soprog, še druge želje goji mi srce," in hodeča prosi za nadaljevani posluh : Zanašamo na dobre so, še bolj nego na lastno moč, Zato vsakteri človek ljubi, kar jih dobrih je ljudi; Si brez laži, sovraštva prost, — zaupati Ti mora vsak, Zaupanje tedaj le vlada tain, kjer dobri bivajo. Jama obljubi Četrto milost — razen Satjavatovega življenja. Ona želi zarod sebi in Satjavatu. Bog privoli. Ali ona nadaljuje: Vedno delajo za dru^e dobri, Ne da se jim kaj nasproti streže, Vedno delajo, ker dobro vedo, Tako veli sveta Božja volja, Vender no zastonj je delo dobrih, Nepokonča njihovih činov sad, Saj resnica tudi solnce vodi, Saj pobožnost zemljo nam drži! Na to reče bog: Bolj dolgo ko govoriš tako lepo, umno in prisrčno, Bolj Te spoštujem, Ti pobožna, prosi tedaj, česar želiš. Savitri pa odgovori: To sedaj je prava milost, srečno bi sedaj me storil, Daj življenje Satjavata, daj soproga mi življenje! Daj življenje moje zopet, daj mi radost, srečo, nebo! Saj Te prosim le za tisto, kar si mi uže dovolil, Ko si mi obljubil zarod Satjavatovega roda, S tem si vrnil mi soproga; Satjavata daj mi živ'ga. Sedaj jej Jama izpusti soprogovo dušo, čestita jej in blagoslovi jo. — Ona pa hiti nazaj na mesto, kjer je ležalo truplo, in vzdigne glavo zopet sebi na krilo. Satjavat se zbudi kakor iz trdega spanja in vpraša, zakaj ga nij zbudila uže poprej, ker mrači se uže, stariši bodo v skrbeh. Odseče suho vejo in užge jo za bakljo. Satjavat za brambo nosil je sekiro v desnici, Leva roka jo prijela Savitri na levili plečih — Ta gorečo vejo nosi v levi, desna pa objema Satjavata — tako gresta domov tje po temni hoati. Mej tem je sedel slepi kralj Duvatjasen mej bramini, ki so tolažili mu skrb za devo s pobožnimi govori in pripovedkami. In takoj je zopet izpregle-dal, ko sta vstopila Satjavat in Savitri. Čudečej se družbi pripovedovala je Savitri, kako se je spremenila žalost njena v radost, in kjer koli se hvali čednost žen, tam se kot prva imenuje Savitri. posestnik; Karingar Karol, trgovec; Kovač Ivan, tiskar; Vrhovec Andrej, hišni posestnik; Štrukelj Fran, hišni posestnik; Črne Fran, mesar; Šparovec Josip, zlatar; Stedrv Venčni, agent; Tome Ivan, hišni posestnik, vsi v Ljubljani. P. n. gospode člane Sokola opo-zornjemo še jedenkrat, da blagovolijo paziti na čas, ter priti f utrl soboto 587. t. m. najdalj«' do 1%. ure v noči na zbirališče v čitalnico, kajti poštni vlak odpelje točno ob 1. uri in 20 minut iz Ljubljane. — Bratje 1 na noge tedaj- Hajdimo z veselim srcem k našim bratom Hrvatom! Nikdo ne ostani doma, kajti dolžnost naša je, da obiščemo naše brate v Zagreba v mnogobrojnem številu. — Na zdravje! V Ljubljani, dne 26. maja 188?. Odbor ..Sokola-. Tržaška razstava. Splošna določila za kmetijski oddelek. Razstavljale! oglase naj se najpozneje do dne 15. junija t. L pismeno pri odboru za razstavo ter naznanijo svoja imena, stauovaličča, število in kakovost predmetov, katere hote razstavljati, da se o pravem času sestavi katalog. Sadje (ovočje), vrtne in druge rastline postavljale se bodo na odmerjena mesta na stroške in odgovornost razstavljalcev do poludneva tistega dne pred otvorjenjem razstave, le sveže narezane cvetlice in venci morejo se oddati tudi v dan otvo renja do 8. zjutraj. Vsaka rastlina mora imeti svoj napis, ki označuje njeno botanično in vrtno ime in pa povrstno številko. Sveže (žive) cvetlice, šopke, vrtne razstline naj bi se, kolikor bo potrebno, premenjevale. Pred koncem razstave se razstavljeni predmeti ne smejo odnesti. Poljedelski stroji ue bodo se razstavljali, ker nij moči, ki bi je gonila. Premije, katere presoja posebna komisija, so častne diplome, medalije, častno priznanje in nagrade v denarji. — Kazstavljali se bodo v tem oddelku naslednji pridelki in rastline'. Žito vsake vrste, sočivje, semena, ki dajo olje, laneue rastline in barvene (na pr. žafran), koreni in sočnate korenine (krompir itd.), dišeča in zdravilna zelišča, krmne rastline, vrtna in poljska zelenjava, posamezno in v zbirkah, za shranitev pripravljena zelenjava in sočivje vsake vrste, zbirke Trtnih semen, vrtna zemlja in vrtni gnoj. V sadjerejskem razredu se bo razstavljalo: Bvežno (frišuo) sadje, mehko in trdo, grozdje, zbirke Bvežega sadja, sadna drevesa v posodah izrejeua (le grozdna trta zavoljo nevarnosti pred trtno usjo ne), suho in prinarejeno sadje itd. V gozdarski razred se bo sprejemalo: Čre-slovinske in strojarske tvarine, semena raznih gozdnih dreves, les za razne stavbe in tesarije, izdelki iz lesa, tudi drugi gozdni izdelki (skorja, smola, gobe, mah itd.), drva, oglje itd. Živalski pridelki, kakor kože, volna, mast, med, vosek, surovo maslo, sir, žima, kokoni itd. Tudi kmetijsko orodje in razni stroji za vrt, njivo in travnik, sejalnice, kosilmce itd., pa tudi modeli in orodje za gozdarske pridelke, kakor pile, (žage), rezalnice za tanje dilje itd., kar se dande-nes pri obdelovanji lesa rabi. Svoj oddelek imajo tudi vsakovrstni načrti in modeli za kmetijska poslopja, hleve, gnojišča, namakanje polja in travnikov itd., potem ribiško orodje in ribarstvo po tekočih vodah. Slednjič je tu še razred za kmetijsko književnost, časopisje in poučne spise ter razglasila, znanstvene zbirke te vrste, podobe, modele in ponarejeno sadje itd., sploh kar služi kmetijstvu za izgled in pouk. Od 5. do 15. septembra t. 1. bo pa še posebna razstava pridelkov in rastlin umetnega vr-tarstva, o katerej je izdan tudi obširen program, katerega si lehko vsak ogleda pri trgovinskej in obrtjnej zbornici kranjskej. Določila za razstavo živali j Živali se bodo razstavljale v dveh dobah meseca septembra, dnevi pa se bodo še le pozneje odločili in naznanili. V prvej dobi se bodo razstavljali konji in psi, v drugej goveja Jivina, ovce, prašiči in druge živali. Zadnja dva dneva vsake dobe bo so-menj za prodajo razstavljenih živalij. V razstavo se bodo jemale le take živali, ki kažejo zboljšanje plemena in dobre živinoreje. Kdor hoče kako žival razstaviti, naj se naj-dalje do 1. junija t. 1. oglasi pri upravnem odboru v Trstu, v oglasilu pa naj pove, koliko repov misli razstaviti. Razstavljena živina se ves čas oskrbuje na stroške razstavljalca; odbor pa po njegovej prošnji krmo preskrbuje po tržnej ceni Vsak razstavljavec mora izkazati se s spriča-lom svojega županstva, da je raz tavljeno žival sam izredil ali da je vsaj leto dnij njegova; le o bikih je zadosti, če ga ima gospodar pol leta. Razstavljene živali morajo imeti ljudi, ki jih oskrbujejo, in ti ljudje smejo vsak čas brez vstopnine priti k svojim živalim. Za prostor ali stanišče bo za ves čas razstave, vstevši dan prihoda in odhoda, plačati tako: Za konja 10 gld.; za doraščeno goved 1 gld.; za telička 2 gld.; za mulo 4 gld.; za osla 2 gld.; zajedno do šest ovac 4 gld.; za jednega do šest prašičev 4 gl. za psa 1 gld. Za zajčke in kuretino nij plačati nič Premije, katere prisodi posebna komisija, so častni diplomi, medalije, častne omembe in denarna darila, ki so: za konje 200, 10O in 50 gld.; za druge živali pa po 50, 30, 15 in K) gld. K razstavi se pripuščajo te-le živali: Čvrsti biki, junčki od 3 mesecev do leta stari; plemenske krave s sesajočim teličkom; druge krave, ki dajo vfdiko mleka, do 6 let stare; lepe mlade kraviee do 2 let stare; vprežni voli, ki se po rasti in moči odlikujejo, 2 do 8 let stari; pitani voli; žebci 4 do 10 let stari; vprežni konji, lahki in težki; vprežne in jahalne kobile od 4 do 14 iet z zebič-kom ali brez njega, pa tudi težke kobile; žebički in žebice do 3 let; tropa konj z vsaj jednlm žebcem; osli (žebci), mule, vsake vrste ovce, prašiči dobrega plemena, domači zajčki; domača kuretina in perutnina in tudi tuja, ki je pa prišla vsaj pred G meseci v Avstrijo; psi vsake baze iti plemena. Oglasila za razstavo tu navedenih živalij sprejema izvrševalni (upravni) odbor v Trstu, pošiljajo se pa lehko tudi „trgovinskej in obrtnej zbornici kranjskej" v Ljubljani, katera o vsej tej zadevi tudi daje nadrobneja pojasnila. Se ve, da se ji morajo oglasila poslati še pred zadnjim obrokom, t. j. 1. junijem t. 1. Za prostor v razstavi določena so tale plačila : Za štirjaški meter: I. v pokritem prostoru a) za kurentni meter čela do 075 metra globočine ob stenah uatevši visočine 1.5 metra 5 gld. 50 kr b) za kvadratni meter veče globočine 10 gld; c) za vsak čez 1*5 metra sezajoči kvadraten meter prostora ob steni 3 gld.; d) kvadraten meter tal pri prosto stoječih predmetih 13 gld.; II. parku: a) na planem za vsak kvadraten meter 3 gl., b) na prostoru, ki se ima razstavljavcu pripraviti, 4 gld. Deli metra zaračunajo se za celega. Kdor razstavi zb;rke nižjega obrtstva, utegne se mu v posebnih, ozira vrednih slučajih znižati mestnina. Kairo 26. maja. Francoski in angleški konzul izročila sta prvometsniku svetovalstva (tonseil) ultimatuin, v katerem se zahteva: Vrabi naj se odstrani iz Egipta, Ali Fehmi Abdallah naj se internira, vse ministerstvo naj odstopi. Skušali bodo potem Khediva piipra-viti k temn, da proglasi splošno amnestijo. Carigrad 26. maja. Porta pristopila je k Barrere-ovemu predlogu s pogojem, da se podaljšajo pooblastila in da v komisijo bolgarske delegate ona (porta) imenuje. Poslanik francoski in angleški sta porti objavila identično, da glede sultanovih pravic do Egipta do sedaj nij nikakega vprašanja, da tedaj turške interveneije nij bilo treba. Če pride tak slučaj, pozvala se bode porta k sodelovanji. Razne vesti. * (Odpretje St. Gothardske železnice.) V 21. dan t. m. izvršil se ie zgodovinsko in gospodarstveno znamenit dogodjaj, odprla se je namreč čez St. (lothard železnica, katera bode vezala Nemčijo 1 Italijo, in hode Švici kot posredovalki donašala največjo korist. Zastopniki teb treh držav zbrali so se v Luzernu, da so navzočni pri slavnostnem otvorenji. V torek dne 22. t. m. v jutro pričela se je slavnost, zbrano je bilo obilo odličnih gostov iz Nemčije in Italije, govorilo se je o pomenu te železnice in povdarjalo, da zveza mej Nemčijo in Italijo ne pomeni boj marveč mir. — Zdaj še nekoliko podrobnostij. Nova železnična proga gre skozi 62 predorov (tunelov), ima 34 mostov, 10 viadunktov, 24 prehodov. Veliki tunel ae je sezidal v 9 letih in 3 mesecih in je 14.900 metrov dolg. Skupna dolgost vseh tunelov znaša 31.423 metrov. Stro5ki velikega tunela znašajo 505.000 frankov. * (Sanjkanje v maj ni k u.) Na ogrsko-rumunskej meji v mesteci Predeal imeli so pretekli teden toliko snega, da so uradniki priredili vožnjo na saneh v Gorenji Tombs in nazaj. * (Moke) se ie aprila meseca navozilo iz Ogrske v Reko 74.257, v Trst pa 9.348 meterskih centov. * (Statistika bolezni j.) Čislaj tanija ima 162 javnih in 28.466 privatnih bolnic, skupaj z 28.466 posteljami. Celo lansko leto se je v njih zdravilo 237.772 oolnikov. Največ jih je bilo svphi-litičnih, jetičmh in ranjenih. Syphilis je bila najpogostejša v Bukovini in Primorskej, najredkejša pa v Tirolskej. Jetika je bila najpogostejša v Nižjej Avstriji in v Kraujskej, naj redkejša v Staje rskej in Koroškej. Uzroki smrti: Največ, namreč 85.487 jih je lani umrlo zarad plučne tuberkuloze, 84.897 zarad slabosti v prvih otročjih letih, 56.1)73 zarad škrlatne davice, 56.551 zarad vnetice dihalnih organov, 26.292 zarad kašlja, 23.234 zarad katarrha v črevih, 15.819 zarad škrlatice, 15.579 zarad mr-tuda, 15.257 zarad vročine, 13.313 zarad koza; drugo bolezni so bile precej jednako razdeljene; omeniti je le 58.153 zarad starosti in 84 zarad blaznosti umrlih. * (Silovite smrti) jih je lani v Avstriji umrlo 10.390, od teh 7663 možkih in 2722 ženskih. Vsled slučajnih poškodeb jih umrlo 5600, 3480 jih je bilo samomorilcev; 671 jih je bilo umorjenih in ubitih; pri 620 je bil uzrok silovite smrti negotov; 1 so deli ob glavo. — Primeroma največ jih umre silovite smrti v Dalmaciji. Največje je bilo število samomorilcev po mestih in sicer posebno v Lvovu, potem v Gradci, Pra^i in na Dunaji. —Največ umorjenih in ubitih je pripadalo Dalmaciji, Bukovini in Primorske), najmenj Českej. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 26. maja. Cesarjevo ročno pismo Beustu dovoljuje slednjega prošnji, da odstopi kot poslanik v Parizu in prestopi v pokoj. Izreka se Beustu za pridobljene zasluge ce sarska zalivala z jako laskavimi izrazi. Dunaj 26. maja. „Kremdenblatt" poroča: Cesar sprejemaje deputacijo, ki se je prišla za hvaljevat, da se prevzame gimnazija v riznu v državno upravo, rekel je k poslancu Krof'ti: „ Državni zbor bil je jako delaven, ne spomi-nam se nobenega zasedanja, v katerem bi se bilo storilo toliko, kakor v sedanjem." IDuLr^eijslsra, "borza* dne 26. maja. Srebrna renta . . . Zlata renta .... 1860 državno posojilo Akciji; narodno banke Srebro ........... Napol............. C. kr. cekini.......... Državno marke .... 4°/» državne srečko i/. I. isr>4 200 gld Državne areCke Iz 1. 1864 . . 100 n 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta . Ograka zlata renta «°/0......H9 4»' ..... n n i» ■ I« •••••• „ papirna renta .r>u/0..... 5°/, štajerske zemljišč, odvoz. oblig. . . Donava re^. srečke .r>b/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4,/f0/'o zlati zast. listi . Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove bov. železnice Kreditne arečke.....100 gld. Kudohove srečke..... 10 . 76 gid. 20 77 n - M v IO 180 n 25 H2.'l n — 887 X 75 11«.) d SO 9 »1 n M)«/, 5 n 65 58 n 60 119 n 75 173 n 75 94 ft 10 119 n 75 88 n 85 86 n 50 103 n 75 114 n — 119 (tU n 50 106 r n 25 176 n 25 20 » — kr. Meteorologien« poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra t ram. ... Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. el a Ob 7. nri ijutrij •b 2. nri poptlndiie •b S. «ri iTfífr 784*98 mm. 733-17 mm. 733 93 mm. -f- 11 0»C + 23-3» C + 17-2» C brn-iMrijt ilabotna burja brez-fdrije jusno jaso« deloma jasno 1 0-00 mm. dežja. dt \ ob 7. ari ïjntraj «b 2. nri popolnim ob 9. art ïKrpr 733-71 mm. 731-19 mm. 731-55 mm. -f-15 0° C + 24-1° C -f 16-1 °C brn-TMrije slaboten nhod brn-idriji jasno jasno jasno OOO mm. dežja. 24. maja oh î. nri zjutraj ob 2. nri popnliidne ob 9. ari n«i>r 731-61 mm. 731-49 mm. 730-79 mm. -i-150-C + 19-2" C -f- 14-0« C slabotfit izhod slabotrn jiiL'«zahoil slaboten zahod jasno oblačno oblačno 450 mm. dežja. * •y a »o ___ ob 7. uri tjiitraj ob 2. nri popolwliH •b 7. nri zifier _________ 732-25 mm. 734-12 mm. 736-00 mm. -f-15-20 c + 22-0° C 4-15-60 C slaboten izhod muren jugozahod /mi> ri n jugozahod ===== jasno jasno jasno 000 mm. dežja. B. V Avstriji aploh: Zračni pritisk se je na zahodu povs"■■■<<' - I. Posamezna dela za razširjenja kora z materi jaloni vred itd. so proračiinjena naslednje: a i zidarsko delo......... 377 gld. 30 kr. b) delo kamnoreza......... 8 „ 30 „ c) tesarsko delo......... 284 „ 02 „ d) mizarsko, ključavničarsko in mazarsko delo............. 203 „ 70 „ e) vlita železnimi........ ■'!<»(> „ — „ Skupaj . . . 117.'! gla 88 kr. Vse delo su bodo skupaj le jednemu prevzemniku oddalo. Kdor bode hotel 1 i citirati, vložiti bode moral pred licitacijo vadij 100 gld. ali v gotovini ali v kurzno prera-č.unjenih državnih obligacijah ali pa v bukvicah ljubljansko hranilnice. Zamore se pa tudi pismeno oierirati in se bodo le tisti oteiti .sprejeli, kriteri bodo pred poč.etkom licitacije zapečateni z vadijem 100 gld. in s kolekom 50 kr. provi-deni, poštnine prosti, dospeli v roke cerkvenega stavbenega odbora. V takem ot'ertii mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan oferenta, kakor tndi najnižja cena s številkami in črkami razločno zapisana in mora biti pristav-ljeno, da se oierent vsem splošnim in posebnim pogojem licitacije brez pridržkov in pogojev podvrže. II. Za licitacijo orgel, katere imajo 9 manualnib in 3 pedalue spremene in katere bodo 150 gld. klicane, je treba vložiti vadij 15 gld. K temu se dostavi, da imajo cinaste piščalke precej vrednosti in da se bodo orgije, ako bi znalo kupcev manjkati, tudi za nižjo cono prodale. Natančni licitacij ski pogoji, proračun, cenilni izkaz in stavbeni načrt', zad vajoči razširjenje kora, kakor tudi pogoji licitacije za prodajo orgel leže pri stavbenem odboru vsakemu v pregled. Cerkveni stavbeni odbor v Črnomlji, dne 12. maja 1882. Kava — Čaj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. zavitje, kakor znano v reelnej fino dišečej robi v vrečicah od ■■ 5 kilo IkV po poštnem povzetji. Rio, lino močan............. 3.45 Santos, Hieran............. 3.60 Kuba, iT., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90 Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.— Gold-Java, relo lin, mehak......... 5.20 Portorioo, delikaten, lino vkuseD...... 5.40 Perl-Kava, zelo lin, zelen......... 5.95 Angostura, velika zrna. delikaten...... 5.95 Men ad o, rtijav, zelo fin.......... 6.35 Java, L1, zelo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrik. Perl-Moooa, prava......... 4.95 Arab. Mocca, prava, plem. ognena...... 7.2C Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.95 Ca j pr. kilo. Congo ff........... 2.30 Souohong, ff.............. 3.50 Tonkay, tin, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo fin.......... 4.— Rlž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40 Obširno cenilnike gratis in franko. (243—6) A. B. Ettlinger, Hamburg*. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bo lezui v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, opor zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (Če izvira bolečina iz lelodoa), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Grl*l>'113> SO l*>ftf ' Lekar Iln».fly«> Kremsier, Moravsko. Jcdna sklcnica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piecoli, mi dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na 1'reširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. K u pf e r s e h m i e d. V K r a n j: lekar D r a g. Savni k. V Kamniku: lekar .Josip Močnik. V Radovljici« lekar A. vRoblek. V Sežani: lekar 1'h. KitBchel. V Črnomlji: lekar Ivan Blažek. PT Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samp v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Eehte Mariazeller Magentropten — Hrady & Dostal — Apotheker, skleniea mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno viirMtvcuo »iihiiioiiJ« in zavoj mora biti zapečaten z našim varNlveiiiiii ziiitutt*-iiJciii. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema j o teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnij.ski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—87) 's) h j « — t-> .S ' ÜJ s! a "~ k S « ps No?« a Z. «0Q CS Ä 'rt' 2 a -» Ol g *3-i.a j. ^ . I p % ■-■ ' . P ,"03 ö .5 e S tO 2 xi u 3 O il t—. iS m o) ■So, 2 « O T-« P