St. 83.
Trst, v torek 25. marca 1913.
IZHAJA VSAK DAN
tudi tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tnbftkarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifcini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. min. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40atot. Oglase sprejema Inseratui oddelek uprav. »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Tečaj XXXVIII.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moi
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K,, poi ieta 12 K, 3 t -rs 6K;ui n»-
ročbe brez doposlnne naročnine. .ipuva ne ozira. Ittooolcci a& nod«;j»bo tzdaaj«	I., OSTI' «t*.n« : s«
oaio lato Kron S*20, t» pol 1«- Kr< o 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li-ta. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokoaisl s* nt- *r»fi«Jo. Naročnino o g ase in reklamacij e;e posiljrtti n;.. u ra »i-t*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2t» (Naro-ni dj*) Izdaj^te j in odgov rni urednik STKFAN '.«►!>! V A. Lastnik konsorcij li-<ta „Edinost". - NulisdiIa Tiskarna a "Idinont*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoJtno-hranllniJnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijskočrnogorski konflikt. Italijanska demarša na Cetinju.
CETINIe 24. (Kor.) Italijanski poslanik na Cetinju je danes po naročilu svoje vlade opozoril črnogorsko vlado, na] preneha z obstreljevanjem mesta, dokler ne odide vse civilno prebivalstvo. Radi tega se vrši še danes seja ministrskega sveta, nakar odgovori zunacaji minister takoj na italiijansko demaršo.
Odgovor Črnogorske vlade na drugo avstrijsko demaršo.
DUNAJ 24. (Izv.) Crnogorski odgovor na drugo avstrijsko demaršo je že prispel, vendar pa je še neznana njegova vsebina. V političnih krogih se zatrjuje, da ne pride do poostritve avstrijsko-črnogorskega konflikta. Ssoro izključeno je, da pride do ostrejše avstrijske akcije, ker bi zadela na hud odpor pri ostalih velevlastih.
Italijanska gonja proti Ćrnigori.
DUNAJ 24. (Izv.) Velevlasti se silno trudi|o, da bi preprečile vsake komplikacije, ki bi nastale za slučaj padca Skadra. Avstrijskemu koraku na Cetinju se Je pridružila seda| tudJ Italija. Sploh se pričenja seda] v Italiji slična gonja proti Ćrnigori kakor v Avstriji.
»Agenzia Štefani" prinaša dve poročili iz Skadra in sicer od 17. februarja in 5.
marca.
Poročilo od 17 februarja zatrjuje, da ]e padlo tekom bombardiranja trdnjave jako mnogo granat tudi v mesto, posebno v krščanski oddelek. Radi tega sta italijanski in avstrijski konzul sklicala sestanek vseh evropskih konzulov, na katerem sta predlagala, naj se sporoči vsem evropskim velesilam, v kaki nevarnosti se nahaja krščanski oddelek mesta vsled črnogorsko-srbskega obstre-vanja. Ruski in francoski konzul sta na seji izjavila, da se ne moreta pridružiti tej akciji, ker bi to pomenilo nekako vplivanje na Ćrnogoro in kršenje nevtralitete.
Nato se je italijanski konzul obrnil na poveljnika turške posadke v Skadru, Essad pašo in ga opozoril na nevarnosti bombardiranja mesta od strani oblegovalcev. Essad paša je po zatrdilu „Agenzle Štefani" odgovoril, da Je mesto dobro utr|eno in da se ni bati nobenih nevarnosti, najmanj pa, da bi oblegovalci mesto zasedli.
Ko je na to italijanski konzuH opozoril Essad pašo, da primanjkuje inozemcem že hrane, je Essad paša izjavil, da je že hotel razdeliti zalogo živil, a se ne sme dotakniti rezervnih sredstev, ki so pripravljena za vsak slučaj za turško posadko v trdnjavi. 9. februarja je padla v stanovanje italijanskega dragomana granata, dne 17. februarja pa sta padla dva šrapnela na italijansko ljudsko šolo, kjer so bili nastanjeni ranjeni turški vojaki. Črnogorci obstreljujejo nevtralne hiše vkljub temu, da vise na njih italijanske zastave, zastave Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Okolu 10 šrapnelov je padlo na italijanska in avstrijska privatna poslopja, oziroma v bližino poslopij avstrijskih institucij.
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Duma«. — Prevel F. F.
Slednjič sta se križala njiju meča; ložje lažje bi bilo slediti dvema kačama, ki se igrata, dvema bliskoma, ki Švigata skoz oblake, nego pa kretnjam mečev, s katerima sta se boriica napadala in se branila s čudovito enakomernostjo. Najprej je učenec prisilil mojstra, da se je umakaii do cesarjevega prestola, na to je zopet mojster potisnil učenca tja do stojišča, kjer so se nahajale vestalke. Kmalu sta se pojavila zopet sredi cirkusa nepoškodovana, dasi sta si z mečem raztrgala tuniki, ki sta jima pokrivali telo. Slednjič je skočil mlajši v ozadje In gledalci so vpili: »Dovolj ima \a Toda dasi mu je curljala kri skoz spodnji del tunike na stegnu, se je še z večjo trmo povrnil v boj, in že po nekolikih udarcih, je mojster izdal s komaj vidno kretnjo, ki bi je manj izvežbano občinstvo sploh ne bilo opazilo, da je mrzlo Jeklo prodrlo v njegove žile. Vsaka napeta radovednost je nema; pri nekaterih spretno odbitih sunkih se je polašcala gledalcev le topa groza, nazna-njoča igralcu, da ni to pomankanje zanimanja, če občinstvo ne ploska, temveč le, da noče prekinjati igre. Borllca sta podvo
Poškodbe so sicer malenkostne in tudi ni zaznamovati nobenih življenjskih izgub. — „Agenzia Štefani" se pritožuje, da Črnogorci obstreljujejo tudi poslopja, na katerih vise zastave, katere vidijo lahko že od daleč.
Poročilo od 5. marca zatrjuje, da prihajajo že več ko tri tedne danzadnevom srbska pomožnja ojačenja pred trdnjavo. Ker je življenje civilistov vsled bombardiranja v nevarnosti, sta skušala italijanski in avstri]-ski konzul doseči, da bi smeli vsi civilisti zapustili mesto, a črnogorske oblasti so odločno odklonile ta poziv, kljub temu, da sta ustmeno in pismeno intervenirala tudi ruski in francoski poslanik. Izmed turškega prebivalstva trpe posebno žene in otroci in sploh vsi prebivalci, ki se ne vdeIežu]e]o boja.
Splošno se domneva, da namerava Italija s temi svo|imi obtožbami podkrepiti in opravičiti svof korak in prisiliti Črnogoro, da preneha z bombardiranjem Skadra.
Turčija želi mir.
CARIGRAD 24. (Izv.) Carigrajski časopisi že pripravljajo prebivalstvo na mir. Celo časopisje, ki je popre] neprestano huj-skalo za nadaljevanje vojne, le danes zmernejše in pozivl|a vlado, na) se odloči za mirovna pogajanja. »Tanin" zahteva, naj mladoturška vlada sklene mir, ki bo časten za Turčijo, ker vspehov na bojišču tako ni pričakovati, „Ikdam" pa zahteva, naj prične vlada tako] mirovna pogajan|a z balkansko zvezo.
CARIGRAD 24. (Izv.) „Uham" izjavlja, da so dosedanji boji pred Cataldžo le boji med predstražami. O kaki cfenzivi sploh ni govora. Nahajamo se tik pred mirom.
Poslaniška reunija.
LONDON 24. (Izv.) O sobotni seji po-slaniške reunije varujejo v diplomatičnih j krogih najstrožjo tajnost. Prihodnja seja se vrši v sredo, če bo potrebno, pa tudi jutri.
Mirovni pogoji velevlasti.
CETINJE 24. (Izv.) Zastopniki velevlasti so naznanili črnogorski vladi, da predlagajo sledeče mirovne pcgo]e:
1.	Mejo med Bolgarsko in Turčijo tvori Uni]a Enos-Ergene-Midija. Vse ozemlje, zapadno od te linije je last balkanske zveze, razven Albanije, kateri določijo meje velevlasti.
2.	Vprašanje Egejskih otokov rešijo velevlasti.
3.	Turčija se odpove Kreti.
4.	Velesile so sicer proti vojno-odškod-ainski zahtevi balkanske zveze, vendar pa dovoljujejo, da se balkanski zavezniki udeleže sej komisije za ureditev turškega državnega dolga in finančnih bremen novo-osvojenega ozemlja. Sejam te komisije bo prisostvovala tudi Turčija.
5.	Velesile zahtevajo, da se tako] pri začetku mirovnih pogajanj ustavijo vse sovražnosti na bojišču. Za slučaj, če bi balkanski zavezniki odklonili ponudbo velevlasti, ne morejo računati na njih pomoč pri pogajanjih glede ureditve finančnih in drugih; vprašan].
Črnogorski zunanji minister je vzel ob-;
vestilo velevlasti na znanje in odgovoril, da odgovori tako] ko se sporazume z ostalimi zavezniki.
Essad paša v vjetništvu.
ATENE 24. (Izv.) Poveljnik ]aninske posadke, Essad paša in njegov brat Vehib bej sta bila včera] odpeljana v vojno vjet-niitvo.
Dr. Danev v Petrogradu.
PETROGRAD 24. (Kor.) Predsednik bolgarskega sobran]a dr. Danev ]e dospel danes semkaj. Na kolodvoru ga je sprejet bolgarski poslanik. Semka] Je dospel tudi bolgarski generalni kunzul v Manchenstru, Angelov.
Pogreb grškega kralja.
ATENE 24. (Izv.) Truplo pokojnega kralja JuriJa pripeljejo v sredo v Atene. Pogreb se vrši v nedeljo. Ruskega car|a bo zastopal veliki knez Dimitrij Konstanti-novič.	_
Protiavstrijske demonstracije v Kijeva.
PETROGRAD 24. (Izv.) Na zahtevo zunanjega ministra Sasonova je odposlala vlada posebnega preiskovalnega sodnika v Kijev, da eruira krivce v zadnjih demonstracijah kijevskih nacionalistov proti Avstriji Nacionalisti so pred Stolipinovim spomenikom sežgali podobo avstrijskega cesarja.
Demobilizacija v Rusiji.
BEROLIN 24. (Izv.) „Lokalanzelger" poroča lz Rusije, da se le pričelo včeraj odpuščanje rezervistov v Rusiji.
Ruska pomoč Ćrnigori.
PETROLRAD 24. (Izv.) Vsled velike bede, ki vlada v Ćrnigori, je poslala Rusija za dva milijona rubljev žita, da se razdeli med prebivalstvo.
Strahovit orkan v Ameriki.
NEW-YORK 27. (Izv.) V Ormaki in Nebraski le včeraj divjal strahovit vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Parnik „Maripark" je zadel v angleško bojno ladjo .Hercules" in je bil pri te] priliki nevarno poškodovan.
Zdravstveno stanje Pija X.
RIM 24. (Izv.) Zdravstveno stanje papeža Plja X. se je že tako zboljšalo, da se bolnik lahko sprehaja. Včeraj je papež sprejel v avdijenci svojega tajnika kardinala Merry del Vala.
Glasovi iz Koroške.
Odkar smo dobili za deželnega nadzornika g. Bendo, se je položaj med Slovenci in Nemci poostril. Benda je prišel na krmilo po volji znanega župana celovškega, Metnitza. Vihar, ki je bil prihrumel iz krogov srednješolskih učiteljev, so sicer pomirili celovški germanski duhovi, ali nam učiteljem-Slovencem je ta gospod že dovolj
škodoval in njegova oseba nam bo zatore| predmetom še marsikaterega razmotrivanja. Benda je sluga tistega Metniza, ki je dirigiral tudi prejšnjega deželnega predsednika Heina. To ni morda kakšna skrivnost, ki jo podajamo tu javnosti, o ne: o tem čivka|o pri nas že vrabci po strehah. Ker so združeni Volksratovci postavili Bendo h krmilu, se je moral mož preseliti v Metniiovo hišo, saj bi sicer mogel imeti tudi kakšno samostojno misel. Tako pa G. Mtenitz kar po-zvončka Bendi, pa sedlata Junaka germansko kljuse.
Gospoda Bende se sloveniki učitelji sploh ogibljejo. Sicer je član deželnega šolskega sveta in bi moral kakor uradnik brez Volksratovega upljva odgovarjati po-setnikom. A Benda molči, če slučajno ne ve podati pravilnega odgovora. On molči in se smeje 1 Zatorej mu Nemci to lastnost visoko vštevalo in pravijo, da |e Benda mil in prijazen. Svest si svoje moči — .Bel uns vergibt alle Stellen der Volksrat, auch dle niedrigste Dienerstelle" predlaga Volksrat imenik vseh nemčurjev in pa tudi imena »ta črnih Slovencev" Bendi. Seveda slovenskemu učitelju nič ne pomaga, če je Izvrstno kvalificiran In če ima več službenih let
Celovški gospodje in „frajlce" že letajo potem tako dolgo, da zasedajo slovenske kraje nemški učitelji, ali strastni nemčurji. Ker se ti ne morejo sklicevati na nobene duševne vrline, so te reve sploh le nemški — agitatorji. Mečejo se s strastjo v boj zoper mirne Slovence. To si Še nekateri prostaški nemškutarji štejejo za posebno zaslugo. Tako imamo v Koroški Turćiji prece| nemčurskih in nemških učiteljev, kateri so pljančki. Seveda je plača le borna; zato si duševna reva srka idealov iz žganja. Za to zlo ponula Benda nemčurjem zdravilo: Nemški „Zvveigvereini" na| bi osnovali tako-imenovane častne svete. (Ehrenrat.) Nemški učitelji so v tej zadevi že na nogah. V Beljaku menda je učitelj Brugger izstopil iz učiteljskega društva, ker ga niso Izvolili v tak Ehrenrat. Skoda, da je že minil pust!! (Kako okrajni šolski nadzorniki vzgaja|o v nemškem duhu, to bomo še pozneje ožigosali..
Slovenskim, značainim učiteljem delajo vsemožne zapreke. In kako znano nemčurji lagati, ko gre za njihove namene 1 Pri neki kompetenci se je izrazil Barczajev sluga proti učitelju-kompetentu, da krajevni Šolski sveti ne marajo slovenskih učiteljev. Splošno so bili taki izreki za časa Heinove vlade običajni. Tisti Barczajev sluga se je nalagal, da je krajni šolski svet v L. protestiral proti učitelju Slovencu. Prizadeti učitelj pa Je v tem slučaju vprašal načelnika in slovenskega župnika tega kraja, če je to resnično? Krajni šolski svet Je samo dodal opazko, da nima nič proti nobenemu kompetentu, Benda pa je v tem slučaju nadučiteljsko mesto oddal učitelju, ki mu ne bomo očitali posebne — sposobnosti, pač pa konstatiramo, da ima za celih sedem službenih let manj, nego prosilec Slovenec.
Govorili bomo dalje.
jila svojo vnemo in sta vihtela svoje1 meče z enako gibčnostjo; zdelo se je, da j konča ta boj le, če eden izčrpa dragemu' moči.
Naenkrat pa se Je učitelju, ki se ]e ho-i tel za korak umakniti pred svojim učencem, j izpodrsnilo, in padel je na tla, ki so se j mahoma polila s krvjo. Učenec je izrabil to | ugodnost, ki mu jo je nudil slučaj, in je4 planil nanj, toda na veliko začudenje občin- j stva ni vstal več nobeden izmed njiju. Vse ljudstvo je dvignilo kvišku roke in vpilo: „Milost! milost!" Toda boriica nista odgovorila. Vstopil je v cirkus slavnostni reditelj in je prenesel zmagovalske palme, dar cesarja ; toda bilo je prepozno. Oba borllca, dasiravno nista biia zmagovita, sta si priborila svobodo; prebodla in usmrtila sta se medsebojno.
Borilcema z meči sta imela slediti, kakor rečeno, dva boriica na slepo. Nedvomno so hoteli s to izpremembo razveseliti ljudstvo ; kajti pri tem načinu borjenja ni has-nila nič vsa umetnost ali spretnost. Glavo sta imela popolnoma pokrito s čelado, v; kateri se je nahajala le odprtina za dihanje in pri ušesih dve luknjici, da sta lahko slišala ; bojevala sta se torei, ne da bi videla eden drugega. Sicer se ]e ljudstvo zelo radovalo te slepe igre, kjer so zadevali vsi ! udarci, ker nasprotnika nista imela v obrambo j nobenega orožja.
V hipu, ko sta vstopila nesrečneža (kajti ni bilo mogoče ubogi žrtvi prištevati I borilcem) v areno med bučnim smehom gle-tdalcev, se je približal cesarju Anicet ter mu
izročil nekoliko pisem. Neron jih je čltal v veliki razburjenosti in ko je prečltal poslednje, Je bil ves prepaden. Za hip se je zamisli), na to se je nagloma dvignil in je planil iz cirkusa, čim je bil odredil, da se nadaljujejo igre lahko v njegovi odsotnosti. Ta dogodek ni vseboval sam na sebi nič nenavadnega, večkrat se je dogajalo, da je moral cesar radi nujnih državnih poslov kar sledi slavnosti zapustiti cirkus in odhiteti na foram, v senat, ali pa na Palatln. To ni prav nič motilo zabave gledalcev, ki so, nasprotno, svobodneje dihali, kajti cesarjeva navzočnost je tiščala ljudstvo kakor mora. Sedaj, ko je bil cesar odšel, je Šele postala zabava neprisiljena in igre so nadaljevale, dasi jim ni več načeloval cesar.
Boriica sta se bližala od nasprotnih strani, da sta se srečala v sredi. Gm bližje sta si bila, tembolj je bilo opaziti, kako je sluh nadomestoval vid in kako sta se skušala s prisluškovanjem izogniti nevarnosti, ki je nista mogla videti. Umljivo je, da v takem položaju nista mogla presoditi razdalje, ki ju Je ločila ; bila sta še precej razda-Ijena in že sta jela mahati z mečem. Začuli so se klici: „Naprej! naprej! na desno! na levo!* To ju je vzpodbudilo, da sta si stopila nasproti z večjo srčnostjo, šla eden mimo drugega, ne da bi se bila dotaknila; slednjič sta se ozrla in sta si še vedno grozila z mečem. Iz krika in iz zasmehovanja od strani občinstva sta spoznala svoj položaj ; z urno kretnjo sta se zopet obrnila, tako, da sta se že lahko dosegala z mečem. Iz krika in iz zas meko vanja od strani ob-
činstva sta spoznala svoj položaj; z urno kretnjo sta se zopet obrnila, tako, da sta se že lahko dosegala z mečem. Njiju orožje se je dotaknilo istočasno in na raznih mestih. Eden je zadobil vbodec v desno stegno, drugega Je nasprotnik vsekal v levi lakt. Oba ranjenca sta poskočila v stran In sta se zopet ločila, ne da bi bila vedela, kje se zopet najdeta. Eden izmed rjlju je sedel na tla, da bi prisluškoval šumu korakov in da bi napadel svojega nasprotnika. In res: ležeči gladijator je zadel svojega nasprotnika drugič kakor kača, ki naenkrat sikne in pikne svojo žrtev. Ta je čutil, da Je nevarno ranjen, stopil korak napre|, zadel z nogo ob truplo svojega sovražnika in se zgrudil tik pred njim na tla. Toda ostal je takoj zopet in je mahnil z mečem tako urno in besno, da ga Je zadel na mesto, kamor mu ni več segala čelada. Odsekal mu je glavo s tako spretnostjo, kakor bi je ne bil mogel bolje niti rabe!].
Glava se je zavalila daleč po pesku, a truplo je zahip postalo kakor da bi jo hotelo iskati, in se je nato zgrudilo* v pesek vse okrvavljeno. Po vpitju množice je gladijator spoznal, da |e moral biti njegov udarec smrtonosen, toda kljub temu se Je še nadalje pripravljal, da se ubrani svojega s smrtjo borečega se sovražnika. Nato je pristopil k njemu slavnostni reditelj, mu odpel čelado ia vzkliknil:
„Svoboden si, ker si zmagal.*
(Dalje)
{'.ran ii
,JSDL$033T" . 83
Trute.
•i s? 25 miren

koroški Slovenci v Istri. Za občinske volitve.
Reklainacijsko postopanje.
Piše dr. P e č n i k, zdravnik v TrBtu.

in.
Prva in glavna doižnost vsakega vo-jlilca je, da se prepriča, ali je vpisan v volilnem imeniku in ali ]e vpisan pra* Moj članek v „Edinosti" od 16. ia 17.! vllno. marca t. I.: „Koroški Slovenci v Da je vpis pravilen, je treba, da je Istri" je zbudil, kakor mi dokazuje mno-; pravilno upisano ime in oriimek volilca, da žina dopisov, med Slovenci v severni Istri je pravilno označen njegov poklic, njegovo veliko zanimanje. Pišejo mi: „Slovenci v j stanovanje, ulica in hišna številka, da je Istri smo torej severni Slovenci, najbližji; vpisan voliiec v tistem volilnem rairedu, v bratje današnjih Slovencev na Koroškem I j katerega spada ali po višini davkov, ki so Kdo bi si bU mislil, da bo mogoče doka- ] mu predpisani, ali drugih predpogojih, ki jih
Za R o c o I: v nedeljo, dce 30. t. m., ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu".
* *
Volilci VI. okraja (Sv. Jakob) I Volilni imeniki so: v „Delavskem konsumnem drruštvu" (Campo S. Giacomo št. 5);
v konsumnem društvu „Jadran" (ulica i Industria);
v gostilni Štrancar (ulica GluUani).
zati kaj takega?!
predpisuje zakon za volilno pravico o po-
Domače vesti.
Odborova seja polit. društvo „Edinost" se vrši jutri v sredo popoldne ob 3 ter so naprošeoi vsi gg. odborniki, njih na-
Bili so že jezikoslovci po poklicu, (n. j sameznih razredih, pr. gospod Rešetar) med nami, a ničesar niso j Kako „temeljito* znajo sestavljati na videl!. Zakaj so potem sploh jezikoslovci na j mestnem magistratu vse, pri čemer priha-
svetu, ako ničesar ne najdejo?!" K temu'jamo v poštev tudi mi Slovenci, Je splošno I mestniki in dež. poslanci, da se iste gotovo dopisu moram pripomniti, da g. Rešetar na znano. Zato smo tudi prepričani, da manjka I in točno udeležijo
v voiilskih imenikih marsikateri slovenski voliiec, a gotovo jih Je še več, ki so vpisani napačno, bodisi že na ta ali oni način. Naj
to stran še mislil nI in ni mogel misliti, ker ni imel nobenih podatkov. Njemu Je šlo le za to, da dokaže, da so Slovenci v severni
Istri Čisti Sioveaci in ne poslovenjeni Hrvati, manjša napaka pa lahko poda našim na-ali neka vrsta slovensko-hrvatske mešanice, j sprotnikom priliko, da „izreklamirajo" do-Bodi mi dovoljeno, da priobčim izmed toliko! tičnika, češ ker dotlčnik, ki Je vpisan, ni drugih dopisov, le en dopis iz Boljunca ia voliiec.
extenso.	, Da se izognete torej vsem tem neprili-
Selo B o IJ u n e c leži v bližini tržaško- kam, da ne izgubite svoje največje pravice, goriške meje. Tu nekje so mejili leta 804.' ki vam jo zagotavlja ustava, da ne i z g u-doŠli severni (koroški) Slovenci z južnimi 'bite volilne pravice, poglejte na-Slovenci drugod na Primorskem, ki so bili tančno volilski imenik in se prepričajte, došli že 200 let prej, okoli leta 596. Na-! a I i ste sploh vpisani in ali ste
ravno je, da |e asimilacija ravno tu tekom 1100 let, na Jezikovni mej?, najmočnejše delovala.
V zadajem članku sem omenil izmed mnogih drugih le nekatere specifične besede severnega (koroškega) slovenskega narečja.
Čudno 1 Izmed teh maloštevilnih besed se jih je celo v Boljuncu, kljub
tudi pravilno vpisani!
Volilski imeniki so na razpolago v glavnem volilnem lokalu v Narodnem domu in vseh volilnih lokalih, sedežih volilnih odborov in sicer:
Za mestne volilne okraje:
Imenovanje. C. kr. finančni komisar dr. Florio Grego rič je imenovan ministerijalnlm kondpistom v finančnem ministrstvu. Čestitamo I
Resnica in ideje so večne. „Hrvatski Pokret" piše v svoji velikonočni številki:
in 2 zadobitka v vreinosti
ima 2 pred-po K 30 — ;
VIII. glavn: dobitek v vrednosti K 400 — ima 2 pred- v vrednosti po K 30 — In 2 zadobitka v vrednosti K 20 —;
IX glavni dobitek v vrednosti K 300 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 — ;
X.	glavni dobitek v vrednosti K 300 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 — ;
XI.	glavni dobitek v vrednosti K 300 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 — ;
XII.	giavni dobitek v vrednosti K 300'— ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 — ;
XIII.	glavni dobitek v vredno«! K 300 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 — ;
XIV.	do incl. XX. glavni dobitek v vrednosti po K 100 — imajo 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20 —;
XXI. do incl. XL. giavni dobitki v vrednosti po K 80 — imajo 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 10—.
Podpornemu društvu za slovenske
„Ne bojte se, ne trepetajte, ne obupujte! j visokošolce na Dunaju" so v času od 13. Ne dvomite nikdar na resnici in idejah,•;februarja do 14. marca 1913. darovali: ki so poklicane, da preporajajo... Morejo I po K 100: Posojilnica v Mariboru In Po-
Jih ubijati, in jih, zvezavšl jih skrbno z vrvmi, položiti v kamenito rakev, kakor da so ob-
sojllno in hranilno društvo v Ptuju : po K 50: Gustav Plbroutz, tehn. vodja na Dunaju in
sojene v večno smrt. Na rakev morejo dr. Josip Fiirlan, odvetnik v LJubljani (del. navaliti težko ploščo in postaviti ob njej .kaz. stroškov, plačanih od g. Antonije Do-oboroženo stražo. Vse zaston|. Resnica! lene); 30 K: Posojilnica v Oornji Radgoni; vstaja iz groba in hodi dalje, svojim trium-|p0 20 K: dr. Otmar Krajec, mestni fizik talnim potem. Hodi beia ia nedotaknjena, | V LJubljani, Mestno Županstvo v Postojni, kakor jutranji žarek. Prehaja gore in pla- dr. Rudolf Kobal. c. In kr. pora. zdravniK
nine, prodira skozi šume in podzemlja, si osvaja vasi in mesta. Hodi bela in nedotaknjena, kakor sanje nedoižnega deteta
v Trstu, Miha Gabrijelčlč, dvorni svetnik, in Josip Tomše pl. Savski dol, c. in kr. gen. ma|or, oba na Dunaju, Okrajna posojil-
Z a I. okraj (Sv. Vid): „Konsumno • |n vendar Jako pogosto označuje kri njeno nica v Ormožu; po 10 K: dr. Anton PovšiČ, društvo" „Alla nuova Stazione* v ulici —A----— 1— —llt- —x—11— * ■ •• — - *
bližnji meji obeh prvotnih narečij, kljub 11001 Lazzaretto vecchio 31. letom, vendar Še nekaj ohranilo, zuje sledeči dopis:
Blagorodni g. doktor!
kar doka- Za III. okraj (Novomesto): »Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre jbianca 41, I. nadst.
Za IV. okraj (Nova mitnica): Pro-- .	«	I stori »Narodne delavske organizacije", ulica
Z ozirom na Vaš članek v Edinosti« Sv. Frančiška št. 2, I
dto 16. III., si usojam pisati Vam teh ~ „ . , /c.	» %
Dar besed	I Za V. okraj (Stara mitnica): gostilna
„ . '	.	! Conte Verde pri voglu ulfc Rosseti in Pic-
Beseda „m a r n o va t i" kot glagol mi
ni zuana, pač pa rabijo pri nas ljudje sa-! ~ „ .„ . „ . /C » i_ mostalnik 1. ,mara a« s katerim osna- Za	ra[ <Sv' , iakKob> J 'Kon^\
čujejo žensko; ki mnogo govori (klepetu-! SUI?ao, društv0 prl Sv. Jakobu (nasprotij
Ija). Pri nas Je v nav?di tudi beseda 2. j cerKve>-
„ž ebrati"-moliti. »Oni so en malo po-; Za okoličanske volilne okraje:
žebrali" pomeni: »oni so nekoliko porao- • t «w -« i c „	u -j c m
lili." Po hribih okrog Kopra rabijo irae: „ I- o k r a J: S v M M a g d. Spod: Juca, Jucka ali pa 3* Jubka za označe-1	°	naKolonkovcu
nje Imena Marila. Mogoče se da to iz- i I ^ ^	Z g.: .pri Tirolcu^.
vajati na sledeči naćin: Mdjfca-Mojuca-j	društvo-.
Juca-Jica. 4 Beseda ,r « k a t i" Je pA nas I	** Ivan: -Konsumno
dobro znana. 5. »a m b t" pomeni enkrat, jdruSt™ U*«™**^	« , ~ «
6. a d n, a n a, a n u = eden, ena eno.! TK°' ? a	j^ZS'
Izraz 7. ž o v n i r-vejak Je znan le cajsta-' L o n J e r; »Gostilna pri Zupanu«
rejšim ljudem.
Z odličnim spoštovanjem:
Anton Žerjav, ekonom
potovanje. Kajti ona ima svojih mučenikov — in gorje, ako bi jih ne imela 1 Veselimo se in radujmo, da se resnica od časa do časa, — pa naj ta razdalja leta, desetletja, ali stoletja — ponovno poraja, ponovno
v. sod. svetnik v Trstu, dr. Leopold Polja-nec, profesor v Msriboru, Ivan Šepič v Konjicah, Št. Ferlan, c. kr. voj. rač. svetnik na Dunaju, in Anton DeUe?, predsednik pora. oblasti v Trstu; po 6 K: Rado Po-
Baljunec štev. 79. V Boljuncu, dne 19. III. 1913.
Rocol: »Gospodarsko društvo". III. okraj: Rojan »Konsumno dru-[ Štvo".
B a r k o v I j e : »Obrtnijsko društvo"
; (Nar. dom).
Opčine: .Konsumno društvo",v (ob
j delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praz-
ly . . . ,	... , , j nikih od 1 do 8 zvečer). Bane: -Konsumno
V tem dopisu je marsikaj zanimivega.! društvo"
Izmed onih maloštevilnih besed ki sera jih j	p r o s e k: društveni prostori »Hajdriha« zadnjič omenil, se je ohranilo celo v:ja
Boljuncu 9 (devet!) specifičnih;	Bazovica: pri g. Andreju Grgiču
besed severnega (koroŠk o)-s lo-'^	97	1 0
l C ? Ič 3 "n Č1 a' ak- Priiteie™ šf' ' T r e b č e : Gospodarsko društvo. 8. »š i č a -hiša, 9. v o v"-pivo Glagol j S v. K r i ž: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6. „ raarnovati" se je izgubil a ohranila se iej Pozivljemo torej pred vsemi zaupnike, »ra a r n j a . Glagol: p o zebra t i pomoliti ^a natančno pregledajo volilske Imenike se je ohranil tekom celih 1100 let ravno tak, | prav tako pa tJdi vse posamezne naše vo-kakor se rab dandanes na Koroškem 3. | ||lce da v Hajkrajšem času stopijo do Ji cfea Oica) se izvaja brezdvomb.10 iz ko- vomaega lokala v svoera volilnem okraju, roške poganske »Mojica" 4. glagol »re- ozlrom| tudi v glaVni voUlni ioka, i
»Narodnem domu" in da se tamkaj na
k a t i" se je ohranil neizpremenjen. 5. a ra b' t-
n^inii SnmS SeJe iz"	lasTne WoTi^pre7rrčajo, k'i so%pTsanFTn ali so
? i Z i^ l i6' Čd S' a»	pravilno vpisani v volilskem Imeniku.
?im iL ^ct, npi°n; i°hrK?,n **	Volilni odbori imajo na razpolago .^nZ^J^L Pia jvse Potrebne tiskovine za reklamacije in
rod^ naglas, ll^f SSS	<uđl ^ ^asniIa ^ ^ ^
rodaa koroška oblika ostala. 7. »ž o v n i r"-	-
vojak, ki je znan v Boljuncu le še najstarejšim ljudem, ko mlada generacija ne uporablja in ne razume več te besede, Je nam jasen dokaz, kako se po asimilaciji besede izgubljajo. Dokaz nam je, zakaj ia kako so se po asimilaciji izgubile tudi druge severni slovenščini specifične besede tekom 1100 let.
Vse stare slovanske listine so glede fonetike pod ničlo, nimajo o njej nobenega pojma. Po zgoraj omenjenem pa vemo z vso natančnostjo kako so okoli leta 800 govorili na Koroškem slovenski knezi Borut, Gorazd, Hotimlr, Volkun, Inko (Jenko ?) govorili. Kakor iz fonografa Čujemo z vso natančnostjo njihov glas v stari slovenski stolici, v Kinskem Gradu blizu Gospe Svete čeravno nas loči dolga doba 1100 let. Govorili so: »A de n ž o v n i r reka. Ana šiša. Ana marnja požebra am-bart itd." Evo najčistejša staroslovenščina severnega (koroškega) narečja iz leta 800.
Poživljamo vse volilce, naj nikar ne odlašajo in naj se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati. Torej začnite takoj, da nazadaje ne bo prepozno.
ZaupniSki sestanki ¥ mestu.
V. volilni okraj — Stara mitnica: Sestanek zaupnikov v sredo, dne 26 t. m. ob 8 zvečer v gostilni Conte Verde na vogalu ulic Rossetti in Plc-cardi.
Za IV. voUlni okraj (mesto) se vrši v prostorih „Narodne delavske organizacije" v sredo 26. t. m. ob 8 In pol zvečer.
ZaupniSki sestanki v okolici.
Za Opčine: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4 popoldne v Sokolovi dvorani na Opčinah.
Za Š k e d e n J: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4. popoldne v „Gospodarskem društvu" v Skednju.
vstaja tudi tedaj, ko so jo začasno tudi ubili. 5ega, svetov, tajnik pri najv. sodn. dvoru Ia ako bo tudi vedno An in Ksjfov, Judežev;na Dunaju; po 5 K: J Rutter, katehet v in Pilatov — vse to ne moti, ker bo tudi; Ctlovcu, dr. Fran Žižek, zdravnik v Gradcu, vedno učencev, ki gredo v Etnavs. In vedno! Županstvo trga Železniki, Josip Velkavrh, bo petelinov, ki bodo napovedovali Jutranjo }q. in kr. stotnik v Gradcu In Ernil Orožen, zoro, in bo svetih Petrov.... Vedno bo|c. kr. notar v Kamniku. Skupaj K 531—. j resnica, ki vstaja....!"	iz iskreno zahvalo za izkazane darove se
O novem poveljniku vojne morna- i-obrača društveni odbor na mnogoštevilne i rice podadmiralu Hausu, ki je b!1, kakor slovenske densrne zavode in občinske za-že znano, rojen in vzgojen aa Slovenskem; st0Pe z uljudno prošnjo, da pri sklepanju ia pozna tudi dobro slovenski Jezik, poroča; računov in proračunov ne pozabijo na naše »Naša Sloga", da drži v prvi vrsti slovensko društvo. Darovi naj se pošiljajo na položnice služabiištTo v namen, da mu otroci ne:a!l naslov prvega društvenega blagajnika: nnTahlfn «lnupn«lri»aa J^Hta	, Dr. S tanko Lapajne, dv. In sod. od-
'	J „ , 4	'vetcik na Dunaju L, Bra-merstr. 10.
DrnŠtvo za vzdrževanje avst. mor- \
narice (Flottenvereln) V soboto ob pol-!« «	a
devetih zvečer se je vršil v veliki Dreherjevi j Trza$K& mala Kronika, dvorani slavnostni banket avstrijskega dru- •	Trst 22. marca
štva za vzdrževanje mornarice. Banketa se	' ~
Je na čelu zastopnikov tržaške podružnice5. Otrok je padel iz vlaka. Zakonska udeležil kontreadrairal v pokoju Dell'Adami, Skerii> stanujeta v Saliti Gretti št. 9, sta Banket Je bil mnogoštevilno obiskan.	ibila v nedeljo popoldne izlerela s svojo pet
_	, .. . , , , ,ilet staro Albino in z nekim 18!etnlm Leonom
Družbi sv. Cirila in Metoda je posla perhavcem k Sv. Križu. Tja so šli peš, na-g-Ant- Mladič, okr. sodnik v Sjnarju pri zaj pa so porabiIi vlak, ki prihaja ob poli Jelšah 10 K, mesto venca na krsto pok. osmih v jrst
ge Terezije Sernečeve. — Pustna zbirka j VIak je bil komaj raJrao Mirarnara, ko v Ledinah Je vrgla K 5, vsoto fe poslal se odprejo vrata vagonn, na katera je bila podružnični blagajnik g. Andrej Mozina. !naslonleaa A'bina, ki je p:dla nenadoma z Hvala! Gostilna pri Klincui v'Ljubljani je i vIaka. Perhavec je takoj skočil za njo, do-darovala za praznike družbi 50 vin. n«kaj ;č,m s:) p0tnia t0|ažiii obupane roditelje. Na starega aeaarja, ovitek rabljenih poštnih vpi?je ,ustavite, ustavite I" je prihittl spre-znakJ?. lltnfblralnlta. Hvala I	! vodnik, ki je opetovano zažvižgal, pa zdi
CM družb Je poslal g. veletržec I<an!se da ga str0jevodja ni slišal, ker je vlak Perdan v LJubljani K 1500 - kot prispevek :dir|al nfprej ^Jrst.
za prodane vžigilice, katere prodaja družbi, Tu j o takoj obvestili postajenačelnika v korist To dejstvo nas uči, kaj nam Je 'In pa policijskega adjunkta Schabla. Ta d/a storiti. Uporablja oč CM v z i ga 1 i c e'sta telefonirala v Miraraar ia od tam so iz Perdanove zaloge sodelujemo jiraa odgovorili, da je policijski stražnik Riza našo narodno obra mbo i n javeC| ki se sedaj službeno mudi v Mira-prosveto- Vsi na krovi	marU( 51, pri5a mučnega prizora, koje
Igralni načrt o efektni loteriji »Sploš- padlo iz voza dekletce, za katerim je skočil nega slovenskega ženskega društva**. | mladenič.
Srečkanle se vrši dne 15. aprila 1913. v; Revica se Je posebno na glavi hudo prostorih .Splošnega slovenskega ženskega poškodovala in si pretresla možgane, vrlemu društva", Rimska cesta Št. 9, ob 6 zvečer. Perhavcu pa se ni zgodilo ničesar posebno Loterija ima 200 dobitkov, izmed katerih je hudega. S prihodnjim brzovlakom, ki je 13 glavnih dobitkov. Dobitki se razdele ob3tal v Miramaru, so spravili na to malo ■a 20.000 srečk. Srečkanje se vrši nastopno: Škerljevo in Perhavca v Trst. Albino so Postavi se eno kolo. Vleče se 40 številk, j poslali v bolnišnico, kjer so še le pravzaprav ki zadene po en dobitek. Vsaka izmed teh konstatirali, kako hude poškodbe ima. številk ima po 2 pred- in 2 zadobitka i Železnica in policija ste začeli sluča| pre-in sicer:	iskovati, da bi dognali, koga zadene krivda
L glavni dobite'? v vrednosti K 1500'— in odgovornost za nezgodo.
ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30 — ;
II.	glavni dobitek v vrednosti K 1000 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti
po 30 — ;
III.	glavni dobitek v vrednosti K 800 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30 —;
IV.	glavni dobitek v vrednosti K 600 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30 —;
V.	glavni dobitek v vrednosti K 400 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30 — ;
VI.	glavni dobitek v vrednosti K 400 — ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30 —;
VII.	glavni dobitek v vrednosti K 400 —
Roparski napad. V nedeljo proti 10 zvečer se je neki finančni respicljent napotil iz neke barkovljanske gostilne proti domu. Bil Je oblečen v civilno obleko ia ko Je prišel blizu do Ro|ana, sta ga napadla dva zločinca, ki sta ga trdno prijela in mu na to velela, naj jiraa izroči svojo uro, verižico i a denarnico.
Napadeni uradnik se ni mogel braniti, ker ni imel nikakega orožja, pa je dal torej vse, kar je imel. Ko sta dobila svoj plen, sta zločinca urno odkurila, respicljent je pa svoj doživljaj takoj Javil policiji. Napadenec se piše Ignac Schwinger in ne zna opisati roparjev, ker ga je imel po svojem zatrdilu precej v glavi.
I Čevliarnica »Alla Sartorella" - Trst
Tellk* Isberm Tnk#Yi*LHi^ za molk«, Sanak« In otr*fc». Btefo Izvrstno In
U" I ■•» i
Trsta, dne 25 um-ca 1^13
12DTNOST" St 8*
r*tr>« ni.
Slovensko gledališče.	**sti iz Goriške,
V teh mlnollh dveh gledaliških dneh Je I Kdo ]e prišel na sled razpečevalcem
bilo gledališče precej dobro obiskaao. Pre- j ponarejenega denarja ? Finančno mini- i oustifši kroniko o drugih predstavah na;stritvo je razpisalo nagrado 20.000 K za! jutri, moramo zlesti omeniti sinočnjo pred- onega, ki le prišel na sled družbi, ki je ši-1 stavo. Pri polni hiši se je vršila premijera j rila ponarejene bankovce. Ker so zasledili j Off-*nbeachove operete .Lepa H e 1 e n a".' in aretirJi v Gorici dva razpečevalca de- i Ta premijera je naravnost senzacija za naše! narja, trebi v Gorici iskati onega, ki je prvi Gledališče. Tako krasnih scenacij in kostu-'	» J * L *
Slov še ni bilo videti na našem odru. Občinstvo, H je razumelo krasno satiro in gu-tlralo prelestno Offenbachovo godbo, Je z viharnim odobravanjem potrdilo vspeh. Igralo se Je zares dobro.
Offenbachova godba je taka, da se jo uživa, čim bolj se jo sliši, in za ,to upamo, da bo opereta imela pri nas ono srečo, ki Jo ima po vsem svetu. — Daijna ocena pride.
S0U0NQ: m : ELEGANTNO *
MT PO ZMSRNIH CINAH	-
RAFAELE ITALIAf
TMT - VIA MALCANTOM - Wl» *
* *
Danes zvečer ob 8 15 se ponovi opereta
„Lepa Helena". Predstava velja za abonement B. Popoldne ob 3'30 se mesto „Rezervistove svatbe" ponovi popularna opereta Jesenski manevri V vlogi Lorenthy-ja nastopi g. Rudolf P a n y.
*
* *
Danes ob 11 dopoldne ima „Dramatično društvo" odborovo sejo.
, ergasmacija*
Deželni odbor „Narodne delavske organizacije". Jutri ob 8 zvečer odbo-rova seja.
Ženska skupina NDO vabi na sestanek, ki bo d a n e s ob 4 in pol popoldne v prostorih Trž. podpornega in braln. društva, ul. Ton-e bianca št. 41.
Pripravljalni odbor „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev" sklicuje za četrtek ob 7 in pol zvečer ustanovni občni zbor v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška, št. 2, II. nad.
Izlet godbenega odska NDO v Ric-manje. Godbeni oasek NDO priredi v nedeljo 30. t. m. izlet v Rlcmanje. V Ricmanjih se vrši v „Narodnem domu" najprej javen shod, ki ga sklicuje zidarska skupina NDO.
zasledil ponarejeni denar in pokazal na raz pečavalca. Ta je g. Pavel Posega, poslovodja tvrdke Julius Meinl na Krasu.
K nJemu je prišel učenec tvrdke Miseri in Pioauclg menjal bankovec 20 K in on Je hitro spoznal bankovec za ponarejen, šel v j ono trgovino in svetoval gospodarju, naj gre' hitro na policijo. Posega je Šel potem tudi v trgovino Wehrla in tam našel ponarejeni bankovec K 20; tudi nJega je napotil na policijo. Na podlagi tega je bilo možno policiji v Gorici pri|eti oba zločinca. — Ako bi ne bil g. Posega pozoren in bi ne bil hitro poslal onih dveh trgovcev na policijo, bi se bila ona d?a gospodiča s ponarejenimi bankovci že odpravila iz Gorice in potem, — išči jih! Komu torej gre nagrada? Posega gotovo zaslužuje, da dobi plačilo za svojo pozornost in svoj trud!"
Tihotapci. Iz okolice Červinjana so aretirali zadnje dni 4 tihotapce; ti so Adolf Ponton, Julij Spanghero, J. Janolla in V. Munisi. — Ob meji tihotapstvo cvete kljub vsemu varstvu.
Socijalni demokratje v Nabrežini so sklenili uprizoriti veliko gon|o proti slovenskim delavcem, ki ne trobijo v njihov rog. Prva žrtev njihovega terorizma je bil neki delavec iz Sv. Križa. Toda dotičnik {e pa ubral druge strune in komaj pretekel teden, že se je moral kolovodja socijalnih demokratov v Nabrežini zagovarjati pred c. kr. okrajnim sodiščem v Komnu, kjer Je dobil potrebno lekcijo, tako, da se menda ne bo nikoli več upal ščuvati proti slovenskemu delavstvu, še manj pa siliti iste v socijalno demokratično iniernacijonalo.
Vesti iz Istra.
Mnenje g. dr. J. Knnpplfcchi, primarna v Gradcu.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trat.
Mogoče ml je odgovoriti na Vaše vprašanje v zmtslu, da imam mnogo prilike predpisati bolnikom Vaše železnato kina vino Serravallo, po operacijah kakor zdravilo, ki povspešuje tek, je pokrepčujoče In se prav rado vzame z dobrim vspehom.
Drl RAAPPrT^CH.
Odlikovana to~ ^nDI I^il Sv. Ivan varna sodaviee ^■l^FVI^J pri Trstu,
Via S Cilino št. 54! (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. •e priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar j ©m in dragim odjemalcem ■odavičarakih izdelkov v mesta in okolici.
Dr. Pežnik I JosipOrižon
Kriza na občini v Kopru. V zadnji seji mest. zastopstva v Kopru je podal občinski svet z županom na čeiu demisijo, izjavivši, da ne more dalje upravljati občine, ker ne uživa več zaupaaja občinskega za-Po shodu bo veselica, na kateri bo svirala j stopa. V bodoči seji bodo volili novega žu-godba NDO. Na shod, ki bo v Ricmanjih. - pana in svetovalce, ako ni vse skupaj le kakor tudi na veselico, vabimo vse ssovensko slučajna — italijanska kbmedija !
Dr. PETSCHNIGG
Trst, ulica Belvedere 2.
&st, vil S. Caterina ftar. t i Prodajalna čevljev
Zdravnik ca notranje (splošne) bolezai	P"P«>rtih *a moške, renske
o^TT n o 1* i; . * JX 1- m otroke vseh vrst. — Sprejemajo se 8-0 in 2-3 in Specijalist aa kožne ta ; naroiila po meri in popravki.
rodae (spolne)bolezni: 11 V.—l in 7—VU
CENE ZMERNE.
Velika starost. V ulfci Morate S Giorgio v Puli ž'vi starka Juiti.ia Bolanc, rodom j s Pazinščine. Rodila se je leta 1813 in |e! nedavno dovršila lOOto leto svojega življenja.; Kljub tej redsi starosti se nahaja žena šej pri povcljnem zdravju, je živahna in okretna j ter ne kaže nikake volje, da bi zapustila to j solzno dolino. Pa na} jI dobri Bog le po- i daljša življenje, ko že or.a sama tako želi! Rimske starine v Puljn. V Pulju za;
delavstvo v Ricmanjih, posebno pa zidarje.
Slovenskim delavcem v prevdarek.
Mnogokrat smo že poudarjali krivice, ki jih provzrcčajo našim delavcem Italijani, soc.-aemokratje in gospodarski nasprotniki. Mnogo so krivi pa slovenski delavci sami, ker se pod nobenimi pogoji ne marajo pridružiti organizaciji, ki jih dan za dnevom vabi in opozarja na njihove dolžnosti. Je sicer precejšnja število slovenskih delavcev, ki so se organizirali v NDO. Toda večje je j državno gimnazijo ie kopal avstrijski arheo- j š evilo onih, ki se ne menijo za nobene ; ložki zavod za st »r?"ami fn njegovo delo je \ opomine. Zaradi takih nezavednežev ne rao-| obrodilo čisto nepričakovan sad. Delavci so ! remo napredovati, zaradi njih zaspanosti j odkrili ostanke velikega starodavnega sve- j nam odjedajo nasprotniki kruh na domačij tišča. V?ža s krasnimi korintskimi »tsbri se j zemlji in nas podijo od tod v Ameriko ia j že vidi. Našli so dva altarja, glavo Meduze, j druge kraje, ter so razmere na delu tako silno j Herkulu posvečeno svetiljko in neko brona- j slabe: plače so majhne, čas je dolg, de-;sto tablico, na kateri je popisana zgodovina' lavstvo pr/ganjajo in šikanirajo delovodje, j rimske dižavljanske vojne. Vse najdbe so inženirji, ravnatelji itd. Neorganizirani de-i znamenite m zelo zanimive, lavcl poznajo samo takrat organizacijo, kadar se vrši kako delavsko gibanje. Ko je!
nastalo izprtje delavstva „Tržaškega tehn. j asi»biu«ii ■■	•
zavoda", so letali neorganizirani delavci i „Slovenska Šolska Matica". Imamo enkrat v „Delavski dom', potem v „Narodnojtri Matice: „Slovensko Matico", — „Šolsko . delavsko organizacijo", a nihče jih ni po j Matico* in „Socialno Matico", znal. Pričakovali so podpor od strani orga- j Slovenska Matica fe ravnokar praznovala nizacij, a dobili so odgovor: kdor nI ničesar i svojo petdesetletnico. — Socialna Matica prispeval delavski organizaciji, ta nima od zbira prve slfe za bodoče delo. — Šolska organizacije ničesar zahtevati.	Matica pa nam je predložila te dni knjige
Alojzij Pouh
slovenski
urar in zlatar
v TRSTU
ulica del Rfvo «L 26
(□a trga pri St. Jakoba)
Konceslonirani zobotehnlk
ALEKS. LUKEŠ
Trst ulica ifDova 13.
Sprejema: od 9-12 in od 2-5.
■■■■i

IiHževfltft ii
Organizirani dtfavci so gledali neorganizirane po strani. Je pač tako: delavci poznajo pot v organizacijo še-le tedaj, kadar jim — teče voda v grlo. Kolikokrat je vabila „Narodna delavska organizacija" de-
svojega XII. leta. — I namo tudi druge Matice: Glasbena Matici itd., ki vrše važno delo v n3šem kulturnem življeoju — toda kct književna društva moramo imeti pred očmi gorenje tri Matice. Vse tri so važne, lavstvo Tržaškega tehničnega zaveda na j Vsaka iz njih ima syoj delokrog in toliko shode, a prišla je vedno majhna peščica. \ dela, da bi potrebovale desetkrat toliko Pri sedanjem gibanju pa so prišli na shod j sredstev, stokrat toliko sotrudnlkov in tisoč-; f; raki, ki |ih morda poprej nikdar ni bilo. j krat toliko članov, ako bi hotele izvršiti vse, U Pri socijalnih demokratih je bilo ravno tsko. j kar |e nam kot kulturnemu narodu potrebno. $ Mislimo pa, da so izprevideli pomen orga-1 Kulturne potrebe malega naroda so iste a nizacife vsaj tisti, ki so pri vršečem se; ______^________ ft
gibanju živo občutili, kake koristi je orga-<	^	w	g
nizaclja za delavstvo.	I /5
Ne zadošča pa le pripoznavanje, da je; organizacija koristna, če ni tudi organizirao 1 Treba je, da se vsak deavec vpiše v organizacijo, in dolžnost organizlcije je, da ga braci in mu pomaga v vsakem slučaju. Koliko bi se lahko doseglo, če bi bili vsi slovenski delavci organizirani v „Narodni delavski organizaciji". Slovenski delavci 1 Nasprotniki se pripravljajo za boj proti vam i tako, kakor še nikdar poprej. Preti vam ! nevarnost, da vam odvzamejo nasprotniki! še ta košček kruha, ki ga imate. Vaše! koristi morete braniti edino le v trdai organizaciji. Le tedaj, če boste ujedinjen?, 3e izpremene razmere na boljše. C; ne, ne bo pomagalo nikako Jadlkovanje. Vzdra-mlte se, dokler |e še časi Še eukrat vas poživljamo: začnite enkrat vršiti svojo dolž-nost napram sebi in svojemu narodu!
Alfcerto Finzi
Trst, ulica Gaetaao Donizetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarischs AUg. Creditbaak) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele In flne otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in n&jgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišča
iobrozRina moke Združ. paraj* mUnsv „Huagaru" sk. dr. v Budimpešti.
Cenilci in umarež m poAUJaJo um nahtr.i o.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst

U
I 1
B
Hi
te
K lh £d
S
H
PAROPLOVNA DRUŽBA D. TRIPCOVICH & Ci.
TRST	-------
Urnik za potniško službo
veljaven do preklica.
Iz Trsta V Jakin, najhitrejša proga
s parobrodom na ava vijaka „GRAF WURMBRANDU.
Prevoz čez morje v 9 urah.
Vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, v zvezi z brzovlakom v Rim in nazaj s povratkom iz Jakina v Trst vsako sredo ob 9 dopoldne;
iz Trsta V Jakin, direktna proga
z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na dva vijaka wCYCLOPSa; vsako soboto ob 4 pop. iz proste luke ; s povratkom iz Jakina v Trst vsak ponedeljek ob 4 pop.;
iz Trsta v Benetke,
b parnikom na dva vijaka „Graf Wormbrand" ; vsako soboto ob 2 popoldne in vsako nedeljo ob 4 popoldne od pomola sv. Karla ; iz Benetek v Trst vsako nedeljo
in vsak ponedeljek ob 8 zjutraj od pristana sv. Marka. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pisarni P. Christofidis
in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika.
1
.i i
h
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan i.a po K 2'30 in naprej, Kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapistevski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J. J. Suton, trst,
ulico Giorgio oasori it 10,
Stran IV.
„EDINOST" St. 83.
V Trstu, dne 25. marca 1913.
kakor pri velikih narodih — sredstev pa Je mnogo manj. Pod temi razmerami trpi delo vseh treh Matic. Priznajmo pa, da skušajo vse tri izvršiti, kolikor je pri danih razmer&h mogoče.
Delo treh Matic je razdeljeno. Slovenska Matica goji književnost in vedo — Socialna Matica hoče izdajati moderne popularne, zzastvene spise. — Šolski Matici pa pripada caloga skrbeti za knjige, ki Jih potrebuje naša šola in naši vzgojitelji. Zapisal sem vzgojitelji, da ne bo pomote, ko bi rekel učitelji. To polje je obširno in važno. Dokler ni bilo „Matice* se Je čutilo, da je vrzel v naši kulturi. V 12. letih je Matica podala tcliko lepih del, da more danes s ponosom kazati na svojo preteklost.
Naša širša, tudi napredna in inteligentna javnost gre rada brezbrižno mimo takih stvari], ki jih pri drugih narodih smatrajo za svoj ponos. Tako tudi v naši Šolski Matici deia le neka] agilnih mož, nekaj profesorjev in učiteljev. Povejmo takoj, da je zadnjih razmeroma mnogo več — in da naši profesorji tudi tu kažejo nekako svoje vzvišeno stališče in mislijo menda, da Jih slovenska Šola ne briga. Ako bo kulturni zgodovinar čez pol stoletja pregledoval naše delo sedanje dobe — bo pač moral marljivemu učiteljskemu stanu priznati veliko važnost v delu za napredek — ne le v Šoli, tudi v Javnosti in publicistiki — dočlm bo slovenski profesorski stan z malimi Izjemami lahko zamolčal. To je britka resnica, ki bi Jo bilo treba povedati enkrat na vsa usta.
Učiteljstvo si je torej z nekaterimi profesorji osnovalo Šolsko Matico in učiteljstvo jo tudi vzdržuje. S tem skrbi za kulturen zavod — ki ga drugod podpirajo vlade z bogatim denarjem. (Čehi imajo podobno društvo v „Dedictvi Komenskćho" — tam so združeni učitelji in profesorji, dasi imajo vsak zase zopet svojo stanovsko in kulturno organizacijo) kakor večina naših kulturnih zavodov, mora tudi Šolska Matica kriti svoje stroške iz članarine. Podpor ni deležna.
Reklo se bo: naravno, to so šolske knjige, kdo bi se na to naročil... In vendar je izšlo v Matici nekaj del, ki so splošne važnosti — Šola in vzgoja ni samo stvar države in učlteijstva — ampak tudi sta-rišev in rodbine — zato Je treba, da se skupni vzgojitelji poznajo. Tako zasluži Šol&ka Matica pozornost naše širše Javnosti, ki bi morala blagohotno podpirati nje delo.
Letošnje knjige smo že omenili.
(Zvršetek pride.)
Gospodarstvo.
Trgovska-obrtna zadruga v Trstu Je tudi v minolem letu lepo napredovala. VklJub temu, da je zadnje tri mesece mino-lega leta nastopila še danes vladajoča denarna kriza, je ta domači denarni zavod zaključil svojo sedmo bilanco s prav dobrim uspehom.
Prometa je bilo K 9.655 398: 22 Hranilnih ulog je bilo vloženih K 2.714 341: 81, dvignenih pa K 2 694 084 : 37.
Stanje hranilnih ulog z 31. decembrom 1912 Je bilo K 1.527 130:91 ; proti kron 1.442-784:04 31. decembra 1911. Pomnožilo se je torej za K 84.346:87. Čistega dobička je bilo v minolem letu K 24 202:24 za K 1.689:30 več nego v letu 1911.
Posebne važnosti le to, da so ulaga-telji zadruge vkljub nepremišljeni gonji, ki je bila navstala vsled delne mobilizacije in vsled zlobne agitacije od strani naših narodnih nasprotnikov, ohranili hladnokrvnost ter da so le malo dvigali — in prav so storili. Oni, ki so dvignili, so imeli izgube na obrestih in mnogi tu i na kapitalu, med tem, ko Je veČina utegateljev pustila denar naložen in ga pomncžila z obrestmi 1 Kakor vsako leto, tako |e tudi letos TOZ razdelila od čistega dobička lepo svoto narodnim društvom in udruženjem in sicer:
Slovenski trgovski goli K 5000, Trgovskim in obrtnim tečajem K 700, Podpornemu fondu slov. trg. Šole za učila K 100, Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 200, Dramatičnemu društvu v Trstu kron 200, Učiteljskemu društvu za ustanovitev javne ljudske knjižnice K 100, Kmetijski družbi za Trst in okolico K 100. Podpor, društvu za slov. visokošolce na Dunaju K 50, Zavodu sv. Nikolaja K 50.
Pri naših razmerah se lahko reče, da Je zadruga sicriia svojo dolžnost. Ostanek čistega dobička — odblvši dividendo in nagrade načelstvu in nadzorstvu — se pri-dene rezervnemu zakladu, ki bo — ako občni zbor odobri to razdelitev — znašal skupno nad K 80.000.
Ob tej priliki opozarjamo še enkrat one naše sloje, ki so vsled strahu pred vojno in vsled hujskanja laškega in nemškega časopisja dvignili svoje prihranke iz denarnih zavodov, naj posnemajo večino uiaga-teljev, ki so denar pustili naložen in dobivajo lepe obresti. Zaupajo naj našim denar nim zavodom in naj vložijo svoje žulje varno in koristonosno.
t
Za „Šopek povestic Lamurskega" so darovali gg. Furlan, Pertot in Fonda 3 K za moško podružnico družbe sv. CM. Srčna hvala!
MALI OGLASI
□□□□□DOuuuuLUJDDDDODDnnni ■ mmnm
MALI OOLASI m računajo p« « Tla. besedo. Maštao tiskan« b«s*4e aakrat vet NaJmanJU prirfojbtaa 40 vio. Plača M takoj iueratoei
-J2 y	etane	co dobro teran ako in
Andrej Daneu.
istrBko vino. Poreška klet, Opčine,
611
Separirani sobi, se oddaš te po ceni takoj ali prvega. Scala Belvedeie 1, II. (Marcovich).
575
Stalni krajevni agenti,
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo sa prodajo v AvBtro-Ogreki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Keugasse št. iO.	324
Gostilno ali hotel JeeJ6Xnaj«
škem. Natančne ponudbe z navedbo	cere in z natančnim opiBcm lokalov in krajevnih	razmer naj sa poSlje na inseratni cddelek Edinosti	pod „Gostilna 3003".	625
ITftfffinpaf^ Antona JerHČa naslov: Trst, n\ rUlUgjiala delJe Poste 10; Gorica, GoBpoBk*
ulica 7.
444-t
Prodajo se ofa?a' .^poj«*, jmnvai
fit. 18.
niki, ograje itd, ulica Piccardi
584
Mizarji:
Moderne spalne sobe
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato TasBO.	555
Olje, kis. milo.
FR. BIAGGINI, ulifa l8tria ltev 21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in
338
Nova Nknn In slaščičarna ? TrstD
- Trst
ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino v steklenicah.	j
UMETNI ZOBJI
Plamltlnini« zodov
Izdiranje zobov hm = vsaka bolečine =
Dr. i. Čermžk V. Tuichsr
sob«zdravnik Scaraes. sobni tahsfc
_ TRST Z&&3S35
ulloa tfolla Casorma It«v. 13, i i. n
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmeraejii cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica
BS^ Zaloga obuvala
■■■■ in !&*'&& delainioa ■■■■
PAVEL VfSINTINI
Trsi, ui. Slosae Csrducci 11,
Velika izbera raoSkih in
£en?kih Čevljev. - Po-prave se isvršuiejo točno >zj pclidno
rt? zmmih cenah
li
|
5
Er o
«t
JQ
C
POZOR!	Stoji k STojim!
VINKO TERCON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarna ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PLRMAN)
Prodaj« se svež krtih 3—4 krat na da* raznih sladčic, biSkotov in liherjev tet — najfinejSe moke itd.
Mlin posojilnico m hranilnica
T lastml kliL
rtflstrovmsa zadruga z :: tna|sala poroitvoB n
Telefon št. 953.
Trct Ptozzo Cmennn Mu (oliod po glgonlh stopnicah),
do 6'/A Ia s« »jBortlSftolJo m* dalj. lo dobo dogovor*. o o o o
od
IrtBllB« vlogo aprtji tadl id od bi jih obratuj«
Bonfl itvok od hiuIUk ca v od sam. Vlago m lahko po «ao kroao. Pooojlla dajo aa vkajiibo po dogovora Ns m tajio* po •*/* aa vaatav*
4 VI.
nlfe vlog plačaj«
o o
Uradne mro: od 9.—11. ar« dopolodai ia od 8.-6. popoludnt. ZsplaAoJo ao vsaki daa ob mimdnih arah. — Ob D»d» ljfth ia prasalkih j« orid i»pti
Pofttaa - hranllnlftal radan 816*004.
lai BalaUeriej« irtjM« moateo oolloo ia ikrut« vrtini, piplrjov, llttta M. kakor tudi hrullat MlM> ■ kaVuiad m aajaapoia«j* aavtia luditi ivojo daoo.
Prva slovenska m i rodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
olloa Carradorl 18, v bližini gostilne ND0
Zaloga barv, ČopiČev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo Be pošiljke petroleja v origi-tfr J nalnih posodah in drugo. ■■
Ijttartin 2)ovgan|
i
i
Trst, ulica Giulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo m novo prevzeto In ža 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonialnega blaga.
Dobiva se Kolinsko kavo, Ilirske testenine
ter rezno blago iz narodnih tovarn. Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM 1
i
I
m\m ti. d. o.
v Trstu, ulica Carradorl It. 18
si jo sedai vodi g. HINKG K'OSlC, »e dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, ^orka in mrzla jedila oo vsakem 6an.
v a razpolago več sob za prenočl&če
po nizkih cenah. - Fiiporoča ao za obilen obisk«
RADOSLAV PETRIĆ
Trst ulica Geppa št 12, Telef. 1025.'
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalma- J tlnska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermout
lastnega in odlikovanega pridelka. Za pro-! dajalce nizke in konkurtnčne cene. POSTREŽBA NA DOM.
Zaloga Izdelanih oblek ^
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izoera volnenega blaga.
♦ NA OBROKE! Zmerne eeiie! ♦
Adolf Kostoris
Trat, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven „Buflet Autom.". — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
:HElEaSElHHi3EiBHElBllia
I	H
j Ljudska urarna
BOGOMIL PINO
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
(lupnti ume st. lina imu)	§§
^ Bogat izbor
ur, Terlžlc, ovratnlh E2 verižic, uhanov, pr- g| £3 ^L^ŽBjS^M stanov, zapestnic itd. g Konkurenčne cene. g
IIHiaaHHiliiHHHHHHiaH
Meli za iS
K obalne priprave iz aluminija, plinimh stekleni o«, noži in vilice, planinska palio«, priprav« aa led, telesa, snežni obroči, nahrbtukL
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamale, iiplM iz Ciste volne, rokovlce.
Steklenice Helios, več dni £ortt ie mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, a^Mt ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za Člane Športnih in planinskih droHtv
POSEBNE CENE. "M
Športna trsoulna Strukel
ulica S. Antonio 12 (nasproti KreL poslopji)
Pomladansko zdravljenje
je najbolje s krčistilnim
- „čajem iz tlsočrož". —
TVRDKA
Obenem je to tudi izborco sredstvo proti Ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodilom za eno krono se dobiva edinole v od ikovani lekarni
„Ai due Mori44 dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
Če se pošlje K 110, se odpošilja do oešti z obratno pošto poštnine prosto.	VARUJTE SE POMAREDEB 1
Francesco Bsdnar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Koriig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
■■■ TRST
ulica S. Nicolo št. 18. II. n.
Plačila na mesečne obroke. ' %sm mmm^e^mmamBmm^mm
^ Zdravilno pivo dvojnega kvasa vsi zdravniki 0a priporočajo.
L Odlikovano na ^ CTCC A P^Ž Odlikovano na : 7 razstavah.: Ob 9 I BLl	: 7 razstavah. :
i Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo St. 32. — Telefon St. 2201.
I
!s::::mk!E| Aristide Orualco - Trat
! SS SS	vi« S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
"■■K«"J Odllkouona tovarna ceol In cementnih :: plošč, teracoo In nmetnesa kamna. ::
Spnjema mkomtio delt ▼ cemeatu. Cene mene, 4elo USbo.
mm ■■