j Št. 20 (1347) Leto XXVI j NOVO MESTO, četrtek, 15. maja 1975 ?jl^aria 1975 je bil list odlikovan z redom usluge za narod s srebrnimi žarki PBVC6V l^u^urnem tednu Edvarda v j PP^rov'iteljstvom ?edstvaSFRi ^a’ č*ana Pred' 2Kj. b0 v s p'edsedstva CK ^ 28. iun” ",tVldu Pri Stični kultumi teien ni6' jVUJa Venski nHr j- ? teJ največji P^ja b0 P,Jdltvi korovskega pe'skih 7k eloVal° okoli 90 ± h ^»naferepubU- v® Pevci e^S1Va s P^ližno S^SwS?>{|h zboIOT bo ' v W Pnla5iim’ * je za l . °nfercnci v J 80 pevskih ^ tabor že L' 2bomvSlovenije IJpZi)0rov « raznih i’ * Za ^^lenjsK SJlmi tudi 16 j Wn? pri Stični !»rni teden bo j n>> med H?et- Pr^obil ne- P £%ni uPokojencev°in0 °d' ^ 0^ine 5e v tem delu 86 }C kultur' v*»koletS?CVetelo p “ SrosuPeljske Pevskih^ množK 1)0 C 2b°rov v Šentvidu. nast°Pov I.Z. m Mladost na letališču Športne prireditve v čast dneva mladosti tEDeKn°^JE: Qd ‘ 0lv,UNlSTA V°2" Nen4Kmaja bo v vseh tednu bnd °munista-2KVSn°vnih Sestanki **izacij k<8 komiteja ocen, razPravVi med tudi o Pr>S0stn h Sestani6 erim tusnr h« narji ? ^ CK ?vcčlani CK b« Predvi^ ajanJa Pis /°čevju še ,ld°ma pa ^uče>ta. t^1 čas«-I” S POSeh dCn bo V ponedeljek so v Kristan Vrhu položili temeljni kamen za zadnjo izmed osnovnih šol, ki jih gradijo na Kozjanskem s solidarnostno pomočjo. Listino, s katero delovni ljudje občin Krško, Ljutomer, Novo mesto, Radgona, Sevnica in Trebnje podarjajo šolo temu kraju, sta ob prisotnosti občanov in šolaijev KS Kristan Vrh, občinskih delegacij ter graditeljev SGP PIONIR, vzidala Slavko Vilčnik, sekretar obč. sindikalnega sveta Sevnica in Avgust Avbar, predsednik IS občinske skupščine Novo mesto. (Foto: M. Vesel) T odor Kurtović v » Krki« Sodeloval bo na ustnem časopisu »Komunista«, ki bo v tovarni zdravil jutri ob 17. uri Ena od osrednjih dolenjskih slovesnosti ob 50-letnici pisane partijske besede bo jutri v Novem mestu. To bo ustni časopis „Komunista" v tovarni zdravil Krka ob 17. uri. Pred tem — ob 15. uri — bo član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob odprl v Študijski knjižnici Mirana Jarca razstavo marksistične in partijske literature. Na ustnem časopisu, kjer sc bodo zbrali partijski, sindikalni in mladinski delavci, predsedniki delavskih svetov, organov delavske kontrole, direktorji TOZD in drugi, bodo med drugim sodelovali: Todor Kurtović, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ, Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, Miran Mejak, član slovenskega izvršnega sveta in Ivica Račan, član IK predsedstva CK ZK Hrvatske. Poleg tega boc^o na ustnem časopisu sodelovali tudi uredniki in novinarji slovenske in hrvaške izdaje „Komunista1*. I.Z. Garnizija zmagala v kvizu V motelu Jasnica pri Kočevju je bilo pred kratkim kviz tekmovanje, posvečeno 30-letnici zmage nad fašizmom in 30-letnici socialistične izgradnje. Organiziralo ga je vodstvo seminarja za sindikalne in politične delavce,-ki seje prav v teh dneh končal. Nastopile so štiri petčlanske ekipe. V prvem krogu je ekipa Kočevja pravilno odgovorila le na štiri izmed petih vprašanj in je izpadla. Po dodatnih vprašanjih sta odpadli še ekipi Ribnice in Jasnice. Zmagala je ekipa vojaške enote iz Ribnice, kije pravilno odgovorila na dodatno vprašanje, kdaj ic bila prva konferenca neuvrščenih. Tudi med zadnjim seminarjem na Jasnici je bilo več drugih tekmovanj in srečanj, predvsem športnih, med mladino Kočevja, Ribnice, vojaške enote in tečajniki. Skupni zmagovalec teh tekmovanj je ekipa vojaške enote iz Ribnice. M. C. L AVON J IC PRILOGA DANES PRILOGA V Brežicah se bodo do 25. maja zvrstile številne športne in druge prireditve v počastitev dneva mladosti. V nedeljo, 18. maja, bo velika slovesnost na letališču v Cerkljah ob Krki. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v mladinsko organizacijo 220 pionirjev ter podelili priznanja Zveze mladine najprizadevnejšim mentorjem in aktivistom mladinskih organizacij. Mladi bodo tedaj lahko prisostvovali letalskemu mitingu, ki ga prirejajo v počastitev 21. maja, dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. Šolska športna druš.tva bodo prikazala dosežke svojih članov v občinskem tekmovanju v atletiki. Napovedan je še rokometni turnir in turnir v malem nogometu. Osnovne šole pa pripravljajo več medsebojnih srečanj v občini in čez republiško mejo, onstran Sotle. Prireditve v počastitev dneva mladosti v Brežicah organizirajo letos občinska Zveza za telesno kulturo, DVA KONCERTA S posredovanjem ribniškega doma JLA sta bila pred kratkim v Ribnici dva koncerta, oba v počastitev 30-letnicc zmage in 30-letnice socialistične izgradnje domovine. Na prvem so nastopih pevci narodne glasbe: Silvana Armenulić, Mirjana Barijaktarcvič in - Hašim Kučik. Na drugem so se predstavile mlade pevke zabavne glasbe: Sonja Gaberšček, Marjetka Falk in Martina Bevc. Nastopil je tudi veliki orkester doma JLA iz Ljubljane s solistom ljubljanske Opere Francem Javornikom. V prvem delu drugega koncerta so izvajali kompozicije na temo iz NOB, v drugem pa so pokazale mlade pevke, kaj znajo. Oba koncerta sta bila za pripadnike JLA in civilno prebivalstvo. Vstop je bil brezplačen. M. G. V okviru praznovanja 30-letnice osvoboditve in 50-letnice pisane partijske besede je komite ZK Metlika pripravil svečano podelitev članskih izkaznic novosprejetim članom in srečanje komunistov s 30 in več leti partijskega staža. Zbranim je spregovoril tudi Vlado Janžič, namestnik sekretaija IK CK ZKS. (Foto: J. Pezelj) Pred izpitom iz solidarnosti Mladinske delovne brigade bodo v Suhi Krajini začele 18. maja graditi vodovod Prevole—Hinje - Enodnevni zaslužek za nerazvita območja? Družbenopolitične organizacije novomeške občine so sklenile, da se bo mladinska delovna akcija ,,Suha krajina ‘75“ Začela 18. maja. Okoli 600 brigadirjev iz novomeške, kočevske grosupeljske, trebanjske in ribniške občine ter širšega slovenskega območja bo v petih izmenah zgradilo vodovod med Prevolami in Hinjami, kar pa je samo del večletnega načrta, po katerem bodo mladinske delovne brigade s pomočjo in sodelovanjem prebivalstva ta del naše domovine pomagale dvig- niti iz dobesedno kronične zaostalosti. Stab in naselje brigadirjev bosta v prcvolski osnovni šoli, ki jo bodo do začetka akcije primerno preuredili. Člani družbenopolitičnega aktiva so predlagali, naj vsak zaposleni v novomeški občini, ki je letos nosilec akcije, prispeva za obnovo Suhe krajine enodnevni zaslužek ali delo proste sobote. Prispevali naj bi tudi obrtniki in kmetje. Ce bodo občani novomeške občine soglašali s predlogom političnega aktiva in če sc bodo republiške in občinske samoupravne interesne skupnosti odrekle deleža pri teh občinska konferenca Zveze socialistične mladine in vojaški klub garnizije Cerklje. enodnevnih zaslužkih in prispevkih ter če bodo za pričetek obnove Suhe krajine kaj primaknili tudi v ostalih štirih občinah, potem tistih 3.800.000 dinarjev, kolikor jih je potrebno za letošnja dela, material in oskrbo brigadirjev, ne bo nepremostljiva težava, še posebno, ker je to izpit iz najbolj domače, sosedske solidarnosti. Suha krajina ni edino nerazvito območje novomeške občine. Zaradi tega so člani družbenopolitičnega aktiva predlagali, naj delegati občinske skupščine opredclc prav vsa nerazvita območja, kar bi bil ključ za bolj učinkovito in bolj vsestransko pomoč tem krajem. M. B. S trdo voljo in po številnih uspehih je mlademu novomeškemu kolesarju Franciju Zrimšku uspelo tisto, kar si želi vsak mlad športnik — oblekel bo modri dres z jugoslovanskim grbom. Že jutri bo državna ekipa odpotovala na evropski kriterij, ki bo v Braunschweigu v ZRN. Razen nadarjenega Novo-meščana bodo jugoslovanske barve branili še Franci Grajzer in Bojan Ropret. 500 MLADINK V BEOGRADU Prihodnji teden bo v Beograd iz Novega mesta odpotovalo 500 mladink, ki se bodo na osrednji proslavi v počastitev maršalovega rojstnega dne predstavile z zletno vajo. Na OK ZSMS pravijo, da so se mladinke, ki so se z vajo izkazale že na zletu, za nastop pred Titom odlično pripravile. Štiriindvajset srebrnih znakov Na slavnostni seji občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so 30. aprila letos svečano podelili srebrni znak dolgoletnim članom te organizacije, ki so vložili veliko truda in žrtvovali mnogo prostega časa za razvoj ih graditev naše samoupravne skupnosti in sindikata. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije so prejeli. Vinko Babič, Pavle Gregorič, Vera Jukič, Ana Jakše; Mara Jurajevčič, Stanislav Jankovič, Jože Koleno? Franc Kure, Janez Kramarič, Franc Knez, Lojze Laterner, Franc Moljk, Pero Malič, Rudi Novak, Tone Panjan, Adolf Planinc, Angelca Plut, Zvone Planinc, Vera Rožič, Ivan Šinkovec, Ivica Šuštar, Helena Weiss, Bojan Vipavec in Rade Vrlinič. STOPAR, MIHELIČ IN BOŠTANJSKI FANTJE V ZAGORJU Nocoj ob 19. uri bodo v zagorskem Delavskem domu odprli razstavo del kiparja Rudija Stoparja iz Sevnice in slikarja Poldeta Miheliča iz Litije. V kulturnem programu ob o'tvoritvi razstave bo- nastopil tudi oktet Boštanjski fantje. POHOD PLANINCEV NA BOHOR V soboto, 17. maja, sc bodo člani Planinskega društva v Brežicah udeležili zbora planincev na Bohorju. Pohodu sc bodo pridružili tudi mladi člani, učenci osnovne šole bratov Ribarjev in dijaki brežiške gimnazije ter skupaj proslavili dan mladosti. HH ? BSKfMSBH KESO!!] Danes bo spremenljivo oblačno, popoldne so možne krajevne plohe. V petek in soboto se bo vreme ponovno poslabšalo, nato pa v naslednjih dneh pričakujemo postopno izboljšanje. Ig^Spi elek,rame v K'skem -i™- k O' sedaj 20 metrov ,Gradis ™hteV|ia zemelj- :M.J Pa print-o ,J».0k°k> jami so opravili že prva esel) v jaj(> podstavek /a reaktorsko tedenski mozaik Bivši ameriški predsednik Richard Nixon, o katerem je bUo zadnje mesece bolj malo slišati, se je znova pojavil v javnosti. Ni sicer nastopil na kaki tiskovni konferenci ali političnem zborovanju, videli in fotografirali pa so ga - pa čeprav samo pri igranju, golfa. Njegov partner je bil nek polkovnik. Na fotografki, ki so jo objavili amer riški časopisi, je nekdanji predsednik videti svež in zdrav. Kot je znano, so ga pred meseci operirali zaradi krvnega strdka v žili na nogi. Medtem pa so v Zahodnem Berlinu doživeli precej nenavaden napad na izložbo fotografij, ki so jo priredili sovjetski ptoamaterjL Nenavadnost tega dogodka je v tem, da so izložbo, ki jo je pripravil kulturni ataše sovjetskega veleposlaništva, napadli člani za-hodnonemške komunistične partije! Okroglo sto skrajno levo usmerjenih komunistov je namreč protestiralo zaradi tega, ker je menda v Berlinu, glavnem mestu NDR, zaprtih nekaj njihovih tovarišev - maoistov ... Nesporazumi pa so tudi v Boliviji, kjer se še vedno ni polegel škandal, ki se je začel z obtožbo, da so predstavniki ameriške naftne družbe Golf OH plačali nekaterim vladnim uslužbencem okroglo 4 milijone dolarjev, da bi teko dobili nekatere ugodnosti. Vlada je ostro tahtevala od družbe, naj takoj pove, komu je plačala ta denar in kdaj. Vlada je odkrito obtožila družbo podkupovanja in zagrozila, da bo tudi drugače ukrepala, če se ne bodo okoliščine, v katerih naj bi predstavniki družbe izročili vladnim uslužbencem denar, takoj pojasnile ... Pošteno pa se je vmešal v neko tradicijo francoski predsednik Giscard, ki je ukazal, da poslej Francozi ne bodo več praznovali dneva zmage. Dejal je, da je to sklenil zato, da bi ljudje čimprej pozabili na vojne grozote in tiste, ki so jih povzročili. Izjava je naletela na različne komentarje. Medtem ko je zahodnonemški predsednik takoj poslal svojemu francoskemu kolegu brzojavno zahvalo, so ga v Franciji ostro napadle številne borčevske organizacije... Poštenost ne pozna dvojnosti Ena od poglavitnih nalog socialističnega samoupravljanja je vzgajanje pravega odnosa do družbenega premoženja. Stari odnosi so nam namreč pustili v zavesti tudi nekatere, za današnji čas nesprejemljive predstave, ki smo jih deloma že, deloma pa jim bomo še morali spremeniti. Nemalokrat smo namreč še dandanes bolj pripravljeni skrbeti za zasebno premoženje kot družbeno, več nam pomeni naša lastna organizacija združenega dela kot družba nasploh in za prestopke nas samih hitreje poiščemo opravičila kot za tiste, ki oškodujejo tako imenovane splošne interese. *-f i- •- -a — sc 1 — ^ i —^« Zadnje ugotovitve namreč kažejo, da se število kaznivih dejanj, ki jih označujemo kot gospodarski kriminal, v prejšnjem letu ni zmanjšalo. Med temi primeri je največ nevestnega gospodarskega poslovanja, poneverb, zlorabe uradnega po- TELEGRAMI TRIPOLI - Sovjetski premiei Aleksej Kosigin je prispel v Tripoli. Med uradnim obiskom se bo sešel z najvišjimi libijskimi funkcionarji- V Kairu si dejstvo, daje sovjetski premier Kosigin prispel na obisk v Libijo, razlagajo kot znamenje želje, da bi Moskva poudarila svojo navzočnost v sedanjih dognanjih na Bližnjem vzhodu. STOCKHOLM - Načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar je dopotoval na petdnevni obisk k švedskim oboroženim silam. General Potočarje s tem vrnil obisk načelnika švedskega generalnega štaba, ki je bil pred ne-kq leti na obisku pri naših oboroženih silah. TEHERAN - Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe, 76 pa jih je izgubilo življeg e zaradi poplav, potem koje reka Gamasiab prestopila bregove. Nekatere dele indijske države Bihar pa je te dni zajel nenavadno izrazit vročinski val. V mestu Hazaribagu v državi Bihar se je živo srebro dvignilo celo na 45 stopinj Celzija v senci. BEOGRAD - Predsednik arabske banke za gospodarski razvoj Afrike Cadli Ajari je na povabilo ZIS prispel na tridnevni obisk v Jugoslavijo. ložaja iz koristoljubja, organi za notranje zadeve pa so še posebej vestno odkrivali ponarejanja uradnih listin, podkupovanja, nedovoljeno trgovino, davčne utaje, zlorabe pooblastil v gospodarstvu in podobno. Po drugi strani pa lahko zasledimo dokajšnje število gospodarskih prestopkov, ki so predvsem posledica kršitev zakona o knjigovodstvu OZD, zakona o družbenem nadzoru nad cena-jni, zakona o zdravstveni neoporečnosti živil, nemalokrat pa tudi glede onesnaževanja okolja, investicijskih vlaganj brez nujnih varnostnih naprav, ogrožanja pitne vode in najrazličnejših drugih primerov, ki povzročajo gospodarsko škodo. Ob tem moramo še posebej opozoriti na izplačevanje neupravičenih zaslužkov, neverodostojnih računov, „popravlja-nje“ osebnih dohodkov s prikritim plačevanjem potnih pavšalov in primerov poslovne nemorale, ko se partnerji ne držijo dogovorjenih pogodb in ne nazadnje vrsto nepoštenih zadev, ki prinašajo velike in hkrati neupravičene premoženjske koristi. Ččprav je kaznovalna politika stroga tako za pravne osebe in, čeprav nekoliko manj, za odgovorne ljudi, nikakor ne more predstavljati edinega ukre- mm:« VVASHINGTON — Ameriška vlada je ostro protestirala, ker so kamboške pomori® s ameriško trgovsko ladjo in jo skupaj z 39-člansko posadko odvlekle v neko kamb°*P ^ Predsednik Ford je dejal, daje to „piratstvo", opazovalci pa so brž opozorli, da ^ J® JTjohnsofl . doviti „TonkinŠki incident**, katerega posledica je bila, da je dobil tedanji predsedniK jetala p 1964 široka kongresna pooblastila za vodenje vojne v Indokini. Na sliki: oborožev j ameriški letalonosilki, ki pluje v bližini jugozahodne Azije. (Telefoto: UH) Iz zadnjega PAVLIHE - Preveč škarta imate, tovariš govornik! pa. Zaradi gospodarskih postopkov so sicer sodišča lani izrekla približno za 16 milijonov denarnih kazni in odvzela za 7 milijonov protipravno pridobljene premoženjske koristi, vendar nam je vedno bolj jasno, da bi morali z družbenimi institucijami tudi samoupravni organi odločneje odpravljati vse možnosti za preprečevanje in razkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov. Izkušnje namreč kažejo, da organi delavskega nadzora marsikje še niso prevzeli vlogč, ki bi jo morali imeti, da je treba še naprej krepiti inšpekcijske in druge službe, ter da sodišča zaradi pomanjkanja kadrov in izvedencev nemalokrat izrekajo ukrepe tako pozno, da sojenje izgublja svoj namen. Predvsem pa je pri tem pomembno tesnejše sodelovanje vseh oblik nadzora, delavske kontrole, inšpekcij, SDK, organov Za notranje zadeve, tožilstev in sodišč, ki si morajo še posebej prizadevati za pomoč občanov in delovnih ljudi ter samoupravnih organov in organizacij pri svojem delu. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled 800.000 naših ljudi, je še dejal Tito. Domala vso našo deželo smo osvobodili povsem sami - šele v zadnjih mesecih vojne smo po dogovoru sodelovali tudi s prodirajočimi enotami Rdeče armade in višek tega sodelovanja je bila operacija za osvoboditev Beograda oktobra 1944. leta. Tudi z nekaterimi drugimi sosednimi osvobodilnimi gibanji smo proti koncu vojne vojaško sodelovali na njihov predlog — nasploh smo pomembnejšo vojaško tehnično pomoč od drugih dobili šele pred koncem vojne, je poudaril Tito. ' : «5 I k I* Ki ji 1 ^ Zato je še toliko bolj nesmiselno ter po litično špekulativno, ko nekateri danes zno va in znova poudarjajo svojo vlogo pri naš osvoboditvi. Ob tem je Tito še posebej dejal, da j< dolžnost vseh narodov sveta, da nikoli vei ne dovolijo obnove fašizma — te mračne ideologije, ki bi ljudem spet lahko prinesi« toliko zla. Višek slavnosti v Sloveniji ob obletnic osvoboditve je bil minuli petek in soboto - ko sta bila v Ljubljani odkrita spomenik komandantu Stanetu in pa, v soboto, veličasten spomenik revoluciji. Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je bil ob tej priložnosti slavnostni govornik, je dejal, da pomeni za naš delavski razred in vse delovne ljudi 30. obletnica zmage nad fašizmom hkrati tudi obletnico zmage oboroženega dela naše socialistične revolucije. Zmaga naše revolucije je odprla pot socialističnemu samoupravljanju in njegovemu uveljavljanju v praksi delavskega razreda, je dejal Kraigher. Posebej je ob tem še poudaril, da je neuvrščena Jugoslavija mnogim v svetu trn v peti^zato tudi takšni pritiski od zunaj proti rtam, proti našemu socialističnemu družbenemu razvoju. Spomenik revolucije v Ljubljani, je dejalJCraigfaer, pa naj bo nova in trajna priča zgodovinskega dejstva,, da propadejo nosilci protiljudskega nasilja — zmaguje pa tisto, kar je neuničljivo, to je delovno ljudstvo, njegov boj ter delo in ustvarjanje. Na posvetovanju komunistov s področja energetike - posvetovanje je organiziral izvršni komite predsedstva CK ZKJ - so posve tili pozornost mnogim perečim vprašanjem tega pomembnega področja (posvetovanje je bilo minuli torek). Posebej so-poudarili, da mora biti energetska bilanca pri nas enotna tako glede virov kot tudi glede na teritorialno opredelitev. To bilanco, so rekli, mora izdelati združeno delo - toda ne posebej za nafto, plin, premog in jedrsko energijo, marveč mora biti to enotna energetska bilanca Cimprej je treba uskladiti položaj posameznih energetskih panog ter na samoupravnih temeljih povezovati proizvajalce in porabnike energije v reprodukcijski krog. Na seji predsedstva CK ZKJ prejšnji četrtek pa so ob obravnavi uresničevanja letošnje resolucije ugotavljali resna odstopala od začrtanih ciljev. Gospodarstvo se bo morali čimprej samoupravno reorganizirati, da bo kos zastavljenim nalogam. Treba bo v mnogočem odločno presekati z dosedanjim načinom obnašanja, so poudarili, in treba bo na vseh ravneh dodobra zaostriti odgovornost za uresničevanje sprejetih nalog. Ob letošnji — trideseti - obletnici zmage J nad fašizmom ter obletnici osvoboditve Ju i goslavije je v daljšem intervjuju za jugo slovansko radiotelevizijo predsednik Tito j zgoščeno orisal dogodke iz minule tvojne ter i naš herojski boj za osvoboditev dežele izpod j okupatorjevega jarma. Osvobodili smo se i sami, je ob tem posebej poudaril predsednik j Tito, čeprav nekateri danes skušajo raz- ] glašati, daje bila naša osvoboditev predvsem 1 zasluga njihove pomoči. 1 Naš oboroženi boj je bil posledica daljših i revolucionarnih vrenj, ki so pod vodstvom naše komunistične partije pripravljala ljudi na splošno ljudsko vstajo proti okupatorju, je dejal Tito. To torej ni bil nekakšen spontan dogodek, spodbujen šele z napadom nacistične soldateske na Sovjetsko zvezo junija 1941. leta. Pri nas so se ti dogodki začeli že prej — že takoj po vdoru okupatorja k nam. Ze v prvem letu okupacije naše dežele sm' zanetili oborožen upor — tedaj je bilo v naših partizanskih vrstah na območju vse Jugoslavije že kakšnih 80.000 borcev, splošna ljudska vstaja je prerasla v pravi narodnoosvobodilni boj vseh naših narodov in narodnosti. Nadalje je predsednik Tito govoril o tem, kako je rasla naša narodnoosvobodilna vojska ter kako se je hkrati sredi vojne vihre že oblikovala tudi naša nova ljudska oblast. Na začetku NOB resda ni bilo kakšnega po-1 sebnega govora o socialistični revoluciji, je dejal Tito, vendar je bilo takoj jasno, za kaj se bojujemo. Ljudje so uvideli in tudi mi smo dovolj jasno poudarili, da se bojujemo ne samo za osvoboditev izpod okupatorja, marveč tudi za nove družbene odnose — za drugačno, in boljšo prihodnost naše družbene skupnosti. Ko smo dokončali naš narodnoosvobodilni boj, smo imeli pod orožjem kar social*^00 vzema za soci ^ ritev. ToJe*JSiAi ker po unV Vietnama rsfiKf Indokini s® 2*WO| S na Tajske^ ^ eakovati večja P n0r^^ ki bi lahk° P p* deželi dogaj3-^ „fc vestila '' skop*- t/ftfl? S razmeroma ogo# ^J \ i* £5 3^5* j 10, js£ pomenit#1 ^ , odloga1' predstav Idj^jj,/ tj *cnieroV^ftii V 41 K Cl sr&JS*'T j b pom^ rite- i | tedenski zunanjepolitični Sedaj, ko je vojne grozote konec, se skušajo oblasti v Južnem Vietnamu čim prej znebiti vsaj najbolj nadležnih poiedic tridesetletnega vojdeovanja. Poročajo, da jim to dobro uspeva. Tako v $ a vnem mestu, ki se odslej ne imenuje več Saigon, marveč Hošiminh, kot v podeželskih središčih in vaseh, so že ustanovili oblastne organe nove vlade, v katerih sodelujejo tako komunisti kot drugi. Vse ustanove, ki so nujne za normalno življenje — tovarne, podjetja za razdeljevanje hrane, nekatera letališča, bolnišnice in drugo — že poslujejo, prav tako pa so znova uspostavljene tudi nekatere telefonske in druge poštne zveze z inozemstvom. Nekaj deset inozemskih novinarjev, ki so sklenili, da se ne umaknejo z zadnjimi Američani, ki so zapustili deželo, je začelo pošiljati v svet poročla, iz katerih je mogoče razbrati, da je ozračje v deželi povsem normalno — in da zlasti ni prišlo do množičnih pobojev, ki so jih nekateri nasprotniki revolucionarne vlade tako vneto napovedovali pred padcem režima. Še več: večina poročil se strinja, da prevladuje v deželi izrazito ozračje strpnosti in pripravljenosti pozabiti na minulost ter se skupno lotiti izgradnje prihodnosti. .Najpomembnejši politični cilj je vsekakor združitev Severnega in Južnega Vietnama v eno državno telo. Kdaj se bo to zgodilo, je težko reči, da pa se bo, je pa čisto nesporno. To je bil že od vsega začetka oboroženega boja vietnamskega ljudstva tisti Strateški cilj, zaradi katerega so boj tudi začeli in kateremu so podredili vse drugo. Poročajo, da je v deželo že začela prihajati pomoč nela-terih prijateljskih držav, med njimi tudi Jugoslavije, ki je tudi dodej po svojih močeh pomagala osvobodilnemu boju vietnamskega ljudstva. NAPETOST V LAOSU Medtem pa je priŠo do povečanja napetosti tudi v sosednjem Laosu, kjer je priSo na politični sceni do pomembnega premika. Očitno je, da desnica počasi, toda zanesljivo izgublja moč in oblast, levica pa si korak za korakom ustvarja vse boljše pozicije. Težko je biti prerok, toda zdi se verjetno, da..bodo levo usmerjene sile dokončno izpodrinile desnico in da bo tudi v Laosu, tako kot v Vietnamu in Kambodži, priSa na oblast tista politična sila, ki se za- Življenje s® vračfl v Južni Vietnan1 ^®nci Osnovne ^ i tov 2 vso vnV ^ P” va ’ ^ so naznanini- i?!? • izdelovanja plaka-1110^®“- Plakati sprejem „Kurirčko- j "^izNOB. opremili tudi z grafikami z (Foto: France Brus) Prejšnji teden je predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto Franci Borsan podelil srebrni znak sindikatov Slovenije Novolesu iz Straže. Na sliki: tik pred podelitvijo priznanja je Borsan zbranim spregovoril o zgodovini in pomembnosti sindikatov. (Foto: Pezelj) Brez treme bi šlo bolje, so ugotavljali tekmovalci ekip prve pomoči, ki so jih v nedeljo na brežiškem stadionu opazovale kritične oči strokovne komisije, nudenje prve pomoči ranjencem pa so spremljali tudi številni gledalci. Tel^ovalo je 16 ekip. (Foto: Jožica Teppey) V nedeljo dopoldne se je na Vinici zbralo 345 vojaških rezervnih starešin iz občin Črnomelj in Duga Resa, ki so se pomerili orientacijsko-taktičnem pohodu. Boljši so bili belokranjski rezervisti, ki so zbrali 5.640 točk, sosedje iz Hrvaške pa 4.816. (Foto: S. DOKL) Od u , ino^^na11^? 5° v. festi- *kSuK ^^Sj fu^užnica ^rSanizira ne teme kc8a društvi 0' bodo tVv^tr°kov- Kika* aVniW '’^J^bojni Vef>skemu ’’Alkoho£^bravnavi stv0 . . ’n.iart- m na Sto- S«S5?£ju ^sko f bodo Oti? ,L° • Prvi S^OiM^vtski , 1Qdi sli' \ letine. razstavo Kako načrtujemo novo petletko V novo „petletko" gre Jugoslavija z 950 dolarji narodnega dohodka na prebivalca. Splošna- ocena pravi, da je to trdna podlaga za načrtovanje vsega, kar bomo potrebovali in zmogli v letih 1976-1980. Družbeni proizvod naj bi se v naslednjih petih letih povečal za 8 56 odst. izvoza, poslej naj bi ga kril vsaj 63 odstotkov. Negativno razliko naj bi pokril devizni dohodek iz turizma, ki naj bi se do konca načrtovanega petletnega obdobja povečal na 1,3 milijarde dolarjev. Kajpak bo potrebno marsikaj, kar zdaj uvažamo, izdelati doma. Kot je bilo prejšnji teden poudarjeno na regionalnili posvetih v Novem mestu in Cateških Toplicah, poudarjamo v Sloveniji v pripravah na novo „petletko" predvsem zahtevo po večji gospodarski stabilizaciji in realnem načrtovanju. V interesu Dolenjske, Posavja in drugih obmo-*čij na jugu republike pa je še posebno, da jih ne bi obšli energetika, ceste in novi pogledi na nerazvite. 1. ZORAN |k°v ^0 h‘3CeV: 403So r®Jci PrtpiJ-3 150 nedelj-6 do i j b pra-Ll400 do°s^«ecev M,n°-V in Kil0 ^ do 7oa ^ dinari aJSl so * bfŠNhVi"3*)«ši, J^SjSšr’S'S 5^3safij«s fecE.;,,cd“-"sobi'c ‘t dJ^MoSf^»irau 't «24>4'?a«122iR5-ProŽ i Na poljih osrednje Dolenjske odstotkov, produktivnost pa naj bi letno rasla s 4 do 5 odstotkov. Zaposlenost naj bi se letno povečevala tako, da bi se do konca leta 1980 na novo zaposlilo milijon ljudi. V rasti osebnih dohodkov bi poskusili znatno^ zmanjšati zaostanek za razvitimi državami, s tem da bi krepko zavrli težnje uravnilovke. Krepitvi energetske osnove bosta posvetila tako’jrvezni kot republiški razvojni načrt, l»i bosta predvidoma sprejeta dokonča leta 1975, izredno pozornost. Menijo,, da bo nujno z ukrepi povečati proizvodnjo in V isti sapi uvesti varčevanje z električno energijo tako, da bo imelo gospodarstvo prednost pri oskrbi. Izvožno-uvozna politika se bo morala spremeniti. Ždaj krije izvoz predel, ker dostikrat obsegajo eno in drugo. Po novem bo zakon uvedel za razmejitev med višinsko in nižinsko kmetijsko zemljo še en kriterij; 25-odstotni nagib zemljišča. Z razvrščanjem zemljišč bo obilo dela, saj ima naša republika približno 6 milijonov kmetijskili parcel, kar zgovorno nakazuje veliko razdrobljenost. Seveda bo treba najprej urejati najnujnejše primere, s katerimi se že dolgo mudi. Ne bi bilo prav, da bi „prepočasen” zakon oviral večanje kmetij, če je večanje kmetijskih obratov ena izhied poglavitnih zahtev ekonomike v kmetijstvu. Konec koncev je že tudi čas, da se uredijo dopolnila zakona o kmetijskih žemljiščih, saj bo julija star že dve leti. M. L. »Obrezati« cene Glede na medrepubliški dogovor in program o izvajanju politike cen, ki ga je konec februarja sprejel IS skupščine SR Slovenije, je ze jasno, da ne dosegamo zastavljenega cilja (v primeri z lanskim letom obdržati nižjo stopnjo rasti cen), kar velja rriet/jski nasveti potki>*i- - \ fe«1**!„rS#nie krme (I M ! N^L ^via^*- V naših trenutek, ko se odloča o živi- £ u^alPosebej Velikih i2miK° - razmerah je zaradi po- * i^tip °teni o^P°r°čliivn ?n °kičajnem sušenju živinske £ ^n°8i kmetje so se že ? k ^\n°^ravila -C s^irania u!0 ,ot po dežju, škoda pa ] A Ž? ^Orist’ preVe]i!ma.nišuje usn k ntevne8a kmetijskeea str0‘ 1 i ^ 0 Pov7 Se hran f^u Prevečkrat je silaža slaba, | • Ž?°fnJIranje ineti.°Snovna n ^ iz8ub- v dveh sestavkih bo ' i V^o š°le Vusilaža“ nr;i,ace a siliranja, kot jih je v svoji ! / sS^ je vboru prof. Dolfe Cizelj z višje ; j fe* razkral?Čn* •*Crm‘ buditi mlečno kislin- Sl$> Janju in ji*** Pripravi”^ *” °^ranja krmo zdravo in 4 ^ O^van 0vaniu n^I!3 talco’ da “ v nJeJ vzbudijo 'a ^Opi^^^ladnepa m,ečn°kislinske bakte- ! C* ^ saa?„aVrenja“’ to Pa * d°8aja ob i^sjissEs? kbr*k2 5 fcSs. & 'ost v M *i' ^tih ^enifiemveč in m Preser>etilo deževje, je ni i M,i',rak,orska kolesa - t/ , visokrv^la naiveo- i! Zia s*^os *cos‘t‘ v trenutku, £ F ^tiv^Ost ^iah ^bavjjiVn t ^tarski pridelek hrahilne 4 ^Četku Pri tr^ je ta čas pred J a ^m\a im-, ?Vetenja, pri silažni koruzi v * e še malo sladkorja, zato se £ Na hribovski kmetiji: prebiranje fižola »Počasen« zakon Eden izmed členov zakona o kmetijskih zemljiščih (44.) določa, da ima lahko kmet v gorskih in hribovitih predelih do 20 ha obdelovalne zemlje, vendar mora biti od tega najmanj dve tretjini travnikov. 10-hektarsici zemljiški maksimum v ravninskih predelih še velja, za hriboviti svet pa je narejena izjema zategadelj, da obdelovalna zemlja ne bi ostala neobdelana. Toda kaj je hriboviti svet, o tem zakon le okvirno pravi, daje to tisti, ki leži višje od 600 metrov. Nadrobnejša določila naj bi prinesel poseben zakon oz. dopolnilo, ki ga prav zdaj pripravljajo in ki bo za lastnike zemljišč zelo zanimiv, saj trenutno ne vedo, pri čem so. Z razvrščanjem in razmejevanjem pa je običajno križ, tako tudi v tem primeru. Katastrskih občin, vsaj mnoge izmed njih, ni mogoče enostavno vnesti v višinski ali ravninski Mikoš, član IS SR Slovenije in republiški sekretw za urbanizem, novinarje seznanila z gibanjem oz. politiko cen na Slovenskem v prvem letošnjem četrtletju. Večina slovenskih občin je izjavila,' da podpira omenjeni dogovor in program, pa jih kljub temu veliko „kroji" svojo politiko cen. To v<;lja predvsem za cene živil, kmetijskih proizvodov, marže in cene komunalnih, obrtnih in kuhurnih storitev, ki so se že v prvem četrtletju nevarno ' približale ' zgornji predvideni meji podražitev letos. Ce ne bodo uveljavljeni lani sprejeti amo upravni sporazumi in če se občine v okviru regij ne bodo dogovorile o razumnejši rasti cen, potlej se bo treba kmalu postaviti po robu visokim cenam tudi z odloki v republiškem merilu. Kajpak ni dovolj, da zmeraj vidimo le posledice cen, enkrat za vselej bo treba korenito odpraviti tudi njihove vzroke. D. RUSTJA Videti celoto Na posvetu o planiranju v Cateških Toplicah je udeleženec iz sevni-ške občine omenil škodljivo enostra-nost programiranja v krajevnih skupnostih. Te se posvečajo predvsem cestam, javni razsvetljavi, vodovodom in podobnim komunalnim zadevam, pozabljajo pa na otroško varstvo, na kulturne objekte, potrebo občanov po rekreaciji in to v celoti prepuščajo samoupravnim interesnim skupnostim. Tega malega imamo pa za hece zraven, (Pavliha) zlasti za cene na drobno in delno tudi za življenjske stroške. Prcneka-teri proizvajalci rešujejo svoje notranje probleme preko cen, ni usklajenih primerjav o gibanju cen glede na lansko leto, določeno zmedo pri cenah ustvarjajo tudi dokaj različni viri informacij o gibanju ccn, informa'-cije o predvidenih spremembah ccn pa postajajo v nekaterih primerih že kar propagandno oz. manipulativno sredstvo (C. zastava, IMV). To je bila osrednja tema razgovora 9. maja v Ljubljani, na katerem sta Stefan Korošec, član IS SR Slovenije in predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene, in Boris Inž. M. L. Ceste in vodovodi, to še ni vse. Praviloma bi se ti programi morali dopolnjevati med seboj. Torej ne zadostuje le sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, od katerih pričakujejo finančno podporo. Sicer pa so redke tiste krajevne skupnosti, ki so delovnim kolektivom predložile svoje programe. Prispevek na zaposlenega občana krajevne .skupnosti je ponekod že postal pomemben vir za financiranje nekaterih načrtov, vendar pa so v tem primeru zapostavljeni kraji z malo zaposlenimi. Verjetno sc bo še pri marsičem zataknilo, če ne v občini, pa tedaj, ko KS s svojimi zahtevami segajo čez občinske meje. V Posavju je dala zelo dober zgled sodelovanja tovarna celuloze in papirja iz Krškega. Ta že dlje časa pomaga pri uresničevanju programov v krajih, kjer prebivajo njeni dclavci, bodisi v domači bodisi v sosednji brežiški občini. Ponekod opoza^ajo tudi na večjo samostojnost krajevnih skupnosti, kadar gre za dogovarjanje. Pokroviteljstvo občinskih in drugil) vplivnih, mož nad KS ni potrebno.^ JFPPEV PRVA CELODNEVNA ŠOLA? Izmed vseh osnovnih šol v kočevski občini ima trenutno najboljše pogoje oziroma največ možnosti za prehod na celodnevno šolanje podružnična šola ‘Kočevska reka. vredno sapisutt ••• Samo poljedelstvo je zmožno uporabljati pri svoji ,,proizvodnji“ zastonjsko energijo, sonce. Potemtakem bi moralo biti gospodarsko nadvse zanimivo, zlasti s stališča narodnega gospodarstva. Če prištejemo še vsesplošno pomanjkanje hrane v svetu, ki se veča, in tolikokrat poudarjeno zahtevo po vse večji samooskrbi, je vse to nemogoče spraviti v sklad z gibanjem investicij v kmetijstvu Slovenije. Kmetijske naložbe nevarno stagnirajo, zlasti lani in letos, kar gotovo ni dobt ■ znak. Nevarna smer Na nedavnem zasedanju kmetijske razvojne skupnosti Slovenije je bilo rečeno, da je bilo v letu 1974 v slovensko kmetijstvo vloženih 968 milijonov dinarjev, kar je 6,1 odst. vseh investicij. C e vemo, da je leta 1973 znašal kmetijski delež v družbenem proizvodu 7,2 odst., bi površno lahko menili, da so stvari normalne. Vendar niso. Pozabiti se ne sme na preteklost, na povojna leta, ko je kmetijska^ akumulacija odtekala drugam. V desetletju pred letom 1956 je znašal delež kmetijstva komaj 3,4 odst. skupnih naložb, čeprav je od kmetijstva takrat živelo še skoraj polovico prebivalstva. Res je sledilo obdobje, ko se je odstotek kmetijskih naložb zvečal, leta 1961 celo na 16,4, vendar je spet sledi- lo nazadovanje, ki ga je zdaj precej težje razumeti kot nekdaj. Očitno kmetijske naložbe niso tako zanimive kot druge, k zaostajanju pa gotovo največ pripomore zmanjšana akumulativna sposobnost kmetijstva (škarje cen!), ki ne zmore dovolj velike lastne udeležbe pri investicijah. To velja posebno za Dolenjsko in Kočevsko, ki sta po podatkih Kmetijskega inštituta s kmetijskimi stroji najmanj opremljeni regiji v Sloveniji, čeprav sta tudi ti dve zadnja leta lepo napredovali. Ce se bo tako nada^evalo - razvojna skupnost predlaga ukrepe, da se ne bi - bo v nevarnosti kmetijski razvojni načrt in predvidena stopnja rasti - 2,5. In to ob 5-odstotnem letnem naraščanju potrošnje in 16 arih kmetijske zemlje na prebivalca Slo-\venije. MARJAN LEGAN^ — Spet zaudarja iz stare jame ... (Karikatura: Marjan Bregar) PROSLAVLJANJE V SEMIČU V počastitev 1. maja in 30. obletnice svobode je bilo v Semiču več kulturnih prireditev in srečanj borcev in mladine. V prvi vrsti je treba omeniti proslavo, ki je bila v Prosvetnem domu Jožeta Mihelčiča, in nastop mešanega pevskega zbora „France Prešeren14 iz Kranja. Nekaj pesmi so pevci iz Kranja zapeli tudi ob kresu pri hotelu „Smuk“. V okvir praznovanja praznika dela sodijo tudi športna srečanja med člani črnomaljskega Belta in- se miške Iskre. V športnih tekmovanjih se je pomerilo več ^cot 200 športnikov in ribičev. Zvezna administracija duši mizarje Samoupravni organi in druzbejtopoliiične organizacije sevniškega Stille-sa opozarjajo na nezavidljiv položaj lesne industrije V ponedeljek je bila v Stillesu razšiijena seja delavskega sveta, osnovne organizacije ZK in vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij. Na seji so obravnavali težave, kijih ima vsa lesna industrija in s tem tudi sevniški 370-članski kolektiv, ki že vsa desetletja po osvoboditvi slavi kot soliden proizvajalec stilnega pohištva in notranie opreme. ra „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE“ — Med 100.000 udeleženci manifestativnega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" je v soboto dopoldne sodelovalo tudi več tisoč prebivalcev iz Dolenjske, ki so s tem dali svoj prispevek k proslavitvi 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom v srcu naše Ljubljane. Na sliki: med udeleženci so bile tudi pionirke novomeškega Partizana. (Foto: S. Dokl) JUTRI: KRKINE NAGRADE Jutri dopoldne ob 10. uri bo novomeška KRKA v avli svoje nove upravne stavbe v Ločni slovesno podelila „Krkine nagrade" študentom visokih šol SFRJ in dijakom dolenjskih srednjih šol. Želja, da bi mladi ljudje že med osnovnim izobraževanjem dobili potrebne spodbude in zanimanje za znanstvenoraziskovalno delo, se s Krkinimi nagradami zdaj že petič uresničuje. Odziv je bil letos izreden, saj bodo tokrat podelili nagrade kar 45 študentom in 14 dijakom. Strokovnjaki so imeli težavno nalogo izbrati med poslanimi nalogami najboljša dela. Mladim in nadarjenim študentom ter dijakom so pomagali in svetovali kot vedno doslej številni mentorji, znani univerzitetni. učitelji, raziskovalci nekaterih inštitutov in profesorji srednjih šol. KRKA je v petih letih nagradila že 107 nalog študentov visokih šol, predvsem z ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze, in 29 nalog dijakov dolenjskih srednjih šol. Krkine nagrade so pomemben prispevek k čvrstejši povezavi med gospodarstvom, vzgojnoizobraževalnimi institucijami in raziskovalnim področjem v SFRJ, saj spodbujajo predvsem zdrave znanstvenoraziskovalne dosežke. Odličja starim komunistom Občinski komite ZK Kočevje je priredil 9. maja svečan sprejem na novo sprejetih članov ZK in komunistov, ki imajo 30 in več let partijskega staža. Ta prireditev je bila posvečena 30-letnici osvoboditve in razvoja samoupravne socialistične družbe. v V kulturnem delu svečanosti so nastopili pevski zborček DOREMI pod vodstvom Iveta Staniča in recitatorji iz osnovne šole Kočevje. Prisotnim je spregovoril sekretar občinske konference ZK Jože Novak, ki je nato podelil 98 starim komunistom zlate značke ZKJ, 18 na novo sprejetim članom ZK pa razen PRIROČNIK „ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV" Pred kratkim je pri ČZP Delavska enotnost -izšel priročnik „Organiziranost in delovanje sindikatov'1, ki ga je napisal sekretar republiškega sveta Zveze . sindikatov Slovenije Slavko Grčar. Priročnik, v katerem avtor na sto straneh v trinajstih poglavjih podrobno obravnava številna vprašanja o novi vlogi sindikatov in Zveze sindikatov ter njihovi organiziranosti, bo gotovo koristen za vse tiste, ki delajo v sindikalni organizaciji, pa tudi nasploh, saj je sindikat najširša razredna družbenopolitična organizacija delavcev. značk ZK in članskih knjižic še statut ZK, program dela občinske konference ZK in knjigo. V imenu odlikovancev se je nato dolgoletni komunist Peter Šobar zahvalil za odličja, hkrati pa je čestital na novo sprejetim članom ZK in jim zaželel, da bi bili vedno zavedni, pošteni in delavni. Za zaključek svečanosti je bilo šc tovariško srečanje, na katerem so stari komunisti obujali spomine na svoje preteklo delo. J. P. nih določil prav pospeševanje izvoza. V lesni industriji ugotavljajo, da ta že lep čas upada: leta 1973 ic slovenska lesna industrija, izvozila se 28,4 odst. proizvodnje, lani komaj še 20,5 odst., podatki za prva dva meseca letošnjega leta pa kažejo komaj 60 odst. lanske količine v istem času! Lesna industrija terja enake pogoje gospodarjenja za proizvodnjo doma kot za izvoz. Gre za pravi tečaj dinarja, davčna in carinska povračila, kreditiranje izvoza, pripravo blaga za izvoz in drugo. V teh zahtevah jo podpira Gospodarska zbornica SRS. Izredno sc je poslabšala prodaja na domačem trgu, kjer terjajo zmanjšanje prometnega davka na 15 odst., predvsem pa poenotenje kriterijev za dodeljevanje potrošniških posojil, saj je zadnja uredba o obveznem 30 odst. pologu za nakup pohištva diskriminacijska (za avtomobile velja le 10 odst. polog!). V Sevnici računajo, da bodo do konca junija imeli v skladiščih za 22.568.035 dinarjev gotovih izdelkov. Ves ta čas v tovarni niso stali križem rok. Sprejeli so vrsto ukrepov v sodelovanju s prodajno službo SOZD Slovenijales, imajo do podrobnosti izdelan program varčevanja, ki ga uresničujejo. Prav tako zmanjšujejo porabo časa na enoto proizvoda in reprodukcijskega materiala, kar pa jimje povečuje količine neprodanih izdelkov! V tovarni celo ugotavljajo, da jim tržni položaj sproti najeda vse uspehe, zato terjajo odločne ukrepe širše družbene skupnosti. A. ŽELEZNIK 10. KONGRES PEDIATROV JUGOSLAVIJE Na jubilejnem 10. kongresu pediatrov Jugoslavije, ki bo od 20. do 24. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo sestali najuglednejši jugoslovanski pediatri in pregledali dosežke in probleme na področju razvoja zdravega in bolnega otroka. Ob strokovnem delu kongresa bo na Gospodarskem razstavišču tudi razstava, ki bo predstavljala razvoj pediatrije od 16. stoletja do danes. Številni eksponati bodo prikazali vse, kar je tesno povezano s psiho-fizičnim razvojem otroka, od dojenja, nege, prehrane, obleke in obutve do opreme vzgojnovar-stvenih ustanov in igrišč. Na svečanem sprejemu za stare in na novo sprejete komuniste, kije bil v Kočevju prav za 30-letnico osvoboditve, se pravi 9. maja, je prejelo zlate značke ZKJ 98 komunistov, ki imajo nad 30 let partijskega staža. (Foto: J. Primc) Sergej Kraigher: Spomenik večno živi revoluciji Danes odkrivamo tu, na Trgu revolucije v menik revoluciji. Slovenci s tem izpolnjujemo svoj d0? j:aie dolg generacijam, ki so revolucijo pripravile in jo Pr,P J^ do zmage, oddolžujemo se vsemu naprednemu v naS1 greV0-vini, njenim najslavnejšim tradicijam, ki jih je v svoje y lucionarnem žaru socialistična revolucija spojila in P . -enl0 novo, neizbrisno zgodovinsko dejanje. S tein izP° L(erih svoj dolg do žrtev, ki so padle v tem boju, do vsen, življenje in trpljenje je vtkano v zmago revolucije 1 ^jn sadove. Ta spomenik postavljamo tudi večno -živemu . $ razvoju revolucije, neizprosnemu boju za uresničeva proletarcev in njihove Internacionale: „Bili smo niCjavSkeg3 mo vse“, za uresničevanje zgodovinske naloge oj- ^ razreda: osvoboditve dela in človeka. Ta spomenik J ^ spomenik naši domovini, taki, kakor je „vzrasla ^ trpljenja in suženjstva neštetih milijonov", kakor jo) vedal Ivan Cankar skoraj pred 70 leti, - ^^cL/nieni!-vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja ' -zgodo-revoluciji v Ljubljani naj bo ludi nova in trajna PrlC:n proti* vinskega dejstva, kako propadajo nosilci impenjev ^j^no ljudskega nasilja, zmaguje pa to, kar je neuničljivo -ljudstvo, njegov boj, njegovo delo in ustvarjanje. u y (Predsednik predsedstva SRS .na sobotnem Ljubljani) Josiu Vidmar: Bilo ie dan po tisti radostni vesti, da je petletne vojne v Kambodži konec. Pot me je popoldne zanesla na Hribe nad Malim Slatnikom, kjer je skupina Pionirjevih delavcev družno poprijela in pomagala tovarišu, da je v zrigolan hrbet prisojne rebri potaknil kakih dvesto sadik žametne črnine in kraljevine. Delavcem, zvečine sinovom kmečkih družin, ne gre za ne vem kak pridelek vina: več jim je vredno delo na svežem zraku in prijetna družba po napornem dopoldanskem poklicnem udejstvovanju. Prav na vrhu Hribov, od koder je čudovit razgled po pror strani dolenjski valovitosti, me je pred lično, še ne do kraja končano zidanico široko nasmejan pozdravil Franc Pavlin, upokojeni Pionirjev zidar. Močnemu stisku rok je sledil nepričakovan hudournik njegovih vprašanj: „Si slišal, kako so jih v Kambodži nažgali in nagnali? To je zmaga, to ie veselje — po toliko letih trpljenja in bojev zdaj vendarle svoboda! Najbo-gatejša država sveta se je spravila nad reveže, pa sojih namaha- li, da ves svet strmi!“ Pavlinovo veselje kar ni poznalo konca. Bila je sobota in skoraj bi lahko potrdil, da ta dan še ni prebral v petkovem DELU Titove čestitke Sihanu-ku, voditelju države Kambodže, v kateri je naš predsednik med drugim dejal: „Vaša zmaga je dogodek zgodovinskega pomena v boju narodov in dežel proti agresiji in politiki s položajev moči in prispevek ne samo k popolni mednarodni afirmaciji vaše dežele, ampak tudi k močni potrditvi načel neodvisnosti, enakopravnosti in neuvrščenosti . . .“ Še in še je vrelo iz Pavlina. Pozabil sem, kdaj in na katerem Pionirjevem, gradbišču sva se pred dolgimi leti zadnjikrat videla. Krog zidanice so se igrale njegove vnučke in drugi otroci. S tihim ponosom jih je opazoval, nato pa pokimal z glavo proti sinu, ki je s konjem pravkar potegnil nekaj brazd med zidanico in robom vinograda, v katerem seje skupina razigranih kopačev kljub pripeki šalila na prvi kopi: „Vidiš, tudi sinje komunist; dela pri Novoteksu, tako misli, kot smo mi včasih, ko sem še zidal...“ Granitni stebri Na današnji dan pred 30 leti se je na slovenskem Kovoiksrr- moralo podati našim divizijam nad 150,000 Nemcev, ustašev, četnikov, nedičevcev, belogardistov in drugih izdajalcev vseh barv takšna je zgodovinska resnica . . Sia stopa po očetovih stopinjah, in ko smo tisto popoldne po sajenju trt posedli krog mize in je kozarec krožil iz rok v roke, se je v sproščeni pogovor še in še vrivala prešerna misel o svobodi. Tako kot oba Pavlina, komunista, so menili tudi drugi: „Da bi le ostalo tako, kot je zdaj, ko smo že 30 let v miru. Nikoli še ni imela Jugoslavija toliko mirnih let skupaj !*“ so poudarjali ljudje in si nazdravljali. Ni bilo treba govoriti na glas, da se nam še nikoli ni tako dobro godilo kot zdaj, ko lahko v miru in svobodi vsak živi tako, kot šteje sam za najprimerneje: Prvega maja popoldne sem na Frati v družbi delavcev in delavk ob ognju na robu gozda v globeli pod partizanskim do- mom poslušal prav take ocene. Zmagi v Kambodži seje pridružilo neskaljeno, mogočno veselje naših ljudi nad koncem 30-letnega trpljenja vietnamskega ljudstva. Prišle so proslave ponosnih obletnic: osvoboditve domačih krajev, Ljubljane in doživeli smo čudovito parado ob dnevu zmage v Beogradu. Toliko pomembnega je bilo povedanega in napisanega v preteklih dveh, treh tednih o prehojeni poti, toliko enostavnih, pa večno veljavnih resnic, med katerimi je že vpisana v zgodovino ugotovitev tovariša Tita od 7. maja: „.. . Bistvo je torej v tem, da smo sami osvobodili svojo deželo. Pred koncem vojne smo dobili izdatnejšo pomoč, ker poprej za to ni bilo pogojev. Tako je s temi stvarmi in nič drugače, Čemu ta zapis? Rad bi povedal,-kako globoko živi v sr.cih naših ljudi neizbrisna resnica in neomajna zavest o priborjeni svobodi, o tovarišu,Titu in naši stvarnosti. V ljudeh prekipeya majsko veselje, združeno s ponosom na opravljeno delo, polno mogočne vere v naš jutrišnji dan, ki jo čvrsti jeklena volja, da s te prave poti ne stopimo nikoli in pred nikomer. Kako bedne in poniglave so ob tem navdušenju in potrjeni volji milijonskih množic vseh naših narodov grožnje, laži in nova la-kajstva peščiČe pobeglih izdajalcev! Kljub sivečim glavam in sključenim ramenom se ne morejo (in seveda tudi ne-smejo plačanci tujcev in hlapci starih kot novih klerofašistov) znebiti sovraštva, ki ga netijo do vsega naprednega že od dneva, ko so skupaj z okupatorji strahopetno zbežali iz domovine. Granitni steber naše svobode, čist in vzvišen v srcih in ljubezni vseh naših ljudi, je v teh slavnostnih dneh še bolj kot druge čase tovariš Tito. Kako lepo in po domače govorijo o O zagati v prodaji pohištva bodo te dni obvestili številne organe v republiki: izvršni svet, odbor za lesno industrijo in gozdarstvo pri republiškem svetu Zveze sindikatov, CK ZKS, med zveznimi organi pa tudi Gospodarsko zbornico. Pohištvo enostavno ne/gre v prodajo. V resoluciji družbenoekonomske politike Jugoslavije je eno ključ- ... pa naj govorijo, kar hočej^ Zame je bilo popolnoma jasno: edina moč, ^ajgov°' izvedla revolucijo in osvoboditev, je bila partija, p arJl0stoj' re, kar hočejo. Če Kocbek fantazira o nekaksnen^. ^ nem katoliškem odporu: v treh dneh ga ne bi bilo_ ne 0 pra'1 od nas ni imel pojma ne o orožju ne o organizaciji ^ ^ konspiraciji ne o splošni tehniki revolucionarneg 'tvarila i*1 beden od nas. Edina resnična moč, ki je ^"rc0>a :e niof*3 izvedla osvobodilni boj, je bila partija- J^sn0Je’-x;, O t^ , skrbeti za to, da bi bila njena moč čim izdatnej yenjar P izgubljati besed. Meni se je zdelo to ninl « partija v izvršnem odboru, ki sem mu Predse^oV j^ili in-izsiljevala nobene stvari. Predlagali so nam, obrai £jasov* nas je obrazložitev prepričala, smo se pač stnnjrUgačeje ^ pa smo v vsej svoji zgodovini enkrat samkrat, par^ vse sporazumno. Torej je težko govoriti, da , posiljevala ali terorizirala. - za praz^110 ! (Nekdanji predsednik OF v intervjuju vilko „Dela Franc Šetinc: Ni mesta za klerikaine te^0^ i V Socialistični zvezi ni mesta za klerikaln^ oSjajSe^. 1 čno moramo zavračati politizacijo cerkve, Vkratise.’V: 1 rahljanja verskih čustev za politične nam1ene. vrStah- ^ mo odločno spopadati s pojavi sektaštva v n ^ t,0d°e^V3(-komur mora biti jasno, da so verniki bili, so u- a pravni graditelji nove družbe in da je njm°v aCjitve jalna mobilizacija življenjska nujnost na P°vsej svoji g družbenih odnosov. Zveza komunistov je v povez^^ ^ vini črpala svojo moč iz najširše in naJtcsne ^0(jnoosV ^ $ k množicami, se pravi tudi z verniki. Med n Q tis^.’^ jj-nim bojem je uspelo partiji preprečiti na sloVens^ J hoteli s protikomunističnih pozicij odvrn gaSodel od komunistov in ga pahniti na pot sramo n z okupatonem. - „ „adnji sej* J J (Sekretar IK predsedstva CK ZK na ^ A 1; « . ijjjl njem delavc^neg^ in iz°bra^ *jqpfjt^ • / naše fvo. r vse svobode, sami bescd^^e -M tak gran> n ^ po boj za mn katen^. med naro ^stajaPfJ sveta smo* ajog; ^ EU- Rdečb podkuj V^J-. v poljanVMežV ,n v jU med pVLL knzpoUu seje -j valjam*^ 3° leti k j * vojna. sveiu o s|ll0 i „it# j. S; ditve- T a§em S ob tem "ayr v?*, « in nfk°n hodni m , : v ? jp J. nikoli doS!%fA S>°' A sto^iieukl0^ štva, ne ni Na zvest' J u .f00> i tt >^.i To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — Jo stran ste napisali sami! r~ A Pohoda ob žici okupirane Ljubljane so se udeležili tudi učenci osnovne šole Stopiče (Foto: Feliks Orel) . ">v PRVI DAIM SVOBODE jc doma moj stili takole- lobode poča- gada Vyju,pr^la ^rnog°Jska bri- Vesclimi kliri j°1.p?lzdravili z jc od srC(-,„ . ,vcljnik brigade njii. v croj J? na belem ko- vis°k slavolokUpVnaii so postavili ^ rajali ninn.v- w njim so Peli tudi moj očki d nj,mi Je bil Zvečer qa . » hišah. V srciii • Va^an* raz-šl> po da: „Mir^ nJ*'mjC Vzklila besc' Spctsvobodnn ', S0 80 lahk0 trati. dno »grah in tekali po Mi ^vimo^v mi7u lallko srečni. ker SAB1NATRAVIžAN>3 .b osnovna šola Bršlin, Novo mesto lrL0VCl S0 ■ kmetovali p^SomK’40 ?,ani lovske ton"0 kmetovaii V °J?IT1 lovišču ke?«50 za°rali bra?«^*/^ trak' par težkih . z^e, brano je vle- SS04fcfe'rVCiso<'o‘S. el° ni bii^ i 0Ves- Da jim so sejali ko. Bru?t člana lovske h sta tudi Nov°meščani Lit «a TV SSKl^ssgs mu S Jc Pre^ nr'med NOB. Ta ^ UbSije UrednSo P°gla k tc' kvizii«.!?- > da bom Pl°nirskega oddaji »delovali\ m!° 56 Pogovat,Vas zanima- Rlv s>W. ?,Susom odpc- r si nainr -2aslonov’ v , .pozna' evplucije CJ gledali mn, LJubljani coV^Usn, mUZCjlJudske ^emft01"«ai5aUs tovariši-Ovijali , ^ed ica^51' v studio na v&lcžko fmnlla,s'i ' °d' lf Sl^nN*W Ji^s'ovUi »Ko, ^ ^lpcvk opesmi, od 0v smo veseli "■ ^^ia»^hSba"skihdo H«^ve,^o.ns,„a MaRijatRunkelj 5 A»°oČp!Ran' Borci i C?t^s3t^e°tnfc°o»obdlv,ziie V N>' nf£ Viatodana veliko ^ Hit Prej l g0vorjenri avtobus ; QbT>J’>r todai " ?esto že j &nJbil° J s.div> med -Uri se ii£ • orcev. * Kirije-Od t,mi tud uhC ,zbral° J Pričal! cnc' V 0d8ovoStal0 le rayn-Vanega /4 {E q c*jo? 2a garanje. d V^hod^J Povem j slabo m Slr>a&lskegaaV3°busa ob’s JC V SNijsk? do^a v p 8- »ti J v ' 2adruei ^Cerovcu j? i) j csnjevec % ^c^amb.c Pripombe k humoreski, objavljeni v prilogi Dolenjskega lista Pišem vam zaradi prispevka tovariša Tonija Gašperiča z naslovom Dolgočasje, ki je bil objavljen v prilogi vašega lista dne 1. 5. 1975. Čeprav gre očitno za humoristični prispevek, sem jaz drugačnega mnenja. Po mojem mnenju naj bo takšen prispevek napisan v duhu zdravega humorja, kateremu se človek lahko nasmeje, ne pa da napada, oziroma celo žali družbenopolitično organizacijo, kakršna je ZSMS. Ne mislim reči, da je ZSMS organizacija, v kateri se idealno dela, osnovana kritika ji je prav gotovo potrpbna in v pomoč, članki v smislu „Dolgočasja" pa so ji le v škodo, saj s svojim kritikantskim načinom napadajo tudi tiste, ki so s svojim delom v ZSMS prispevali k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Me- nim, da tovariš Gašperič ne pozna razmer v mladinski organizaciji, sicer ne bi pisal o njej na tak način. Že sam začetek prispevka je v stilu, za katerega sem prepričan, da se v praksi ne izvaja. Morda se takše stvari dogajajo v občini, kjer živi in dela tovariš Gašperič, toda če je tako, naj to napiše in naj stvari ne posplošuje. Tega ne pišem kot mlad človek, ki hoče na tak način pokazati igrano deviško čistost. Kot mladega človeka, delavca v neposredni proizvodnji, člana ZK in bolj ali manj družbenopolitično aktivnega, -med drugim sem tudi predsednik Izvidniki na smučeh Vsi vojaki so se naučili smučati Enota Živka Kneza je bila na smučarski šoli. Vsak vojak in starešina je moral dati vse od sebe, saj.je smučanje kot element vežb izvid niških enot zelo pomembna veščina, OBČNI ZBOR RK V ADLEŠIČIH Krajevna organizacija Rdečega križa Adlešiči sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 18. maja, ob 8. uri v zadružni dvorani. Istega dne bo tudi predavanje o zdravstvu. Vabimo občane, da se zbora in predavanja,udeležijo, saj so taka predavanja potrebna in koristna. Po sklepu občinskega odbora RK spadajo v krajevno organizacijo RK Adlešiči tudi vasi Miliči, Žu-niči in Paunoviči, zato prebivalce teh vasi še posebej vabimo na zbor, da bodo tamkaj predlagali svoje predstavnike v krajevni odbor organizacije. V teku je tudi akcija za darovanje krvi, zato prosimo tiste občane, ki sc še niso prijavili pri vaških predstavnikih, naj pridejo na odvzem krvi na Vinico 20. maja ob 6. uri zjutraj. , , V. P. ki jo mora obvladati vsak, da hitreje . in lažje pozimi izpolnjuje naloge. Bivanje v smučarskem središču na Pokljuki je pripomoglo tudi k boljši splošni fizični kulturi, poleg tega pa so~vojaki vzljubili planine in sneg. Čeprav jih je bila večina' prvič a smučanju, so dosegli zelo dobre rezultate. „Smučarska šola je zame in za moje vojake zelo pomembna v celotnem procesu vojaškega pouka. Zaradi smučanja in bivanja na planini lahko sedaj izvršujemo najtežje naloge tudi v najslabših vremenskih razmerah. Čeprav je bila večina prvič na smučeh, so se s pomočjo inštruktorjev naučili osnovnih elementov smučanja. Bivanje na planini ni preveč pri-, jetno, saj toplo domače'ognjišče za nekaj dni zamenja „partizanski bivak" in „iglu“; kljub temu pa so bili vojaki po nekaj dneh takega življenja več kot zadovoljni," je povedal tovariš Živko Knez. Čeprav so imeli zelo malo prostega časa, so odšli na izlet na Višev-nik, kjer so ob tabornem ognju prvoborci iz okolice obujali spomine na vojne dni. Naj povemo še, da so se v šoli smučanja najbolj izkazali: desetar Aljo Novalić, vojaki Milorad Rokvič, Miladin Todič in Franc Kuhar. LAZAR DRAŽ1Č konference mladih iz krajevnih skupnosti pri občinski konferenci ZSMS Kočevje - me je prispevek tovariša Gašperiča prizadel in spravil . v slabo voljo. Vem kakšne težave imajo mladi ljudje, sicer bolj v kočevski občini, mislim pa, da se mladi povsod srečujejo s podobnimi težavami. Nočem stvari posploševati, toda nekateri problemi so enaki povsod. Eden izmed takšnih problemov so na primer posamezniki ali skupine ljudi, ki obravnavajo mlade na tak način kot tovariš Gašperič v svojem prispevku. Ta izjava je morda ostra, a si jo tovariš Gašperič zasluži. Ker je tovariš Gašperič priznan slovenski humorist in so njegovi prispevki pisani v takem duhu, naj raje izbira drugačne teme, ,saj jc'v našem življenju veliko stvari, katerim se bodo ljudje gotovo nasmejali, čeprav bodo morda tisti, ki sc bodo v njih videli, reagirali na podoben način kot jaz. Toda če tovariš-Gašperič tako „kritično11 gleda na mlade in v svojem prispevku „sekretarju” našteva področja, na katerih bi mladi lahko delali, me zanima, kaj je sani storil, da bi mladi pokazali zanimanje za to. Upam , da boste moje pisanje objavili, saj mislim, da jc za vaš list, ki naj objektivno informira ljudi, primernejše od „humorističnega41 prispevka tovariša Gašperiča. MATIJA JER BIČ Mahovnik 6 61330 Kočevje Dalismo vseodsebe! . V Dolenjslccm listu jc bila pred časom objavljena kritika nepodpisanega avtorja o srečanju posavskih gledaliških skupin. Ker leti precej žvepla tudi na naš račun, podobno kot na senovske tovariše, ki tudi še igrajo „preživele" ljudske igre le-ti so sc že oglasili - sc oglašamo tudi mi. . • Predvsem bi radi povedali, da smo z veseljem sodelovali na posavskem srečanju gledaliških skupin, tudi s' sprejemom ob 98-odst. zasedeni dvorani brežiškega prosvetnega doma ob izredno slabem vremenu smo bili zadovoljni. Zato nas je, milo rečeno, iznenadil .članek, v katerem piše, da smo igrali razvlečeno . . . Pravzaprav-še danes ne vemo, kdo nas je -ocenjeval, saj bi nam lahko, kot kaže, še marsikaj povedal!? V našem amaterskem kolektivu delajo kmetje, delavci, upokojenci, dijaki in en strojni tehnik. Sredi lanskega decembra smo začeli vaditi brez pravega režiserja. Domna smo izbrali, ker so ga nekateri starejši igralci že igrali po vojni. Šele kasneje nam jc na naše veliko veselje priskočila na pomoč upokojena učiteljica Minka Gale. Večina mladih igralcev še ni nastopila na odru, vendar je bilo zanimanje tolikšno, da jc bila ravno ta igra spodbuda, da se je v Boštanju skoraj po dveh desetletjih ponovno ustanovilo Kulturno-prosvetno društvo. Imenovali' smo ga po rojaku - pesniku Antonu Umku-Okiškem. Zaradi tega nas tudi ne zadene puščica, da se pač nismo udeleževali nekih strokovnih srečanj in tečajev v Posavju, ker šmo se ustanovili šele zadnje čase. Igranje del domačih avtorjev bomo še nadaljevali, ker med drugim mislimo, da tako prikazujemo tudi del narodove zgodovine. Tudi nam bi bilo lažje ločiti peščico igralcev (čeprav ne trdimo, da bi kdorkoli izmed naših amaterjev igral slabo!), vendar nismo želeli omejevati volje. Če jc naši amaterji ne bodo izgubili tudi vnaprej, bomo naši vasi pripravili še kakšen odrski nastop, drznili pa se bomo iti tudi v mesto, saj so nas ljudje povsod toplo sprejeli! PROSVFTNO DRUŠTVO ANTON UMEK-OKIŠKI BOŠTANJ ŠENTRUPERT: SESTANEK RK V torek, 29. aprila, jc bil sestanek članov odbora RK v Šentrupertu. Sklenili so, da bodo prirejali zdrav-stvenovzgojnc tečaje in tečaje prve pomoči tudi za starejše člane, ne samo za učence 7. razreda. Mladi člani naj bi pomagali starim in onemoglim ljudem; sestavili so tudi seznam pomoči potrebnih ljudi. DUŠANKA HRIBAR Mladi in gasilci za kulturo Del sredstev za kulturno dejavnost tudi na vasi Pred 23 leti zgrajeni gasilski dom v Podpreski je potreben popravila. V spodnjih prostorih, kjer seje pojavila hišna goba, so potrebni hitri posegi, če hočemo preprečiti, da nam goba ne uniči celotne stavbe, ki je zgrajena pretežno iz lesa. Za denarno pomoč smo se med drugim obrnili tudi na kulturno skupnost Kočevje. Zastopniki te skupnosti so nas obiskali 16. aprila in nam ponudili organizacijo in finančno pomoč, za kar sc jim najtopleje zahvaljujemo. Seveda brez dobre volje vaščanov ne bo šlo, zato so gasilci in mladinci sklenili, da bo vsak član prispeval za obnovo doma ^ fašizem pokazal svoje pravo lice ^jffj. - . r_ ■ 1 - * - ■ ■ — °k 45.1etnici množičnih aretacij mladine na Primorskem dogovorov, pojavljanju naci-ihN tv • V c, ,C|*ih aretn , encev *n Hrvatov v Avstriji se vJ*h naporihCl- ens^e mladine pred 45 leti na Hrt: fa« ’ .tudi živi;« ^ tedanja mladina v borbi proti fa- $ doma>n° da prepreči uničenje slovanske ^^l?di ^ V iainejstvii vzor današnji sloven- po ' 10 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj razveseljivo pa je, da so mladinci za obnovo doma že odšteli 2.000 din lastnih sredstev, ki so jih prislužili s prireditvami. To jc najbrž edinstven primer v Sloveniji, da mladinci tudi denarno prispevajo za ureditev dvorane, v kateri, poteka vse kulturno življenje tega šolskega okoliša. Mladinska organizacija >v Podpreski je tudi ena tistih organizacij, ki nenehno neguje pridobitve nase revolucije. Upravni odbor G D Pod preska Lepota ostaja sama Poljanska dolina v Beli krajini sodi prav gotovo med najlepše predele naše domovine. Ljudje, željni lepote, miru in čiste Kolpe, tega bisera slovenskih rek, radi zaidejo sem za dan ali dva na oddih. Ta doUna je bila med vojno prava partizanska mati, ki je naše borce negovala in varovala. Na prvi pogled se zdi, kot da jc človek zašel v idilično pokrajino, ki je ne vznemirja sodobni tok življenja, ki sc jc civilizacija ni dotaknila, kjer poteka življenje mirno, brez pretresov. A če se le malo poglobimo v življenje teh ljudi, spoznamo, daje njihovo srce strto od bolečin. Pomlad je, polje kliče pridne roke, a zaman. Iz leta v leto je manj ljudi, iz leta v-leto so starejši, moči jim pešajo. Njiva, še lani obdelana, leži letos v pušči, preraščata jo plevel in trava. Mladi odhajajo v mesta za lažjim delom, boljšim zaslužkom; postajajo meščani in prihajajo domov kot nedeljski turisti, o praznikih, na koline. Sedaj, ko se mladi učijo poklica, so še vezani na dom in prihajajo tudi za konec tedna; kmalu pa si bodo uredili življenje in bodo ob vedno poredkejših obiskih govorili le, kako je v mestih lepo in prijetno življenje, tu pa se ljudje ubijajo na poljih. Kogarkoli vprašaš, zakaj ne bi raje ostal doma, vedno dobiš enak odgovor: „Le zakaj? Da bom od jutra do noči garal kot črna živina, in to za boren zaslužek? !“ Ko mladina odide, zavlada v Poljanah mir. Le tu in tam srečaš ostarelega kmeta in nekaj šolarjev, ki bodo tudi kmalu zapustili dolino. Kako bo v Poljanah čez deset, dvajset let? Odgovora ne more dati nihče. Samo eno upanje nam ostaja: naravne lepote Poljanske doline. Morda se bo le našel človek, ki bo zastavil besedo za to že skoraj izumrlo dolino. VESNA KAVŠEK Močile Stari trg ob Kolpi ——■»i Vaja samozaščite Ljudska obramba dobiva vsak dan nove in trdnejše oblike; pri tem ima veliko vlogo samozaščita, ki se oplaja pri bogati partizanski tradiciji. V ta prizadevanja sc je vključil tudi Rdeči križ, ki po vsej Jugoslaviji zlasti za ženske in mladino pripravlja tečaje in predavanja o prvi pomoči. V ponedeljek, 5. maja, je bilo v telovadnici grmske šole tekmovanje ekip za prvo pomoč, ki se gaje udeležilo več kot 70 žena in deklet iz Novega mesta. To tekmovanje je pokazalo, daje v Novem mestu dober civilni zdravstveni kader, ki bo, če bo treba, lahko uspešno pomagal poklicnim zdravstvenim delavcem. Komandant štaba civilne zaščite KS Novo mesto tov. Sliepčevič je poudaril pomen takih tekmovanj in dejal, da jc to posvečeno 30. obletnici osvoboditve in 100-lctnici Rdečega križa. Med številnimi gosti so bili tudi predsednik novomeške občinske skupščine tov. Berič, predstavniki občinskega - štaba civilne zaščite ter KS Novo mesto. Tekmovanje jc bilo dobro organizirano, tekmovalci so prejeli diplome, pogostili pa so jih tudi s partizanskim golažem. Prve tri okipe sc bodo 13. maja udeležile občinskega tekmovanja ekip prve pomoči. MARJAN TRATAR - UČO Pred posebno sodišče jih je prišlo Čeprav je bila obtožnica enotna, so proces delili na dva dela. Proti 18 o tožencem sor fašisti uprizorili hru-?oo/?roccs mccl L in 5. septembrom •>4 v Tfstu. V petek med 23. in uro jc bila razglašena obso'dba in IT,ladcničc iz Trsta, Ferda '. ovca, Franja Marušiča, Zvoni-/ra. Miloša in Lojzeta Valenčiča, osojene na smrt, so ustrelili ob zori • septembra na Bazovici pri Trstu, rugi del procesa, v katerem so bili 'Je mladi intelektualci člani odbo- ra ilegalne organizacije, so fašisti zaradi protestov svetovnega tiska proti ustrelitvi štirih mladeničev preložili za nedoločen čas. Dogodek pred 45 leti jc močno pretresel primorske Slovence in v živo zadel podtalno organizacijo v Trstu, toda v srcih mladine je vzbudil slo po maščevanju in odločnejši odpor, saj sc je zatiranje Slovencev in Hrvatov stopnjevalo od leta 1918 in sc nadaljevalo 12 let z vedno večjim pritiskom. Z italijansko okupacijo 1918. leta so primorski Slovenci in Hrvati doživeli bridko razočaranje, ki mu je sledilo brezmejno goric. Žalostni in dramatični so bili pri-' zori, ko so se vračali begunci iz taborišč bede ter fantje in možje iz vojske na porušene domove in od vojne opustošena polja v letih 1918-19. Povsod neizmerna revščina in trpljenje. Obnavljali so domove in polja, a oživele so ponovno tudi za- druge, hranilnice, posojilnico’, prosvetna in telovadna društva kljub ruševinam. V kratkih letih je delovalo nad 400 slovenskih mladinskih in prosvetnih društev na Primorskem. Na nepopolno obnovljenih j>olah jc poučevalo preko 800 slovenskih učiteljev, od katerih so sc mnogi vrnili iz vojske, begunstva ali jetništva. Ob težkih življenjskih razmerah. so Slovenci in Hrvali že od leta 1918 dalje doživljali diskriminacijo in poniževanje. Uradniki in učitelji brez znanja slovenščine so zasedali delovrta mesta na šolah ter v občinskih in deželnih upravah ter uvajali poslovanje v italijanščini. Šc preden je fašizem pod Mussolinijevim vodstvom prevzel državno oblast 28. oktobra 1922, so fašisti po Primorskem in Istri pustošili in požigali slovenske knjižnice, društvene prostore, tiskarne in uredništva časopisov, 13. julija 1920 so v Trstu zažgali slo- venski kulturni dom, petnadstropno stavbo, ki so jo Slovenci zgradili s svojimi denarnimi zbirkami. V letih 1923-28 so bile odpravljene vse slovenske in hrvaške šole, a žc z letom 1927 jc fašizem zatrl vsa mladinska, telovadna, prosvetna in druga društva. Ukinjeni so bili vsi slovenski časopisi. Prefekture so pri zadrugah in hranilnicah nastavljale komisarje, ki so samovoljno zapravili in sc polastili imetja slovenskih delavcev, kmetov in obrtnikov. Odpuščeni iz službe ali premeščeni' v notranjost Italije so bili vsi slovenski cestarji, železničarji,'nameščenci; učitelji in profesorji, a njihova mesta so v znatno večjem številu zasedli italijanski priseljena. Zaradi velikih davščin zadolžena kmečka posestva so s pomočjo posebne banke prehajala v last italijanskih priseljenih kolonov. Slovenski jezik je bil prepovedan v šolah, uradih, na sodiščih in celo v gostilnah. Starši niso smeli dajati svojim novorojenčkom slovenskih imen. V vseh primerih so Slovenci in Hrvati utrpeli nepopravljivo materialno in moralno škodo in mnogo njihovih družin je bilo razbitih. Proti tem krivicam seje uprla slovenska in hrvatska mladina. Usta- navljali so tajne celice in organizirali močno ilegalno organizacijo. Organizatorji podtalnega delovanja so bili pretežno vodilni in aktivnejši člani razpuščenih mladinskih in prosvetnih društev, med temi tudi štirje na Bazovici ustreljeni mladeniči. Upor mladine sc je sprevrgel poleg širjenja protifašističnega tiska v napadanje vohunov in fašistov; v protest proti poitalijančevanju so požigali otroške vrtce in šole. Cilj odpora slovenske primorske mladine proti fašizmu je bil osvoboditev slovenskega ozemlja tuje oblasti. Po bombnem atentatu na fašistični dnevnik II Popolo di Tricste 10. februarja 1930 je bila ilegalna organizacija delno odkrita. Množične aretacije pa niso zaustavile podtalnega delovanja proti fašizmu. Mladina na Primorskem je strnila svoje vrste in nadaljevala zagrizeno borbo do izbruha druge svetovne vojne. Deset let po procesu in ustrelitvi štirih slovenskih mladeničev v Trstu je prišlo leta 1940 ponovno do mnoŽčnih aretacij mladine na Primorskem in do devetih smrtnih obsodb Slovencev 14. deccmbra 1941 v Trstu. TONE RUTAR Grčna 38, Nova Gorica »Dolgočasje ni zadelo v polno« ie,-* t ^>2's d=Siena .»ii, r Vl s %v,UJli are? ^derlL f SS^SaJ>slav^‘j}.z bc- * S’kiCrso i S'V\P°licilborbo * vodili > neC:raš*- >.| &,%i, terp ;n J tednih krivde Mati v zapor, otrok na cesto Ijenjsko pot v zaporu. Otroci so ostali brez očeta. Uboj je zagrešila Kuharjeva žena in hči umorjene, ki je bila za dejanje obsojena na sedem let strogega zapora. Kazen prestaja od lan- Darko z leseno pu^o, ki je njegova najljubša igrača. Za vse na svetu se ne bi ločil od nje. Sam si jo je napravil na mizarski mizi v drvarnici, ki jo vidite v ozadju. Fantiček se nikoli ne dolgočasi. Ko je prvi dan prišel k Blatnikovim, je „strica“ najprej vprašal: „Kaj bova pa zdaj delala? “ , Tragedija Kuhaijeve družine iz Dobrave pri Podbočju sega več kot deset let v preteklost. Že takrat zasledimo prve uradne dokumente o neznosnih družinskih razmerah zaradi očeta alkoholika. Postaja milice iz Kostanjevice je 1964 obvestila oddelek za sociahio varstvo občinske skupščine v Krškem, da morajo Kuhaijevi otroci pogosto bežati od doma pred nasilnim očetom, ki ženi pogosto grozi, da jo bo ubil. Otroci so bili tudi v šolf vsi živčni. Živeli so v pomnjkanju, ker je oče večino denaija izdal za pijačo. Škornji iz gume so bili edina obutev, ki so jo poznali. Marija Kuhar se je v tistem času oglasila na občini in prosila, da bi moža alkoholika napo-tiU na zdravljenje. Življenje z njim je bilo pravi pekel. Prepiri so bili na dnevnem redu. Moža so poklicali na zagovor v Krško, vendar je ta za vse obdolžil svojo mater, češ da ga hujska proti ženi, ker je nanjo ljubosumna. Z zdravljenjem seveda ni bilo nič. Takrat so prebivali še na moževem domu. Razmere se tudi pozneje, ko so se na željo ženine matere presehli na njen dom v Dobravo, niso spremenile. Tašča in zet sta se kmalu začela prepirati in družina, v kate- ri se je tedaj rodil že četrti otrok, je zelo trpelau Lepa beseda je bila hiši prava redkost. Žena je živela v neprestanem strahu pred ubojem, s katerim ji je grozil pijači vdani mož. Kostanjeviška postaja milice je 1969 ponovno obvestila krško občino o slabem ravnanju zdaj že pokojnega Franca Kuharja z družino. Socialna delavka jo je večkrat obiskala. Sprta zakonca in mater so poskušali pomiriti, toda zaman. Pekel pri Kuharjevih se je nadaljeval in poleti 1973 je okolico pretresla vest o uboju Marijine matere. Osumljeni zet Franc je kmalu po tistem za vedno končal živ- OTROCI BREZ SKRBNIKA Na domu so ostale tri hčere, od katerih je bila najstarejša poročena in je živela tam z možem in nekaj mesecev starim otrokom. Bila je zaposlena. Pozneje se je odselila na možev dom, doma pa sta ostali tedaj sedemnajstletna Danica in petnajstletna Anica. Tudi Danica si je poiskala delo in tako je vse breme domačije slonelo na naj-mlajši Anici, ki je komaj zapustila osnovnošolske klopi. Nalo-žiU soji skrb za petletnega bratca Darka, starejša sestra pa ji je za nekaj časa dala v varstvo manj kot leto dni starega otroka. Breme je bilo za Anico prehudo^ Sama brez roke, ki bi jo vodila, ni bila sposobna prevzeti gospodinjstva, vzgoje in skrbi za kmetijo. Otrokom je socialnovarstvena služba poskušala dobiti primernega skrbnika, toda nihče ni hotel sprejeti take dolžnosti. Družina je živela popolnoma izolirano od drugih vaščanov. Vsi so se je izogibaU. Olga Kožuh, socialna delavka iz Krškega, je dejala; da sta se ji dekleti zasmilili, ker sta bUi po nastopu materine kazni prepuščeni sebi. — Zašli sta na dvomljiva pota in za njuno vedenje so ju vsi obsojali, namesto da bi jima skušali pomagati. Takoj po odhodu matere v kazenško-pobolj še valni dom smo poklicali na občino sorodnike Kuharjevih otrok, vendar nihče ni hotel prevzeti skrbništva nad njimi. Vaščani so se te dolžnosti izogibali predvsem zaradi tega, ker so dekleta odraščala in bi to lahko sprožilo razne govorice. Družina zaradi usodnega dogodka in zaradi prejšnjih razmer ni bila priljubljena v okolici. Vaščani se je ves čas izogibajo. Položaj smo skušali ublažiti z obiski in nasveti socialne delavke. Vse to pa je bilo premalo za III dekleti, ki sta v kritičnih letih odraščanja potrebovali topel dom in pomoč trdne roke. De* kleti sta bratca Darka sčasoma začeli puščati samega in ju včasih ^po več dni ni bilo domov. Otrok se je lačen potikal po vasi. Ljudje so mu pomagali in ga tudi prenočili, v rejo pa ga ni bil nihče pripravljen sprejeti — je pojasnila Olga Kožuh. Na vprašanje, zakaj Darka' že prej niso oddali v kako družino, so na občini pojasnili, da so ga sestre po vsi sili želele obdržati pri sebi. Večkrat so prihajale na oddelek za socialno varstvo in med jokom prosile, naj jim ne odvzamejo bratca. Obljubile so, da bodo zanj skrbele. — Pozneje smo zvedeli, da je otrok prepuščen cesti, da mu nihče ne skuha in da sta sestri pogosto zdoma. Darko je bil po več dni sam in zatekal se je k raznim hišam, da se je preživel. Največ časa je prebil pri družini Janeza Štefaniča v isti vasi, kjer je večkrat tudi prenočil. Kuharjev dom je postal popolnoma zapuščen. Nikogar ni bilo, da bi minulo jesen pospravil poljske pridelke. Krompir je ostal v zemlji, koruze ni lllllllllllllllllllllllllllllllll nihče potrgal, grozdje v vinogradu pa so obrali škorci. DARKO JE NAŠEL TOPEL DOM Sest in pol letni Darko je februarja letos dobil svoj drugi dom v prijazni hišici Frančiške Blatnikove iz Brezja pri Raki. Blatnikova je sama prišla na občino in se priporočila za rejenca, ki jima bo z možem krajšal čas na stara leta. Sprejela je Darka z odprtimi rokami. Zelo se pohvali z njim in vesela je njegovega čebljanja v hiši. Z možem sta že enajst let sama; Tri hčere imata v Ljubljani, vse so poročene. Zadnja se je odselila pred dvanajstimi leti. Ostala sta sama v hišici, ki jo obdaja dva hektara zemlje. Zdaj redita samo še kravo in nekaj kokoši. Darko obiskuje trikrat na teden malo šolo na Raki. Tri-četrt ure hoda je do tam. Njegova krušna mati pravi, da bi tudi otroke iz Brezja in Zabu-kovja morah voziti v šolo, zlasti še, ker so te ugodnosti deležni šolarji iz Smednika, od koder vodi na Rako lepa asfaltna cesta. Darko je prebil deset novomeški bolnišnici, o se je vrnil 17. aprila- ‘ ^ ^ operaciji, za katero sej mati takoj pobrigala, J J vež držal glavico že ci t strani. Ves je bil v mav . ^ je zdaj toliko bolj vese , lahko'spet svobodno g okoli. Bledica mu hitro izg , jz lic in nadvse zadovoljen novem domu, Wer se tako r razume s teto in stricem- Med prvomajskimi p 'ga je obiskala m^a^ dni je preživel z -gposvof hiši. Z družino, la, si otrokova mati P. je vesela, da je sinčeKP ljudeh. Upa, da J' ^ s\4' omilili. Socialnova 2 tO' ba v Krškem se zavzem ^ da bi Kuharjevi in tako preprečili, stvo popolnoma jjiodu \ Živino so P° « žal zapor prodali. V ’ nikogar, ki bi P° „jgniinf f del posestva vze) v naj jj obdeloval, hiša in p J ’ V( zapuščeno. jTEPff' Pod streho Blatnikove hiše na sončni trati ob gozdu je našel toplo zavetje Dal ^ tem več mesecev odvisen od dobrih ljudi v svoji vasi. Otrok nima več očeta, kazen, sestri pa bi še sami potrebovali skrbnika. DRUŽINSKA mC£DUA VSTOlPiCU NA OTOKU 10 VaUU ,ATE, OPROSTI, MAMA, OPROSTI, DRAGA...* To so začetne besede z listkov, ki jih je po grozljivem dejanju, katerega je priznal, napisal dvajsetletni grafični delavec v AERO (>lje, Branko Rebemišek. Osumljen je ul)oja staršev: očeta Alojza, roj. 1921, in matere Štefanije, roj. 1922. Očeta je pokončal s sekiro (udaril ga je, ko je gled^ skoz okno!), mater pa s kuhinjskim nožem. Po grozljivem dogodku je nadaljeval popivanje, naslednji dan pa si je prerezal žile. Takšnega so tudi našli in prepeljali najprej v celjsko bolnišnico, nato pa v pripor. Med drugim je pustil tudi tri popisane listke: Na očetovem truplu so našli: ,Ate, oprosti, nisi me smel žaliti. >(tekst se nadaljuje) Na maminem trupluc ,^ama, oprosti, ker sem to naredil .. .-Prosim, mama, oprosti...“ (tekst se tudi nadaljuje) V poštnem predalu je njegovo dekle našlo: „Ko boš to pismo dobila, jaz ne bom več živ. Naredil sem strašen zločin ... (tudi ta tekst se nadaljuje) „ate, oprosti* . .. mama, oprosti,. . . Čudno. Ponovno smo potegnili iz naftalinskega spomina primer „Krajnc“, ko je sin leta 1963 pokončal starše — očeta in mamo. Bilo je v Celju, v Stanetovi uhci. Takrat, ko so bile še „grajske igre“ na starem, dobrem Starem gradu, kamor se je morilec zatekel in kasneje nadaljeval pot proti morju. Zraven je imel tranzistor, ko je ubil tista dva, ki sta mu podarila življenje. Po dvanajstih letih imamo podoben primer. Tudi v Celju. Na drugi strani mesta. Na Otoku, malo pred semaforjem. Tam, kjer se bohotijo nove hiše, tam, kjer je okoli veliko trave in drevja pa zdaj cvetja .. . Tiste dni je bilo izobešenih velikp zastav in ljudje so bili praznično oblečeni. Bilo je pred 1. majem . . . V četrtem nadstropju stolpiča na Otoku pa se je tiho in neopazno končevala družinska drama, v kateri so pod roko sina Branka (20) končali njegovi starši oče Alojz (54) in mama Štefanija (53). Pisa-U so se Rebemišek. Bilo je nekako med sedmo in osmo uro zvečer. Torek. Osumljeni Branko je že pred tem popival. Tudi zdravil se je, saj seje po priliodu iz vojske (18. aprila letos) takoj zaposlil v Aeru (bil je grafični delavec) in po nekaj dneh poškodoval. Prišlo je (najprej) do prepira med njim in očetom, ki je padel pod sekiro v sinovih rokah, ko je gledal skoz okno. Topo je padel po tleh. Prišla je še mati (do takrat je ni bilo v stanovanju!) in Branko se je z navadnim kuhinjskim nožem spravil tudi nanjo. Obležala je v spalnici ob, postelji. Potem . ..? Branko je odšel popivat, in ko se je vrnil, je napisal nekaj listkov. Na očetovem truplu: „Ate, oprosti, nisi me smel žaliti. . .“ Na maminem truplu: „Mama, oprosti, ker sem to naredil .. . Prosim, mama, oprosti . . Njegovo dekle je našlo pismo v poštnem nabiralniku: ,4)raga , . . (sledi ime), ko boš to pismo dobila, jaz ne bom več živ. Naredil sem strašen zločin .. .“ Obe trupH je posul s pralnim praškom, moko in sladkorjem. Naslednji dan (sreda) si je prerezal žile, poškropil pred vrati in čakal. Mimo je prišla zgcrnja stanovalka Justi Limo in o krvi obvestila predsednika hišnega sveta Jakoba Sivko, ki se je nemudoma odpravil do Stanovanja Reberniškovih. Odprl mu je Branko, kri je tekla, Jakob Sivka pa je, potem ko je videl, kaj se je zgodilo, stekel do svojega telefona. Prišli so miličniki in rešilni avto ... Vse so odpeljah v bolnico; mrtve starše v pro-sekturo, Branka na zdravljenje,- naslednji dan pa v zapor. Priznal je, da je storil grozen zločin. Ubil je starše. Zakaj? To bo poskušala odkriti nadaljnja preiskava. Motiv? Bojda nasprotovanje staršev, da bi se poročil z dekletom ... Res samo to ali je še kaj drugega? Dru-žin^a tragedija je tu. Niti začetnice z listkov ,,ate, 6prosti,.... mama, oprosti,... draga . ..“ ne morejo kljub najboljši volji in razumevanju zbrisati madeža, ki je povzročil to tragedijo. Nekam ironično mije nekdo pristavil: češ, življenje teče dalje. Res teče, samo z nekim čudnim, neprebavljivim okusom. Mar je res potrebno, da ljudje do te stopnje zgubijo živce, da teče kri in življenja prezgodaj odhajajo v zemljo ah za sive stene? TONE VRABI (NOVI TEDNIK, CEUE) »Tudi danes moramo biti pripravljeni in organizirani tako, da bomo v sodelovanju z drugimi dejavnostmi varnostnega sistema izključevali vsako presenečenje in vsako možnost postavljanja kakršnih koli ovir, organizirano ali posamezno sovraštvo, razdiralno ali protirevolucionarno delovanje.« MARJAN OROŽEN, republiški sekretar za notranje zadeve v lanskem govoru na jubilejni proslavi v Stražnjem vVhu pri Črnomlju Zmeraj v službi ljudstva • maj, praznik organov |ptn° Ia.?^e zadeve, je vsako-nirna ?. ^zn^.*’ ^ sPom- odenv’ ^imaj0 težak in PoErCn poklic; dostikrat krim* na miličnika ali finalista samo takrat, če ali te?! -taf, V(*rl v stanovanje, ponočiJ’ a n,am je zlikovec sP«t vidim 6 aVt0- Pa klicev v w f vrste P0' ka in u •J milični- ko J?irninalista, medtem UJV e -Ina zaposlenih na na javnost ostaja neznank let°šnjem mednarod- nem letu žensk bomo predstavili nekaj tovarišic, katerih delo se odvija samo za štirimi zidovi, pa je vseeno odgovorno in naporno. V kolektivu novomeške uprave javne varnosti je precej žensk, obiskali pa smo nekaj tistih, ki so že dalj časa v službi in so zlasti v povojnih letih veliko žrtvovale. Pa tudi zdaj so še vedno ^ pripravljenosti. Po uradnih urah jih ne sme nikdar presenetiti in vznejevoljiti telefonski klic; „Takoj se javi na delovnem mestu!“ Nl bilo uradnih ur “kusa^J1"™ )e kot otrok Slovene’c v ti!” ?ravi živeti kot m°rala imeti ? ki bi j° z°rehka nri pZa SV°j°' Doma je v?jn° prinaZ?St?jni>kije pred Sevala- jJf. tallji> zato je šibilo |A.allJanske šole. Na- 113 Pomagala3 Zavedna druži- V0jniPaS Partizanom^ P« ?Ščitnik povaM10 19 let’ ^ v je Cčann fVSlUŽbo'Ime-dewdar sloveni §OVsko šol°’ ?°^r° obvladalame Pismen° ni ^0vboao.Ta£,0seieb^. . "Vačetk„ LePrav|: > sem Mo težko, po- a^^Tezt 7tUdi pisati Moštvu n,r ^Zače'asem &^ivw?dnke^či,eln P avn0 se ip J uzbi do danes SneZ^menjavaUŽ Cfina v blla 1947 nremp. I ga°i?nn?la moža0rTBil' Tam 56111 v N ta 1955 Je moj k°le- ! J?,VOm«to “ Smo se Poselili j ,edaW "j ^trnova ;e ,• ' Od l8a’ da ima t a je S1cer po- ; njo do 25 let h troke> stare I je sn rale reči 2 ?ge Pa » za- **l 5Sfe„a{ Pa »I ,nami ni “O m0jj * Mi veliko I O*" tako u I001’ Danes I >^^“re)ene, da ni mogoča primerjava s prejšnjimi leti, čeravno nas še vedno kdaj pa kdaj popoldne telefon pokliče v službo. Življenje imam urejeno,,zdrava sem še kar. Ce me kje kaj boli, si ne delam skrbi. Dokler lahko tečem*, je vse dobro.“ Ni vredno zavidanja Tončka Vrečič je bila prej Bralčeva iz Brusnic. Marsikdo ve, daje vsa njena družina sodelovala v NOB, ona pa je kot dekle po vojni hotela postati trgovka. To jo je veselilo, in ko so prišli ponjo, se je že učila. Leta 1949, ko sta bila obnova in polet za razvoj domovine na višku, je pravzaprav človek moral iti, kamor so rekli, da je potrebno. < „Jaz sem tako začela na poverjeništvu za notranje zadeve'v Kočevju. Službena pot me je vodila še v Krško. Trbovlje in končno v Novo mesto. Tudi jaz sem našla moža med kolegi. Imava hčerko, ki je še v osnovni šoli. Meni je na srečo mama pazila otroka, kajti za varstvo ni bilo nikdar poskrbljeno in še zdaj je v vrtcih premalo mest. Do leta 1960 je bilo v naši službi tako, da smo vse nadure delali brezplačno; to se je razumelo samo po sebi. Tudi osebni dohodki niso bili nikoli in še zdaj niso vredni zavidanja, kot morda kdo misli. Nimamo nič več kot uslužbenke na podob-' nih delovnih mestih v drugih ustanovah, ali celo manj.“ Vrečičeva Tončka pa doma najraje plete. „To me razvedri,“ je rekla in še pridala, da gre zelo rada tudi v vinograd. Morda si ob takem počitku misU, kako ji je lepo, kajti tudi ona je med generacijo ljudi, ki so jim šli prosti večeri in dnevi za službo, ne da bi sploh pomislih, da je lahko drugače. Galerija gobeJinov Francka Brodarič se doma s tako vnemo posveča gobelinom, kot se delu'v službi. V njeni novi hiši ni bilo potrebno skrbeti za slike, kajti Francka je sama naredila že toliko gobelinov, da ima svojevrstno galerijo v malem. Ob tisoč in tisoč vbodljajih pa tudi njene misli mnogokrat polete nazaj v čas mladosti, ki je bil tudi za Francko čas trpljenja. * Doma je iz Črnomlja, iz Kle-menčeve družine, ki je veliko žrtvovala za NOB. Komaj deset let stara je bila, ko je bila z vso družino v internaciji na Rabu. Ona ve, kaj je pomanjkanje kruha, in ve, kako ljudje umirajo. Ob kapitulaciji Italije so se Kle-menčevi vrnili domov. Med vojno je hodila v partizansko gimnazijo, ko je bilo potrebno, pa je tudi ona nastopila službo. Najprej v Črnomlju na poverjeništvu za notranje zadeve. Samo^ leto dni je bila medtem v Šoštanju, sicer pa vsa dolga leta tako rekoč na domačih tleh in v UJV, leto dni pa je delala tudi kot tajnica v uredništvu Dolenjskega lista. Tovarišica Francka ima moža Belokranjca, nista pa skupaj v službi. Njena najstarejša hči že študira, fant je ^ šolar. „Ko se spomnim nazaj in primerjam tiste čase z današnjimi, težko doumem, da je vse to res. Včasih smo morali tako rekoč delati na vseh delovnih mestih, če si bil zanje plačan aU ne. Mladi, ki zdaj prihajajo v naš kolektiv, imajo povsem urejeno življenje. Jaz jim ga privoščim.“ ■ In kaj bi Francka Brodariče-va delala, če bi mogla? „Najraje bi potovala. Ce bi imela možnost, bi si rada ogledala čimveč sveta.“ Študij ob službi življenjska pot Tilke Sašek je malce drugačna kot njenih ko- f O®' % jdb- ■ «*•».M m' — —----------------------- ■ • Francka Brodarič, Tilka Sašek, Justina Šturm in Tončka Vrečič, uslužbenke UJV Novo mesto, ki jih tokrat predstavljamo ob dnevu organov za notrai^e zadeve in hkrati ob mednarodnem letu žensk. legic, kajti za poklic v upravi javne varnosti se je že sama odločila, zato je tudi po delovnem stažu precej mlajša. „Srednjo šolo sem končala v Kopru, kjer je bil moj oče zaposlen kot uslužbenec ONZV. Zaposlila sem se najprej na tedanjem okraju v Kopru, ker pa sem Dolenjka, z Rake, sem si vedno želela domov. Leta 1960. sem v Novem mestu slučajno govorila z načelnikom UJV, ki mi je ponudil službo, in premestitev sem uredila po hitrem postopku. Tu sem delala do 1963, ko je bila reorganizacija, nakar sem bila dve leti pri Delavski univerzi in pri Socialistični zvezi. Ko seje leta 1965 spet pokazala možnost za zaposlitev v UJV, sem prišla nazaj.“ Tovarišica Tilka sodi med tiste člane kolektiva UJV, kijih ljudje najbolj poznajo. Opravka ima s strankami, pa tudi cela kopica funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih jo bolj povezuje z občani zunaj njenega poklica. Za hoby trenutno Tilke ni potrebno spraševati, kajti že dve leti ji ves prosti čas jemlje študij. Se dva izpita, pa bo imela v žepu višjo pravno šolo. Ob redni službi z^teva študij precej napora, na srečo pa tovarišica Saškova to, zmore, ker je ne obremenjuje gospodinjstvo. Kdor pozna Saškovo Tilko, težko reče, da jo je že videl slabe 'volje. Vedno prijazna, nasmejana, in če je še toliko dela, se ne jezi. Kakšni so njeni načrti? „Samo da bi bil študij že za menoj, potem bom §pet prišla do knjig. Od nekdaj sem rada brala, pa tudi kupovala knjige. Imam že spisek knjig, ki ^ moram čimprej vzeti v roke. To je svojevrsten užitek. Ce pa bo denar, se bom tudi jaz odločila za potovanja.“ , družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti : §3^5 JS ! n‘j< J* dog™ >«vija. S^J^Ittbn' 'czultate £ot.ln AinJi^kai v Uvodomj mcn'm, S*>» N na sdIo^ ^i,15 v Kf^y°ju n^ p šno o &jsss^5at Si,uevol>u vseh nern Var-Sjj* £>arni n P^tašev WvSal^e prS;"°Vazb‘ ^žavna iSžk dtUžh^ilo> teži5Alelovanje W \ pa azvojem kak0°Lazimo ^fe£S‘°cu^ S&fSissSS SSSi??*; (sk si akon o M v^«°v„tc 0Vc,5f K >V, Slste^lJ>h sPrcjela ; KS i9l ^ttiou^fniče- : %sVhS0 )a,,ia-4 ZKJ pa je o tej problematiki sprejel tudi posebno resolucijo. Vzporedno z vedno pogostejšim uveljavljanjem DS v dokumentih naših najvišjih oblastnih in partijskih organov se je večalo tudi število člankov in vesti o ureditvi javnega obveščanja, t. j. v dnevnem in revialnem časopisju pa na televiziji in drugod. DS je postala nedeljiva sestavina samoupravljanja. Razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in dosežena stopnja tega razvoja nedvomno kažeta, da lahko ustrezno varuje dosežene vrednote naše družbe in družbe kot celote le najširše zasnovan obrambni in varnostni sistem, °Prt na najširšo politično akcijo v obliki DS. Nesporna je ugotovitev, da družbeno škodljivih in negativnih pojavov ni mogoče uspešno zatreti san™ ,s kazenskimi sankcijami in administrativnimi ukrepi, pač pa predvsem z zakonitim delovanjem vseh družbenih, dejavnikov zoper škodljive in negativne pojave, seveda °b doslednem spoštovanju zakonitosti. DS postaja vse bolj samoupravna vrednota, vgrajena v vse družbene odnose, postaja vsakdanje nierilo, s katerim sc ocenjuje ravnanje, delovanje in ukrepanje posameznikov, organiziranje skupnosti j*u njihove neaktivnosti pri nadaljnji krepitvi in graditvi samoupravnih odnosov. 0v.9*y. DS je, da delovni ljudje in °cam prevzamejo, oziroma sprej-meJ° skrb in odgovornost- za vsa varnostna vprašanja naše družbe, da s° začno čutiti pomembne in odgojne ne le za zaščito svojega zasebni1 Premoženja, pač pa za vse so-lalističnc vrednote in za zaščito li avncga reda, za oblast delovnega JUdstva, za^ samoupravne in gospodske temelje družbe, za bratstvo, notnost in enakopravnost narodov jn narodnosti, za ekonomski sistem •naše družbe, za družbeno premoženje in za druge pravice in svoboščine občanov in delovnih ljudi. Zaščita teh vrednot ne more in ne sme biti le skrb nekih organov in organizacij v, imenu občana in delovnega človeka, ampak skrb, odgovornost, pravica in dolžnost tega občana in delovnega človeka samega. Ta se mora kot samoupravljalec čutiti odgovornega za prav vsa varnostna vprašanja, čutiti se mora pomembnega pri varovanju samoupravne družbe, vedeti mora, da je tudi on pomemben pri utrjevanju varnosti, da predstavlja majhen, vendar tudi temeljni kamen oziroma kamenček trdnjave samoupravnega socializma. Naš delovni človek in občan morata prekoračiti svojo notranjo dvojnost - zasebnik in član socialistične 'družbe. Pri varnostnih vprašanjih se mora vsak naš delovni človek ponašati kot član skupnosti. Izgrajevanje sistema DS pomeni seveda izgrajevanje določene višje varnostne kulture, zavest večje odgovornosti, občutka pomembnosti pri reševanju vseh varnostnih vprašanj pri vseh nosilcih naše družbe in na vseh področjih družbenega življenja. DS morajo izgrajevati tako delovni ljudje in občani kot posamezniki in kot člani ožjih in širših skupnosti ali . organizacij, morajo jo izgrajevati družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, društva in vse druge orgrnizi-rane oblike življenja v naši družbi. DS se mora izgrajevati tudi na vseh področjih življenja: v gospodarstvu, založništvu, šolstvu, kulturi in drugod. Krajevne skupnosti so temeljne samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov določenega območja, v katerih delovni ljudje in občani v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skiipnostmi, TOZD in drugimi organizacijami in skupnostmi neposredno uresničujejo določene skupne interese in potrebe ter sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Ker so KS temeljne samoupravne skupnosti, jim je potrebno tudi pri obravnavi in reševanju varnostnih vprašanj posvetiti veliko pozornost. Krajevne skupnosti so skupnosti, v katerih sc mora DS trdno uveljaviti in v_ katerih se morajo reševati vsa varnostna vprašanja. Menim, da je pri obravnavanju DS in KS pomembno poudariti, da se obravnavanje varnostnih vprašanj in stanje varnosti v KS ne more skrčiti samo na obravnavanje raznih manj pomembnih vprašanj, kot so npr. stanje v javnih nasadih, nočni izgredi vinjenih oseb, napačno Mrkiranje motornih vozil in drugo. Ce bi se v KS obravnavala le takšna vprašanja, bi bilo jasno, da koncept DS ni bil pravilno razumljen in sprejet. KS se mora ukvarjati z vsemi varnostnimi vprašanji, s širokim spektrom varnostnih vprašanj: od obravnave varnostnih vprašanj, ki sc nanašajo na zaščito ustavnega reda, pa vprašanj, ki sc tičejo spodkopavanja ekonomskih osnov naše družbe, preko drugih varnostnih pojavov vse do javnega reda in miru v KS in do napačnega parkiranja. Samo tako sprejet kohcept DS bo rodil sadove in pripomoči do učvr-ščevanja varnostnega stanja v naši družbi. V KS se nahajajo delovne organizacije, posamezniki, varnost- no zanimivi objekti, ^prometni tokovi, šole in vse mogoče organizacije in skupnosti. V njih polje življenje , v njih se pojavljajo tako pozitivne, kot tudi negativne težnje. Na območju KS se morejo pojaviti posamezniki ali skupinice s sovražnimi nameni, na območju KS so delovne organizacije, v katerih je mogoče spodkopavati ekonqpiske osnove naše družl>e, zato mora KS obravnavati tudi takšna varnostna vprašanja. Ker so območja KS manjša od območija drugih družbenopolitičnih skupnosti (občin), ker na območju KS prebiva sorazmerno manjše število delovnih ljudi in občanov, ker je na območju KS manjše število delovnih organizacij, delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in druge organizirane skupnosti bolje poznajo problematiko tega območja. Zato je podana večja gotovost, da bodo razne negativne težnje prej odkrite in tudi zatrte. Zato imajo KS tudi tako pomembno vlogo v sistemu DS. KS morajo sistematično analizirati varnostne razmere na svojem območju, opozarjati morajo družbene organizacije in strokovne organe na posamezne probleme, predvsem pa kar največ storiti za samozaščitno osveščanje delovnih ljudi. Seveda vsega tega ne morejo opraviti KS kot celota; zato bi za sistematično uveljavljanje DS morale KS formirati poseben odbor, ki bi sc ukvarjal s samozaščitnimi problemi in redno spremljal in analiziral varnostno stanje na svojem območju. Takšen odbor bi glede na dejstvo, da mora KS postati osnovna celica varnostnega in obrambnega sistema naše družbe, moral obravnavati poleg stanja na področju varovanja z ustavo določenega reda in stanja na področju ekonomskih osnov naše družbe seveda tudi stanje glede varovanja premoženja in osebne varnosti občanov, stanje kriminalitete in javnega reda in miru na svojem območju,’^tanje prometne varnosti, stanje ukrepov proti elementarnim nesrečam in epidemijam, stanje na področju varovanja naravnega okolja in komunalnega reda in stanja na drugih varnostnih področjih. Seveda odbor za DS v KS ne more o vsem naštetem razpravljati samo abstraktno in načelno, ampak mora izhajati iz pojaVov vsakdanjega življenja, mora pa imeti tudi ustrezne informacije. Te informacije dobi ali neposredno iz sredine, kjer določena problematika nastaja in obstaja, ali pa od specializiranih služb - organov za notranje zadeve, inšpekcijskih služb in drugih. Na drugi strani pa mora odbor za DS v KS z raznovrstnimi metodami in aktivnostmi prispevati k temu, da x preprečijo sovražna dejavnost in drugi družbi škodljivi pojavi. To lahko doseže tudi tako, da daje pobude za reševanje problemov varstva družbenih vrednot, da opozarja na smeri in oblike preventivnega delovanja, da pomaga pri odstranjevanju vzrokov negativnega obnašanja, da seznanja ljudi z nevarnostmi, z razlogi, zaradi katerih je zaščita potrebna, da pomaga osveščati delovne ljudi in občane kot borce za samoupravni socializem. Odbori za DS KS morajo razviti široko aktivnost in prispevati pomemben delež pri utraitvi varnostnega sistema. Zavedati se moramo, da le najširše zasnovan varnostni sistem na temelju DS lahko ustrezno varuje našo družbo in da moramo k temu prispevati prav vsi. Uveljavljanje DS v KS, kjer lahko mnogo prispevajo prav odbori DS, pa je ena od osnov solidne izgradnje celotnega sistema DS. častniki za moderno armado Smo Slovenci res narod brez »vojaških tradicij«? Zakaj je med aktivnimi oficirji JLA vse premalo Slovencev? Kako je na akademiji kopenske vojske na Banjici v Beogradu, nekdanjem vojaškem okupatorjevem centru? Dan za dnem ugotavljamo, da se slovenski fantje neradi odločajo za vojaški poklic. Mar smo Slovenci res narod brez „vojaških tradicij“?" Brez dvoma nismo, saj če se ozremo na našo neposredno zgodovino, lahko vidimo, da so se slovenski partizani znali s svojo organiziranostjo, pogumom in borbeno odločnostjo zoperstavljati nekajkrat močnejšemu sovražniku. Kadar je treba braniti domovino, socialistično Jugoslavijo, nimajo Slovenci v sebi prav nič manj „vojaških tradicij “ kot drugi bratski narodi. Kljub vsemu temu pa sc nc moremo izogniti dejstvu, da je v aktivnem oficirskem kadru JLA vse premalo Slovencev. Prav to vrzel pa je treba zapolniti. Kje iskati vzroke? Ti so bolj ali manj znani. Vse premalo namreč seznanjamo naše mladince s pc^oji šolanja za vojaški poklic, življenjem in perspektivami mladega starešine v JLA. Nekaj korakov je že storjenih, vendar to še ni dovolj. Usmerjanje mladih v vojaške šole in akademije bi se moralo začeti že v osnovni šoli, nosilci teh akcij pa morajo biti prosvetni delavci. Seveda pa šola v tej akciji ne more ostati osamljena, potreben je napor vseh zavestnih družbenih sil, od aktivov ZSM in organizacije ZRV.S in ZV do- Zveze komunistov. Le z združenimi močmi in skupnim delom bo moč izboljšati stanje, pa tudi delo med omenjenimi organizacijami bo moralo, biti bolj koordinirano. Kadrovanje v vojaške šole je izrednega pomena, saj je sestavni del celotne kadrovske politike v naši družbi. Da bi se položaj izboljšal, je treba storiti še marsikaj, predvsem pa rešiti nekatera odprta vprašanja, ki se porajajo v sistemu obveščanja, informiranju in pri razpisih vojaških šol in akademij. Dokončno je treba izdelati tudi kratkoročne in dolgoročne programe, kako prispeti v šolo, s pomočjo kakšnih oblik in metod. Nekatere občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije jih že imajo, ponekod pa so še v povojih. Naloga teh je tudi, da seznanijo svoje člane z vojaškim poklicem v samoupravnem socialističnem sistemu, s konceptom SLO, funkcijo armade, funkcijo starešine JLA kot občana naše samoupravne socialistične družbe in strokovnjaka s svojega področja. In'kakšne naj bi bile oblike seznanjanja mladih z vojaškim poklicem? Predvsem obiski vojašnic in karavel, skupne prireditve ZSM in JLA, vključevanje mladih starešin v delo ZSM, specializiranih organizacij in društev ter podobno. Lahko rečemo, da ponekod posvečajo veliko pozornost temu področju, vendar žal le nekaterim oblikam, čeprav ne bi smeli zapostavljati niti ene. ^ Da je v aktivnem oficirskem kadru JLA vse premalo Slovencev, se nc zavedamo le mi, ki na to nenehno opozarjamo, temveč tudi v Beogradu, kjer je med drugim akademija kopenske vojske. Izvedeli smo, da je tam lani študiralo le nekaj deset Slovencev,'položaj pa se tudi do danes ni vidno izboljšal. OBISK NA AKADEMIJI Ko smo obiskali vojaško akademijo kopenske vojske na Banjici v Beogradu, smo bili prijetno presenečeni nad življenjem gojencev v njej, seveda pa tudi nad sodobno urejenimi in opremljenimi kabineti ter dosledno organiziranostjo pouka v njih. Nekoč, med drugo svetovno vOj-no, je bila Banjica vojaški center okupatoija ter domačih četnikov. Tu 80 ustrelili kar okoh 80.000 srbskih rodoljubov. V prostorih sedanje akademije kopenske vojske so bili tedaj zapori, v katerili so zverinsko mučili Srbe. „Veliko let je minilo. Tančica zgodovine vse hitreje prekriva prizorišče, kjer je trpelo nešteto rodoljubov. Toda mi jih nismo pozabi-h .. .“ piše med drugim na steni zgodovinskega muzeja, kije urejen v kletnih prostorili akademije - nekdanji sobi smrti, kot so jo imenovali med vojno. Razni dokumenti, predmeti zapornikov in fotografije pričajo, kaj se je tu dogajalo med okupacijo. Na steni visi orožje, kakor tudi fotografije desetih ustreljenih srbskih narodnih herojev, med njimi Olge Petrov in Milorada Petroviča, herojev, ki sta zadnje dni prebila prav v tej sobi. Sedaj tu niso več zapori. Prenovljene stavbe imajo popolnoma drugačen videz. Sedaj je tu vojaška akademija kopenske vojske. Ustanovljena je bila .21. novembra 1944, in sicer v zelo težkih okoliščinah. Ustanovitev ak^emije je ukazal Josip Broz - Tito, vrhovni poveljnik NOV in PO. Njen prvi načelnik je bil s Titovim ukazom Savo Orlovic. Razvoj te. beograjske vojaške akademije je orisan v posebni spominski sobi. Tako starešine kot gojenci so ponosni na odlikovanje narodne vojske z lovorovim vencem, ki krasi vitrino te sobe in s katerim je akademijo ob njeni 25-letnici v znak priznanja odlikoval tovariš Tito. KAKŠEN JE ŠTUDIJ? V vojaški akademiji kopenske vojske, kjer traja študij 4 leta, je bilo v minulefm šolskem letu vpisanih okoli 350 mladih. Iz vseh našili republik so prišli, da bi postali častniki JLA. Največ je Makedoncev, Slovencev pa je žal še vedno zelo malo. Odločajo se lahko za pet študijskili smeri: pehoto, oklopne ‘enote, artilerijo, inženirske enote in protiletalsko obrambo. Kdor se želi vpi.sati na akademijo, mora končati gimnazijo oziroma kako drugo srednjo šolo. Sprejemne izpite morajo opraviti le slednji, in sicer iz matematike, fizike ali pa kemije. Kot nam je v razgovoru povedali diplomirani pedagog Aleksander Pavlovič, ki je: na akade-mgi referent za vojno pedagogiko, se za študij odločajo predvserrt sino- vi upokojenili oficirjev. Kar 12 odstotkov takili so zabeležili. In kaj nudijo gojencem? Študij je brezplačen, pa tudi.hrana in bivanje v internatu. Vsak gojenec dobi žepnino, višina te pa je določena glede na*to, kateri letnik akademije obiskuje. Ko končajo študij, dobijo naziv podporočnika, po letu dni zaposlitve pa postanejo poročniki. Na akademiji poučujejo profcsoiji iz različnih beograjskih univerz. Teh je kar okoli 50 odstotkov. Da bi bil študij še kvalitetnejši, izobražujejo na akade- miji lastne profcsl^je. Vsak dan imajo gojenci šest ur predavanj. Poleti trajajo počitnice mesec dni, tisti, ki pridno opravljajo izpite, pa so dva meseca prosti. Zimske počitnice so seveda krajše, saj imajo prosta le dva tedna. KABINETI OLAJŠAJO Marsikdo- meni, da so študenti te akademije dan za dnem zaprti v internatu'. To ni res; vsakdo ima prost izhod v mesto, kadarkoh želi, seveda pa nc med učnimi urami. Sim lahko izbira, ali bo šel Ven v civilu ali v uniformi, ki jo prejme. No, skoraj smo pozabili omeniti, da vsak gojenec prejme brezplačno tudi obleko in vse druge pripomočke za študij, od knjig pa do zvezkov. Na akademiji so mi povedali, da nudijo gojencem ysc brezplačno, da pa je edini pogoj učenje. Učni program je zelo obsežen, zato je treba krepko pljuniti v roke. Gojenci se tega zavedajo, zato je uspeh ob koncu vsakega šolskega leta zelo dober. Študij jim v veliki meri olajšajo razni kabineti, pa tudi knjižnica, saj je ena največjih (zaprtega tipa) v Beogradu. Na voljo imajo vse strokovne knjige, ki jih potrebujejo za študij, zraven tega pa še 60.000 publikacij ih okoli 30.000 knjig. Naročenih imajo več kot 50 jugoslovanskih dnevnikov in tednikov ter okoli.60 tujih. Imajo kar 9 sodobno urejenili kabinetoV. Tako kabinet za pouk mehanike balističnih sistemov, laboratorij optike, vojne topografije, artilerijski pouk streljanja, kabinet za poučevanje tujih jezikov po najnovejši metodi, kabinet motorjev in motornih vozil, taktike in kabinet za poučevanje kemije in fizike. Na akademiji se lahko gojenci odločajo za štiri tuje jezike, za angleščino, nemščino, ruščino ali francoščino. Ugotovih so, da je uspeh poučevanja jezikov po tej novi metodi neprimerno boljši, kot je bil prej - celo za 50 odstotkov. Vsak gojenec se lahko nauči voziti osebni avtomobil. V ta namen imajo v posebni sobi montiranih 12 simulatorjev avtomobilov znamke fiat 850. poskrbljeno ZA ŠPORJ Tudi za poskrbljeno, . jgrii^a Banjici obdajajo šp f* rokomet, nogomet i ^ tudi telovadnice. b# zgradbi in so opremljene od tudi ske telovadnice, lu J bazen s toplo vodo. -i.jobli*’ jc veliko takih jopttf hodu v akademijo KO jo ko. m enega, ki ne bi Velik del prostora te ^ so namenili tistim, času želijo ukvaija streljanjem. Na svoj tudi kegljači pa ig ^ pjosii- namiznega tenisa . • • . akademije sta še vebka k ^ jcj in kantina. zabave in r^vednla v rih akademije kar "v. Takšno je življenje cev v vojaški akadem«^„.T^ vojske na Banjici y »e g kljub dobrim moznos na akademiji, pa pogojem se P odloča vedno ede"5 . deh, so za to še siJ vzfokov starsi, „ pots^ odsvetujejo ta ^ Gojenci na eni izmed naših vojaških belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SANDOLIH PX 65 uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO ------------------------------------------------- Organizacija združenega dela SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO objavlja prosta delovna mesta: i TAJNICE Pogoj: srednja strokovna ali upravna administrativna šola s prakso, ali nepopolna srednja z večletno prakso. SALDOKONTISTA - MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednja ekonomska šola, ali nepopolna srednja šola in ustrezna praksa. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja do 31. 5. 1975. Poskusna doba 3 mesece. Nastop službe mogoč takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. raicarsjir^ NOVO MESTO PROSTA UČNA MESTA! UČENCI, postanite delavni člani SGP „PIONIR" Novo mesto! Pogoji dela, učenja in nagrajevanja so izredno ugodni. V letošnjem šolskem letu bomo sprejeli v uk večje število TESARJEV ZIDARJEV Pogoj za sprejem: doko'hčana osnovna šola; izjemoma tudi 7 razredov osnovne šole, telesno zdrav. Prošnjo za spreje^m in zadnje šolsko spričevalo naslovite na 'naslov SGP „PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37 do 20. 6. 1975. ŠTIPENDIJE DIJAKI IN ŠTUDENTJE SGP „PIONIR" Novo mesto razpisuje za šol. leto 1975/76 večje število prostih štipendij za šolanje na: 1. FAKULTETI ZA ARHITEKTURO. GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 2. PRAVNI FAKULTETI 3. EKONOMSKI FAKULTETI 4. VISOKI ŠOLI ZA POLITIČNE VEDE, SOCIOLOGIJO IN NOVINARSTVO - SMER NOVINARSTVO 5. ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 6. GRADBĆNI TEHNIŠKI ŠOLI 7. STROJNI TEHNIŠKI ŠOLI 8. ELEKTRO TEHNIŠKI ŠOLI 9. EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI Pogojt za sprejem: izpolnjene prošnje na predpisanih obrazcih Državne založbe, potrdila o opravljenih izpitih, oz. zadnje šolsko spričevalo pošljite na naslov SGP ,,PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37 do 20. 6. 1975. SGP „PIONIR" UČNA MEST^ Novo mesto .g sprejema v šolskem letu 1975/76 v učno vilo učencev za: MIZARJE AVTOMEHANIKE STROJNE KLJUČAVNIČARJE AVTOKLEPARJE AVTOLIČARJE AVTOELEKTRIČARJE STRUGARJE ELEKTROMEHANIKE. §ol3' tfil Pogoji za sprejem: dokončana osnovna • /id Prošnjo za sprejem in zadnje šolsko spn .^g^ski ^ naslov SGP „PIONIR" Novo mesto, ^ Kettejev drevored 37 do 20. 6. 1975. PROSTA DELOVNA MEsT „ITAS" Industrija transportnih sredstev in opreme ; Kočevje KADROVSKA SLUŽBA „ Koeevje Organizacija združenega dela „ITAS " objavlja k bo p°č|tnl naslednja prosta delovna mesta za oskr r V TlJESNEM: 1. UPRAVNIK " • 2. KUHARICA 3. DELAVKA ZA POMOČ V KUHINJ' 4. STREŽNICA - V CRIKVENICI: . rM 1. UPRAVNIK 2. KUHARICA , 3. DELAVKA ZA POMOČ V KUHINJ' 4. 2 STREŽNICI ■, ‘h ' Pogoji: • kj pod 1ustrezno znanje s prakso v st’,0,.£0 do^0 pod 2.: kvalifikacija ali priučitev z da kušenj .Jf.- pod 3.: ni posebnih zahtev. pri^c o° pod 4.: tečaj za PK gostinsko delavko ^ić0 ^ Zaposlitev traja določen čas, in sicer ^ I do 10.9. 1975. ' ia sPreJ Sa Prijave na objavljena delovna mes • služba OZD ITAS 15 dni po objavi- Širša vsebina tribanjskih srečanj Počastitvi 30. obletnice osvoboditve so namenjeni tudi „DNEVI KULTURE IN UMETNOSTI V OBČINI TREBNJE“, ki jih bodo letos pripravili med 14. junijem in 5. julijem. Različne zanimive prireditve bodo razširile dosedanji obseg takih srečavanj in predvsem tudi vsebinsko obogatile tabor slovenskih likovnih samorastnikov, ki ga bom« tokrat videli že osmič, letos spet v jugoslovanskem merilu. Ža izmislek Obsežnim pripravam za „trebanjske dneve kulture in umetnosti" je organizacijski sekretariat tabora prejšnji teden posvetil delovni sestanek,'na katerem je sodeloval tudi Bogdan Osolnik. Spodbujeni po dosedanjih uspehih so sc v Trebnjem odločili letos pripraviti tri celovečerne razgovore, katerih se bodo udeležili tako udeleženci tabora likovnih samorastnikov, kot zainteresirani delavci iz krajevnih skupnosti, šol, organizacij, društev in raznih samoupravnih skupnosti. Prispevek vidnih kulturnih in javnih delavcev naj bi na „trebanjskih večerih" hkrati z razpravo odgovoril zlasti na pereča in vedno pomembna vprašanja s področja kulture in umetnosti. Sandi Leskovec: POVODNI MOŽ, lesorez. (Foto: Branko Sladič) Prvo besedo bodo tokrat rekli mladi talenti z razstavo likovnih del 14. junija zvečer v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov, kjer bo sodelovala tudi domača godba na pihala. Mladina osnovnih šol v občini bo ta večer „pela, igrala in plesala za vas“ v domu kulture v Trebnjem, 20. junija bodo mladinske gledališke skupine osnovnih šol Trebnje, Mokronog in Mirna gostovale v Šentrupertu, na Mirni in v Mokronogu, 21. 6. pa bo v Mokronogu kresna noč. V četrtek, 26. 6., bodo v trebanjskem domu kulture slovesno odprli 8. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije, nad katerim jc prevzela pokroviteljstvo beograjska „Jugoslovanska revija“. Hkrati se bodo predstavili literarni samorastniki občine, ki bodo dotlej izdali knjižico z deli piscev-amaterjev. 27. 6. bomo slišali pevske zbore iz občine na večeru „Zdaj zaori, pesem o svobodi41. Na prvem izmed treh javnih večerov, namenjenih pogovorom o kulturi in umetnosti, bodo 30. junija samorastniki - udeleženci taborskih srečanj razpravljali o temi „Naiva kot stil - naiva kot gibanje”. Sodelovali bodo prof. Zoran Kržišnik, dr. Mirko Juteršek, Nebojša Toma-šević, Gerhard Ledič in drugi. Naslednji večer je namenjen pogovorom o kulturnem ustvarjanju v k?ra«c knLtv”?awzvečer v Kočevju, so se pred- Pos>n in Neboi^t ?,or’Ivan Zoran’ Wadi-op ^0-letnin- *8nJatovič. Na literarnemu veče-^ Pesmi nici osvoboditve in krajevnemu prazni- 8 iz Željn. (Foto: J. Primc) naslovom „Brez besed11. Na bienalu, ?. .trajal do 25. maja, poleg, naj-nejsih jugoslovanskih karikaturi-:°v sodeluje tudi veliko karikaturi-_ov iz 18 držav. Skupaj je zastopanih 144 avtorjev. ™kUKANa“ v LJUBLJANI - V ] i, Kr°’ maja. jc bila v Drami v lil? *l! slavnostna predstava » Kane", dela, ki ga jc po romanu PnvfCta .?v^tine dramatiziral Janez vse. Uprizoritev tega dela jc po-0 ena 30. obletnici osvoboditve. sp ?^SKI FILMI - Prejšnji teden Jc v Parizu začel pod pokroviteljicu UNESCA festival filmov o stivni , P stvaritev rćžiscrk. Na fc-oh j spada v okvir dejavnosti nriiT iPar0(*ncm letu žensk, bodo tamfh celovečernih dokumen-fii ’. eksperimentalnih in risanih 10v »z nekaj deset držav. NOB, njegovih vrednotah in nepretrganem poslanstvu, o čemer bodo med drugimi razpravljali Bogdan Osolnik, r Franci Kolar, Sergej Vošnjak, Helij Modic, Zoran Huda-les in še nekaj umetnikov in javnih delavcev, ki jih je vodstvo tabora medtem povabilo k sodelovanju. 3. julija zvečer naj bi tekla beseda o kulturi in umetnosti, njunem polo- žaju in nalogah v družbi, združena s številnimi vprašanji, ki jih odpira to nikoli do kraja dorečeno področje. Organizatorji so povabili na ta večer* Franca Šetinca, sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, Bena Zupančiča in Iva Tavčarja; tokrat zlasti pričakujejo tudi širši krog udeležencev iz sosednjih občin. 4. julija popoldne bo na Mirni občinska proslava dneva borca, v soboto, 5. julija zvečer, pa v Trebnjem slovesen sklep 8. tabora, združen z opernim večerom Vilme Bukovčeve. Z razstavo partizanskega plakata v avli osnovne šole bo vrednost trebanjskih dnevov kulture in umetnosti še večja in privlačnejša. TONE GOŠNIK Pesniški večer v Kočevju V Kočevju je bil 6. maja literarni večer, ki ga je ob 30-letni-ci osvoboditve mesta in krajevnem prazniku priredil Klub kulturnih delavcev pri ZKPO. Svoja dela so brali znani partizanski pesnik Matej Bor; Ivan Zoran in Vladimir Bajc iz Novega mesta ter domačina Franc Lovšin in Nebojša Ignjatovič. Za uvod je zapel nekaj pesmi ženski nonet iz Željn. Bojazen, da Kočevski razgledi ne bodo več zagledali belega dne (taki pomisleki so krožili med „nadpovprečnimi poznavalci"), se je zdaj, ko imamo na mizi že drugo številko te revije, prav gotovo razblinila. Se več: iz uvodne besede urednika (Mirko Levstek) ni razbrati le napovedi za nadaljnje izhajanje, ampak tudi željo, da bi revija postaia odprta ter tako „prestopila*4 tudi meje občine, znotraj katere se je porodila. Ce to prav razumemo, se poraja v mestu ob Rinži publikacija, ki hoče zapolniti re-vialno praznino južnega dela Slovenije, prostora, v katerem so v preteklih letih siccr vznikale želje in bile tudi registrirane, (pogumnih) uresničevalcev pa do zdaj še niso dosegle. Kaže torej, da so si to nalogo (in dolžnost) zdaj naložili Kočevci, in kaj drugega kot srečo in uspeh jim je treba želeti na tei dobronamerni, a hkrati hudo nelahki poti. Druga številka Kočevskih razgledov v glavnem zasleduje koncept, ki je bil razviden že iz prve - rojstne številke te publikacije, čeprav je v njej morda nekoliko več zgodovinskih in drugih zapisov, predvsem člankov o kočevski krajevni skupnosti. Da je tokrat več take vsebine, je povsem razumljivo, saj so izdajatelji (Klub kulturnih delavcev pri ZKPO Kočevje) 4. maja izišlo številko posvetili prazniku svojega mesta, ki je obeležen s tem dnevom. Sicer pa so v njej objavili svoja dela: Franc Ožbolt Mohar, Franc Lovšin, Dušan Hočevar, Dana Jerše, Nebojša Ignjatovič (priseljen iz pobratenega Pro-kuplja), Vekoslav Figar - pesmi, Tone Hočevar - spomine na roško ofenzivo, Peter Vovk - črtico o divjem petelinu, Drago Ahac - skico, Peter Šobar - priložnostni zapis ob 30-letnici osvoboditve Kočevja, sledi „beseda44 predstavnikov kočevske občine, Vekoslav Figar - zapis o kočevskih Slovencih, Tone Ožbolt je predstavil predsednika Kočevski razgledi KS Kočevje Staneta Otoničarja itd. Številko zaključujejo literarni poskusi mladih v razdelku Utrip mladih. Sicer imajo Kočevski razgledi poleg tega še štiri stalne razdelke: Ustvarjamo, Ogledalo časa, Slike današnjih dni, Kulturno dogajanje, kar daje reviji še večjo vrednost. Velja poudariti, da se ta revija rojeva ob največji pomoči vseh članov kulturnega kluba in tudi dejstvo, da so se sodelavci prostovoljno odrekli honorarjem in kakršnim koli drugim oblikam plačila za trud. To pa jc nedvomno edinstven primer, vreden, da ga dandanes, ko jc vse podvrženo potrošniško-prido-bitniški miselnosti še posebej podčrtamo. I. ZORAN „MATI" IN „MICKA" POD KOZOLCEM V Strugah v kočevski občini so svečano proslavili letošnji dan zmage 9.. maj. Prav na sam praznik so imeli pod kozolcem Kaplanovega Franceta dve krajši igri, in sicer „Mater44 Mateja Bora (na sliki) in „Županovo Micko44 Tomaža Linharta. Obe jc režiral Ignac Kaplan, igrali pa so člani dramske družine osnovne organizacije ZSM iz Kompoljam Več bomo o praznovanju majskih praznikov v Strugah še poročali. Literarni večer je začel Matfij Bor, ki je ob tem obudil spomin na čas svojega učiteljevanja na kočevski gimnaziji ter komentiral nekatere pesmi, ki so nastale na Kočevskem v partizanskih letih. Poslušalci so njegovim recitacijam prisluhnili s posebnim zanimanjem, saj so se zlasti starejši Vladimira Pavšiča-Mateja Bora spominjali iz njegovih kočevskih in kasnejših partizanskih let. Ivan Zoran je prebral nekaj pesmi iz obsežnejšega cikla „Suha krajina44, ki izpričujejo navezanost na zemljo, Franc Lovšin pesmi, ki govore o življenju delavcev, in Nebojša Ignjatovič ev srbohrvaščini) pesmi, ki poskušajo dopovedati, da „revolucija teče dalje44. Vladimir Bajc se je predstavil kot satirik in humorist. Prireditev je bila v dvorani kočevske gimnazije in ji je občinstvo sledilo z zanimanjem. V pomenku za omizjem hotela Pugled je zatem stekla beseda o tesnejšem sodelovanju kulturnih delavcev na Dolenjskem, posebno šc med kočevskimi in novomeškimi, tdr o skupnih prireditvah in srečanjih, ki naj bi se v prihodnje zvrstila zdaj v tem, zdaj v onem kraju. J. JUST Festival smeha v risbi V Ljubljani odprt bienale najbolj kritičnih duhov, ki največ povedo brez besed Mestria galerija v Ljubljani bo do 25. maja zasedena s smehom v risbi - razstavo četrtega mednarodnega bienala karikature Brez besed, ki so jo odprli minuli četrtek. Na njej se s svojimi deli predstavlja 144 znanih karikaturistov iz devetnajstih držav, poleg Jugoslovanov še: Italijani, Madžari, Romuni, Bolgari, Francozi, Belgijci, Švicarji, zahodni in vzhodni Nemci, Nizozemci, Danci, Švedi, Čehoslovaki, Poljaki, Turki, Egipčani, Filipinci in karikaturisti iz Sovjetske zveze. Kot dosedanja pomeni tudi to bienale srečanje kritičnih duhov iz vse Evrope, ki znajo brez besed veliko povedati. Izdan je tudi katalog, ki je hkrati jubilejna številka slovenskega humorističnega lista ,J>avli-he“ - ob tridesetletnici njegovega neprekinjenega izhajanja. Velja pristaviti, da bodo po končani ljubljanski razstavi oblikovali manjšo potujočo razstavo, ki bo obiskala večja slovenska središča in delovne kolektive. To razstavo pričakujemo tudi na Dolenjskem, seveda če bo šlo vse po sreči, saj bo prireditelj spet JPavliha", ki pa je - saj ga poznamo -ves poln muh. I. Z. KAROL FERSTER POLJSKA Človeška lenoba ali kaj drugega? Novomeška kulturna skupnost kot največja na Dolenjskem še vedno nima statuta in 4pnarnega načrta za leto 1975. Da ne bo nesporazuma, naj pristavimo, da sta predloga obeh aktov pripravljena, le sprejeli ju še niso. Razlog: na obe zapo- Doživetje Dubravka Tomšič nastopila v Beli krajini redni seji skupščine je prišlo premalo delegatov, da bi bilo sklepanje veljavno. Tako novomeška kulturna skupnost nadaljuje z neslavnim nesklepčnim sklepanjem o sklepčnosti, namesto da bi reševala druge naloge in razrezala vsaj denarni hlebec na kose, da bi upniki ne bili v negotovosti. Najbrž tudi v tem sestavku ne bomo razrešili vozla, ki sc je napletel okrog te kulturne skupnosti. Kazalo pa bi vsaj pokazati na vzroke, ki se zdijo pri tej stvari poglavitni. To so ali premajhna zainteresiranost samih delegatov ali nepoučenost v splošnih Na povabilo Glasbene mladine Bele krajine jc 5. maja gostovala v Metliki in Črnomlju svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič-Srcbot-njakova. Na mladinskih koncertih v obeh krajih je mojstrskim izvajanjem te naše odlične umetnice prisluhnilo 750 poslušalcev. Lep odziv so pokazali predvsem mladi v Črnomlju, kjer je bilo med 600 poslušalci tudi 158 učcnccv črnomaljske 'osnovne šole. To velja šc posebej poudariti, saj so bili ti učenci petih razredov na koncertu za zgled prc-nekateremu srednješolcu. Pianistka jc za ta dva nastopa pripravila dela' Bacha, Scarlattija, Beethovna, Dcbussyja in Chopina. S tem je bil njen spored 'zaokrožena celota poglavitnih obdobij glasbene ustvarjalnosti in zgodovine. Za igrivim in lahkotnim, mozaično tonskim barokom (Bach, Scarlatti) jc kot osrednja osebnost koneprta stal Beethoven, mojster klavirskih sonat. Dubravka Tomšič-Srebotnjako-va je navduši^ mlade poslušalce v Beli krajini. Sledil jc precejšen skok iz klasike v impresionizem, \ čimer je umetnica kot nalašč prikazala plastičnost in programsko zvočno ubranost prvega glasbenega stila N 20. stoletja (Dcbussy). Spored jc sklenila z dvema deloma Chopina, klavirskega poeta in prvega svetovno znanega poljskega skladatelja: iicfUuiošlii Itoticek IZ NOVEGA PRAVILNIKA O OCENJEVANJU UČENCEV IN DIJAKOV (Nadaljevanje iz št. 18) 7. člen: Na isti dan ne smeta biti uporabljeni več kot dve obliki skupinskega preverjanja in ocenjevanja znanja celotnega oddelka, če vsaka izmed takih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja traja več kot pol šolske ure. 10. člen: V ocenjevalnih obdobjih, ko učenec ne dobi izkaza o uspehu in vedenju oziroma obvestila o uspehu ali spričevala, je šola dolžna sporočiti učencem in staršem učencev oziroma njihovim namestnikom ter organizacijam združenega dela oziroma samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem, pri katerih so učenci na praktičnem pouku, v katerih predmetih so bili učenci nagativno ocenjeni. 11. člen: Učitelj mora vse ocene vpisati v predpisano šolsko dokumentacijo (redovalnico) takoj po preveijanju znanja. . Ta pravilnik se začne uporabljati s šolskim letom 1975/76. OTROK IN UČENJE PESMI NA PAMET Pesem mora biti estetsko doživetje. Če učenec doma joče, ker mu ne gre učenje dolge in nerazumljive pesmi, če v šoli trepeta, kja bo ko bo prišel na vrsto in se česa ne bo spomnil ter bo povzročil učiteljevo jezo, smo napravili' slabo uslugo odnosu do poezije in umetnosti sploh. Umetnost moramo otroku tako približati, da se bo ob njej vzradostil, da ga bo kaj pretreslo in zagrabilo, a dajo bo tudi razumeval. Tako bo sam od sebe' želel ponovnega stika z njo in navsezadnje čutil stalno potrebo po njej. V takem ozračju bo morda kdo tudi i sam začel ustvarjati. Mirko Križman v Prosvetnem delavcu j 14. III. 1975, str. 10 : učitelj“je naera- ^jvodini pZT* P°delJevali stS Znikom’sku-2em prosvetn?HVrun združe-fptoe uidelavcev za Po- ^braževainj h -e v ,Vz8°jno-J^o Podeljeva?aVnOSt*' ^agra-S’ki jo bo im posebna komi-b? »oivodb,- nagradil p udaijeno, da ganske tradio-V°ljo čislanja V času ne nal0gea V^n°-kobiažS!!!u h ^.°vica u- . 4uL?b'ud^Voe7n0bjavila Bor-tiai?kah>^srLrn?tvvseh Nemiri1!0 vidnih jer še ne 1° P^ e n^^e na-UsUn0yJ f6 pos^m Prejel° r! naj k: 0 P°sebnpm 0 raz- J> ali ‘ga bili del? P-ri2nanju, Mah aliPn°učevali vlenzamt učitelji J°uPot £ tedaj zR^nskih { kfiajni?2l‘učitelj-Č^ti JPaftizan- kr1^ bS1Cnjskem i^Čiteijev ličile do zdajetu!v iteljsko’ Uv&°din?JtS PS'?-Nahj. s&>»žo^Uos‘pu K^V>uX,nSf|Jsu"»: $$&*&& ^fe>w^Vo°L?^coc; ■v'v?Bps m«l P^Ltl Nesklepčnim sejam novomeške kulturne skupnosti na rob delegacijah, ki pošiljajo ljudi v posamezne SIS ali sploh prešibko informiranje, če ne že čisto preprosta, nam vsem znana lenoba, pred katero niti delegati kulturne skupnosti niso imuni. Morebiti pa je tako zato, ker sklicuje kulturna skupnost seje popoldne in sc delegati v primerjavi z drugimi, ki hodijo na dopoldne sklicane seje čutijo ^zapostavljene. Kajpak so možne še ar>ige reči, da se gradiva z vabili za seje pri kom ustavijo, da so delegati postali pozabljivi itd. Sedanje stanje vsekakor ni vzdržno in tudi ne v čast — samoupravljanju, na katero smo na zadnjih volitvah tako prisegali. I. ZORAN PROSTA DELOVNA MESTA! tekstilna tovarna NOVO MESTO n. sol. o., s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela RAZPISUJE naslednji delovni mesti: 1. DIREKTORJA KONFEKCIJE, izdelovanje konfekcije. Novo mesto, n. sub. o. 2. DIREKTORJA STREŠNIKA, izdelovanje strešnikov, Do-bruška vas, n. sub. o. Pogoji: Pod 1: da je kandidat državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni,■ samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ima visokošolsko izobrazbo in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih ali višješolsko izobrazbo in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih. Pod 2: da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ima visoko ali višjo izobrazbo s 3 oziroma 5 leti prakse, od tega polovico na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu. Kandidata morata biti moralno in politično neoporečna. Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisni komisiji TOZD. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po odločitvi delavskega NOVOTEKS, tekstilna tovarna, Novo mesto, Foersterjeva 10, n. sol. o. TOZD tkanina, izdelovanje tkanin, Novo mesto, n. sub. o. RAZGLAŠA prosto delovno mesto - REFERENTA ZA IZTERJAVE POGOJI: — končana ekonomska srednja šola, zaželena praksa. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto n. sol. o., kadrovski oddelek. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. OBVESTILO ŽTP Ljubljana PROMETNA SEKCIJA LB, Trg OF 7 VABI VSE UPOKOJENCE ŽELEZNIČARJE, ki so službovali na postaji Ljubljana in na postajah od Ljubljane do Jesenic, od Laz do Hrastnika, od Črnuč do Kamnika ter so odšli od tod v pokoj, da se osebno zglase ali pismeno sporoče svoj naslov do 20. V. 1975 tajništvu postaje Ljubljana, zaradi tovariškega srečanja, ki bo 7. 6. 1975 v Rovinju. Odhod iz Ljubljane bo približno ob 6.30 uri, povratek pa okoli 22.00 ure. LICITACIJA! AVTO-MOTO DRUŠTVO TREBNJE . 1075 ob proda na javni dražbi, ki bo v nedeljo, dne 18. maja 8. uri zjutraj na dvorišču gostilne „GRMADA" v^re nJ AVTO „ZASTAVA" 750, letnik 1973, prevoženih 28.000 km Pristojbine so plačane do avgusta 1975. Izklicna cena din. • ■ sardine! V mesecu MAJU reklamna prodaja sardin: POSEJDON po 4,65 din PAPALINE po 3,85 din RIBE Z ZELENJAVO po 4,65 din v vseh prodajalnah trgovskega podjetja ii) dolenjka dolenjka LICITACIJA! PROSTO DELOVNO MESTO! A Svet delovne skupnosti upravnih organov občinske skupščine Sevnica razpisuje prosto delovno mesto PISARNIŠKEGA REFERENTA v oddelku za notranje zadeve in občo upravo. Za to delovno mesto se zahteva izobrazba ustrezne srednje šole ali poklicna administrativna šola. Razpis velja do zasedbe. Instalacijsko podjetje Novomontaža Novo mesto RAZPISUJE edstva javno licitacijo za odprodajo osnovnega sr — tovorni avto TAM-2001, letnik 1970, registrira 1975, z izklicno ceno 25.000,00 NDin. Licitacija bo dne 19, 5. 1975 od 7. do 9- ure ^ 9. do 12. ure pa za zasebni sektor na sedežu p čeva 2. uišinilO^' Pred pričetkom licitacije je položiti polog v A 10-275 naprava za polavtoma^ valjenje A 10-275 in A 10-400 voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba O bo barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom CINIKARMA^CEUE voba voba voba voba voba voba voba voba hpa vo.?a VO:,a vcoa voS v ob« * V ODO voba voba. voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba >/oba I DOLENJSKI LlSTl f PROSTO DELOVNO MESTO POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA za polovičen delovni čas, za nedoločen čas. Pogoj: srednja ekonomska šola ali administrativ ca !s dn' T Prijave sprejema Posebna osnovna šola Sevn objavi. prij3^1 Obvestila o izbiri kandidatov bo šola poslala L nim v sedmih dneh po izbiri kandidata. A 10-275 uređaj za P0.*^ zavarivanje A 10-27- • ■g ? S ekorujmlčno po izpopolnjena, zato ima s® A,0 Serija naprav z oznako šgitmij' 0t$ jo' polavtomatsko varjenj« 275 or!lj§ih ^ Izpopolnjena naPrafvankjh jn det>e,2^, zanesljivo varjenje tan ra do • oS«5 z uporabo elektrode pr Qizv° A 10-275 omogoča visok delovnim obsegom, n8Pra. * ato je vsestransko uporab j{erj0 ;$t^ stroški vzdrževanja so n \^ey11' koristna investicija oos® aD*11 za vsako delavnico; zar^hliro je pripravna in omogoc jen* zagrevanju. Celotna nap s štirimi kolesi. J) j VSESTRANSKO — PR|PRAV ‘ ^ nica due' Brodogradilište tvor jf ^ 2) električnih stroieva A|>1 // P P ŠTEV. 208. TELEFON rt[jf TELEX: 25 252 YU ULJ ■■■ * Košarkarji v 3. kolu brez točk Metliška Beti se vedno brez točk - V dolenjski ligi vodi Loka v prvi slovenski košarkarski ligi so ekipe odigrale tretje kolo. Novoitieščani so gostovali v Ljubljani in srečanje tesno izgubili, Metličani pa so v Trbovljah morali priznati premoč bivših drugoli-gašev. V dofenjski košarkarski ligi so vsi favoriti zmagali, najzanimivejša tekma pa je bila v Novem mestu med Žužemberkom in Bršlinom. ^Jčvna lr •..- I? in ob Vozelj Je v sodelovanju z mladinsko organizaci- H'KS in Gozdnega gospodarstva Kočevje TOZD Rog, *1 s ^ Postaiam* P0sam®znik°v zgradila 3.400 m dolgo trim ste-,m- Odlikuje -\*eza, Je Prv* športni objekt te vrste na kočev-(F^°t CUpOV*to <*<% brezovega gozda. Na sliki: prvi V PRULE - NOVOTEKS 60:59 Novomcščani bi lahko slavili tudi v tretjem kolu. Vil. minuti drugega polčasa so najprej izenačili in nato tudi povedli s 57:52. Nato sb nekoliko popustili in domači igralci so z borbeno, pa tudi grobo igro goste dohiteli in tesno zmagali. Novoteks: Bajt 20, Cukut 4, Ž. Kovačevič 14, Kopač 4, Ivančič 6, Janežič 9 in Besednjak 2. čeznem programu - dobro 0tT1 rn^ac**nskem atletskem prvenstvu SRS Novomeščani četrti ^°RTNI KOMENTAR nejci. Še posebno Bučaijevi, ki so na partizanskem maršu med 111 ekipami zavzeli 17. mesto. Rezultati: 3 x 1000 metrov, pionirji: 11. OŠ Sentjernerj I (Gorišek, Penca, Frančič), 18. OŠ Katja Rupena {Novo mesto), 28. OŠ Bršlin, 34. Šentjernej II, II, 39. OŠ Bršlin II, 52. OS Šentjernej III, 59. OŠ Šen^ernej V, 62. OS Šentjernej IV. Nastopilo je 90 ekip. 3 .\ 60U m, pionirke (90 ekip): 2. OŠ Šentjernej !l (Bele, Rašetič, Vide), 15. OS Šentjernej II, 20. OŠ Šentjernej IV, 22. OŠ Bršlin, 28. OŠ Šentjernej III, 42. OŠ Šentjernej V, 55. OŠ Bršlin II. partizanski marš 25 kilometrov (111 ekip): 17. ŠD Šentjernej (T. Bučar, P. Bučar in J. Bučar). RUDAR - BETI 88:75 Domači košarkarji so zaigrali bor-■beno takoj v začetku in niso dopustili, da bi jih sicer dobri gostje presenetili. K odmoru sta ekipi odšli pri rezultatu 46:36 za domače igralce. V nadaljevanju prvenstvenega srečanja so Rudarjevi košarlčarji še bolje zaigrali in povedli za 20 košev. Tik pred koncem srečanja so v igro stopili rezervni Rudarjevi igralci in Metličani so’z domiselno igro in točnimi meti razliko močno zmanjša-li. Beti: A. Vergot 4, Ž. Vergot 11, Lalič 6, Švinger 16, Jezerinac 3, Medek 25 in Kljajič 10. TRIGLAV - BETI 99:91 V zaostali prvenstveni tekmi so Metličani gostovali v Kranju. V prvem delu srečanja so se izkazali z odlično igro in k odmoru odšli s šestimi zadetki prednosti. V nadaljevanju so domači košarkarji ob podpori 500 gledalcev igrali v napadu precej bolje in s težavo premagali dobre MetUčane. Beti: A. Vergot 3, Ž. Vergot 6, Sajovic 1, Lalič 15, Švinger 8,Jeze-rmac 23, Medek 26 in Kljajič 8. LOKA VODI Košarkarji v dolenjski košarkarski ligi so v petek odigrali tretje kolo. Vsi favoriti so osvojili načrtovane točke, najbolj zanimivi srečanji pa sta bili v Semiču in Novem mestu. Semičani so pred domačinii gledalci pošteno namučili favorite Novo-meščane, ki so ob koncu tekme le slavili, v Novem mestu pa so ŽTužem-berčani tesno izgubili, čeprav so v sredini drugega polčasa vodili s 17 koši razlike. Rezultati drugega kola: Loka -Dragatuš 84:57, Straža - Šentjernej 82:46, Metlika - Bršlin 49:60, Žužemberk -- Podbočje 78:60 in Mirna peč - Mirna 34:90; ill. kolo: Podbočje - Mirna peč 68:34, Bršlin - Žužemberk 79:75, Šentjernej -Metlika 0:20 brez borbe, Dragatuš - Straža 57:49 in Semič - Loka 54:57. VODITA BARBIČ IN BUČAR ' Prejšnji teden ^se je pričelo Dolenjsko kegljaško prvenstvo parov v disciplini 2 x 200 lučajev. Po prvih nastopih vodita Barbič-Bučar (Luknja) s 1553 podrtimi keglji. Na Oparovem kegljišču v Trebnjem pa tekmujejo starejši člani. V, disciplini 2 x 100 lučajev vodi po prvem nastopu Maraš (Mercator) s 432 podrtimi keglji, sledi mu Vencelj (Luknja), ki je podrl 423 kegljev. B.D. HREN -930 KEGLJEV K odprtemu kegljaškemu prvenstvu Novega mesta v disciplini 1 x 200 lučajev sc je prijavilo rekordno število kegljačev - 116. Prva polovica tekmovalcev je že odigrala nastop, izkazal pa se je Hren: podrl je kar 930 kegljev. Vrstni red po prvem delu: 1. Hren 930, 2. Židanik 907, 3. Turk 878, 4. Badovinac 878,5. Vesel 867 (vsi Krka), 6. Pavlin (Luknja) 862 idr. D. BRATOŽ Startali tudi ribniški ekipi Udeležbo Ribničanov omogočile delovne organizacije Danes,.15. maja zjutraj, so izpred hotela Jugoslavija v Beogradu startali tekmovalci 3. dirke za prvenstvo SFRJ v rallyju, med njimi sta t'idi dve ekipi AMD iz Ribnice. Tekmovalec Milan Kajtna s sovoznikom Vladom Škuljem je startal na v Jugoslaviji žc preizkušenem vozilu Renault 12 Gordini. Brata Tone in Franci Železnik pa sta sc pojavila na startu z za naše tekmovalne razmere popolnoma novim vozilom Renault 5 LS EIf. Organizator tekmovanja AMK „Akademac“ iz Beograda je 9. Yu rally razdelil v dva dela. Prvi je dolg 701 km, prevoziti pa gaje potrebno v 13 urah in 10 minutah. Proga poteka krožno od Beograda preko Vrnjačke Banje, Kruševca, Mlade-novca, Kragujevca do cilja v Beogradu. Drugi del tekmovanja - start bo jutri -- pa se vključno s prvim tOr čkuje kot ena izmed 37 dirk za prvenstvo Evrope v rallyju. Temu primerno je tekmovanje tudi naporno. Ce želiš doseči dober rezultat v boju z evropsko znanimi rally-sti, moraš v nekaj več kot 42 urah prevoziti kar 2.349 km cest od Bec^rada do Prištine, Ohrida, Prilepa in Skopja ter preko Niša in Zaje-čara nazaj do ciya v Beogradu. Ta največji rally v SI'RJ se točkuje tudi za zlati pokal Mediterana. Udeležbo na tem velikem in napornem tekmovanju so tekmovalcem AMD Ribnica razen matičnega društva omogočili še DONIT Sodražica, Saturnus Ljubljana in Tigar iz Pirota, ki je „obul“ tudi tekmovalna vozila AMD Ribni- ca. V okviru svojih možnosti sta pričevali delež tudi ribniški OZD ITPP ter Eurotrans. V KRAPINI SO ZMAGALI NOVOMEŠČANI V počastitev 30. obletnice osvoboditve so v Krapini goisti organizirali odprt turnir za posameznike. Razen domačih, tekmovalcev so se turnirja udeležili še Zagrebčani, Ljubljančani, Novomeščani jn igralci iz Popovca. Novomeška trojka Cefarin, Dragan in Horvat je na turnirju še enkrat dokazala, da je med najboljšimi igralci v državi. Vsa trojica je .odlično igrala in osvojila prva tri mesta. Vrstni red: Cefarin, Dragan in Horvat. Ribniški avtomobilistični tekmovalni šport si je z uspehi priboril ugled v zveznem merilu. Kot kaže, mu bodo za stopnico nižje sledili rokometaši Inlesa, Potrebno bo urediti še financiranje avtomobUskega športa, ker rokometaši po zaslugi svojega vodstva teh problemov nimajo. F.Ž. BALINARJEM SEDMO MESTO V počastitev 30-Ietnice osvoboditve je bil v Zagrebu odigran balinarski turnir, na katerem je nastopilo osem mestnih reprezentanc. Novomeščani so odigrali dve srečanji in osvojili sedmo mesto. Rezultata: Pulj - Novo mesto 13:12 in Novo mesto - Rijeka 3:13. B.D. Igralke Krke tretje Kljub dobri igri so Novomeščani izgubili KOČEVJE - DOB 2:1 . V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so v Kočevju gostovali zadnjeuvrščeni nogometaši Doba. V prvem polčasu sta ekipi igrali neodločeno, v drugem delu prvenstvenega srečanja pa so Kočevarji zaigrali precej bolje in zasluženo zmagali. Zadetka sta dosegla Kozic in Briški iz enajstmetrovke. Z. F. HRASTNIK - ELAN 2:0 Elanovi nogometaši so tokrat gostovali v Hrastniku in prvenstveno srečanje izgubili z 2:0. Novomeščani so dobro igrali, toda niso znali izkoristiti vrste priložnosti. Kljub porazu so Novomeščani še vedno na drugem mestu. BELA KRAJINA-ZAGORJE 2:1 Več kot 350 gledalcev je navdušeno pozdravilo novo zmago Crno-maljčanov. Igralci Bclc krajino so prikazali hiter in moderen nogomet, in če bi bili v zaključnih akcijah bolj točni, bi lahko slavili še večjo zmJ-po. Ker je novomeški Elan v nedeljo izgubil, je Bela krajina povečala naskok pred zasledovalci in skoraj gotovo je, da bo osvojila letošnje prvenstvo. Zadetka sta dosegla 1’ilipčič in Karin. , .... Ci. M. V nadaljevanju republiškega odbojkarskega prvenstva so v Novem mestu gostovali Meži-čani in tekmo dobili, Novo-meščanke, igralke Krke, pa so gostovale v Mariboru in srečanje tesno, a zasluženo dobile. NOVO MESTO - MEŽTCA 1:3 Po neverjetno slabem začetku -bilo je 11 : O za Mežico po nekaj minutah igre - so se Novomeščani zbrali in skorajda ogrozili zmago favoriziranih goltov, ki so .sicer v vrhu republiške lestvice. Z odličnim blokom v tretjem in četrtem nizu so onemogočili napade Mcžičanov in bili ob rezultatu 2 : 1 in 14 : 10 v četrtem nizu na pragu uspeha, vendar NO priložnost v trenutku poceni zapravili. Novomeška ekipa bo v prihodnjih kolih igrala s tekmeci iz spodnjega dela in sredine lestvice, zato seje mogoče nadejati več uspeha. V nedeljo sp za Novo mesto nastopili: Babnik, Vernig, Cotič, Go-leš, Legan, Jenko, Lapajne in Primc. Graberski in Weiss sta bila poškodovana. M. L. MARIBOR - KRKA 2:3 Tokrat so Novomeščanke gostovale v Mariboru. V prvem setu so bile boljše domače igralke, v drugem pa .so gostje z odlično igro oh mreži in v polju popolnoma nadigrale Mariborčanke in set dobile na 6. V naslednjem so bile zopet boljše domačinke, v odločilnih dveh pa Novomeščanke. V zadnjem setu *iO gostje vodile že 8:3, toda borbenim Mariborčankam je uspelo izenačiti na 11:11 ter nato povesti s 14:11. Zadnje točke pa jim ni uspelo zabiti in Novomeščanke so slavile pomembno zmago, kijih je prinesla na tretje mesto.. Krka: R;.jer, Fila, Zevnik, Pilič, l ortc, Adamčič, 1'abjančič in Boh. KAMNIK - KOČEVJE 1:3 V prvenstveni tekmi druge repub-li.ške odbojkarske lige so Kočevarke gostovale v Kamniku in srečanje dobile. Povedle so domače igralke, v nadaljevanju pa so gostje z odličng igro na mreži ter s požrtvovalnostjo v polju brez težav zmagale. Naslednjo tekmo bodo Kočevarke igrale v Novi gorici. Ce bodo dobile tudi to tekmo, bodo v drugi ligi osvojile prvo mesto in v nasledmi sezoni nastopile v najkvalitetnejši republi.ški ligi. Z. F. Rfl 11155 M 11 RIBNICA — Rokometaši v dolenjski rokometni ligi so odigrali 19. in 20. kolo. Rezultati: Ponikve -Semič 21:32, Grosuplje - Višnja gora 23:26, Cerklje — Krka 10:0, Gradišče •- Šentjernej 37:19, Sodražica - Črnomelj 24:24, Šmarje Sap - Dobrepolje 23:17, Kočevje -Ribnica 22:22, Semič — Kočevje 26:25, Ribnica - Šmaije Sap 22:22, Dobrepolje - Sodražica ,20:37, Črnomelj - Gradišče 38:3l', Šentjernej - Cerklje 14:17, Višnja gora - Ponikve 40:20. Vrstni red: Šmarje Sap 36, Črnomelj 34, Kočevje 30, Sodražica 27, Ribnica 27, Gradišče 22, Višnja gora 22, Semič 21, Cerklje 17, Grosuplje 14, Šentjernej \i, Krka 9, Dobrepolje 5 in Ponikve 3. (M. G.) MEJLIKA - V nadaljevanju mladinske nogometne lige sta se v izredno zanimivem srečanju pomerili moštvi Slamne vasi ih Gradca. Zasluženo so zmagali domači nogometaši. Zadetke so dosegli brata Govednik in Težak, za Gradčane pa izredno razpoloženi Rus. Ostali rezultati: Krasinec - Rosalnicc 2:1, Suhor -Lokvica 1:4, Brezovica - Novoteks 3:0 in TGP- Beti 0:0. (N. N.) ŠMARJE-SAP - V prvenstveni tekmi dolenjske rokometne ligt so v Šmarju gostovali igralci iz Koč vja in tekmo izbili s 26:22. Zu Kočevje so bili najbolj uspešni Žtnav (10), Arko (7) in Šmalc (4). (.Z. F .) NOVO MESTO - Konec tediui so kegljači odigrali zadnje kolo spomladanskega prvenstva v borbenih igrah. Doseženi so bili naslednj rezultati: skupina A: Iskra -r Novoteks I 329:418, Železničar -Gorjanci 410:406 in Vseh devet — Stari devet 395:365. Se naprej vc;!i-ta Vseh devet in Železničar. (D. Ji.) RIBNICA - V tekmovanju zaju-goslovan.ski rokometni pokal sta se v Ribnici pomerili ekipi domačega Inlesa in Slovana. Tekma je bila ves čas dobra, gostje iz Ljubljane pa so vodili skozi vso tekmo, razen v sredini prvega polčasa, ko so izenačili na 10:10. Pri domačih sta se izkazala Sile in Mikulin, pri gostih pa izredno razpoloženi Krivokapič. G.) KAJ, KJE, KDp7 Rokometaši in rokomets -šice so prejšnji teden počivali. Tako se bodo v 18. kolu slovenje rokometne lige Brežičanke doma pomerile z vrsto Izole, Uščanke pa bodo gostovale pri Usnjaijevih igraUcah. V mošd ligi bwo v &vnici gostovali rokometaS iz Slovenj Gradca, v Ribnici pri Inlesu pa Tržičani. V slovenski odbojkarski ligi bodo Novomeščani gostovali pri Gabeiju, Novomeščanke pa bodo doma po vsej veijetnosti osvojile še nove točke. Pomerile se bodo s sedmouvrščenimi odbojkaricami L Viča. V drugi republik ligi—zahod se bosta v 12. kolu pomerili ekipi Žužemberka in Mokronoga. V Trebnjem' bodo gostovali Ljubljančani. s ;______________________-> KOČEVSKI ŠAHISTI DRUGI Finalnega tekmovanja za pokal maršala Tita so sc udeležili tudi kočevski šahisti in dosegli lep uspeh. V prvem kolu so bih prosti, v naslednjih dveh pa so se pomerili z močnima vrstama Domžal in „Izbire“ inju premagali s 3:1. V finalu so se nato pomerili z mariborskimi šahisti in izgubili s 3,5:0,5. Rezultati: Parma -Cimer 1:0, Musil - Me.stek 1:0, Klemenčič - Ivič l :0 in Coister - Zupančič remi. Z. F. Na sliki je vrsta pionirske rokometne ekipe iz Lošega potoka. Deklice trenira Inlesov rokometaš Zdenko Mikulin, pionirke pa so se do sedaj izkazale z dobrimi igrami. Pred kratkim so se pomerile z vrstnicami iz Ribnice in jih brez težav premagale 10:2. I ekinJani’ "dadinci v r ,”(\vom®?ci at^tski skupini (mladinke v Obe e|>a tekniov . /^\JU) prvič pomerili v zveznem programu Kef^oineški ek;L ’ *1 °benem tudi republiško prvenstvo. preceJ D^V °beh ekmnh zasedli četrto mesto. fneški aVi/Mev, Se o^nt nastopilo t Vo je jetiki še le!f; v0b?tajo novo-1 stoPair^a Prav goto- n,: l3ne,zlasti Vefru!1Xal.iti vse na- ^ež’l'MOOn, JO0 6? ete^(100 ■ k°t rePubIiki , zasedla drugo i v'^'^'Mengešs., a ?Č1 noS et*ini zaH t ,su> ko so I mTaši igrah ci i^’ 50 d°- I ft^etlu^wresira"0 sT; K enega ^»doij^, Stamenkovič * 111 Markovič Q I ',d^NomVlRV|- l&fesSSf- I^Sisfa |C';^nfck^aSlf'ParSe'': ■ ^etio ^ eki« ^a in An* ranc I ^ ^ l&5*-v M|r' s,, Mladinci so v Celju izboljšali večino letošnjih najboljših rezultatov in dosegli nekaj osebnih rekordov. Še enkrat se je izkazal Vane Keržan, ki je v teku na 400 m premagal vse nasprotnike in dosegel 49,3. Trenutno je v mladinski konkurenci drugi v državi ter v absolutni razvrstitvi najboljši Slovenec. Rezultati: mladinke, 100 m ovire: Vavžik 20,0, Bele 21,3, Šmidt 21,6; 100 m: Zaletelj 13,0, Brulc 13,5; 400 m: Zaletelj 60,6, Pečjak 67,8, Galič 70,1; 800 m: Papež 2:28,4, Močan 2:37,5; 4 x 100 m: Bele, Avsec, Papič, Zaletelj 5 3,7, višina: Pečaver 150, Papič 150, Beg 140; daljava: Tovšak 495, Rihar 478, Avsec 454; krogla:‘Jurajevčič 7,95, Pečjak 7,84; kopje: Poredoš 32,70, Valentič 27,80; disk: Valentič 26,90, Jurajevčič 22,40. Mladinci, 100 m: Keržan 11,1, Bajer 11,5, 110 m ovire: Nagode 18,7, Križman 18,8; 400 m: Keržan 49,3, Bajer 51,5; 1500 m: Košmerlj 4:35,4; 3000 m: Kapš 10:02,4, Turk 10:04,8, Zupančič 10:10,8; 1500 m zapreke: Pipan 4:59,7, Čampa 5:11,0;'višina: Šuštar 185, Bartol 180, Rangus 175; daljava: Križman 600, Kranjčič 568, Majerle 553; palica: Bartol 230 cm; krogla: Okleščen 10,86, Može 9,00; kopje: Može 46,74, Lapajne 43,08; da jim prihodnjo tekmovalno sezono ne bo treba trenirati na - tekmah! J. PEZE L J BEBA MURN IKEBANA V kosu brezovega debla izdolbemo luknjo za posodo z ježkom in že je pripravljena nenavadna posoda za cvetlično dekoracijo. Vejica ali dve zelenja in nekaj cvetov pa je še ostalo, kar potrebujemo za neobičajen aranžma. Dolenjski lisi pfflđ 20 Mi Pravi partizanski miting V RAGOVEM LOGU je bil 8. maja ob 10. obletnici osvoboditve Novega mesta partizanski miting. Miting je organmral mestni odbor ZB in je bil res pravi partizanski miting. Zene borcev so prinesle zakusko in pijačo v jerbasih (kot so jo nekoč borcem na položaje nosile Belokranjice) in se, kot v partizanskih časih, s svojimi darovi najprej poskrile za drevesa. Borci so obujali stare spomine, se veselili in bili spet kot ena sama partizanska duša. . . V SOBOTO 30. aprila, nekaj fninut pred tri četrt na enajst dopoldne, je presekal nemirno ozračje nad Dol. Sušicami strašen plamen. V spodnjem, južnem koncu vasi so si predsolski otroci hoteli speči jajca pod lesenim, s slamo kritim podom. Severni veter je v vročem dopoldnevu razsejal iskre in ogorke po vsej vasi, da je malone hkrati zagorelo 26 gospodarskih poslopij. Ko ie ogenj pojenjal, je zastopnik DOZ ocenil škodo na 12 milijonov dinarjev. Do tal je pogorelo 26 gospodarskih poslopij, med njimi dve hiši. - - OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA v Novem mestu bo letos uvedla obvezne, redne, letne vajenske izpite za vajence, ki so na uku prvo in drugo leto. Praktično delo bo po delavnicah nadzirala posebna izpitna komisija. Praktičnemu izpitu sledi se teo- retični. * V'PREDGRAĐU OB KOLPI je dobilo 50 kg težkega volka na strup lovski čuvaj Rudi Majerle pred kratkim. Smatrajo, da je to tisti ropar, ki je v zadnjem snegu v predelu Lipja raztrgal veliko srn Nedavni veliki pogon na volkove, ki se, ga je poleg domače iz Starega trga udeležila tudi lovska družina iz Kčcevja, ie bil brezuspešen.. Čeprav je bilo vsega 50 lovcev, je bila menda zasedba stojišč preredka. .... -I - 1o«i PRELEPA PLANINSKA postojanka na Mirni gori, ki je lani dobila velik planinski dom, ima sedaj še eno ugodnost več, kakršne nima dosedaj še nobena planinska postojanka na Dolenj-skem: od prvega maja letos ima tudi ekktriSno °STA 13. maja 1955) t n mn mm SKRIVNOSTI MORJA - Morske globine raziskujejo že dolga stoletja, toda zdi sc, da bo še več ostalo za raziskavo zanamcem! Tako trdijo učenjaki, ki hočejo priti do dna skrivnostim morja, in trditev utemeljujejo z dejstvom, da je bilo v zadnjih 25 letih samo na enem predelu morske obale pri Finisteri odkritih kar 300 novih vrst rib. „BOLNICA ZA KNJIGE“ -Knjige veljajo za „spomin sveta“. Toda ta „spomin4* ni vklesan v granit, ampak je natisnjen na krhkem papirju, ki se tako ali drugače lahko poškoduje. S „krpanjem" knjig se ljudje ukvarjajo že zelo dolgo in zdaj so v Parizu ustanovili v ta namen celo poseben center, ki ga imenujejo „bolnica za knjige44. Prvi „bolniki11 . so postali arhivi. STVAR ZA PREMISLEK - Golo dejstvo je: od vseh soprogov, ki v Veliki Britaniji pretepajo svoje žene, so najhujši možje - policaji. To dokazuje statistika, ki je zategadelj nekoliko skregana z mnenjem, da so prav britanski policaji najvljudnejši in najbolj ustrežljivi na svetu. Zdaj je stvar na psihologih, da raziščejo, zakaj so „bobyji“ tako nemilostni do svojih žena. DRAGOCEN ',,KIP“ - Neki 34-lctni holandski kipar je namesto kipa razstavil - samega sebe! Dva tedna je od jutra do večera stal v razstavni dvorani, in ker sc je bal. da ga ne bi kdo od obiskovalcev poškodoval, se je zavaroval za — dva milijona frankov! O, ko bi bila Miloška Venera tako previdna, bi še danes imela roke! UBOGI DOLŽNIKI - Največji italijanski dolžniki so - mesta! Ob Rimu so zaplule v nevarne vode tudi Benetke. Tamkajšnje podjetje za električno distribucijo preti, da bo vsem izključilo električni tok, če ne bodo v najkrajšem času poravnali dolga za skoraj milijardo lir. Najprej bodo spravili ob luč - mestno skupščino Se dobro, da so že dolgi dnevi! ' ' DOKAZANA NADARJENOST -Američan Tony Gatlit ni nikoli obiskoval kakšne igralske šole, pa jc vseeno dobil vlogo v nekem tilmu. Ker igra mladostnega prestopnika, mu sploh ni bilo treba iti na _sPrt_ jemni izpit, kajti ta vloga mu očitno prija, kar dokazujejo njegove življc-; njske izkušnje. Pred kratkim jc nam-» reč prišel iz - zapora! ► POSKUSNI ZAJČKI - Včasih je [ dokaj težko dobiti prostovoljce za kakšen znanstveni poskus, toda tokrat belgijska policija ni imela teh težav, ko je raziskovala, koliko viskija, vodke ali piva je treba spiti, da sc dobi večja ali manjša količina alkohola v krvi. K poskusu ji sploh ni bilo treba vabiti zunanjih „sodelavcev44, dovolj prostovoljcev je bilo že med policaji, ki so po končanih testih dobili šc en dan dopusta, da so se — iztreznili. Ne bi bilo namreč prav, ko bi kontrolirali pijanost voznikov - mačkasti ali pa celo pijani! Kaj so pred 80 leti pisale Dolonjske Novice. Sejm je bil dobro obiskan (Iz Črnomlja.) Prvi živinski sejem 2. maja v Črnomlju je bil precej dobro obiskan. Prignali so obilno živine, vendar je bilo jnalo lepe videti. Cena je bila visoka, kupčija sredna. Mnogi so obžalovali, da novo vpeljani živinski sejmi niso celi sejmi, ker le potem bi bili zares v korist mestu in zunanjim občinam. Na živinskem trgu je bilo poznati, daje sejm, drugod pa je bilo kakor na navadni tržni dan. (Sklep šolskega leta.) Na tukajšnji novomeški obrtni nadaljevalni šoli se bo sklenilo šolsko leto v nedeljo 26. t. m. z razdelitvijo spričeval. Razstavili se bodo takrat v gimnazijski risalnici tudi pisni in risarski izdelki obrtnih učencev, da jih pride pogledat, kdorkoli se zanima za obrtni pouk. (Žre bet, išče v Št. Jerneju) se otvori 15. maja. Poslej se bodo žrebeta sprejemala s pogoji: Sprejemajo se žrebeta kranjskih konjerejcev; pokazati se mora ob enem dotično spričevalo. Paša traja od 15. maja do 15. Strupene le besede Zahodnonem&a revija „Stem“ je 17. aprila objavila zapis o tovoru jugoslovanske ladje „Cavtat“, ki seje 14. julija lani potopila pred rtom Otranto, ob peti italijanskega škornja. Ladja „Cavtat“, ki je v kovinskih sodih prevažala tetraetil, je takrat trčila s panamsko ladjo „Lady Rita“. »Mama GanjjJ jezetojista^ Obredno k0Pj"nd|cT trupIMnojP^ Tistega, ki jo Koromandijo , ’$f\ deželo’ ocvrtih P lmviii, pogač, ne bo™ :šnjo odgovoren za prece3 v Indiji. Ne, ljudj^ jj zat0’ iz verskih PPbud| ”SVelnf za uživanje- 1 povedane za „ sam« ^ Indija ne P^, tudi tih“ krav, ampak ^ reko To je Ganges, J ^ najbolj „spoštovana , Indiji. i i J^ot r f množice S8*£>.! tedne in celo mese da bisepred smrtjo^ ^ enkrat okopali 0 potlej sprejela nj Kopanje v rekrjjj^ * mestih (naJB°^resu >n | Hardvarju, *>eIW Na vest o tej nesreči bi že vsi pozabili, če ji ne bi revija „Stem“ dala v omenjenem pisanju popolnoma nove razsežnosti. Svinčev tetraetil - na ladji „Cavtat" je bilo blizu 300 ton tega tovora - je namreč strup. „Stem“ piše, da zadostuje ta količina za usmrtitev 60 milijonov ljudi, italijanske in jugoslovanske oblasti pa da se ne zmenijo za dvig strupenega tovora, ki leži v kovinskih sodih 97 metrov pod morsko gladino. Kam pes taco moli, je se bolj jasno, ko beremo v „Sternu14, da bodo kovinski sodi' prerjaveli natanko v času največjega razcveta letošnje turistične sezone. Dalje „Štern44 navaja, da je tetraetil pri Otrantskem rtu za nemška potovalna podjetja „dogodek, ki spominja na vojno44, agencija Neckermann skozi usta nekega Karla Mauteja celo trdi, da ne bodo pustili na nevarno območje niti za eno sekundo nobenega turista. Lani je preživelo dopust na Jadranu 5 milijonov zahodnih Nemcev. Ob tem je zanimivo, kaj meni o strupenem tovoru, ki naj bi le^ tos poleti zatrl vse Nemce, ki bi se drznili' pojaviti na jadranski obali, Inštitut za biologijo v Ljubljani. Jože Štirn v imenu Inštituta najprej trdi, da ne grozi nobena nevarnost za zdravje kopalcev na Jadranu kot tudi ne za zastrupitev običajnih virov morske hrane. Posode, v katerih je tetraetil, bodo po mnenju te ugledne znanstvene ustanove prerjavele v šestih do osmih letih, ali pa celo nikoli, ker jih bodo prekrile substance rastlinskega in živalskega izvord. Potemtakem skorajda ni možnosti, da bi se tekoči tovor razlil v Jadransko morje. Inštitut pa seveda predvideva tudi posledice, če bi se svinčev tetraetil res razlil, kar pa se lahko zgodi najprej v petih letih. Sprostitev te snovi, ki jo dodajajo bencinu, bi pomenila pomor življenja v morju v globini od 90 do 500 metrov in na površini od 100 do 180 kvadratnih kilometrov. Verjetno se noben kopalec ne koplje 90 metrov globoko, svinčev tetraetil je namreč težji od vode, kar pomeni, da ne more priti na površje, razen tega pa ' je v vodi neto pij iv. Tudi teza revije „Štern44, da bodo morali oktobra. Med tem časom se smejo žrebeta le izjemno vzeti iz oskrbovanja. Bolna žrebeta se ne sprejemajo. Za slučajne nesreče, ki bi sc z žrebeti utegnile pripetiti, podružnica ni odgovorna. (Na prodaj) je po jako nizki ceni klavir in kolesej, katero se lahko preje v hiši štev. 233 (nad mestnim mlinom) ogleda. (Kaj je novega po širokem s v e t u? ) .Na Francoskem je prišel v veljavo nov zakon, ki naklada 39 — 40 r/ davek na samostansko premoženje. Po tej poti hoče brezbožna vlada samostane in njih naprave, šole, bolnišnice itd. popolno iztrebiti iz dežele, ker lahko si mislimo, da takega plačevanja ne bo sfcoro noben samostan zmogel. Tudi ta vnebo-vpijoča krivica se bo strašno zmaščevala nad francosko zemljo. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1895) nemški in vsi ostali turisti na Jadranu jesti zastrupljene ribe, je zvita iz trte. Severnojadranske reke namreč vsak dan naplavijo več svinca, kot je celotna količina spornega tovora, vendar doslej niso opazili nobenih škodljivih vplivov na vire morske hrane. Bojazen revije „Štern44, da se bodo zahodnonemški turisti letos v smrtnih krčih zvijali na jadranski obali, je torej odveč. Tudi če bi se strup sprostil, za kar pa je po mnenju ljubljanskega instituta zelo malo možnosti, te-raetil zaradi večje specifične teže ne bo mogel prodreti na površje in tako priti v stik z ljudmi. „Štern44 si je dovolil celo to, da je zapisal, kako da je svinčev tetraetil lažji od morske vode. Nekoliko smešno je, da si ta revija, ki sicer v omenjenemu članku žvenketa z izjavami doktorjev znanosti in podobnim, dovoli tak spregled, ki ga lahko ugotovi vsak srednješolec, ki ima iz kemije vsaj dvojko. Sicer pa je namen Sternovega pisanja kristalno jasen tudi osnovnošolcu. Moto pisanja tiči v vprašanju: Zakaj bi zahodni Nemci odhajali na počitnice na italijansko ali jugoslovansko obalo, ko je njihov denar dober tudi kje drugje? Za utemeljitev odgovora je dobrodošel vsak izgovor, tudi tisti, ki ga še pes ne bi prinesel na repu. Da ne bi dolgovezili, naj končamo z ugotovitvijo, ki jo je o .famoznem44 svinčevem tetraeti-iu še pred potopom ladje ,Cavtat44 napravila skupina strokovnjakov za proučevanje onesnaženja morja GESAMP, ki dela v okviru Združenih narodov. Glasi se: „Ker sta. (tetrametil in svinčev tetraetil) praktično ne-topljiva v vodi, je malo možnosti za poškodbo zaradi stika z onesnaženo morsko vodo. Glede na visoko gostoto teh substanc je malo verjetno, da bi se sodi (izdelani so po mednarodnih varnostnih predpisih) izpirali na obalah.44 Ta ugotovitev je bila ob drugih izdelana za IMCO, UNESCO, FAO, WHO, IAEA v Parizu leta 1974. Morda bi zanjo lahko vedela tudi revija „Stem44. MARJAN BAUER Kresovi gorijo Ogenj so ljudje poznali že v poganskih časih. Ob njem so se greli, pekli meso ali pa žrtvovali darove, da bi pomirili dobre in zle duhove. Dandanes ne verjamemo več v hudobne sile, ki prežijo na človeka. Poznamo le slabe in malomarne ljudi, ki nam delajo škodo. Ravno sinoči sem ugledal veliko kresov po hribih in dolinah, ki so jih kurili mladi. Z njimi so počastili praznik dela in zmage. Prav je, da se po toliko letih spominjamo dobrega in hudega, vsega tistega, kar smo morali žrtvovati, da danes živimo svobodni. Naši prapradedje so kurili kresove pred Turki. S hriba na hrib je svetilo sporočilo o turški nadlogi, ki so se kot kobilice usuli v naše kraje, da bi ropali, ubijali in vodili naše ljudi v sužnost. Tudi danes nekateri kresovi oznanjajo žalost. Na Primorskem, Notranjskem in po Dolenjski so uničevali naše gozdove. Otroci in odrasli f^^**®vj)rejšnje križanke"^ —r—i—r-J J* *- s*- a. sr — US.J ^.77 w' a oij \ ^resnice J "“P*1«* 1 etvr1us li so Izpisu 2a (omilil). ; * Posebej Do?,h mest^ u (p°trebnol j^1 P°greb- , V^0Mati morala „(<««). J« omahnil v smet Nabral: Just I Ulil............ Prejšnje križanke kaj radi požigajo suho travo. Lepo je gledati v plamenčke, dokler se ne dela škoda, potlej pa ne. Vse preveč se na kmetih otroci igrajo z ognjem in tako pogosto upepelijo najlepše kozolce, skednje ali celo domačije. . Pravimo, da otrokom ni zameriti, kajti starši so dolžni paziti nanje. Bolj zamerim tistim delavcem, ki dobivajo novce zato, da varujejo naše skupno premoženje. V marsikateri delavnici in skladišču se kaj malo menijo za nevarnost in zato večkrat beremo o hudih nesrečah. Na Reki še zdaj ne morejo preboleti dveh ducatov zadušenih dojenčkov, pa tudi v Ljubljani in drugih mestih vidimo pogorišča, kjer je škode za milijarde novcev. Tam, kjer je gorelo, šele zdaj kupujejo gasilne aparate. Ali je bilo prej škoda novcev ali pa niso vedeli zanje? Kdo ve! Vem pa, da so še marsikje brez njih in bodo še goreli nezaželeni kresovi. MARTIN KRPAN DL VELIKA EVR. REKA DRŽ. BLAGAJNA SRED.AM. REPUBLIKA SKMJINM ofl mn -LEN PEAROv' BAKR0VA ČLOVEK nmh RU0A DL SUROVINA ZAPIVO ANGL. KONSER- VATIVEC ODJUGA . KFM. ELEMENT (J) , TEL. ELEMENT VODNA RASTLINA 2.IME \7 FR.M.1ME SOSS ZlaRTnT PLIN IZVRSNI SVET NADAV i TST PRAV TAKO KATRAN IZBRANA DRUŽBA MOPED TAPETA DL STARI SLOVANI m SKLADBE NOSOROG Pno 0aJ V Ben“ef'h k0p3^‘ „ih obrednih kop ti“ reki: badu) P°tekasCrP'0!; čenem P™s. nekaj^ Kopalci mopJ , telov. red potopi ce^o č.ti ^ ter si-hkrati zm na f Potem se st°pmce^in si P ^ noge. ves simbolizira J. življenjskih teg ^ Ceprajau^ll polno peP*skihciJP#; Znanstvenikove#,; biološko unijuje jr. enako lntr0 var»p vzročitelje drug jt kot tud. «0 ved0f. Stari /aP%orn tudi ti so P 0 °dejo di m podobne njegovim! - in ga zavili v T S|^ka| • p8 POsadi,i na s»ona! °daker P0<* baldahinom, si mel oči. . »Klara!“ ;e Cesarskih časti, ni izgubil živcev. Khcal, da so služabniki klecnili v stra- r Dr. MILENA HADL Črne koze pred iztrebljenjem Vsako leto je 7.. april, svetovni dan zdravja, posvečen enemu izmed zdravstvenih problemov, ki so posebno pereči in pomembni za zdravstvo po vsem svetu. Letos je bil posvečen dokončnemu izkoreninjenju črnih koz. Crne koze so ena izmed zelo kužnih in zelo hudih bolezni. To pomeni, da naenkrat lahko zboli veliko ljudi. Ob pojavu črnih koz so ljudje, ki niso bili zaščiteni, skoraj vsi zboleli Veliko od teh jih je umrlo, ostalim pa je pustila huda bolezen posledice za vse življenje (predvsem iznakaženost in slepoto). Še pred desetimi leti so bile koze stalno razširjene v 30 državah, potniki pa sojih prenašali še v dvanajsterico drugih Moderna prometna sredstva, zlasti letala, prenos te zelo kužne kapljične infekcije še pospešujejo. Včasih, ko so ljudje potovali z ladjami, je okužen potnik zbolel že med potovanjem, ker je potovanje trajalo več tednov. V pristanišču je morala ladja v karanteno in ljudje na kopnem niso bili v nevarnosti. Danes pa je potovanje z letali kratko, okuženi potnik pokaže značilne znake obolenja šele po več dneh. V tem času potuje naprej in okužuje vse, ki pridejo z njim v stik. In to največkrat v velikih mestih! Zaradi vedno večje nevarnosti prenosa črnih koz je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sklenila, daje treba vsa potrebna človeška in materialna sredstva združiti za delo, ki bo zajelo ves svet in končno premagalo bolezen, ki je več stoletij ogrožala vsa ljudstva. To je že skoraj doseženo. V začetku letošnjega leta so koze omejene le še na 3 dežele: Bangladeš, Etiopijo in Indijo. Gotovo jih bodo izkoreninili tudi v teh deželah, če bodo pod vodstvom SZO bolezen še naprej nadzorovali in preprečevali. Ko bosta pretekli dve leti od zadnjega ugotovljenega obolenja, bo SZO objavila, da so črne koze dokončno izkoreninjene. Zoper črne koze še danes nimamo učinkovitega zdravila. Z najnovejšimi antibiotiki smo proti virusu, povzročitelju •črnih koz, brez moči. Tako nam v boju proti kozam ostane le energično preprečevanje. Sicer bi bila slika ob pojavu obolenja taka kot pred sto in več leti. To nam je na žalost pokazala zadnja epidemija črnih koz v Jugoslaviji pred tremi leti. Ravno v Jugoslaviji je bila leta 1972 zadnja in obenem najhujša epidemija črnih koz v Evropi po 2. svetovni vojni. Spomladi 1972 se je s kozami okužilo 175 Jugoslovanov in od teh jih je 35 umrlo. Glavno žarišče je bilo na Kosovu. Od tam se je bolezen širila v Srbijo, Vojvodino in Črno goro. Povzročitelja bolezni je k nam prenesel iz Iraka muslimanski duhovnik, ki se je udeležil romanja v svete kraje v Meki, Medini in Iraku. Na romanju je bil več tednov. Domov na Kosovo se je vrnil bolan. Vsi so to pripisovali utrujenosti od dolgega romanja. Na črne koze nihče ni pomislil, saj je bil Ibrahim cepljen kot vsi romarji, ki potujejo v Meko. Cepljen je bil dva meseca prej in je imel zato le milo obliko obolenja. Neposredno je okužil 11 ljudi, ki so ga po vrnitvi z romanja na veliko obiskovali. S tem se je sprožila epidemija, ker je teh 11 okuženih ljudi okuževalo naprej. Ker v Jugoslaviji že 40 let ni bilo črnih koz, na to obolenje nihče ni pomislil. Posebno zato ne, ker je imel cepljeni Ibrahim lahko in neznačilno obliko bolezni. Ker na črne koze nihče ni pomislil, se je bolezen lahko še hitreje nemoteno širila. Sumiti so začeli šele, ko je bilo obolelih vedno več; obolenja so bila težka in so zahtevala smrtne žrtve. Dokler ni bila postavljena prava diagnoza, so bolniki potovali na preglede z vlaki in avtobusi ter pri tem okuževali potnike, druge bolnike in osebje na poliklinikah in v bolnišnicah. Epidemijo v Jugoslaviji so zaustavili 6 tednov po tem, kp je bila postavljena diagnoza. Sodelovali so vsi jugoslovanski zdravstveni organi pod vodstvom SZO, ki je poslala tudi strokovnjake in cepivo. V Jugoslaviji je trajalo trdo delo pri zatiranju epidemije 6 tednov. Lahko si predstavljamo, kako se širi bolezen v deželah, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno, neprosvetljeno in brez zdravstvenih delavcev. Oblika obolenja je odvisna od tega, ali je bil bolnik prej uspešno cepljen, in predvsem od tega, kdaj je bil cepljen. Cim več časa mine od zadnjega cepljenja, tem težje je obolenje. Če je od cepljenja preteklo več kot 20 let, ne moremo pričakovati nobene zaščite. Med zadnjo epidemijo v Jugoslaviji je od cepljenih umrlo 8 bolnikov, med necepljenimi pa je bila smrtnost 35-odstotna. Ker še vedno nimamo zdravila, imamo pa uspešno cepljenje, moramo pač v boju proti črnim kozam uporabiti cepljenje. V naši državi je cepljenje proti črnim kozam obvezno. Prvič cepimo že otroke v starosti enega do treh let. Cepljenje moramo ponoviti v prvem in osmem razredu osnovne šofe. Posameznike, ki so ob vnosu povzročitelja v državo najbolj izpostavljeni, moramo redno cepiti vsaka tri leta. Tako bi imel slučajni vnos obolenja v državo manj hude posledice. Ko bo SZO potrdila, da so črne koze povsod v svetu dokončno izkoreninjene, bomo obvezno cepljenje lahko opustili. Smo pred dokončnim izkoreninjenjem črnih koz. Bolezen je že toliko omejena, da lahko večino sredstev, ki smo jih do sedaj uporabljali za boj proti črnim kozam, uporabimo proti drugim težkim boleznim, ki so nas začele ogrožati. To so predvsem črevesne kužne bolezni. O teh pa prihodnjič. Ta hip je pritekla na prizorišče naša Klara in se ljubko vzpela na slona k svojemu najdražjemu. „Imenitno si to zacopral!“ gaje objela pred vsemi in ljudstvo se zaradi tega ni vznemirilo. Vajeno je pač bilo, da jim je maharadža vsak dan predstavil kako novo nevesto ... „Kaže, da so me zamenjali za umrlega maharadžo!“ je pojasnil mož. „Če se ne motim, se pričenja s tem najino „posmrtno' življenje .. iv'fU s u,02avri ' £,nske živali ogromne ko- i Radelj k‘; "T izumrli ^?8i* Prilagodi bojda niso frmembam ‘fodnebnta Sei>fdobe amob,'Prihodu J.! »kar nal !^Pak so poei- SS?«fcrat>^t f^Upfli T ato, kej so osi1 “gledni pa?etrdiJ° neka. do|J^eontologi na briti’ tc8a prenrff . razisko-c ^$ki if. lcanja je tudi HWain> ki 7u °kemik f p^ji, do^dnev z ^ih SUČevanju'S Jh PriŠel ’ redkih f edozem-travojedih ^ so so biu videt. mmmm ^PUe?in.0Vejših dL?W naivečJ'e kopenske živa- N “"'iiiHii,,,,, 0sen*enkfIS ,ZUmrle zate§adeIj’ker so """"iiiiiiiiin,,.. pa, Prtdp*,r , ^svo^uju. .k < s6"1"0 -e ll^SVETIMl KRAVAMI liMiB |H| POTA IN snif Dežurni poročajo s TUJIM BO GRADIL? - Novo-meščan Hubert Miklavc je 6. maja ugotovil, da mu je nekdo z gradbišča stanovanjske hiše v Prečni ukradel dva kolobarja betonskega železa in ga s tem oškodoval za 5.200 dinarjev. ZDRAVNIK OB COLN - Novo-meščanii dr. Zlatku Marinu je nekdo med prvomajskimi prazniki odpeljal iz čolnarne pri bolnišnici plastični čoln - sandolin. Kdo se z njim prevaža, še ugotavljajo. ^ SMISEL ZA KOZMETIKO - Ker je iz sobe Branka Brzina na Bregu izginil fen za sušenje las in še nekaj osebnih potrebščin, vrednih 500 dinarjev, je možno, da je imel tat nečimrne lastnosti. Morda je bil dolgolas, zato mu bo fen potreben pri pranju las... LE KDO JE PODTAKNIL? -10. maja zgodaj ^utraj je v bloku 22 v Naselju Majde Silo izbruhnil požar. Ogenj je nastal v skupnih prostorih v pritličju. Tam je stanovalka Slavka Stemberger shranila kavč, v hodniku pa je bil tudi kup papirja. Kavč je popolnoma uničen, tako da je škode za 3.000 din. Razširitev požara so reprečili stanovalci sami, ki so ta-;oj začeli gasit L Kaže, da je bil ogenj podtaknjen. HOTEL: KAR ZA TOCiLNO MIZO - Novomeške miličnike so 1. maja zvečer klicali v novomeški hotel Kandija, ker je 27-letni Stane Barontin iz Novega mesta opit prišel v lokal in zahtevi še pijačo. Ker mu niso hoteli postreči, je sam začel natakati in obenem razbijati kozarce. Barontina so za nek^ ur odpeljali na hladno, prijavili pa so ga še sodniku za prekrše. « ZARADI SLABE NAPEUAVE 8. maja zvečer okrog 21.30 je zagorelo gospodarsko poslopje Karla Kranjca v Zabukovju. Ogenj je popolnoma uničil hlev, zgorelo pa je tudi 13 ton sena, mlatilnica, še več drugih strojev, nekaj kmečkih voz, ,išenica, gradbeni les. Škodo cenijo lu najmanj 250.000 dinarjev. Kot je ugotovila komisija na kraju nesreče, je do požara prišlo zaradi kratkega stika pri električni napeljavi. Elektrika je bila v hlevu napeljana preveč po domače. Bencin je šel v Savo 5. maja zvečer je Branislav Jurič iz Ljubljane vozil vlačUec s prikolico, naloženo z bencinom, iz smeri Radeče, pri vasi Šmarčnapa je prehitro pripeljal v nepregledni ovinek. Ker je bila vrh vsega še mokra cesta, je prikolico vrglo s cestišča, potegnila pa je za seboj še vlačUec. Prikolica se je odpela in obstala v Savi s kolesi navzgor, okrog 30 ton bencina pa je začelo odtekati v reko. VlačUec je k sreči obstal na bregu, z njim vred pa tudi voznik. Miličniki so ugotovili za okrog 250.000 dinarjev gmotne škode, šoferju pa so dali pihati balonček. Ker je do polovice pozelenel, so mu nato odvzeli še kri. Sumijo vinjenost. KOLESARJE UMRL Med Velikim Podlogom in Kostanjevico je 10. maja zjutraj vozil z avtom Jožko Volic iz Sobenje vasi pri Brežicah, nenadoma pa je s stranske ceste zapeljal predenj kolesar. Avtomobilist se je umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zbil je kolesarja, 64-letnega Jožeta Jurečiča iz Gorice, ki je dobil tako hude poškodbe, da je umrl kmalu po prevozu v novomeško bolnišnico. NEKOMU JE USTAVLJAL 8.-maja popoldne se je Silvo Drmaž iz Dol. Prekope peljal z avtom proti Šentjerneju, med potjo pa je nenadoma ustavljal, ker je hotel nekoga vzeti v avto. Za njim vozeči avtomobilist Ladislav Črne iz Šentjerneja, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, je trčil v Drmažev avto. Zadnjo noč v letošnjem januaiju je „izkušenemu" Planincu uspelo Po treh urah -odmor ,J^a ravni in pregledni cesti je voznik nenadoma zapeljal v levo in trčil v naproti vozeči tovornjak; pri tem so bile 3 osebe hudo telesno poškodovane." Podobno vest o nesreči je najbrž že vsak nekajkrat zasledil v časopisu, vsakomur pa se zdi čudno, zakaj neki bi voznik nenadoma zapeljal v levo. Ugotavljajo, daje v podobnih primerih največkrat kriva utrujenost. Utrujenost je normalen sestavni del obrambe našega telesa, neke vrste alarmni sistem, ki nas opozarja, da moramo počivati. Ker spada upravljanje vozila med najbolj zahtevne dejavnosti, ni čudno, če smo utrujeni že po 90 minutah vožnje, po 3 do 5 urah sedenja za volanom pa doseže utrujenost skrajno mejo dopust-, nosti. Kaznivo dejanje krive izpovedbe stori lahko ne samo priča, ampak tudi izvedenec, prevajalec ali tolmač, če pred sodiščem ali v upravnem postopku ali pri sodniku za prekrške in dr. izpove po krivem. Poudariti je, aa store kaznivo dejanje krive izpovedbe tudi tiste priče in drugi, ki vedo za določena dejstva, a jih zavestno zamolčijo. V sodni kroniki smo brali, da je sodišče obsodilo N. N. na večmesečno zaporno kazen, ker je v kazenskem postopku, ko je bil zaslišan kot priča, krivo izpovedal. Obsodbe zaradi takega zavržnega dejanja so sicer redkejše, pogostejši pa so med sprtimi strankami očitki, da so uspele na sodišču, ker so priče podkupile in so zato pričale po krivem. Kakšno pravno možnost dajejo zakoni organom, ki vodijo postopke, da bodo mogli objektivno odločati, in občanom, da bodo prišli do resnice? (sorodstvo, prijateljstvo, sovraštvo), oziroma imajo kakšen interes, zato temu interesu prilagodijo svoje izpovedbe, oziroma kar je še najhuje, da krivo pričajo. V našem pravnem sistemu imajo zato sodišča in drugi organi velike možnosti, da ugotovijo dejansko stanje, saj preverjajo izpovedbe strank in prič in odločajo po zakonih logike, psihologije, in ^lošnih življenjskih' izkušenj na podlagi proste ocene dokazpv. Toda kljub vsej natančnosti in vestnosti sc zgodi, da pride do sodnih zmot, torej do odločitev, ki temeljijo na nepravilnem ugotovljenem dejanskem stanju, in to zaradi krivih pričevanj. Toda teh res izjemnm primerov ne smemo posploševati, češ „na sodišču ni pravice", ampak jih moramo ocenjevati po človeško, saj tudi sodijo samo ljudje, in ne nezmotljivi računalniki! Peči za centralno kurjavo, kabli, vrata in še drug gradbeni mateHal, ki ni poceni, je takole na prostem v nedeljo popoMne vzbujal občudovanje nasproti novomeške železnice postaje. Kaj lahko se je komu števili mimoidočih porodila misel: „Kaj če bi jaz tole ponoči..Priložnost dela tatu, zato je taka razstava na prostem prava vaba. (Foto: R. Bačer) Steklo je zarupotalo... Pobegnil iz zapora, vlomil v restavracijo »Pri vodnjaku«, pa so ga hitro prijeli 20-letni Danijel Planinc, doma iz Zagoija, ima sicer poklic, je natakar, toda preživljal se ni s poštenim delom. Zaradi poskusa vloma v novomeško restavracijo „Pfi vodnjaku“ je nedavno tega prišel pred sodišče. “ ■ • - . - . pobegniti iz celjskih zaporov, potem se je klatil po Ljubljani, v domačem kraju in pot ga je-zanesla tudi v Novo mesto. Popoldne 5. februarja je prišel v naše mesto, se zadrževal po lokalih in večer zaključil v restavraciji na Glavnem trgu. Verjetno si je zamislil vlom v lokal Pr: vodnjaku med tem, ko je kot gost tam popival. Kmalu zatem, ko jc v noči na 6. februar odšel iz gostišča, se je pojavil pri zadnjih vratih, skušal je vlomiti, a ni šlo, nakar je pograbil dva zidaka, ju zagnal v dvojno steklo in naredil dokaj veliko odprtino, skozi katero bi lahko prišel v posJopje. Razbito steklo pa je zažvenketalo in eden stanovalcev v hiši jc prišel na okno. Vlomilec jc moral naglo zapustiti prizorišče ... I-'ant se je ponoči napotil proti KarteIjcvcmu, tam pa so ga prijeli in legitimirali miličniki. Nekaj ur po kaznivem dejanju se je tako že znašel za rešetkami. Na razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem je Planinc sicer priznal, da je skufel priti v lokal, pravi pa, da je hotel vzeti Ic toliko denarja, da bi z njim prišel do Ljubljane. Zaradi njegove dokaj bogate kriminalne preteklosti mu niso verjeli, da bi se res zadovoljil samo s stroški za vozovnico in so ga obsodUi za poskus velike tatvine. Novomeško sodišče je tako preklicalo kazen, ki jo je že prestajal in s katere je pobegnil, ter mu izreklo enotno kazen: 1 leto zapora. Sodba še ni pravnomočna, dotlej pa bo počakal v priporu. Vozniki bi se morali zavedati, da morajo počivati vsaj po 3 urah neprekinjene vožnje. Ne zadošča pa sedenje v ustavljenem vozilu, pač pa je nujen sprehod, nekaj telovadnih vaj, pogovor. Tak počitek naj traja približno pol ure, če pa je voznik zaspan, pomaga samo spanec. Ko bodo ljudje ob začetku Ićtne sezone spet odhajali r»a dopust, naj upoštevajo, da je utrujenost kriva za celo vrsto težkih , prometnih nezgod. V nekianke-' ti, opravljeni na cesti Zagreb -Beograd, so na primer ugotovili, daje 20 odstotkov voznikov prevozilo razdaljo nad^l500 kilometrov brez pravega počitka. Nekateri so se sesedU, ko so stopili iz vozila ... R.B. resnico; zato sodni in drugi postopki obvezi/jejo, da pred vsakim zasliševanjem opozore pričo, da mora govoriti resnico, po potrebi pa tudi zahtevati, da priseže na svojo izpovedbo. Tako kaznivo dejanje pa lahko store tudi stranke, če so bile v pravdnem ah upravnem postopku zaslišane, a so no krivem izpovedale in je sodftee oprlo svojo odločbo na to izpoved. Ker so primeri, da bi prišle priče v mučen položaj, če bi morale pričati, poznajo vsi postopki t. im. pravno dobroto nepričevanja, to pome-' ni, da sc določene osebe sploh ne smejo zasliševati kot priče, če bi bila kršena uradna ali vojaška tajnost ali kar je izvedel odvetnik kot zagovornik oz. pooblaščence; določene osebe pa so oproščene dolžnosti pričevanja (sorodstvo, svaštvo). Storilec kaznivega dejanja krive izpovedbe sc lahko kaznuje z zaporom do treh let. Če pa je podal storilec krivo izpovedbo v kazenskem postopku, sc lahko kaznuje strožje, do pet let strogega zapora. Cc pa ima kriva izpovedmi za obdolženca posebno hude posledice (dolgo zaporno kazen, poslabšanje zdravstvenega stanja), pa celo s strogim zaporom do 15 let. Pravično je, da so za kaznivo dejanje krive izpovedbe zagrožene strožje kazni, saj so posledice takih dejanj laiiko tudi usodne za občana, zelo pa tw:!i škodujejo ugledu organov, ki vodijo postopke. Zato so zakono-1 dajalci že od nekdaj ostro reagirali zoper krivopriscžnikc. Tako jc n. pr. stari babilonski Hamurabijev zakonik določal za najtežje primere krive izpovedbe smrtno kazen, srednjeveški srbski Dušanov zakonik pa jc določal, da sc kaznuje oseba, ki krivo ovaja ali z lažjo skuša nekaj doseči, kot lopov in razbojnik, t.j. z obeža-njem ali oslepitvijo. ŠTEI AN SIMONČIČ Krivo pričevanje V vseh sodo'Jnih procesno-pravnih predpisih o sodnih, upravnih in drugih postopkih predstavlja pričeVanje še vedno eno od najvažnejših dokaznih sred^ev. Četudi si vsi organi, ki vodijo postopke, prizadevajo dobiti čim več t. im. materialnih dokazov (listine, predmeti, sledovi, prstni odtisi), so dostikrat priče edine, ki vedo povedati o dejstvih, pomembnih za presojo o določeni/žadevi. Iz vsakdanjega življenja in iz sodnih dvoran pa vemo, da sc ni moči vselej zanesti na izpovedbe prič, ker nimajo vse onake sposobnosti opazovanja, zaznavanja, spomina; nekatere so nagnjene k pretiravanju, druge k olepševanju okoliščin, nekatere so tudi prizadete V krivem pričevanju pa je ravno velika nevarnost, da organ, ki vodi postopek, sprejme kot resnično tudi tisto dejstvo, ki ga napačno opisuje priča. Res je, da ni mogoče oceniti vsake take ^povedi kot krivo izpoved v smislu kazenskega zakonika, ker se primeri, da je priča prepričana o resničnosti svoje trditve. Ce pa priča zavestno prikazuje neresnična dejstva, stori kaznivo dejanje krive izpovedbe. Za to kaznivo dejanje je torej potrebno, da jc pričina trditev objektivno in subjektivno neresnična, torej taka, da pričina izpoved ne odgovarja resnici in da priča zavestno izpove drugače, kot ji je v resnici jnano. Družba se zaveda nujnosti, da priče in drugi vedno govore Nespoštovanje zakonov in predpisov, izigravanje zakonitih določil, naraščanje gospodarskega kriminala in prestopkov vse to je zad- nje čase dobilo politično težo, ko je Zveza komunistov opozorila na te slabosti. Občani to pozdravljajo, saj so že prej sami opazili, da glede spoštovanja raznih gospodarskih predpisov ni pravega reda. Slišati je bilo, da v zakonih vsak zase išče luknjo, pa da je nasploh premalo kontrole. Kaj menijo o tem, so povedali: MIRKO JELENIČ, sekretar občinske ,-skupščine Črnomelj: „Večjih pojavov gospodarskega kriminala na našem območju v zadnjih letih ni bilo, vseeno pa smo se v družbenopolitičnih organizacijah vključili v razpravo o teh stvareh. Vsekakor podpiramo prizadevanja za izkoreninjenje tega zla. Osebno menim, da bi morali kadrovsko okrepiti službe, pristojne za kontrolo ali pregon gospodarskega kriminala, od inšpekcijskih do sodišč itd. To bi morala predvsem postati stalna naloga in ne enkratna kampanja.“ ANICA URBANCiC, likvida-torka vplačil pri SDK v Novem mestu: „Meni nekateri očitajo, da sem preveč natančna in zahtevam od strank doslednost, pa vendar gre za malenkosti. Ce bi povsod delali tako, upoštevali predpise pri poslovanju, bi bilo manj raznih kršitev in izigravanja zakonov. Ne smemo biti popustljivi, ker nam to le škoduje.“ ANTON VERCEK, upokojeni borec in kmet iz Potočne vasi: „Organi, ki so za to postavljeru, bi morali bolj kontrolirati, pa bi bilo manj gospodarskega kriminala in izigravanja zakonov. Ni dovolj ukrepati potem, ko je že nekdo kradel ali oškodoval podjetje. S kontrolo, bi morali take pojave onemogočiti. Spoštovanje predpisov in zakonov pa bi moralo veljati za vse enako. In če je ugotovljen prestopek, bi morali v vseh primerih najti tudi krivca.** R.B. Konec zasebne »trafike« Okrožni javni tožilec je vložil obtožbo zoper 45-letno Sonjo Bezeg iz Novega mesta, zaposleno kot vodja vložišča pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu zaradi utemeljenega suma grabeža. Obtožnica bremeni Bezgovo, da si je med leti 1965 in 1974 od zaupanega denarja za nakup vrednotnic na škodo podjetja, prisvojila 95.096 dinarjev.,. Jemala je denar i/ blagajne, del manjkajoče vsote pa jc prešel. v njeno last na ta način, da je kolke in poštne znamke, kupljene za delovno organizacijo, zamenjevala v trafikah in na pošti za denar ali cigarete. Nekaj tako pridobljenih cigaret so pokadili v družini, prccej pa jih je Bezgova znosila nazaj v podjetje in jih prodajala sodelavcem. Imela je vedno rezervo in trafiko v malem. V obtožnici med drugim piše, daje Bezgova izkoristila priložnost, ko je videla, da njenega dela več let ni nihče kontroliral. Zadevo bo obravnavalo i.ovo-meško okrožno sodišče. NOVO MESTO: AVTO V PESCA - 5. maja zjutraj je na Partizanski cesti stal tovornjak komunalnega podjetja. Mirko Robek s Trške gore je z drugimi delavci nakladal smeti, ko pa je za tovornjakom hotel prečkati cesto, je mimo pripeljal avtomobilist Franc Kos iz Novega mesta. Ta je Robka zadel in zbil na tla. Dobil jc lažje poškodbe, prvo pomoč pa so mu nudili v bolnišnici. NOVO MESTO: MOKRA CESTA - 5. maja dopoldne je Novomeščan Jože Korasa vozil avto skozi mesto, v bližini tovarne Labod pa je srečal osebni avto,ws katerim se je naproti pripeljal Vid Skedelj iz Gor. Mraše-vega. Korasa je pred srečanjem zavrl, na mokri cesti pa je avto zaneslo v levo v Skedljev avto. Gmotno škodo cenijo na 7.000 dinarjev. VINJA VAS: ZDOMCA JE ZANESLO - 5. maja popoldne je Janez Mihelčič s Sečjega sela vozil avtobus iz Novega mesta proti Metliki, pri Vinji vasi pa jc v ovinku naproti pripeljal zdomec Ntša Selimo-vič iz okolicc Bihaća. Zdomca jc v ovinku zaneslo, nakar se je zaletel v levi bok avtobusa. Zgodilo se ni nikomur nič, malce pa je bilo strahu. Gmotna škoda znaša okrog 8.000 dinarjev. POPOLNOMA POZELENEL Pri Krški vasi se je 8. maja popoldne zgodila nesreča, v kateri so bili trije avtomobili poškodovani. Materialno škodo cenijo na 50.000 dinaijev. Zgodilo se je, ko je proti Cerkljam vozil z avtom Ivan Bajc iz Dobove, v levem ovinku pa je dokaj hitro pripeljal naproti zdomec Anton Vegel, doma iz Račje vasi. Tega je v ovinku zaneslo v levo. Trčil je v Bajčev avto in ga zbil s cestišča, nato pa sc je zaletel še v tovornjak, ki je pripeljal naproti. Šofer tovornjaka Marjan Kuralt iz Novega mesta je videl, kaj se na cesti dogaja in je avto ustavil, vendar je Vegel vseeno trčil še vanj. Po nesreči so miličniki Vegla preizkusili z alkotestom. Balonček jc v hipu postal popolnoma zelen . . . BREZA: 9j£o Ljubljančan S.J osebni dopoldne v0Zf1RreZa Pa,Jtnil5^ grebu, P»/fS,A^oje>i!C čelo zanašati. A se zajet ^ na p°čiyalis>če nasl^j. (T Ugotovili s0-^,Lje v0nZ d>6 okvara za up j 50O. J.pra'1^ ne škode JeJa kvara Z*1?/ stala tehnična oK^je za vozila. Gmo J rou^&iSfiM UaA„iaAn_Pc ^aSR*0* 8.000 dinaijcv. 1 r. VEL CEROS inu inestu- j v ska ^ ovinku zane« ob^Lj* ; je odbilo, da Jeoo0di^ A ta“w;#w otoCEC^^g SLO - No*»Stf«J 'r a • V^H Mcti^a,l v^>y LJAL - Il0oIdJlCorot» ie "V * sra^ffisS^ sspVdSf^ s,kfS^‘ A MClHWn0 , fiM škode. , l - K ti vonicš^a’\ prot* 1* osebni :c 3vt.i p°, i Nekaj tem iz Osojn*k ’ 0tn» SSS-^ j ČETRTKOV INTERVJU Fakulteta bratstva ^iadinske delovne brigade so uresničitev — Sc’ *i bi morda zaspala v zapisnikih V/ 18C 75“ io u1 ”Su,la krajina •or z »t■P0.'’od za POgo-loork„fn’°lem Trelcem, Csr, * R,vb,i- 4ebn,7Z ,za mladinske imi bo J0*'-. v Suhi km- avgusta vt> t !!^a do konca delale hn/l ^nih brigad, kZie 7 vodov°d Prevo-Mern,, . /e zel° pri-"Vnlnem *“/. daie ” stnislu tab* i ?°Iltlčnem kam in j7, ,5 c//° mladin-tVbLo i m0em’ k‘bodo SOnc*n fihteTk P°d We,im Pate. dl krampe in lo- datf^rei moram pove-* £ * težkega živi;?’- zavedamo ^h'knZZ%ebiwlcev Razvitih nh Solldamost do beseda zci m°ciJ je močna Pme'mn Je na ms< da lišč> k' rm°nikTČelnih sta' ursikdaj niso ures- n « vp MIN! ANKETA: V četrtek je bila v novomeškem Domu JLA proslava v počastitev 30-letnice osvoboditve, ki stajo priredila osnovna organizacija ZSM uprave novomeške občinske skupščine in sindikat. Po privlačnem kulturnem programu so se v znanju o NOB pomerile tričlanske ekipe mladincev uprave skupščine, garnizije in Krke. Zmagali so mladi vojaki. (Foto: M. Bauer) Na pragu vrnitve v skupnost Komite občinske konference ZK Novo mesto in osnovna organizacija ZK Dominvesta kritično ocenila delo Dolenjskega urbanističnega biroja V četrtek je bila skupna seja komiteja občinske konference ZK Novo mesto in osnovne organizacije Zveze komunistov Dominvesta, na kateri so razpravljali, če citiramo dnevni red, dejavnost Zveze komunistov pri reševanju odprtih vprašanj poslovanja Dominvesta. Temeljna ugotovitev sestanka je bila, da je kolektiv Dominvesta v svojem razvoju tako rekoč samorastniško dosegel precejšnje uspehe'in uveljavil načrtovano poslanstvo, ob tem pa ni mogoče zanikati, da njegova tretja TOZD, Dolenjski urbanistični biro, v zadnjem času ni delala napak, ki jih je eden od razpravljal-ccv dobro označil za „elito strokovnosti, ki gre v zaslužkarstvo". V čem je torej kamen spotike? Politika prejšnjega vodstva novomeške občinske skupščine in ravnanje delavcev Dolenjskega urbanističnega biroja sta zakrivila, da je novomeški urbanizem trenutno tako rekoč na tleh. Občinska politika je premalo skrbela za usmerjanje tako občutljivega in pomembnega vprašanja, Kot je uroanizem. Dolenjski urbanistični biro jp bil zaradi tega nekako prisiljen vzeti stvar v svoje roke, s tem pa se je oddaljil od temeljnega načela, da je novomeški urbanizem sestavni del odločanja delovnih ljudi. V končni posledici, kije pripeljala do vrhunca to vprašanje, sc je cclo dogajalo, da so o novomeški urbanistični politiki in načrtovanju odločali posamezniki. Plot med stranka- mi in na visokem piedestalu postavljenimi urbanisti jc rasel pod oblake, pogosto sc je celo dogajalo, da seje urbanizem prelevil v zasebno pehanje za denarjem. * Zadnjo misel lahko preprosto prevedemo v stavek: nekateri urbanisti Dolenjskega urbanističnega biroja so v službi izrabljali čas v zasebne, pri-dobitniške namene. Med delovnim časom so namreč opravljali zasebne storitve. med delom in domom 0f9an ranie kra^8 z^ru*ene9a dela naj bi letos prispevale za financi-_ Jevnih skupnosti po 150 din na zaposlenega Majine'•do 20 Ha.eV P° l5o SStmi nji-K farjev od Vj °8 te VodUa sk’unnateri deEvd tovarno tlPA>Co>> v £dcl^>n Jfc- „ne bi k-.10, da un.zivi- de! ^terJ? e samo ajcvnc bj iau? °dpo- *b^V pr.s,„ej5: fcJSji ‘n nJego- ^A^b»a?re5£ravzum nova obremenitev. Povedati je treba, da -lahko denar prispevajo iz sklada skupne porabe ali pa z neposredno pomočjo krajevnim skupnostim njihovih delavcev: torej z materialom, prevozi, delom ah s čim drugim. Obremenitev pa nikakor ni huda, če vemo, da se bo pravzaprav del denarja, ki so ga zaslužili delavci s svojimi rokami in delom, vrnil tja, kjer so tc pridne roke in delo doma. M. B. Darujmo odvečni papiri V ponedeljek, 19. maja, in v torek, 20. maja, bo v novomeški občini akcija zbiranja starega papirja. Občinski odbor Rdečega križa, ki to akcijo prireja, prosi vse občane, naj ves odvečni papir zvežejo \ svežnje in oddajo pred vhodna vrata na ulico. Papir bodo zbirali šo-, larji in dijaki, odvažal pa Dinos. Izkupiček od prodanega papirja je namenjen za humanitarne dejavnosti, poleg tega pa se akcija vključuje tudi v prizadevanje za varčevanje in ohranitev okolja. V Novem mestu bodo zbirali papir 19. maja, v ostalih večjih središčih novomeške .občine pa 20. maja. J Ta ocvirck za celovito podobo ni- • ti ni pomemben, globalno gledano jc najbolj pomembno dejstvo, da sc je novomeški urbanizem odtujil najširši skupnosti, ki lahko edina odloča o tako pomembni stvari, Omenjeni sestanek Zveze komunistov bo gotovo prelomnica v delu Dominvesta in. • najširšem pojmovanju novomeškega urbanizmaTNo-silcem odtujenega, zasebnega urbanizma so namreč upravičeno prilepili etiketo nesamoupravnosti in neso-cialističnosti, hkrati pa je bilo jasno in glasno povedano, da za vse, ki bi sc tudi v prihodnje zavzemali za za-sebništvo, ni prostora v Dolenjskem urbanističnem biroju. In to kljub izsiljevanju, ki temelji na pomanjkanju diplomiranih arhitektov. Potemtakem v Dominvestu ni kruha, za urbaniste, ki se ne bodo strinjali z omenjeno oceno občinske konference ZK Novo mesto in osnovne organizacije ZK Dominvcst. Še posebej zato, ker je to prav gotovo tudi edina logična ocena najširše družbene skupnosti - nas vseh. Naj končamo z že omenjeno, vendar razširjeno mislijo enega od raz-pravljalccv: šlo je za elito pod zveličavno krinko strokovnosti, ki se je prelevila v najbolj običajno zasebno zaslužkarstvo. Tega niti ne bi ponavljali, če ne bi bilo na seji rečeno, da sc s tem pojavom ni srečal samo Dominvcst. Piko na „i" bo, če smo prav razumeli-, treba postaviti tudi kje drugje. MARJAN BAUER „Ilustrirani tednik Dela" sa- J mozavestno obljublja, da bo \ sprožil ustavni spor glede parkir- j nih ur, ki baje predstavljajo edin-, stven način molzenja dinarjev iz J žepov občanov, kateri uporabo i parkirnih prostorov menda plačujejo že na drugih mestih. Parkirne ure tečejo tudi v\ Novem mestu, po mnenju nekaterih naj bi reševale veliko pomanjkanje parkirnih prostorov. Akcijo, ki je dokazala, da ene ure zaostajajo, druge prehitevajo,, tretje sploh ne grejo itd., smo že izvedli, tokrat pa smo občane povprašali, kakšno je njihovo mnenje O parkirnih urah in kako gledajo na obljube „Itd“. Povedali so nam: Parkirne ure - da ali ne? Branko BELE, delavec v IMV; „Vozim se samo z motornim kolesom, za katerega je povsod dovolj parkirnega prostora. Tudi še nisem slišal za kakršno koli nepravilnost okoli parkirnih ur, zato kar naj bodo tam, kjer so.“ Jože KREVS, voznik pri pošti: „Tisti dinar pač vržem zmeraj, saj v nasprotnem primeru hitro dobim ,neki‘ listek. Vem za namen ,Itd‘, toda ne verjamem, da bodo kaj dosegli, kajti zakon je zakon.11 Franc STRAJNAR, kmet iz Ždinje vasi: „Sam se sicer ne vozim in ne parkiram v mestu, toda po pripovedovanju drugih sklepam, da s parkirnimi urami že zdaj marsikaj ni v redu. Tisti, ki so jih postavili, bi morah paziti, da bi bile točne. Kako bodo Ljubljančani' ukrenili, bomo pa oplp virinli Alojz GOZVODA, voznik: „V Novem mestu še na večjih parkiriščih ni dovolj prostora, kaj šele na Glavnem trgu; kljub parkirnim uram. Če že so, naj kar bodo, samo zanima me, kam gre denar od njih. Če za izgradnjo novih parkirnih prostorov, potlej je vse v redu, če pa ne . ..“ Jože SREBERNJAK, strugar v IMV: „Slišal sem za namen ,Itd‘, in če bodo uspeli ter dosegli odstranitev parkirnih ur tudi v Novem mestu, bom zelo vesel. Zdaj zaradi njih ni čisto nič več prostora za parkiranje, samo plačevati je treba.“ PRy ODLIKOVANJA ZASLUŽNIM Predsednik republike Josip Broz— Tito je odlikoval Franca Gričarja z redom ljudske armade s srebrno zvezdo, Zvoneta Miheliča z redom ljudske armade s srebrno zvezdo, Martina Bajuka z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Romana Čclesnika z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Jožeta Lukšiča z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Franca Kusiča z medaljo zaslug za narod,'Franca Markoviča z medaljo zaslug za narod in Danijela Badovinca z medaljo za vojaške vrline. Suhokrajinski drobiž PRAZNIK DELA so praznovali v vsej Suhi krajini. Večji proslavi sta bUi poleg zužemberške, ki je bila združena s proslavo 27. aprila, tudi na Prevolah in na Dvoru. V Žužemberku so imeli srečanje z jurišniki 15. divizije NOV, in to na predvečer proslave 30-letnice osvoboditve v Novem mestu. Na sam praznik dela Je sindikat Iskre pripravil za svoje elane piknik na Cviblju, ki se ga jc udeležilo okoli 200 ljudi. KRAJEVNA SKUPNOST HINJE j* pripravlja na sprejem prvih 120 ngadirjev, ki pridejo v okviru akcije „SUHA KRAJINA 75“ 18. r* H-V .^revo^e> kjer se bodo nastanili- Hinjčani navdušeno pričakujejo . n&adirje, mladinci iz hinjske krajevne skupnosti sc bodo brigadirjem Predstavili s trodejanko MAKSE L. 2- MAJA POPOLDNE jc bil R°>h n* P°^ar med vasmi Cvibclj in eber. Vnela sc jc večja površina gozda in košcnice. Verjetno si je bil kdo zakuril in pustil ogenj. Požar so s posredovanjem gasilcev iz Rebri, Žužemberka in Dvora hitro omejili in pogasili. DROGOVI ZA TELEFON V ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU so postavljeni in čakajo šc na kabel. Delo bi bilo lahko opravljeno že prej, ko ne bi tolikokrat menjali želja glede tega, kje naj bodo telefonski aparati. NA PLEŠIVICI NAD ŠMIHELOM PR| ŽUŽEMBERKU nestrpno čakajo, kdaj bodo dobili vodo iz rezervoarja nad vasjo, ki je že nekaj časa zgrajen in prav tako lovna straha za dež s površino nad 400 m-. Napeljane pa so tudi že cevi k hišam, niso pa šc povezane, ker čakajo vodovodnega monterja. Upajmo, da bo ta mesec le opravljeno celotno delo. - SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV IN ŽFT NA CVIBLJU nad Žužemberkom čaka dokončne ureditve. Treba jc obnoviti električno napeljavo, ki jo jc pred vc?č kot mcseccm dni uničila strela. Razen tega je treba urediti kabine za osvetlitev spomenika. 1000 NOVIH MLADINCEV Člani predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Novo mesto te dni seznanjajo vse tiste osnovnošolec, ki jih bodo 23. maja na Bazi 20 sprejeli v mladinsko organizacijo, z organiziranostjo ZSMS, z dolžnostmi in pravicami mladincev, s statutom in zgodovino mladinske organizacije. Kot kaže, bodo na slavnostnem sprejemu v partizanskem Rogu sprejeli okoli 1000 osnovnošolcev iz vseh osnovnih šol iz novomeške občine. Novomeška kronika NOVO MESTO JE OSVOBOJENO Bil jc lep sončen dan. Stari oče jc odšel že zgodaj zjutraj na "trg, ker seje že nekaj dni govorilo, da bodo v mesto prišli partizani. Kmalu sc jc vrnil in povedal, da so v mestu partizani. Čez most jc prikorakala partizanska-vojska, na čelu pa je jezdil komandant belega konja. Ljudje so partizane pozdravljali in od veselja jokali. Z oken so visele zastave, vse je valovilo in obsipavalo osvoboditelje s cvetjem,“ je pripovedovala stara mama. „Po domovih Novega mesta jc vladala ganljiva sproščenost. Štiriletna mora,-'ki ljudem ni dala mirno -spati, jc izginila. Zdelo se jc, da se je mesto predalo enemu samemu praznovanju." JANETA FAJFAR, 5.a osnovna i šola Bršlin, Novo mesto KLIČEJO NESREČO - Letalska steza pač ni cesta, zato prek nje ni treba označevati prehodov za pešcc. Toda zdi se, da hočejo prebivalci iz okolice letališča v Prečni izsiliti prav prehode, kajti zdaj dan za dnem, kljub opozorilom letališkega osebja prečkajo letalsko stezo pred rjovečimi letali in kličejo nesrečo, ki ne počiva rada. „POPLAVLJA11 - Še dobro, da je ob Kettejevem vodnjaku na Glavnem trgu odtočni kanal, kajti ta spomenik od časa do časa opravlja - „malo potrebo". Že prvi dan, ko so vanj napeljali vodo, se je odkrhnil košček kamna in iz nastale luknje je voda kar brizgala. Ko so vodnjak zakrpali, jc začela voda odtekati na drugih mestih, zato ni kazalo drugega kot vo'do ustaviti. Zdi se, da bi bilo prav storiti šc nekaj: vodnjak razstaviti in temeljito popraviti! TRŽNICA - Na ponedeljkov tržni dan je bilo dokaj živo. Kramarji so si med prazniki opomogli in spočiti privlekli ogromno krame, branjevke pa so tokrat založile pol stojnic s pomladnimi in presadnimi rožami. Kupiti je bilo mogoče tudi sadike paradižnika. Cene nekaterim živilom so bile naslednje: kilogram solate je stal 10 dinarjev, za merico berivke je bilo treba odšteti 2 do 5 din, šopek rdeče redkvice je bil 3 din, jajčka od 1,30 do 1,40 din, fižol pa je stal 12 din ter merica smetane 10 din. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - V zadnjih štirinajstih dneh jc darovalo kri 126 ljudi, od tega 30 de- lavcev iz Novotcksa, 33 iz Krke, 6 iz KZ „Krka", 8 iz Novolesa, 3 iz Laboda, 11 učencev s kmetijske Šole Grm, 2 kmeta in drugi. . ROJSTVA — Rodile so: Danica Avsec iz Ulice Marjana Kozine 32 -dcklico, Cvetka Belovič iz Jerebove 3 - Tomaža, Majda Blažič s Kristanove 35 - dečka, Breda Slak iz Jerebove - Tanjo, Jadranka Pozvek iz ulicc Na lazu 12 - Klemena in Gabrijela Planinšek iz Volčičeve 34 -Damjana. Ena gospa je rekla, da bo dala v časopis oglas, kako išče na novomeškem GlaVnem trgu lokal, v katerem bo gojila, recimo, kokoši. Na to misel jo je napeljalo dejstvo, da nekateri lokale spreminjajo v delavnice, čeprav je bilo rečeno, da je tolikokrat opevano in neokrnjeno središče mesta namenjeno storitveni in ne industrijski dejavnosti. ' 2* S '-Mladinske 1 tnbet»m Tsničli™. h de ^"isA-e to- orf Vne m,*?"4«® vS,"0"'- '* Zvl %a Vseh, ■ Pr°gra- tž.vckfcgnertdek uS°sk»km,s,‘cne mtadine Šš*r*sg vedati, v čem je ta neposredna Uresničitev. Mladinske delovne brigade grade poleg objektov, ki so družbenega pomena, tudi humanost, tovarištvo, samoupravljanje, uveljavljanje osebnih teženj, sklepanje novih poznanstev ter bratstvo in enotnost. “ i Nekoč so bile v Jugoslavi- 1 ' ji mladinske delovne briga- \ de, ki so gradile infra struk- J turo, najboljši primer Je Ce- i sta bratstva in enotnosti. V \ že zgrajeni domovini prihaja- < jo na vrsto - taka je pač za- \ povrstnost stvari - tudi rela- J tivno manj pomembni i objekti, na primer suhokra- J jinski vodovod. Moč huma- i nosti, tovarištva, bratstva in J enotnosti pa je prav tako t trdna kot takrat, ko so te- \ danji brigadirji dobesedno z ' žulji gradili progo Brčko- \ Banov ići. J „Slovenski koncept mla- J dinskih delovnih akcij, “ pri- » poveduje Radivoj, „je delo- J ma res graditev objektov za \ nerazvita območja, pred- J vsem pa je to solidarnostni \ prispevek Brkinom, Halo- J zam, Kozjanskemu in Suhi \ krajini. Mladina se namreč J zaveda trpkega življenja pre- \ bivalcev teh območij. Brigada je potemtakem \ poleg drugega tudi šola soli- J darnosti, temeljne sestavine \ naše družbe, za marsikate- ^ rega mladinca ali mladinko \ pa tudi šola dela. Povedati \ moram namreč, da so de- \ lovne norme take, kot jih \ predvidevajo jugoslovanski J predpisi o normiranju. Seve- ^ da brigada ni,suženjsko'de- J lo, veliko veselja in aktiv- \ nosti daje svojim članom: ^ od športa, kulturnih priredi- \ tev do predavanj itd. Nadvse \ važno pa je tudi to, da bo h družba v prihodnje spremlja- ^ la razvoj, delo in želje vsake- \ ga brigadirja, ki si bo z de- \ lom zaslužil to ime,“ je po- J vedal Radivoj Trelc. \ M. BAUER J Zamuda, ki kliče po naglici Delegati občinske skupščine v ffrežicah izglasovali razvojno pot 1975 Resolucijo o družbenoekonomskem razvoju brežiške občine v tekočem letu so zbori občinske .skupščine ponovno pretresali in jo z dopolnitvami sprejeli na ločenih sejah 8. maja. Zamuda ie precejšnja, saj bi morali v tem času že ugotavljati, kako poteka njeno uresničevanje. Produktivnost naj bi se letos povečala za šest, in ne za devet odstotkov, kot je bilo zapisano sprva, ekonomičnost pa za en SREBRNE ZNAKE NOSIJO Iz brežiške občine so piejeli srebrne znake Zveze sindikatov Slovenijetile dolgoletni sindikalni delavci: Viktorija Asi, Sofija Ba-sarič, Rudi Bukošek, Ivan Den-žič, Lojze Ferenčak, Ljudevit Fojs, Anton Harapin, Stane Ilc, Zofija Janežič, Vinko Jurkas, Božo Kerin, Josip Kodrič, Anton Kostjinjšek, Franc Kožar, Boris Kromspik, Sonja Lipej, Mi-ko Martinovič, Nada Novak, Bogo Oberč, Vlado Pucko, Cilka Radanovič, Boris Rožič, Marija Subič, Anton Škofljanc, Alojz Škrabi, Franc Veselič, Franc Volčanšek, Ivan Volčanšek, Andrej Zupančič, Ivan Živič. EKIPE PRVE POMOČI NA STADIONU V nedeljo, 11. maja, so v Brežicah tekmovale ekipe prve pomoči iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Tekmovanje se je odvijalo pred številnimi gledalci na staidonu. Odzvalo se je šestnajst ekip, sedem iz kra-* jevnih skupnosti in devet iz TOZD. Prvo mesto je osvojila ekipa TOZD Podjetje za popravljanje voz iz Dobove, za njo pa te je uvrstila ekipa iz krajevne skupnosti Kapele. Na tekmovanju so sodelovale ekipe krajevnih skupnosti Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Čatež, Dobova, Kapele, Pišece in Velika Dolina ter ekipe TOZD oz. OZD: Agraria Brežice, enota občinske skupščine, uprava občinske skupščine, Podjetje za popravljanje .voz Dobova, Jutranj-ka-TOZD Orlica, Motel Petrol, Posavje Brežice, Tovarna pohištva Brežice in TOZD Cateške Toplice. odstotek, kar je spet realnejše od prvotno predvidenih desetih odstotkov. Izhodišče za resolucijo so bili podatki delovnih organizacij in je torej predvsem od njih odvisno, koliko je ta realna. Roman Rajer, ki je kot predstavnik izvršnega sveta obrazložil delegatom uresničevanje lanske in pričakovanja letošnje resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju, je poudaril, da mora gospodarstvo iskati rezerve znotraj delovnih organizacij. Proizvodne - zmogljivosti so izkoriščene komaj 60-odstotno, y torek, 20. aprila, bo po brežiških ulicah tradicionalni tčk mladosti. Nastopila bo tudi Jana Vahčič, učenka 8. razreda osnovne šole Cerklje ob Krki, Na .nedavnem področnem tekmovanju v Krškem je postala najhitrejša atletinja Posavja in Zasavja. Uspešno je v soboto nastopila tudi na republiškem tekmovanju v Ljubljani. (Vlado Podgoršek) Takole pa melje pišečki mlin. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH 260 KMETOV V SKUPNOSTIH . - V brežiški občini je 24 strojnih skupnosti, od tega so jih šest registrirali v minulem letu. Te skupnosti vključujejo 260 kmetovalcev. Število usmerienih kmetij se je lani povečalo od 32 na 37. Samo na enem gospodarstvu pitajo govedo, medtem ko vsi drugi kmetovalci združujejo dve dejavnosti; rejo krav molznic in pitanje goveda, NAPOVEDANA UMIRITEV -Občinska skupščina izda na leto približno 120 gradbenih dovoljeni zasebnikom. To število najbrž tudi letos ne bo prekoračeno. V nekaterih naseljih je sicer precej interesentov, vendar ne morejo graditi, dokler ne bodo napravljeni zazidalni načrti. BREZ DAVKA BI SLO - Kmetijska zemljiška skupnost Brežice je napovedala priprave za menjavo zemljišč in druge agrarne operacijo v nižinskih vaseh. Omenjeni so kraji Loče, Mihalovec, Mostec, Krška vas in Skopice. Kmetije so namreč zelo razdrobljene in -^i jih z menjavo zemljišč vsaj nekoliko strnili. Cc bi občinska skupščina sprejela odlok o oprostitvi prometnega davka, bi postopek lahko poccnila v vseh primerih, ko menjata zemljišče kmet in lastnik, ki ni kmetovalec. S takim ukrepom bi spodbudila organizirano menjavo. Sirili se bodo - Kovinopiast dobiva toliko naročil, da bo moral Eovečati svoje zmogljivosti. Načrte o uresničil še letos. Tudi Dekorles bo s pomočjo ljubljanske Lesnine, ki se ji je priključil, začel uresničevati razširjeni proizvodni program. POSEBEN VLAK - Na vcUko proslavo 30. obletnice osvoboditve so se udeleženci iz brežiške občine odpeljali v Ljubljano s posebnim vlakom. Mladinci so se na ta dan udeležili tudi pohoda. breMke vesti torej so še možnosti za uvajanje druge in tretje delovne izmene. V delovnih kolektivih bodo morali pokazati drugačen odnos do zaposlovanja strokovnjakov, saj skoraj ni kadrovskih štipendij, zelo malo verjetno pa je, da bodo strokovnjaki prišli sami od sebe. Vzporedno s tem je treba uvajati spodbudnejše nagrajevanje, ki bo prav tako ugodno vplivalo na produktivnost. Tovariš Rajer je med drugim pojasnil, da je razvoj v brežiški občini zaostajal tudi zato, ker ni bilo večjih investicij. Težiti bi morali k ekonomsko utemeljenim investicijam večjega obsega, kot je na primer naložba Anhovega za novo tovarno silikatne opeke v Brežicah. Resolucija daje precejšen poudarek kmetijstvu, družbenemu in zasebnemu sektorju, pospeševalni službi in ustanavljanju proizvodnih skupnosti. Pri poglavju o gradbeništvu^ so delegati dodali predlog za ustanovitev manjšega gradbenega podjetja v Brežicah. J. TEPPEV Dobrodošli v novi restavraciji! Andrej O'trbenk, predsednik delavskega sveta TOŽD zdravilišče Cateške Toplice, je na otvoritvi nove restavracije §. maja z zadovoljstvom pojasnil, da so pridobili 120 sedežev in da imajo šele zdaj pravo razmerje s štev^om postelj. Zdravilišče razpolaga s 325 ležišči in 360 sedeži v pokritih restavracijskih prostorih. Novi objekt, ki so ga zgradili po načrtih inž. Karla Filipčiča, bo torej zapolnil veliko vrzel. Ne bojim več treba odklanjati izletnišicih skupin in prijav-Ijencev za seminaije, za katere doslej niso imeli prostora. Zadovoljni bodo tudi pacienti in drugi gostje, ki prihajajo na zdravljenje in oddih. Vs^do si običajno izbere svojo mizo in je slabe volje, če sc mora umikati na ljubo drugim, prehodnim gostom. Andrej Oštrbenk: — Gostje bodo zadovoljni, ker ne bo več stiske Prve lopate za temelje nove re-tavracije so zasadili v zemljo sredi lanskega decembra. V restavracijo so investirali 1,30 milijona dinarjev. Povezana je z obstoječo restavracijo in jo od zelenja v parku ločijo le steklene stene. Zdravilišče obdaja šest hektarov parkov. Za njihovo vzdrževanje bodo letos odšteli 500 tisočakov, je pojasnil direktor Vlado Deržič. Prepričan je, da bi se v prihodnje moral vračati nazaj del turistične takse, kije zberejo okoli 160 tisoč din na leto. Od leta 1965 dalje ne dobijo nazaj niti dinaija. Pričakujejo, da se bodo te stvari obrnile v njihov prid po ustanovitvi posavske turistične zveze. J.T. I Vlado Deržič: Veliko investiramo v parke, zato ni prav, da se vsa turistična tak.sa steka za druge namene. V sklopu tovarne Djuro Salaj v Krškem raste.velikanka — tovarna magnefitne celuloze, poskusno obratovati julija 1976. Na gornjem posnetku začetek betoniranja temeljev 15. (Foto: J. Teppey) Vajeti čimprej v svoje r^ Pri načrtovanju bodo krajevne skupnosti potrebovale pomoč TOZD ^Financiranje po starem samo še do konca »prehodne^ občine leta Prebivalci krške občine so organizirani v trinajstih krajevnih skupnostih. Delovna skupina občinske koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustave je obiskala nekatere od njih in ugotovila, da se med seboj zelo razlikujejo po razvitosti, po številu prebivalstva in geografskem obsegu. Najmanjša krajevna skupnost Presladol nima niti tristo volil-cev, največja, KS Krško, pa šteje nad štiri tisoč volilnih upravičencev. Skupina, ki jo je vodil inž. Vidmar, je ob teh obiskih prišla do sklepa, da niti premajhne' niti prevelike krajevne skupnosti ne morejo dovolj učinkovito in hitro uresničevati določil nove ustave. Zlasti tiste' najmanjše ne bodo kos zahtevnim nalogam in funkcijam, ki so jih dolžne opravljati. To pomeni, da bodo občani, ki živijo na njihovem območju, prikrajšani. Zato predlagajo, da bi bilo v takili primerih najbrž smotrneje ustanoviti vaške oziroma mestne odbore v večjih KS. ODDOLZITEV ZA VEČLETNO DELO V Krškem so letos izročili srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije dvajsetim ' najprizadevnejšim posameznikom in petim osnovnim organizacijam sindikata, med katerimi so: Rudnik rjavega premoga Senovo, Tovarna celuloze in papirja Krško, TOZD Konfekcija Lisca Senovo, DES TOZD Elektro Krško in Tovarna perila Labod-TOZD Libna Krško. Predstavniki krajevnih skupnosti so se večkrat pritožih nad mrtvilom v družbenopolitičnem življenju, saj marsikje ni čutiti niti partijske organizacije niti Socialistične zveze. V krajevnih skupnostih se zavedajo, da ni dovoij, če povezujejo le interese znotraj skupnosti. Enako, če ne še bolj pomembno, je, da preko svojih delegacij vplivajo na odločanje v občinski skupščini in širši družbenopolitični skupnosti. Financiranje krajevnili skupnosti teče za sedaj še po starem, toda po mnenju skupine, ki je proučevala stanje v občini, bi morali najkasneje do konca leta izdelati merila za zbiranje oziroma razdeljevanje sredstev, kijih bodo potrebovale KS za svoje delo. Nikakor se ne sme več dogajati, da bi se drugi v njihovem imenu dogovarjali za oblike financiranja in predstavnike krajevnih skupnosti izključevali iz razprav z delavci v TOZD. Občinski programi in načrti morajo postati odsev hotenj vseh delovnih ljudi in občanov. Planiranje se torej ne sme odtujiti od neposrednega odločanja ljudi v KS ^ J. TEPPEV Delo se je »pozlatilo« Vaščani Šedma so lahko ponosni na svoje delo Sele konec junija bo poteklo leto dni, odkar so na pobudo vaškega odbora SZDL na Sedmu pri Dovškem pričeli delati načrte za asfaltiranje okoli 2700 metrov dolge ceste, ki vodi z Dovškega v to naselje. Na prvi seji so tudi sklenili, da bodo sami zbrali 10 starih jnilijonov in opravili vsa potrebna dela prostovoljno. Danes, ko so dela skorajda žc zaključena, laliko ugotovimo, da so prebivalci 38 tamkajšnjih domačij svojo obljubo v celoti izpolnili. Vsako gospodarstvo je za asfalt odštelo najmanj 150, največ pa 350 starih tisočakov, število prostovoljnih delovnih ur pa je doseglo številko 4000. Tako lahko rečemo, da so sami „iz-plačali“ tretjino stroškov, drugo pa je primaknil Cestni sklad krške občinske skupščine. Dodamo naj še to, da so največ z denaijem pomagali tudi nekateri drugi posamezniki; bilo jih.jc vsega skupaj tudi 38. Zadnjo nedeljo v tem mesecu, ko naj bi bila v okviru prireditev ob občinskem prazniku tudi otvoritev te ceste, bodo vaščani res lahko ponosni na opravljeno delo. Le-to je bilo .namreč res izredno težko. Za razširitev stare traso so morali izse-kavati tudi gozd, bilo je veliko kamenja in skal, naredili so v.se banki- ne, odtočne kanale za padavinsko vodo, poleg tega pa tudi vse brežine ob robovih ccste. Ob vsem tem lahko ob koncu tudi zapišemo, da ie ta asfaltna ccsta zahtevala v krški občini doslej največ dela in naporov, vendar so jih prizadevni krajani dveh naselij v sorazmerno kratkem času zmogli v celoti. 2 S. Drug drugega KRŠKE NOVIC^ Pto APLAVZ PIANISTKI Pred dnevi je v organizaciji (llasbene mladine v prostorih glasbeno šolo dvakrat nastopila Dubravka Tomšič-Srobotnjakova, ta čas čna najboljšiii mladiit pianistk na svetu. Dvorano so kar dvakrat napolnili, najprej /. mladimi ljubitelji lopo glasbo, zvočor pa je bil šo koncert /a odraslo. KMALU OTVORITEV - Nova igrišča za rokomet in košarko pri se-novski osnovni šoU je že prekril asfalt. Do otvoritve, ki je napovedana za 25. maj, bodo učenci uredili le še okolico. Za ustanovo bodo igrišča' izredno pomembna, pripomogla pa bodo k še večji dejavnosti šolskega športnega društva, najboljšega v občini in lani tudi drugega v Sloveniji. NA BOHOR - V soboto bo na' Bohorju ob n. uri osrednja občinska slovesnost v počastitev „Dneva zmage“. To bo „Pohod zmagc“, na katerem bodo sodelovali pionirji, mladina, nekdanji borci in drugi občani. Organizator te prireditve je poseben odbor, ki so ga imenovali na predlog pobudnika te akcijo. Planinskega društva Bohor. _ V delegaciji*. _ ^ ša, delam z vese!J-Jse* pohvalila njena P ^ Vida Kerinova ^ ^ _ Složnost in dQ n* nam utrjujeta P vanja sebojnega raz enotnih statoc-N. ^ kovala, da bo , ^nasj tako delavni. Sede^pe krajevne *gj£ kmetijske skup ^ n njimi ni nikogar- ^ potrudil na s J t0,ds Največ je v^dnnsko P°J vsem nePrlstr ar ne1 rimo in da drj stavljamo. D Bnak oj podpiramo in ^ opažamo tudi pr kraJ£ se jih loteva nas skupnost. . jeve^, Dobre P°byeseli vatclji, . Okol» vsega skupaj , , partije- K PjM p V minulc^ j s]0ve ((o^jjp j cibanc v ^ prP^# d v š?SaS^ jospodarjenie večkrat pod lupo ^^®gled Po kolektivih ne kaže ravno razveseljive podobe • Izvršni svet »S: pozorno sprotno spremljanje ali vsaj ob tromesečjih C>1, naj Očinske skupščine seje na seji minuli četrtek odlo- računov e^at0.m z^)Pfa združenega dela razen pregleda zaključki nekatere h^anJu gospodarstva v minulem letu posredovali Ra?™ P°datke o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju. 'e,!k5j° Poslovanju v minulem Ifo primerjavi s prejšnjim l >. zaradi SDK obilic' ° "^•^•ijenosti že do- * Od temeljnih ^ Tovarnv^ u,^. “jeti le Me-zht5'"'®ya za IpiJ konstrukcij Podatifp ^'^k^tere druge je Na splošno so vsi dejavniki v gospodarstvu občine lani vložili velike napore za boljše gospodarjenje, vendar bi za vnaprej marsikje po mnenju predsednika občinske skupščine Valentina Dvojmoča kazalo posvetiti še več pozornosti tako imenovanim notranjim rezervam. Lani je dobro gospodarila tudi krmeljska Metalna, ki je bila sicer vrsto let v težavah. Kot je na seji dejal direktor Vlado Senčar, so podatki o povečanju proizvodnje za le-toš.nje četrtletje še ugodnejši kot lani. Med kolektivi, ki zaslužijo še posebno skrb, je Stilles. Lanski rezultati niso nič kaj spodjudni, težave to- vrstne industrije so letos samo še hujše. Opazno je tudi zaostajanje Kopitarne. Pri tem bi se bilo treba odločiti hitreje, kje ima tovarna večje prednosti: v lesni industriji, industriji plastike ali čevljarski industriji. Kot so ugotavljali na. seji, je škoda, ker so bila posojila, ki so jih banke namenile lani v gospodarstvo občine, celo manjša kot leto poprej. Banke so bile lani pri ponujanju kapitala bolj širokogrudne, kar so seveda izkoristili drugi. Ob bodočih razpravah o srednjeročnem načrtovanju nameravajo spregovoriti tudi o pogojih združevanja in dogovarjanju o denarju za nekatere naložbe, da bi tako gospodarstvo občine lažje preoblikovali. Izvršni svet želi, da bi delavci in seveda delegacije namenili vprašanjem gospodarjenja vso skrb. A. ŽELEZNIK Šola zaradi otrok, - ne pa zaradi uglada Tudi tržiška krajevna skupnost napreduje, so * ugotavljali na sestanku, ko je šlo za šolo^ Kot so menffi na razširjeni seji koordinacijskega odbora SZDL v Tržišču 7. maja, tudi sami ne morejo ostati neprizadeti ob številnih akcijah v Krmelju, s katerimi si prizadevajo, da bi gradili novo šolo tam, kjer je komaj toliko otrok, v c,, ®*.Trubar“ oktet loškega prosvetne- ' na uniA P'^P*^''ili v nedeljo lepo proslavo v • ^jevna k^^ske postaje v hiši Ludvika 3q , P^ost in družbenopolitične organi-• osvoboditve. O pomenu praz- • • Janko Prunk. Na sliki; PABERKI . kruh in prazniki - Na bu- censki podružniški šoU opažajo, da ne dobijo kruha za šolsko kuhinjo, tako ga nimajo v trgovini, če je Kakšen cerkvcni praznik. Šofer ga ne pripelje, kruh pa bi v kraju hoteli seveda tudi takrat. Pogrebni , odbor potre- oh ~ upravičeni kritiki, ko se smrti najstarejšega občana Fran-a Jana iz Dolnjih Radulj ni nihče poslovil z govorom ob odprtem gro-u, so y kraju imenovali poseben od-or, ki sedaj priskrbi govornika in ^^^'^onošo. Že ob nadednjem povrh ^^nice ZB Cvetove iz Jerman na se je pokazalo, da je bilo ime-upravičeno. Bučen-Ha^ . j®vna skupnost se je pred ne-.odločila, da porušijo stari ^vašnici na bučenskem in radulj-pokopališču ter. na njunem kot bi jih bilo potrebjio za redne oddelke. Slišati je bilo dosti pripomb k intervjuju predsednika krmeljske KS v Delu, kjer po njihovem nmenju ni bil prikazan prispevek ostalih krajev, ki so tudi prispevali k razvoju Krmelja. „Tudi mi smo delavni; če doslej nismo sklicevali javne tribune, tega nismo storili, ker morda ne bi bilo ljudi ali se za to ne bi zanimali, temveč ob pripravi strokovnih mnenj to ni bilo predvideno. Seveda pa z nami ne bo nihče pometal,“ so ugotavljali. Ker posegajo Krmeljča-ni v prikazovanju svojih rezultatov nazaj, opozarjajo tudi na dosežke svojih 1.850 občanov. Pred leti je imelo vodovod le Tržišče, sedaj ga imajo vsi kraji. V Sp. Vodalah ga gradijo sedaj. Kot poudarjajo, je treba videti tudi kmeta, tu pa se je spremenilo precej, čeprav je to teže prikazovati. Po vojni je imelo elektriko le Tržišče, z avtom ni bilo mogoče delj kot do Mal-kovca, danes se je mogoče pripeljati do sleherne hiše. Več kot polovica zaposlenili v Krmelju je z območja šentjan-ške in iržiške krajevne skupnosti; v objektih, ki stojijo v Krmelju, so tudi žulji teh delavcev. Požgano šolo v Tržišču so po vojni le za silo obnovili, nadalje je niso urejevali^ker to ne bi bilo gospodarno. Šolski okoliš zajema 32 vasi, številni otroci so oddaljeni tudi več kot 14 km. Opozarjali so celo na nekatere primere'nestrpnosti. Kot je bilo mogoče razumeti iz razprav na sestanku, ne želijo, da bi Krmeljčanom kaj vzeli, seveda pa nočejo biti ob 'svojo šolo, ker imajo petkrat večji šolski okoliš in več otrok. Ravno tako želijo razvoj vse Mirenske doline, k čemur lahko prispeva tudi izglasovani samoprispevek v vseh treh krajevnih skupnostih za posodobljanje cest. A. ŽELEZNIK ZADOVOLJNI S PROSLAVO Proslave ob dnevu zmage v Ljub-hani se je s posebnim avtobusom iz Studenca udeležilo 49 občanov. Med njimi je bila tudi že 89-letna Ana Pavkovič iz Studenca, ki je bila tako kot vsi ostali zadovoljna z obiskom proslave. UDELEŽBA KOT ŠE NIKOLI Letošnja udeležba športnikov, društev in šolarjev iz sevniške občine na prireditvah ob žici okupirane Ljubljane je bila vsekakor rekordna. Prireditev so sc udeležila vsa šolska športna društva iz občine, taborniki, številne organizacije Zveze socialistične mladine. Planinskega društva Lisca, strelci, šaliisti, kegljači in člani TVD Partizan. Samo teh udeležencev. je bilo okrog 500, več kot enkrat toliko je bilo tudi ostalih občanov. Prireditev v Ljubljani so se 'udeležili tudi praproščatff^tevilnih društev in organizacij. Gasilci so darovani les sami posekali, sedaj ne manjka članov pri nadaljnji obdelavi. Na gornji sliki: člani pri razvrščanju lesa 7. maja. Tudi pionirji ne zaostajajo pri delu (spodnja slika). (Foto: Železnik) Udarnišico; vodovod in gasilski dom Šentrupert pred novimi pridobitvami: vodovod za 7 vasi in 170 odjemalcev, večji dom gasilcev in kotiček za vse organizacije Predračun za novi šentruperški vodovod znaša 1,05 milijona di-naijev. Prispevek občanov se giblje med 12 tisočaki in 600 din. Ker zaradi težavnega zemljišča dosti izkopa ne bo mogoče opraviti strojno, bo treba, kot pravi predsednik gradbenega odbora Peter Ravnikar, tistih 30 odst. prispevka, ki je bil predviden za plačilo ob kraju akcije, nadomestiti s fizičnim delom. Ko bo vodovod nared, bodo' tedna, ko je delo končal, je la- pili vodo iz litijske občine. Zajetje je namreč v Podstrmici v krajevni skupn'osti Dole. Zbiralnik na Ravnah (je že narejen) drži 42.000 litrov. Glavni vod bo meril nad sedem kilometrov. Stroj krškega Elektra je pričel kopati 24. aprila, do minulega Dolg do zemlje Vsi za pospeševanje Bili so časi, ko se je bilo treba precej truditi, da so kmetje sprejemali nasvete. Sedaj je pospeševalna služba za marsikoga že povsem vsakdanja stvar, dosti kmetov si brez nje že ne more predstavljati svojega dela. Ob sprejemanju dogovora o oblikovanju in delovanju novih skupnosti za pospeševanje kmetijstva so nekateri delegati iz vrst kmetov na zadnji seji občinske skupščine prizadeto razpravljali. Nova ureditev vključuje v financiranje pospeševalne službe tudi nekatere gospodarske organizacije. Ivan Go-r^enc, kmet-kooperant iz Šentruperta, se je zavzemal, da se tudi v občini planira za kmetijstvo, saj je za strojne skupnosti potrebno dosti de-naija. „Prav je, da se v financiranje vključijo tudi drugi, predvsem gospodarstvo, ki se je razvijalo v najtežjih časih na račun kmetijstva.“ Po mnenju Franca Jevnikaija iz Dola, je treba poskrbeti, da bodo k sporazumu pristopili res vsi podpisniki. Sicer bo sj)et na voljo premalo denarja. Kot seje le-to financiralo doslej, je bilo po njegovem mnenju povsem nemogoče. Nikoli ni bil znan denar prej kot v polovici leta, ko se naj bi z njim že delalo. Tako se ni dalo načrtovati in ni bilo mogoče razporejati denarja za tisto, za kar bi bil najbolj koristen. „Kmet se počuti že močno neenakopravnega, saj se neuspešno beri za ekonomske cene, zato je nujno, da pride nekaj denarja tudi nazaj v knietij-stvo,“ meni Franc Jevnikar. A. Ž. hko izkopal le 50 do 60 odst. trase. Za ostalo so se obrnili po pomoč tudi na občinsko konferenco Zveze socialistične mladine, da bi poslali na delo brigade mladili. Kot pravita predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Zgonec in gradbenega odbora Peter Ravnikar, bi, če bi bilo dovolj prizadevnosti vseh in razumevanja, lahko imeli vodo že za dan vstaje! Sicer so načrtovali slavnostni prevzem objekta šele, za 29. november, vendar pravijo, bi to laliko prej dočakali. Ob tolikšni naložbi v Šentrupertu niso zadovoljni z občinsko pomočjo. Iz sklada za usklajevanje del krajevnih skupnosti so prejeli le 35.000 dinarjev, od samoprispevka pa le 68.000 dinarjev, čeprav so po ključu pričakovali 105.000 dinarjev. Vsepovsod, kjer so doslej kopali za cevovod in drugo, so naleteli m razumevanje občanov: niliče ni terjal kakšne odškodnine za zemljišče. Lep čas je živahno tudi za prosvetnim domom. Na travniku imajo ves les za ostrejše in ostalo, kar so darovali gozdni posestniki za večji gasilski dom. Takih darovalcev je bilo nad 100. Sedaj nameravajo mali dom povečati 5 m po dolžini in 4,20 m po širini. Želijo, da bi ga letos spravili vsaj pod streho. Nekatere delovne OFganizacije so že obljubile pomoč, z nekaterimi se še dogovarjajo. Vsak gasilec se je obvezal prispevati vsaj 15 ur udarniškega dela. A. ZELEZNIK ^^^ HVALEŽNIELEKTRU Šentruperčani si ne bi mogli zamisliti kopanja jarka za glavni cevovod brez stroja Elektra iz Krškega. Kolektivu je krajevna skupnost izredno hvaležna za pripravljenost in sodelovanje, še posebno, ker podjetje stroj sleherno uro težko pogreša. TREBANJSKI VRH: DELAVNI GASILCI Prizadevno gasilsko društvo bo 1. junija proslavilo že dvajsetletnico obstoja. Največje uspehe dosegajo člani društva posebno zadnji dve leti: lani so nabavili nov gasilski kombi, letos pa novo gasilsko brizgalno „Rosenbauer“, ki jo bodo krstili na tej slovesnosti. Pohvala za napredek društva gre prav vsem članom društva, ravno tako tudi vsem prebivalcem tega malega kraja, ki imajo razumevanje za potrebe gasilcev in jim radi ' pomagajo. J. K. IZ KRAJA V KRAJ BO ULICA - Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine bi se kmalu zataknilo pri spremembi odloka o tem, ali naj bo Kidričeva cesta ali uhca. Prvo naj bi bi- ^ la po prvotnem odloku, brez posebne delegatske razprave pa jo je prekrstil celjski Emo na tablicah. Stanju stvari res ni storjena sila, saj je okolje tod lepo urejeno. OBNOVILI OZNAKE - Pred krajevnim praznikom v Šentrupertu niso pozabili niti na tako malenkost, kot je obnova cestnih znakov in označb na vozišču. Pred praznovanjem sp za podobo svojih hiš in dvorišč dobro poskrbeli tudi lastniki, tako da je bil kraj res prazničen. NE BO KAZILO VIDEZA - Spomeniško varstvo je dalo soglasje za gradnjo montažne mokronoške osnovne šole, ravno tako tudi za lokacijo predvidenega stanovanjskega bloka.'Turistično društvo pripravlja tudi nekaj presenečeni pa starem gradu, kar bo pripomoglo k lepšemu videzu tudi na bližnjo kresno noč. PRI GASILCIH BO VESELO-V nedeljo od 14. ure dalje bp pri^ jetno na vrtni veselici mokrono^ih gasilcev. Zadnja leta so si gasilci nabavili precej opreme in nasploh dobro gospodarijo. Denarno uspela zabava bo tudi v prid nadaljnjega raz-voja^ društva. CEVI ŽE IMAJO - Pri Knežji vasi so zloženi kupi salonitnih cevi za suhokrajinski vodovod. Občani upajo, da sedaj ne bo potrebno tolDco časa za sam začetek del, kot ga je bilo treba, da so v kraj pripeljah cevi. V tem tednu je predviden sestanek predstavnikov občine z grosupeljskim podjetjem, ki upravlja vodovod, Od Knežje vasi naprej so predvidene plastične cevi. ItCBUIJSEI NOnCE kOristno SPR|JETNIM ko4avvt°,krog,icai’ J?0 in šport °’ rekre' Nevne svet“ loške ^ izlet vPnf0dobčanov in ?cUtraijekl‘ra,V°- V nedelj0 S Pa po 60 p rJa in 2a »se nrf i Pros|avi 2°br«Ptee„ efcncena 'S*- oživet finski fc* P'ebUa i, ,"rja' ki i, f °t>roča r upator-V?ad« in l ene Koqan >vega ‘n,.Alop Kožar iz !> "a taSUdUa ,ucli ^Postajo P na kurir- P?SS« 'ane-Pri' flSi nJihov ku* In? prvimi n-, J&9MH icm '4 VNili „'^k A0"1 zhral! >v’ K * * tik nVC§a pa /0?3 SO ;SU?*M^Po4Wili *fe ir*5 hJ ^rnK ^Uda fante ' ^lb^oVlja^reljč^V lE^SE TREBANJSKE NOVICE ^MALA ANKETA—> Teh n^ših 30 let 50-letnico pisane partijske besede in 30-letnico osvoboditve so komunisti trebanjske občine počastili s tednom glasila Komunist, ki sc je v občini pričel 1. maja. Včeraj je bila v trebanjski galeriji odprta tudi razstava partijskega tiska. Osnovne organizacije ZK so med drugim ocenjc-vie prehojeno 30-letno pot. O razvoju svojega kraja ali delovne organizacije so nam spregovorili nekateri sekretarji osnovnih organizacij ZK. JOŽE KOCJAN, učitelj, VeU-ki Gaber: „Nova oziroma obnovljena šola v kraju, posebno pa uspeli krajevni samoprispevek za modernizacijo cest so ljudf navdali s spoznanjem, da lahko tudi sami krepko pomagajo k napredku svojih krajev.‘‘ JANKO OVEN, tajnik sveta KS Trebnje: „Kot nekdanji načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini se spominjam, kako se je ustavljalo, ko se je govorilo o razvoju: ,Imate vodovod — imate dobro cestno povezavo ...‘ Zato smatram kot za prelomno letnico leto gradnje vodovoda (1958), zatem pa Še gradnjo avtomobilske ceste. Potem so šele zrasli prvi bloki in zametki, današnjega industrijskega razTfiaha. BARIČA KLENOVŠEK, predmetna učiteljica, Mirna: ,4*ovojni otroci smo še rasli v pomanjkanju, svojemu otroku pa lahko nudim pravzaprav vse, čeprav je treba ravnati gospodarno. Mirna doživlja lep napredek, a marsikaj bi še potrebovali. Imamo novo šolo, žd le prvo fazo, kar je ovira tudi za uvajanje celodnevne šole, ki bi koristila delavskim otrokom in kmečkim otrokom, ki so sedaj po končanem dostikrat le zastonjska delovna sila.“ . LUDVIK LOVSE, vodja komerciale, Iskra - TOZD Elektroliti, Mokronog: „Napredek tovarne je bil osrednja skrb naše organizacije vseh drugih in krajevne skupnosti. Uspešna je bila pomoč občinskih dejavnikov, posebno sekretaija komiteja občinske konference ZK. Dobili smo posojila, proizvodnja raste, zaposlujejo se novi ljudje. Kljub strnim obljubam pa v kraju še ni nič napredka glede gradnje stanovanj; brez tega ne bomo mogli pritegnili strokovnjakov! “ TOl^ KRESE, upokojenec, Mokronog: ,.Ljudje so se ves čas dobro odzivali na vse politične akcije od volitev do referenduma. Žal, sc industrija v kraju kar ne more razviti, z izjemo Iskre zadnje čase. Ljudje so se zaposloval drugje, tam je ostajal tudi denar. Ce bi bilo več skupnega razumevanja, bi lahko kaj spremenili tudi na tem področju. A. 2. ’ CATEZSLAVI V nedeljo praznuje svoj praznik tudi krajevna skupnost Čatež. Ob tej priložnosti bodo počastili svojo 50-letnico člani Gasilskega društva. Slavje se bo pričelo v nedeljo ob 9. uri, v kulturnem programu bodo sodelovali trebanjska pihalna godba, moški pevski zbor in učenci čateške osnovne šole. Cateška Elma bo pokazala tudi svoje delovne prostore. Krvodajalska akcija v trebanjski občini je uspela nad pričakovanji. Na Mirnije darovalo kri 253 občanov, v Mokronogu 199, v Trebnjem pa 268. 28. julija bo v Trebnjem izredna krvodajalska akcija, v jeseni j)a bo ponovna akcija v vsej občini. Na sliki: Stojan Doltar iz Trebnjega že desetič daruje kri. (Foto: Železnik) Tip-top: konec negotovosti Delavci na zboru kolektiva z zanimanjem sprejeli sodelovanje z novomeškim Labodom • Proizvodni program ostaja neizpremenjen Ko so ob koncu minulega meseca na zboru delavcev obravi>avali program sodelovanja z novomeškim Labodom, ki je prevzel sanaci-_ jo TOZD Tip-top v Trebnjem in Ljubljani, so prišli na zbor tudi delavci, ki so bili v bolniški. Mučni negotovosti, kaj bo s kolektivom, ki se je vlekla vse od lanskega avgusta, so se končno iztekli dnevi, Trebanjski TOZD torej dela z stavb. Pridobiti bo treba tudi strokovni kader, predvsem za Labodom od začetka meseca, vse potankosti pa bodo urejene do konca leta. Dogradili bodo krojilnico s pripravo dela, skladišče za reprodukcijski material, nadomestili bodo del dotrajane opreme. V okviru TOZD v Trebnjem bodo ustanovili tudi nekatere režijske službe, ki bodo ekonomsko opravičljive. V stari ureditvi so marsikaj v Trebnjem prevažali iz Ljubljane in zatem spet nazaj. Direktor TOZD v Trebnjem Alojz Kopina navaja za to preprost primer: „Če je manjkala le drobna cunjica, obleke niso mogli sešiti. Vse to je seveda po svoje dražilo proizvodnjo.“ Sodobnejše stroje naj bi v tovarno postavili že v času dopustov. Do konca leta naj bi stal tudi že del novih DEŽMAN - NAČELNIK ZA GOSPODARSTVO Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala načelnika za gospodarstvo Ignaca Dežmana, komerci-aln(^a direktorja mirenske „Dane“. Vse od konca minulega leta je bilo načelništvo tega pomembne^ oddelka zasedeno v glavnem z raznimi vršilci dolžnosti. SLAVJE ŠTIRIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI V tem tednu se vrstijo številne prireditve v čast praznika krajevnih skupnosti Trebnjega, Dol. Nernške vasi, Račjega sela in Štefana. Včeraj \e član izvisnega komiteja predsedstva CK ZKS Milan Potrč odprl v trebanjski Galeriji razstavo 50 let pisane partijske bescde. Danes ob 12. uri bo v avli trebanjske osnovne šple otvoritev razstave partizanske grafike in koncert otroškega pevskega zbora. Ob 18. uri bo slavnostna seja delegatov krajevne skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, sledil bo promenadni koncert pihalne godbe in polaganje vencev v spominskem parku padlih borcev. Na akademiji ob 19. uri v prosvetnem domu bodo v kulturnem programu nastopili združeni pevski , zbori. novo pripravo dela in krojilnico. Po programu, ki so ga delavci v Trebnjem z veseljem sprejeli, naj bi kolektiv štel, ko se bodo uredile vse podrobnosti, 300 do 330 delavcev. V kolektivu so dobre delavke^ zato ni bojazni, da delo ne bi ugodno potekalo sedaj, koje kriza mimo. Ponuđena roka novomeškega Laboda in pomoč republiškega sklada skupnih rezerv in še nekaterih sta vnesli v kolektiv novo voljo. A.ŽELEZNIK Vedno, kjer je bilo vj^ Železar pripeljal vodo v Zagorico^^ Jože Zupančič, Gričarjev po domače, ni človek, ki bi odnehal, dokler ni izpeljano, česar se je lotil. Tako je postal še predsednik vodovodnega gradbenega odbora v vasi. ,,Vsi so se izgovarjali: eden ni imel časa, drugi spet drugo oviro, pa sem rekel, da prevzamem. Ne morem brez narave, nekaj sadnega drevja in vrta ždeti v bloku tam , na Jesenicah, čeprav imam lepo stanovanje,“ se spominja začetkov'^ akcije. Pogovor je potekal v njegovi še nedokončani hiši v Zagorici, zaradi katere bi bil prav gotovo lahko tudi on našel razlog, da bi svoj čas rekel: „Nimam časa!“ Tako so zgladili med „ve-likimi“ in ,,malimi“, da ni bilo prehudo ne za ene ne za druge. Minuli petek so lahko v Grosupljem vplačali drugi del računa za 105 tisočakov. Nekateri so bili zgledni pri izkopih, ustavljalo se je pri tistih, ki so oklevali. Zaradi skal je bilo potrebnih kar 200 min. Sedaj, koje v glavnih vodih že voda, ravno tako tudi v hidrantih, je najhujše mimo. 250 tisočakov, kolikor je objekt po predračunu vreden, ni malo za eno vas. „Voda nam je dvakrat zalila jarke, pomagali smo si z gasilsko brizgalno,“ se spominja nevšečnosti z vremenom. Te dni se bo priključevalo vseh 38 članov, trgovina, gasilski dom in mlečna zbiralnica. Preden je Zupančič kot invalidski upokojenec spet prišel v svoj rodn' jjv. marsikaj skusil. Ko p ljamo 30. „ujari'' ditvc, ne bo |^Qt razočaranja, ki , jak opazil v očeh P izdajalca generala ko so s svojo Jože Zupančič: ljudje zadovoljni- .. zdrave vode so nekaten li že tifus.“ ,041 enoto pri Dnnl uSpeš^ dali Nemcem nekaj udarcev, dokler nai01 streliva in jih m ^ji' štuk. Nemci so J ^3 taborišča in vlekli * ^ kraj, dokler jih ,.ja 9, P zemskem osvo jetv vezniška armada- tudi jugos|o«n*den.f:j v njTianS^tom K cev. S transp“, celo vojakov bi mora uS# ponsko, a se mu je ‘ 4 vrniti v dom ga je 1). vojno p°znanS ij3io t* osvoboditvi P P ^ ji' na Jesenice- njjga. da v valjarni v Bf trgala iz te sredine- . a.že^ V ponedeljek, 5. maja, so delavci zavijali plošče, narejene v testni proizv^*|J^’^Q«7 (fot® novo proizvodnjo se bo v Trimu povečalo število delavcev od- sedanjih 3UU UPOKOJI" POCENI NA DOPUST Prireditev na pohodu ob žici okupirane Ljubljane se vsako leto udeležujejo tudi šolaiji iz Velikega Gabra. Lani so edini zastopali občino. Letos je odšlo v Ljubljano205 učencev v 40 ekipah. Sodelovali so tudi na štafeti zmage. Na sliki: med pripravami. POVEZAVA, KI NAJ PRINESE LE PREDNOSTI Komisija za integracijo trebanjskega Komunalnega in Stanovanjskega podjetja je v glavnem opravila delo. Zbrani so ekonomski Kazalci obeli podjetij. V glavnem ne vidijo možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenegq_^dela. vsaj v tem trenutku ne. Seveda bi posamezne enote še naprej iniele svoj obračun. Nova gradbena enota naj bi imela kar 60 delavcev. Prizadevajo si, da bi vse dejavnosti olvh podjetij v glavnem ostale tudi v združenem podjetju, seveda pa bodo delo skušali organizirati tako, da bodo odpravili vse pomanjkljivosti razdrobljenega dela sedanjih enot. Občinski sindikalni svet si prizadeva, da bi članom omogočili čim cenejši dopust. V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo" bodo delavci lahko letovali v 1 ašaleri pri Puli od 4. do 14. avgusta. To je pravzaprav tabor, ki ga bodo uporabili pred tem za šolo v naravi. Trimo bo ^tain postavil manjšo montažno kuhinjo; tabor bodo dopolnjevali vsako leto. Prostora je za 80 do 120 gostov. Ker gre za začetek organiziranega skupnega letovanja zaposlenih, zbirajo sindikalne organizacije prijave. Želijo, da bi šlo na morje kar največ delavcev. Kot menijo na ol>; činskem sindikalnem svetu, stroški bivanja v taboru ne bodo presegli 50 dinarjev na dan. C'e bi bilo veliko prijav, bi lahko pripravili letovanje v dveh izmenah. Da le letos ne bi bilo slabše! Lansko gospodarjenje malo prineslo - Izvršni svet ObS: čeprav bi bili potrebni sistemski ukrepi, naj sleherni kolektiv počisti doma Seje občinske skupščine so že ponavadi skromne po razpravi, kadar so na dnevnem redu poročila SDK. Tako je bilo tudi na zadnjr ločeni seji zbora združenega dela občinske skupščine v Trebnjem. Ali je bilo vse razčiščeno že doma ob samih razpravah o zaključnih računih ali delegacije temu niso namenile dovolj pozornosti? Gradivo SDK zajema le 14 organizacij združenega dela, večina temeljnih organizacij s sedežem zunaj občine je spet neznanka. Analitični službi občine tokrat tudi ni uspelo zbrati podatkov. da bi to analizo dopolnili z njimi. Po mnenju Jožeta Kastelca je lani dosežena ekonomičnost poslovanja boljša od predlanske. Obseg proizvodnje je vrednostno večji za 37 odst. Delitev osebnih dohodkov zaostaja za dohodkom, kar pomeni, da ne pojedo vsega sproti. Kakovostna razlika v lanskem gospodarjenju je opazna pri medsebojnem zadolževanju, kjer je manj obvezifbsti v breme trebanjskega gospodarstva. Ker je gospodarstvo zainteresirano ža naložbe, je še toliko boQ treba odpravljati nelikvidnost. Opaziti je bilo, da so nara- ščale tudi zaloge končnih izdelkov in polproizvodov, občasni krediti za premoščanje so seveda dragi. Po mnenju direktorja Trima Ivana Gole ta, pravzaprav edinega razprav-Ijalca, je nižja akumulacija od 10 odst. prej porazno kot zadovoljivo za lansko gospodarjenje. Zavzemal sc je za to. da bi v občini pripravili pregled o tem, kobko je gospodarstvo bolj obremenjeno. Vedno novi samoupravni sporazumi namreč najedajo moč gospodarstva, ki mora izdvajati denar za vse drugo kot za svoje utrjevanje. Jože Klistelic meni, da sta utrjevanje gospodarske moči in obremenjenost gospodarstva v občini v mnogočem odvisna tudi od same razvojne politike delovnih organizacij. Ce namreč nimajo denarja, najemajo posojila, kar ni vedno poceni. Za nadaljnji razvoj bo še vedno potrebna pomoč širše družbene skupnosti. KAKO SO DELALI NAJVEČJI? V Trimu sami ugotavljajo, da so po zaključnem računu postavljeni gospodarski načrt v minulem letu ponekod prekoračili, v glavnem pa ga niso "dosegli. Posebno nezadovoljni so z ostankom dohodka. V podjetju bo. mogoče marsikaj izbolj- šati, predvsem pa zmanjšati število odpadlih ur. Lani je na primer odpadlo kar 16,80 odst. delovnih ur; največ zaradi bolniških, 21.914 so jih izgubili v proizvodnji zaradi najrazličnejših čakalnih časov. V Dani jih najbolj moti razkorak med meterialnimi stroški, posebno med cenami surovin in prodajnimi cenami. Tako je lani količinska pro- ?4'odS>>‘;afr^j čakujcjo «d ji, mcdtcn’^-'iVr j Pufrfc *&. S stckl ineca1,01 bo poli^?1*^^ nhičajP' *ctn'v jeb ‘r^SL novih Prd veuiKJ%^ PfRAZN|K /j dcljo, 23- seja f>ni^V>/ Med P sPore^ [Tit ■ sta na *čanJe 111 1 nietn? ■ / ' debel«*111- jf. .4.1 KAKO LOVIJO REPUBL Obči113 Republika ~qj Celotni dohodek 47,7 odst. «r’f- Družbeni proizvod 36,8 odst. ,^'3 kr* i$>- / Produktivnost 30,8 odst. ’ ^HšKi^Lrjf*3 . 7a rcPu?nl d’ il Povprečni osebni dohodek zaostaja> za z jm 2.64 1 dinarjev, v trebanjski občim Pa J ] Napredek je stvar vseh občanov Črnomaljski komunisti se resno zavzemajo za doslednost, ena najvažnejših nalog v bodoče pa je bitka za ustalitev gospodarstva V sredo, 7. maja, so se na osmi seji sestali člani občinske konference ZKS Črnomelj. Seje so se udeležili tudi sekretaiji osnovnih organizacij ZK, predsedniki komisij ZK in sekretar medobčinskega sveta ZKS Lojze Šterk. občanov v vse faze planiranja v delovnih organizacijah oz:roma v krajevnih skupnostih. Delavci in občani pa bodo na tem področju lahko sodelovali le, če bodo podrobno in v razumljivi obliki seznanjeni z vsemi proizvodnimi težavami in nalogami. Na seji so ugotovili, da v nekaterih TOZD še nimajo izdelanih protiinflacijskih programov ali pa ie-teh ne dopolnjujejo z novimi spoznanji. Napori vseh komunistov v delovnih organizacijah morajo biti v bodoče vloženi v izdelavo stabilizacijskih programov ter v temeljito ocenjevanje in dopolnjevanje že izdelanih stabilizacijskili programov. Protiinflacijske programe bodo morali v bodoče izdelati tudi v šolah in drugih zavodih ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Komunisti pa morajo biti tudi usmerjevalci razprav o organiziranosti in vsebini samoupravljanja v sleherni družbeni celici, saj bi bilo ločevanje stabilizacijskih prizadevanj in samoupravljanja nesmiselno. Komunisti se morajo v bodoče odločneje zavzemati za to, da bi postalo realno, celovito in ambiciozno planiranje del zavesti slehernega delavca, zlasti pa vodilnih. Komunisti se morajo ob tem zavzemati za vključevanje vseh delavcev in vseh Zato je v sleherni delovni organizaciji potreben pravilno izdelan sistem obveščanja. Komunisti sc bodo v bodoče še odločnejše zavzemali za hitrejši razvoj občine. Vključevali se bodo v politično, gospodarsko in v druge' oblike sodelovanja z občinami v republiki in tudi izven nje, če bo to v skladu's potrebami občanov glede na gospodarske in družbenopolitične cilje. LADKA TOMlC Tisk - orožje delavcev Danes zaključena razstava partijskega tiska Nagel gospodarski razvoj občine narekuje hitrejše reševanje problemov na področju otroškega varstva in izobraževanja. Dejstvo, da je v občini zaposlenih približno 2000 žensk, v glavnem mater, zahteva organiziranost otroškega varstva, to je gradnjo prepotrebnih otroških vrtcev v Črnomlju, Vinici in Semiču. Za sodobno izobraževanje v občini pa so potrebni tudi novi šolski prostori. Vsi bomo odločali Nova šola zahteva sodobnejšo organizacijo pouka. Otroci se bodo vključevali v male šole že s šestim letom starosti, novi izobraževalni programi v osnovnih šolah zahtevajo kabinetni pouk, popolnoma nova oblika pa je celodnevno bivanje v šoli. Dodatne učne prostore pa zahtevajo interesne dejavnosti, dopolnilni pouk in drugo. V skladu z novimi izobraževalnimi zahtevami je predvidena razširitev obeh osnovnih šol v Črnomlju, razširitev osnovne šole Vinica in izgradnja telovadnic v Draga-tušu, Starem trgu ob Kolpi in v Adlešičih. Center srednjih šol v Črnomlju pa potrebuje nov objekt, v katerem bi bile združene vse dejavnosti Centra. Velike stroške pri gradnji in razširitvi objektov bodo v občini lahko krili le ob podpori vseh občanov, ki naj bi za sofinanciranje predvidene gradnje prispevali 1 odst. od neto OD, od pokojnin oziroma od katastrskega dohodka, predvideni prispevek obrtnikov pa je 3 % od ustvaije* nega dohodka. O uvedbi krajevnega samoprispevka bo poprej izveden referendum. Občinska konferenca SZDL Črnomelj je akcijski program o izvedbi referenduma že izdelala in z njim seznanila izvršne organe vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, ki so predvideni program pddprli. Ljudska knjižnica v Črnomlju je v sodelovanju s Študijsko knjižnico iz •Novega mesta priredila razstavo v počastitev petdesete obletnice pisane partijske besede. Na otvoritvi razstave je o pomenu partijskega tiska govorila Lea Grabrijan, vodja knjižnice v Črnomlju, dijaki črnomaljske gimnazije pa so pripravili krajši kulturni program. Osrednja publikacija, ki si io v teh-dneh na razstavi lahko ogledamo, je glasilo Komunist, katerega prva številka je izšla januarja 1925 v Beogradu. Poleg Komunista je razstavljen skoraj ves napredni tisk pri nas. Na vpogled so naša marksistična periodika pred ustanovitvijo KPJ, dela klasikov marksizma in izbrana dela naših klasikov marksizma in leninizma, to so dela Josipa Broza-Tita, Edvarda Kardelja, Borisa Ziherla in Borisa Kidriča. Posebej je razstavljen slovenski napredni tisk od Rdečega prapora do Književnosti in Dela. Pisana partijska beseda je pomemben dejavnik pri razširjanju naprednih idej marksizma in leninizma, pisana beseda je nepogrešljivo orožje delavskega razreda v borbi za socializem. Razstava, ki si jo v teh dneh lahko ogledamo v prosto- rih črnomaljske knjižnice, je impresivna slika o razvoju, pomenu in obsegu partijskega tiska. PRCAKUJEJO NOVE Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj bo v maju organiziral več krvodajalskih akcij. Na Vinici bodo občani lahko darovali kri 20. maja, 21. maja bo krvodajalska akcija v Črnomlju, 22. maja pa pričakujejo prostovoljne darovalce krvi v Semiču. Računajo, da se bo tudi letošnje akcije humanosti udeležilo kar največ prebivalcev črnomaljske občine, predvsem pa pričakujejo nove krvodajalce. Doslej je bilo med njimi premalo voznikov, znano pa je, da ravno ti največkrat potrebujejo kri. Čimprej se prijavite aktivistom RK na terenu ali v svoji delovni organizaciji! Na otvoritev razstave „50 let pisane partijske besede“, kije bila 6. maja popoldne v Črnomlju, je prišlo veliko povabljenih občanov. Razstavo si je naslednje dni ogledalo še dosti drugih, predvsem šo-laijev. (Foto: Boris Lorkovič) ČRNOMALJSKI DROBIR VARNEJŠA VOŽNJA - Pri razširjanju in asfaltiranju Zadružne ceste se je nad cesto zrušila zemlja iz obcestne vzpetine in ovirala promet. Cesto so pred nevarnimi plazovi zaščitili z visokim betonskim zidom, ki hkrati daje lepši videz temu delu mesta. ZASEDENO IGRIŠČE - Črnomaljski košarkarji bodo dobili premične koše na rokometnem igrišču pri gimnaziji. Na istem igrišču trenirajo tudi rokometaši, zato ie prostor za treninge zaseden tudi ob večerih. Pri večernih treningih pa imajo športniki težave zaradi plačevanja elektrike za razsvetljavo. Športniki upajo, da bodo to težavo uredili s pomočjo TTKS Črnomelj. VESELO NA PLESIH - Ob petkih in sobotah v Črnomlju ni dolg čas. V Belokranjski kleti skrbijo za zabavo zlasti domači „Samorastniki". Na plesih pa je posebno veselo takrat, ko se na njih pojavijo „lokalni pretepači”, kot jim pravijo neuradno. Njihovo rajanje se dostikrat konča na postaji milice ali pa v zdravstvenem domu. , „IZGUBLJENI SIN" V ČRNOMLJU - Člani Mestnega gledališča iz Ljubljane so v okviru belokranjskega abonmaja 8. maja gostovali v Črnomlju z uprizoritvijo Izgubljenega sina. Črnomaljci so posebno toplo pozdravili igralca Mileno Zupančičevo iz Radka Poliča, kiju štejejo za domačina. PO ULICAH DUGE RESE -Črnomaljski mladinci so 6. maja sodelovali v teku osvoboditve po ulicah pobratene Duge Rese. Rezultati ob tej priložnosti niso bili tako pomembni kakor sodelovanje. V POBRATENEM MESTU 5. maja so dijaki črnomaljske gimnazije, ženski pevski zbor iz Adlešič, učenci glasbene šole Črnomelj, mladinska folklorna skupina iz'Adlešič in pionirke z Vinice nastopili na svečani aka-demiji v Dugi Resi. V pobrateni občini so imeli občinski praznik, hkrati pa so počastili 30-letnico osvoboditve. PREPROSTO Ksenija Khalill, sekretarka osnovne organizacije ZK v podjetju BEGRAD Črnomelj, je pred začetkom nedavne konference komunistov govorila o pomenu partijskega tiska ob SO-letnifi izhajanja Komunista. V preprostih, toda izbranih besedah je Khalillova omenila razvojno pot tega pomembnega glasila, hkrati pa nakazala tudi bodoče naloge vseh komunistov pri ocenjevanju njihovega časopisa. KADROVSKE SPREMEMBE Na seji občinske konference ZKS Črnomelj so sprejeli tudi nekatere kadrovske spremembe. Tako bo po novem samo 1 1 članov komiteja občinske konference namesto prejšnje sestave, ki je štela-15 članov. V metliški občini, posebno v Beti, posvečajo dopolnilnemu izobraževanju veliko pozornosti, ?* bimi petimi leti je pričela v Beti delovati srednja tehniška tekstilna šola, pred kratkim pa je 25 dekle, ki so redno zaposlene, prejelo diplome za uspešno opravljen zrelostni izpit. Na sliki: maturantke pre° šolo. (Foto: P. Riznič) Lokvice: cesta in gasilni dom Jože Nemanič: »Upamo, da bomo vsaj v petih letih dobili nov dom« Do Gornjih Lokvic, pravzaprav do lokviškega knzisca, je od glavne asfaltne ceste slabih 900 metrov poti, 900 metrov jam, luž in nevarnega kamenja. Tako predstavljata nedograjeni gasilski dom in neurejena cesta v lok viški krajevni skupnosti glavna problema. Ur\ t L'T7n r\a hnrln nri7iHov/ni ~ 1_____l „____________a:___ • ščani, tako pravi predsednik krajev ne skupnosti Jože Nemanič starejši odpravili tudi ta problem. Pred let je okoli 300 vaščanov iz obeh Lok vic in Trnovca želelo imeti boljše elektriko. Ker so vedeli, da jim obči K TEČAJU PRVE POMOČI Metliški občinski odbor Rdečega križa obvešča vse občane, ki bi radi opravili vozniški izpit, da bo te dni pripravil tečaj iz prve pomoči. Zato se naj vsi tisti, ki bi radi še te dni opravili tečaj iz prve pomoči, oglasijo v pisarni Rdečega križa, kjer bodo dobili natančnejše informacije.’ »Mizar« Ivan „Da, cirkularko sem si postavil kar sam. Kako je ne bi potreboval! Še sosedje pridejo k meni in prežagajo to ali ono. Nekoč smo na Radoviči imeli nekaj obrtnikov, pa so vsi izginili. Sedaj jih še doli, v Metliki, nimajo .. - Ivan Matekovič je kmet, sosedje pa pravijo, da je tudi dober mizar. Kadarkoli se v hiši kaj polomi, gredo k Ivanu, in če utegne, jim rade volje popravi. Koliko skrbi jim s tem prihrani, koliko časa? Zaradi izredno slabe ceste vaščani namreč neradi hodijo v mesto. Raje so doma, pri svojih družinah ali v svojih „tovarnah", vin ogradili. Sedaj, ko sc pomlad počasi poslavlja, je v vinogradu precej dela. Pravzaprav vinograd, kot pravi Matekovič, .zahteva celega človeka. Ni časa za zabave, za branje knjig in časopisov. Vinograd je kot neustavljiv stroj. Cc fa zanemariš, sc. ti čez čas ma-čuje. Zato zahteva delo, delo. In kaj pravi Matekovič o samoprispevku? „Ljudje smo se nanj že navadili. Ce sc prav spominjam, ga v naši občini plačujemo že dvajset let. In če pomislim, kako je bilo v Beli krajini pred 20 leti, opažam razlike. Ljudje menijo, da ni napredka, toda sc krepko motijo. Nekateri radi tarnajo, toda prav ti, ki se kažejo nezadovoljne, bodo ob koncu med prvimi, ki bodo glasovali za napredek, za samoprispevek. Kot kaže, sc bo naša krajevna skupnost še enkrat izkazala in 100-odstotno pod prla načrte občinskih mož!" BETI SKRBI ZA KADRE V metliški Beti dobro skrbijo za lastni kader in za izobraževanje. V poklicni šoli, ki je pričela delovati 1966, sc je izšolalo več generacij fantov in deklet, ki so postali najboljši delavci v podjetju. Poleg tega posvečajo veliko pozornosti izobraževanju delegatov samoupravnih organov, zato so organizirali več seminarjev in predavanj in vsa so uspela. To se pozna tudi pri delu. delavskih svetov, odborov in komisij. Lani so se pričela predavanja na oddelku visoke tehniške tekstilne šole Maribor. Na višjo šolo seje vpisalo sedemnajst deklet, ki pridno in vestno obiskujejo predavanja, opravile pa so tudi že nekaj kolokvijev. Organiziranost izobraževanja v Beti bi lahko služilo marsikateri delovni organizaciji za zgled, kako je treba skrbeli za strokovni kader. T. G. na še ne bo mogla pomagati, so si sami napeljali trifazni tok. Pomagali so si s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Vsekakor pa gre veliko zaslug občini zato, da so skoraj že vsi pozabili na težave z vodo. Sedaj se le redkokdaj zgodi, da njihov vodovod odpove. In tako ostajata še naprej glavna problema: slaba pot in nedograjen dom. Kot pravi Nemanič, so imeli pred 100 leti precej boljšo cesto kot sedaj. Takrat je vse luknje zasipaval cestar, sedaj pa je cesta že dolgo časa prepuščena vremenskim nepri-likam in je iz dneva v dan slabša. Kako je z gasilskim domom? Že ob sami zamisli-, da bi v krajevni skupnosti postavili dom, v katerem bi našle prostor vse družbenopolitične organizacije in invalidi, se je videlo, da bodo občani zamisel uresničili. S prostovoljnim delom, prispevki v denarju, lesu, pesku in prevozih so občani zgradili polovico doma. Cc bi poskušali povedati v dinarjih: v svoj „parlament" so vložili okoli 50.000 dinarjev. Sedaj pričakujejo, da jih bo podprla tudi občina in upajo, da sc bodo najkasneje v petih letih dobivali v gasilskem domu. Ob koncu pogovora je Jože Nemanič poudaril: „Ko smo se pogo- ZBIRAJMO STAR PAPIR! Občinski odbor Rdečega križa ponovno poziva vse občane, da se udeležijo zbiranja starega papirja. Akcija - pripravila sta jo republiški Rdeči križ in Unija papir servis iz Ljubljane - se bo končala 23. maja ob 10. uri« Kot kaže, bo akcija v Metliki v celoti uspela, saj se je občinski odbor Rdečega križa povezal s šolami, delovnimi organizacijami in mestno organizacijo RK. Rdeči križ prosi vse občane, da pripravijo zavitke starega papirja in tako sode-.lujejo pri zbiranju. varjali o glasovanju za s^rn°P. ?n0 vek, smo bili vsi enotni; ve J ^ bomo na volišča prišli- vsi bomo glasovali za samoprispev Novoteks: 142 članov RK Osnovna organizacija Rdefr ga križa v Novoteksu je ^ ustanovljena pred petimi le je v tem času dosegla n lepih uspehov. . kr¥0. Člani so vsako leto zbirali ^ dajalce in „novoteksovci“ s0 , iayri no izkazali. V petih letih s0 j^tO' prišli na odvzem krvi več kot P ^ krat. Razen tega so L podporne člane Rdečega ^ ^jti 1970 je bilo v tovarni 24 P° Pjjje članov, konec lanskega leta p bilo že 142. e|dpi V tovarni imajo tudi u* ^ prve pomoči. Za ustanovite^ gre velika zahvala vodstvu yein ki je omogočilo, da je do sc ^ do izobraževanja članov e. P-jflo-prišlo. V 20-urnem tečaju je eni valo 25 zaposlenih, v °u' tečaju pa si je dobilo °''n°,ntcf3 pomoči, še 13 delavcev. odbor RK ne pozablja n? • ^lne Praksa je, da člani obiskuje). ^ delavce, sc z njimi pogo^^^i in seznanjajo z novostmi v to jih tudi obdarijo. Da bi se odbor zahvalil ^ jetu krvodajalcem, je v lanS£Cpr5" zanje pripravil izlet na Ra' krvodajalcev je bilo s tako jjj SL-w na moč zadovoljnih *n.° -Ljaj# , da bodo še naprej zvesti W gg&if' za odvzem krvi pa bodo P) vaji&. navdušiti še svoje delovne ^, Razen tega skrbi odbor 1 braževanje, ki ga priprav* . ^ odbor RK. Ugotovili so, d v,r<$ udeležba njihovih delavcev n vanjih slaba, zato bodo P_tj ^jrv podobna predavanja pripr3 j tovarni. Metlika je dobila prvo industrijo šele 1956. Takrat so ' pletenin in zaves Beti prvič zapeli večji industrijski stroj1 ..j 19 let kasneje, pa je Metlika znana po močni tekstilni m“us predil sliki: Novoteks, ki je že lani zgradil novo proizvodno halo z3 F nico surove volne, se lahko pohvali z novim objektom. SPREHOD P0 METLIKI SPLOŠNO ČIŠČENJE - Prejšnji teden so vsi zaposleni iz Beti več kot uro čistili svoje prostore in okolico. Odvečni papir so poklonili Rdečemu križu, okolica tovarne pa je dobila lepšo, čistejšo podobo. Primer, vreden posnemanja. le- ZBIRANJE PAPIRJA - Občinski odbor Rdečega križa napoveduje akcijo zbiranja papirja, ki naj bi bila predvidoma 23. maja. Že zdaj prosimo prebivalstvo, naj sc pripravi na akcijo in naj zbere čimveč papirja, ki jim je sicer doma v napoto. PREBELJENI PREHODI Mesto jc lepše, odkar so prejšnji teden na novo prebelili cestne označbe, ki so domala popolnoma zbledele. Pešci imajo označene prehode in je tako manj prometne zmede. MLAJI IN PRAZNIK - Lepa navada jc, da posamezna gasilska društva postavijo na prvi maj mlaje. Tako jb Bilo tudi letos v več vaseh in v mestu. V jutru 1. maja je igral pihalni orkester budnico, na predvečer pa so zagoreli po gričkih kre- metliški tednih DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIU BflCEB JANEZ PEZEU St. 20 (1347) ★★ 1C id>. sovi, po ulicah pa so plap0 ve. Lep prvi maj. LJUDJE -Toplo vreme konec apr11 stan° v ku maja jc zvabilo ljudi i ycSelic°'j, Ljudje radi zahajajo n% „ttfVPJV bližnje gozdove, kjer sc pripravljanju hrane vop3* nemalo pa jih je tudi s — " DELOVNE ube v OB ČASU STRAH . /V ^ Neki upokojenec I zaril na čuden uslužbenk in usluiD*^ > metliški ekspozitur1 p? ske banke in hranM1^ od la jo namreč „sak 6.30 do 12. 'ure, 0 m ie l Mikih, ko, piše tf več mesecev, Pa od 14. do kaj počno v pisarna ] sstrahov. Jl* m ktošnjini dnevom osvoboditve so šolarji v kočevski občini še posebno lepo okrasili spomenike. 'l fotografiji: učenci osnovne šole Kočevje so prinesli cvetje k spomeniku padlemu narodnemu °JU Mirku Bračiču. (Foto: J. Primc) Mladi želijo pomoč starejših se ločevati, na mlade in stare, ampak z združenimi močmi delati za k skupni napredek - Mladino vzgajati v dobre samoupravljalce skupni seji komiteja občinske konference ZK Kočevje in *?stva občinske konference ZSM, ki je bila 7. maja, so raz-oj o uresničevanju sklepov partijskih vodstev o mladini (od 40’ ^terence ZKJ preko IK CK ZKS in medobčinskega sveta ZK W. *nske organizacije ZK) in o aktualnih vprašanjih mladih v ^s°tni so izrazili podporo vsem tem sklepom in sklenili, in7^iu° 0cen*li njihovo izpolnjevanje tudi osnovne organizacije ZK -M|er aktiv mladih komunistov. da x mladina sama ^oriščanin ^6 znajti pri delu ** je 2at nJu prostega časa ter da ji Zato Kr.i>0^re!3na P°moč starejših. pri °^oinski konferenci ^d miilr P05®]500 komisijo za delo W w°- Mladi komunisti bodo °^ovn» ,?J usmeriti svoje delo v nih nm,0^^3^6 ZSM. V osnov-PiDrei r*,.n!?iac^ ZSM pa bodo še 2a spijem v ZK dd0Vne Člane ZSM na^ k° mladina Mežo n P,°Vsod- kJcr mladi žive okoli40 nJC V ob{rmi ustanov’ osnovnih organizacij * ZSM v TOZD, krajevnih skupnostih in izobraževanju. Pripravljajo še ustanovitev novih v Fari, na Rudniku in znotraj Združenega KGP v posameznih TOZD, kjer mladinskih organizacij še ni. Nadalje so razpravljali o izkoriščanju prostega časa mladih, mladinskem klubu, varstvu okolja in drugem, vendar so menih, da to ni osnovna naloga mladinskih organizacij, čeorav je zelo pomembna. Posebno pozornost je namreč treba posvetiti izobraževanju mladih, njihovemu idejnopolitičnemu izpopolnjevanju, se pravi usposabljanju za dobre samoupravljalce. J. P. TOZD in KS z roko v roki Gospodarstveniki o pomoči krajevnim skupnostim - Združevanje denarja za podeželje j°že RauK^ z delom obrat embalaže v Vasi, ki ga je vodil tako o m V ^aterem so bite zaposlene večinoma ženske. Le-te fcm obrat ^ez x zato želijo zaposliti v kakšnem dru- u v svojem kraju. (Foto: Ivo Grgurič) ! DROBNE IZ KOČEVJA ' ČU ^ - V tedn¥ Rdeče- Jn°vni Joj; , te organizacijo na Drinr-i -,S- paj z ostalimi tok“CPivtv„cS *<*■■ <*** u? mesta —r- organizirah čišče- »S^ie mW' 50 sc tudi za JSi nrv članov RK v ? spr^jeif P?m°či. V kratkem v 'n sedmih clanstvo učence pr-razredov osnovne šole. ^ ^ -Vsak torek in • iknici staro ^ 19, urc so v telo- t )kn°v folH,°Snovne ^°le redne vaje h hu^i Cv-trn?,skupine mladih, ki ^ vmii° • sc ic pred >n DW S sfminarja folklornih J' |m ie edini \ j° bil v Ljubljani. %ne n ,Prcdstavnik z območja ) lenJske. Za pripravo na ^^Ujo 'medved odgovarja ^em sklepaš, da naši vedno ne razumejo K« me nekdo vprašal, ^na eetatizacija podgan res vaje izkoristi ves svoj prosti čas. Težave pa ima pri vajah, ker so učenci kljub velikemu zanimanju večkrat nedisciplinirani in premalo vztrajni. ZŠAM ZA PRAZNIK - Člani vodstva Združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje so sc žc v aprilu pogovarjali o pripravah na proslavo, ki jo nameravajo prirediti v Kočevju v počastitev stanovskega praznika 13. julija. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi bilten o delu in uspehih združenja. PIONIRJI OB ŽICI - V počastitev 30-letnice osvoboditve naše domovine sc je v soboto, 10. maja, udeležila ttadicionalncga pohoda mladih po poteh „Ob žici okupirane Ljubljane" tudi 60-članska pionirska delegacija iz Kočevja. Vodili so jo učitelji in mcntoiji pionirjev. BRATSKA FESE M - 5. maja so v Seškovem domu v Kočevju v počastitev prvega praznika krajevne skupnosti nastopili člani KUD „Matej Bor“ z gimnazije KKočcvje. Pod vodstvom ravnatelja glasbene šole profesorja Miloša Humeka so dijaki zapeli zelo posrečeno povezan venček ljudskih slovenskih, jugoslovanskih ter borbeno-revolucionarnih pesmi. Z vmesno zborno recitacijo so simbolično prikazali pobratenje jugoslovanskih narodov oziroma krajevnih skupnosti občin Prokup-lja, Škofje Loke in Kočevja. V.I. Združevanja v občini in zunaj nje Delavska kontrola ne dela - Poslej le še šest krajevnih skupnosti nje in sodelovanje lesne industrije in gozdarstva na ribniško-kočevskem območju; razpravljali pa so tudi o možnostih povezovanja kovinske predelovalne industrije v občini. Kritično je bilo ocenjeno delovanje samoupravne delavske kontrole. Organi delavske kontrole so bili izvoljeni v vseh delovnih organizacijah, žal pa kaj več ni bilo storjenega. Na tem področju čaka družbenopolitične organizacije in samoupravne organe v delovnih organizacijah še veliko dela. Na seji konference so ugodno ocenili akcijo Socialistične zveze pri preosnovi krajevnih skupnosti. Na zadnjih zborih so občani že sprejemali sklepe o novem obsegu krajevnih skupnosti (KS). Poslej bo v občini le še šest KS. Na nedavni seji občinske konference Zveze komunistov Ribnica so razpravljali predvsem o uresničevanju ustave in delovanju delegatskega sistema v občini. Iz poročila sekretarja Franceta Grivca in razprave je bilo razvidno, da ustavno konstituiranje TOZD in OZD ni šlo nikjer mimo deloynih ljudi. Vprašanje pa je, če je povsod uspelo delovne ljudi čim popolneje informirati o bistvu ustavnih sprememb na področju združenega dela in drugod. Razpravljali so tudi o integracij- oziroma prav zdaj potekajo. Poseb- skih nrocesih. ki so že opravljeni, no pomembno je tesnejše povezova- V Ribnici so pred kratkim na osnovni šoli ustanovili pionirsko hranilnico. Ustanovnega zbora se je udeležilo po 5 delegatov iz vsakega oddelka. (Foto: D. Mohar)' Govor, petje in revija Lepa prireditev v Dolenji vasi občanov z območja Osilnice, da bi dobila Osilnica še en proizvodni obrat, so dobila vso podporo na nedavnem sestanku gospodarstvenikov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Na tem posvetu je bilo tudi sklenjeno, da bo gospodarstvo združevalo sredstva za razvoj podeželja, in sicer tako, da bodo sredstva, ki bi jih moral sklad skupnih rezerv vrniti gospodarskim organizacijam, puščena temu skladu kot namensko posojilo za razvoj podeželja. Tega denarja jc 870.000 din. Porabljen bo za izgradnjo oziroma odpiranje proizvodnih obratov na podeželju. Sklenili so tudi, da bo imela Osilnica prednost pri najetju posojila iz tega sklada. Ce pa Osilničanom ne bodo uspela prizadevanja za odprtje novega obrata, bo denar porabljen v kakšni drugi krajevni skupnosti. Nadalje so sklenili, da bo gospodarstvo združevalo tudi sredstva za financiranje letošnjih programov KS, in sicer po 3 odstotke od ostanka dohodka po isti osnovi, kot sc . zbira denar za sklad skupnih rezerv gospodarstva. Čeprav so nekateri menili, da bo gospodarstvo spet zelo obremenjeno, so končno ugotovili, da krajevne skupnosti potrebujejo denar za svojo dejavnost. Sporazum o združevanju sredstev bodo podpisale vse delovne organizacije predvidoma do konca maja, do konca avgusta pa sc bo za KS zbralo šc 1.750.000 din. Ta denar bo porabljen v glavnem za komunalno dejavnost KS, ki pa bo financirana šc iz nekaterih drugih ,virov (cestni sklad, komunalni sklad, prispevek za urejanje mestnega zemljišča, samoprispevek, lastni viri KS). Za funkcionalno dejavnost KS pa dobivajo KS denar iz občinskega proračuna. J. P. f--------------------------------> ZAVRNJENA PRITOŽBA Občani Trate v Kočevju so s protestnega sestanka naslovili na občinsko skupščino zahtevo, naj dodeli lokacijo za betonarno nekje zunaj Kočevja. O tej zahtevi smo že poročali. Izvršni svet na zadnji seji pa tej zahtevi ni ugodil, češ da so tudi drugod betonarne v mestih. Pri. izdaji dovoljenja pa bo občina zahtevala od Zidarja, da mora imeti objekt tudi lep videz, da mora biti okoli njega zasajeno drevje in da naj pri gradnji dovozne poti upošteva pripombe občanov Trate. USTANOVILI KLUB Pred kratkim so ustanovili v Kočevju namiznoteniški l^lub, v katerem so včlanjeni tekmovalci, pa tudi mladina in občani, ki sc žele naučiti te igre oziroma jo igrati za rekreacijo. Ob tej priložnosti so sprejeli vse samoupravne akte, izvolili samoupravne organe kluba, za predsednika pa Dušana Oražma. Klub jc zdaj samostojen, medtem ko jc prej deloval v okviru TV D Partizan. Zelo uspelo pevsko-modno revijo so organizirali v počastitev praznika OF, praznika dela | in 30-letnice osvoboditve v j Dolenji vasi pri Ribnici. Velika nova dvorana DC 16 je bila za vse gledalce in poslušalce skoraj premajhna. Za uvod je sekretar | občinske konference ZK Ribnica France Grivec spregovoril zbranim o pomenu teh praznikov in o današnjem političnem položaju v svetu. Na odru so se nato predstavili moški pevski zbori: „Lovec" iz Sodražice pod vodstvom Franccta Gornika, iz Slemen pod vodstvom j Antona Petjeta, iz Ribnice pod vodstvom Toneta Petka, Sodražice pod vodstvom Andreja Petka, Sušja pod vodstvom Ivana Koširja in „Lončar" iz Dolenje vasi pod vodstvom Andreja Petka. Za uvod pa jc zapel zbor osnovne šole Dolenja vas. Pevske točke je povezovala modna revija, ki so .jo pripravili člani kluba mode tovarne volnenih izdelkov Sukno iz Zapuž, ki so sami kreirali, sešili in prikazali modele.* Pokazali so oblačila za pomlad in poletje, za vsak dan in za boljše priložnosti. V bogatem sporedu smo videli dolge obleke, težke kostime, plašče, hlače, krila, dvodelne obleke in večerne obleke. Za zaključek so združeni pevski zbori pod vodstvom Toneta Petka zapeli „Puntarsko14. Razen pevcev so tudi mladi manekeni Sukna iz Zapuž pripomogli, da je nedavna pevsko-modna revija v Dolenji vasi zelo uspela. (Foto: Jože Primc) Nagrajena najboljše nalogo Svečanost ob 30-letnici osvoboditve V počastitev 26. marca, praznika občine Ribnica, in 30-letnice osvoboditve so otroci osnovnih šol pisali naloge na temo teh dveh datumov oziroma dogodkov. Posebna žirija, sestavljena iz pedagogov vseh treh osnovnih šol, je pogledala naloge in izbrala najboljše. Prav za 30-lctnico osvoboditve je predsednik občinske skupščine Ciril Grilj priredil za nagrajence sprejem, ki so se ga udeležili tudi člani odbora ZZB NOV in predstavniki šol. V Odličja za praznik dela I Srebrni znaki sindikata najzaslužnejšim sindikalnim delavcem in organizacijam 30. aprila je bila v Ribnici slavnostna - seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindika tov. Posvečena je bila 1. maju in 30-letnici osvoboditve. Ob tej priložnosti so podelili srebrne znake republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije najbolj prizadevnim osnovnim organizacijam sindikata (OOS) in najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom. Srebrne znake so prejele naslednje OOS: Donit Sodražica, osnovna šola dr. Ivana Prijatelja (Sodražica), Inles-TOZD Loški potok, osnovna šola dr. Franceta Prešerna (Ribnica) in Riko-Ribnica. Srebrne znake so prejeli še naslednji posamezniki: Franc Zajc iz Rika, predsednik občinskega sindikalnega sveta in dolgoletni sindikalni in politični delavec: Janez Košmrh, Riko, dolgoletni predsednik OOS; Jože Kos, osnovna šola Ribnica, sindikalni aktivist in predsednik OOS ter predsednik občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja; Slavka Pucar, OŠ Ribnica, dolgoletna sindikalna in politična delavka; Tone Markovič iz obrata Šivalnica BPT Tržič v Loškem potoku za uspešno družbenopolitično delo; Mirko Oražcm, ZKGP TOZD „Jelenov žleb“ Grčari-cc, za dolgoletno delo v odborih sindikata; Jože Virant iz nadzorni-štva proge Ribnica za dolgoletno delo v odborih sindikata; Jože Marolt, Inles Ribnica, predsednik OOS in predsednik občinskega odbora sindikata delavccv lesne industrije in gozdarstva, za dolgoletno delo v sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah;, Vida SESTANEK GOSTILNIČARJEV Pred kratkim jc bil v Ribnici sestanek vseh zasebnih gostilničarjev z območja občine. Na njem so bili gostinci seznanjeni z novostmi na področju davčne zakonodaje. Novak, Inles-TOZD Loški potok, za dolgoletno odgovorno in uspešno delovanje v sindikatih in Francc Košir, Donit-Sodražica, za dolgoletno delovanje kot predsednik OOS v delovni organizaciji. kratkem razgovoru je predsednik Grilj orisal pomen našega boja in delo v povojnem obdobju. Vsem mladim je tudi čestital za bližajoči se praznik dan mladosti. Nagrade, in sicer knjige Toneta Ožbolta „Dežela Petra Klepca", so prejeli: iz OŠ dr. France Prešeren (Ribnica) Milka Kozina, Mirjana Klemenc in Darja Debeljak; iz OŠ dr. Ivan Prijatelj (Sodražica) Boža Adamič in Anica Oražcm; iz OŠ dr. Anton Debeljak Loški potok: Milena Anzcljc. Pionirska organizacija osnovne šole Ribnica pa je za sodelovanje in aktivnost pri izvedbi občinske proslave ter za svoje dosedanje delo prejela zbirko knjig, ki so namenjene šolski knjižnici. F. ŽELEZNIK VOJAKI POMAGAJO Pri gradnji vodovoda Izber-Ribnica pomagajo vojaki ribniške enote, ki so tudi doslej pogosto pomagali prebivalstvu, kadar je bilo potrebno. Delajo predvsem ob sobotah in nedeljah se pravi v svojem prostem času, da ne trpi vojaška vzgoja. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POLJANCI SAMI ZASE - Na nedavnem zboru občanov v Velikih Poljanah so razpravljali tudi, če sc naj njihova krajevna skupnost združi z ribniško ali naj šc naprej ostane samostojna. Z večino glasov so se odločili, da bodo imeli šc naprej svojo KS. RA ZBOR ŠE K SPET V RIBNICI Od 26. aprila do 11. maja je bila v Petkovi galeriji v ribniškem gradu razstava del slikarja-ornamentika Ivana Razborška iz Ljubljane pod naslovom „Jugoslovanska ornamentika”. Odprl jo jc dr. Ivan Sedej, pokrovitelj pa je bila ZP Iskra. To jc bila že druga Razborškova razstava v zadnjem letu dni v Ribnici. Sredi lanskega leta jc namreč razstavljal slike na temo „Slovenska ornamentika". ZBOR AMD - Občni zbor Avto-moto društva Ribnica bo 23. maja ob 19. uri v domu TVD Partizan. MAJSKI POPUST - V prodajalnah Borovo prodajajo od 25. aprila do 25. maja z 20-odstotnim popustom športno obutev iz gume in platna. KAJ KUPUJEMO - V ribniških trafikah prodajajo vse časopise. Od dnevnikov prodajo največ Sportskih novosti in Dela, od tednikov pa Stopa, Antene in Nedeljskega. Seveda pa to ne kaže povsem točno, kaj ljudje največ berejo, saj imajoneka-tere druge časopise, na primer Dolenjski list, naročene skoraj pri vsaki hiši.' NI POMAGALO - Za derbi republiške rokometne lige v Slovenj Gradcu so organizirali navijaško karavano. Vendar ta pomoč ribniškim rokometašem ni dosti pomagala in so srečanje kljub temu izgubili. M.G-č - Ti si pa res pravičen, ko si glasoval za dotacijo za izlet AMD v neznano, se pravi za množičnost, ne pa še za pomoč tekmovalnemu športu. - Seveda, razen tega pa pri množičnem izletu odpade name tudi kakšen kos odojka ali vsaj čevapčič, pri tekmovanju pa nič! REŠETO tava« NOU1CE Prizadevanja izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje in KOGEUSKE NOmCE ^ KOČEVSKE NĐUI6E ^ KOČEUSKE NOUIGE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE Uničevalce kaznovati „Zaradi izgredov posameznikov pade slaba luč na vso mladino. Rad bi vedel, kaj je bilo ukrenjeno proti povzročiteljem izgredov na plesih in drugod,je dejal v razpravi na skupni seji občinskega komiteja ZK in predsedstva ZSM' v Kočevju Alojz Hočevar.' Spet drugi je povedal, kako je mladina v Kužlju skoraj popolnoma uničila dvorano, zginil^ je zavesa, razbite so šipe. Poudaril je, da to ni zanj mladinska organizacija, ker delo ni organizirano, ker mladi nimajo programa dela. Tretji, vodja tabornikov, pa je povedal, kako so pripeljali deske in opeko na. Mestni vrh, da bi obnovili svojo kočo, a jim je nekdo ves ta material razmetal U. delno uničil. Dodal je, da upravičeno sumi, kdo je to storil. Iz vsega tega so nato sprejeli upravičen sklep, da so dolžni mkdini pri delu in izkoriščanju- prostega časa pomagati odrasli, predvsem komunisti, in da je treba proti uničevalcem skupnega, družbenega premoženja tudi ukrepati. Za red v svojih vrstah in na svojih prireditvah so najprej dolžni poskrbeti člani organizacije sami, če pa tega ne zmorejo, naj pokličejo, na pomoč odrasle oziroma celo miličnike. Vsako popuščanje izgrednikom in uničevalcem se maščuje ne le zato, ker nihče ne povrne materialne škode, oziroma jo morajo povrniti vsi delovni in pošteni občani (tudi mladinci), ampak, kar je še hujše, ker blati mladinsko organizacijo in vso našo družbo. J. PRIMC Predsednik občinske oiganizacije ZZB NOV Kočevje Drago Gril sprejema kurirčkovo torbo na glavni občinski proslavi, ki je bila 7. maja v Kočevju. (Foto: J. Primc) ^ Kočevje slavi 30 let svobode Proslave so se začele sredi aprila in bodo trajale še ves maj - Vrhunec svečanosti bil 5. maja, ko so prvič podelili priznanja KS in podpisali listmi o pobratenju s Prokupljem in Škofjo Loko Krajevna skupnost Kočevje-mesto je letos prvič praznovala svoj praznik, in to v spomin, ko je bilo pred 30. leti — 4. maja 1945 — osvobojeno mesto Kočevje. Glavno slavje se je začelo 4. maja zvečer z ognjemetom, 5. maja pa je bila najprej svečana akademija, na kateri so nastopili gimnazijski pevski zbor, recitatoiji in harmo-nikaiji, nato pa je bila svečana seja sveta krajevne skupnosti. Seja sveta KS Kočevje-mesto je bila vrhunec svečanosti ob prazniku mesta, ki so se začele že sredi aprila z raznimi kulturnimi prireditvami. Na seji je najprej predsednik KS Stane Otoničar podal poročilo o delu in glavnih nalogah KS Kočevje-mesto. Nato so na njej spregovorili vsem udeležencem svečanosti še župan pobratene občine Dolina pri Trstu Dušan Lavriha, predsednik KS Prokup-Ije v Srbiji Tomislav Živkovič in predsednik KS Škofja Loka Jože Hauptman. S svečane seje je posebna delegacija odnesla venec pred spomenik, vsi udeleženci seje pa so počastili spomin na padle borce in žrtve fašizma z enominutnim molkom. Nato je predsednik žirije za podeljevanje priznanj KS Bruno Ciglič razglasil, kdo vse je prejel letošnja priznanja, predsednik KS Stane Otoničar pa je priznanja podelil. Svečana seja je dosegla vrhunec s podpisom listin o trajnem sodelovanju oziroma pobratenju med KS Kočevje in KS ftokuplje ter KS Kočevje in KS ŠkoQa Loka. Po podpisu listin so si predstavniki vseh treh KS izmenjali tudi ^darila, umetniška likovna dela. \ DOTACIJA Z A REŠITEV Filatelistično društvo Kočevje jc z dopisom obvestilo občinsko skupščino, da mu grozi razprodaja imovine in razpust društva, ker ^ ni poravnalo račun Kočevskemu tisku v znesku 4.600 din. Ta dolg je nastal ob republiški filatelistični razstavi pred letom in pol. Samo društvo je plačalo takrat v zvezi z razstavo nad 10.000 din raznih stroškov. Izvr&ii svet je sklenil, da bo manjkajoči znesek nakazal društvu iz proračuna. Hkrati pa so člani IS v razpravi menili, da si včasih razna društva in organizacije privoščijo precej bogata vabila, plakate in drugo, potem pa pridejo v finančno stisko. Prav bi bi-, lo, če bi vsi malo bolj varčevali. Praznovanje 30-letnice osvoboditve mesta se je nadaljevalo še 7. maja z literarnim večerom, ki ga je vodil znani književnik Matej Bor, trajalo pa bo še skoraj ves mesec. J. PRIMC KLUBA SE NI Izkoriščanje prostega časa mladih v Kočevju še ni urejeno. Tudi novo občinsko vodstvo mladinske organizacije bo pokrenilo akcijo za pridobitev prostorov za mladinski klub. Prizadevanja prejšnjih vodstev niso rodila sadov. Mladinci še vedno menijo, da bi bili za njihov klub najprimernejši prostori starega muzeja, kjer je zdaj skladišče Trikona. Stroški se dajo zmanjšati Če bi zmanjšali materialne stroške za 1 od' stotek' in fiksne stroške za 5 odstotkov, bi prihranili preko dva milijona dinarjev. Tako ugotavlja delavska kontrola v Melaminu z Albino Janežič, predsednico delavske kontrole v kočevskem Melaminu, smo se pogovarjali o delu tega organa^v njihovi delovni organizaciji. Zvedeli smo, da delavska kontrola dela nekaj nad leto dni. Sklenili so, da bpdo na sejah obravnavali le pismene prijave^. Doslej so dobili eno, ki se nanaša na disciplino in še vedno ni dokončno rešena. Več ustnih prijav pa so obravnavali kar takoj s prizadetim. Vendar se je vedno izkazalo, da so pritožbe neupravičene^ njihov vzrok pa je premajhna informiranost člana kolektiva, ki se je pritožil. Delavska kontrola predlaga skupno z ostalimi tudi, kakšna naj bo delitev ostanka dohodka. Analizirali so še zaključni račun in podali svoje mnenje o njem delavskemu svetu. Med drugim je delavska kontrola opozorila, da bi lahko pri varčnejši porabi materiala zmanjšali materialne stroške za odstotek, kar znese v denarju več ko mUijon dinarjev. Pri fiksnih stroških pa bi lahko privarčevali pri pisarniškem materialu, stroških HTV, lomu oziroma odpisu droijnega inventarja, zmanjšanju režijskih ur v delavnicah iri z varčevanjem na ostalih področjih kar 5 odstotkov; to znese spet milijon dinarjev. Delavska kontrola preg e- duje tudi uresničevanje sklepov samoupravnih organov . in njihovo usklajenost s pra-:fc vilniki podjetja. Posebno pozornost pa bodo posvetili^ izpolnjevanju SAP progr^^ kot imenujejo stabilizacijski^^ in antiinflacijski program, k’ Albina Janežič, predsedn1 delavske kontrole v koce skem Melaminu ga je sprejel Melamin minulega leta. Ta pr08ra0. zajema dograjevanje safli _ upravljanja, produktivno (varčevanje, delovno dis plino, posodabljanje , logije in organizacijo de ’• stalno analizo stroškov doseženih rezultatov, ^ 1 nost, izterjavo itd.) in vecJ! ' prodajo. j pRlMc J Tudi gozdnim delavcem standa^ Prvi gozdarski center na Kočevskem • Gozdovi zaraščajo polja Delegacija krajevnih skupnosti. Prokuplje in ^oQa Loka sta si 5. maja, na dan p<^pisa listin o trajnem sodelovanju in prijateljstvu, ogledali tudi gozdarski dom oziroma hotel v Glažuti. Ob tej priložnosti jih je inž. Zdravko Šaubah, direktor GG Združenega KGP Kočevje, seznanil z gozdarstvom na območju GG. GG gospodari z nad 60.000 ha gozdov, katerih letni prirast je 300.000 kubikov lesa na leto. Pri GG jc zaposlenili 842 delavcev, od tega 24 s fakultetno izobraz- Pošta povsod lepo sprejeta ✓ - Okrašeni spomeniki in lepe proslave Predsedniki krajevnih skupnosti Škofja Loka — Jože Hauptman, Kočevja — Stane Otoničar in Prokuplja - Tomislav Živkovič podpisujejo listine o trajnem prijateljstvu in sodelovanju. (Foto: J. Primc) V Kočevju so 7. maja svečano sprejeli letošnjo kurirčkovo pošto. Na proslavi pri spomeniku svobode je torbico sprejel predsednik občinske organizacije ZZB NOV Drago Gril, ki je bil tudi glavni govornik na tej svečanosti. V kulturnem delu programa so sodelovali mladinski pevski zbor osnovne šole Kočevje, harmonikarji in recitatorji. Kočevski pionirji so sprejeli kurir-. čkovo torbo 6. maja od črnomaljskih v Starem trgu ob Kolpi in jo odnesli pr«,k Faro v Kočevje. Spotoma so sc tej, glavni kurirčkovi progi priključile še lokalne iz Strug, Koprivnika, Podpreske, Trave in Kočevske Reke. Po proslavi v Kočevju so mladi kurirji odnesh torbo s pozdravi predsedniku Titu v Staro cerkev, kjer je prenočil.^, naslednje jutro pa so jo na Jasnici predali ribniškim pioniriom. Predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajtič jc izjavil, da je letošnja kurirčkova pošta potekala V kočevski občini še posebno svečano. Pionirji so -lepo okrasili vse partizanske spomenike, razen tega so povsod pripravili izredno uspele kulturne programe. J. P. bo, okoli 60 s srednjo šolo, ostalo pa so kvalificirani in nekvalificirani delavci. Delavcev v gozdarstvu primanjkuje. Dobe jih največ iz Hrvatske in Bosne. Delo v gozdu je naporno, gozdni delavci pa so v preteklih letih živeli in delali v zelo težkih razmerah. Stanovali so v barakah, daleč od mesta in raznih udobnosti. Prav zato jc GG začelo urejati gozdarske centre, ki so nekakšni hoteli za gozdne delavce, v njih pa so postreženi tudi drugi gostje. Prvo tako gozdarsko središče, v katerem je nastanjeno glede na sezono od 30 do 50 delavcev, jc v Glažuti. V njem jc tudi izobraževalno središče, v katerem si delavci pridobivajo potrebno strokovno in drugo znanje. Iz tega doma oziroma hotela se vsak dan delavci vozijo na delo s kombiji. Letos bo GG začelo graditi podoben gozdarski center v Kočevju, vendar bo v njem kar 150 ležišč. G('i uredi na leto okoli 25 km novih gozdnih cest, 10 km pa jih obnovi. Za ta dela porabijo po 10 milijonov dinarjev; letos pa računa- 84 priznanj KS Kočevje Dobili so Jih zaslužni občani, organizacije in (T)OZD ter župan občine Doline Dušan Lavriha Ob praznovanju letošnjega 1. maja, praznika krajevne skupnosti Kočevje, so bila podeljena priznanja občanom in organizacijam« ki so zaslužni za razvoj mesta in krajevne skupnosti. Skupno je bilo podeljenih 84 priznanj. Najvišje priznanje krajevne skupnosti, kipec „Bronasta jelka“, so prejeli: Andrej Arko, Saša Bižal, dr. Anton Hočevar, Alojz Komerički in Stane Otoničar. Zlati grb mesta Kočevje in listino o podelitvi so prejeli: Drago Benčina, inž. Milan Bižal, Vladimir Gašparac, Alojz Hočevar, prof. Miloš Humek, Stane Jarm, Jože Košir, Stane Levstek, inž. Dušan Oražem, Franc Ožbolt, Stane Potisek, Karel Rigler, Bojan Slokan, Peter Šobar st., Avto-moto društvo Kočevje, Gubčeva brigada, Tekstilana, TVD Partizan, Trikon, Zveza borcev NOV, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje. Srebrni grb mesta in listino o podelitvi so dobili: Marija Benčina, Drago Bižal, dr. Miran Med 21 dobitniki zlatega grba mesta Kočevje je tudi Drago Benčiiia. Srebrnih grbov je bilo podeljenih 20, bronastih pa 37. (Foto: Primc) Cilenšek, inž. Oto Devjak, Albina lluber. Stanc Jajtič, Rajko Jenko, Mirko Južnič st., Andrej Klun, Janez Marhar, Anton Obranovič st.. Rezka Ožura, Julij Plut, Jože Primc, Nada Smola, Dušan Stjepič, 'Maks Vovk, Jože Žagar, Jože Novak in Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje. Bronasti grb mesta in listinp o podelitvi so dobili; Marija Andoljšek. Franc Brus, Bruno Ciglič, Jože (Zabrljan, Matija Glad, Jože Gore. Lucija Gruber, Franc Jarc, Ana Kocjančič, Pavle Komac. Oskar Kopitar, Vinko Košir. Rudi Kuzole, Anton Levstik; Rudi Mohar. Janko Novak. Franc Por. Stane Pintar. Karol Premrl, dr. Božidar Tomič, Silva Vesel, Pavla Vidmar. Ivan Zabukovec. Najvišje priznanje krajevne skupnosti Kočevje, „Bronasta jelka'", jc razen petih domačinov prejel tudi župan pobratene občine Dolina pri Trstu Du.šan Lavriha. (Foto: J. I*rimc) ------------------------------ i < i jo, da bo za ceste 13 do i nov dinarjev. ... je Posebno zanimivo je, . j|e \ pred vojno v kočevski ob g3i do 35 odstotkov gozda, zo J 0jno]. že okoli 80 odstotkov. Med vo)0 bilo požganih veliko vasi, v ^ pa so sc prebivalci sef:d 0vr$>. mesta. Opuščene kmetijsK« zarašča gozd. Tako plodnih kmetijskih povrsi .^ morali zavreti. . .p\ di'^-v V gozdovih je tudi pr^ vjjePj^ Najzanimivejši je medve • K tu najbližje srednji Etfop1-jih odstrele okoli 30. ^ ictud' bolj boje jelenov. Vchk°Je. Na novo pa so vnesli gozdove spet risa; ta Jc j> pri nas le v Makedoniji- KOLESA ŠOLARJE^ tlV0 j Obč inski svet za P^j^jc P* c vzgojo v cestnem P1-0”!-, o*10^-kratkim poklonil učencc (arjljJ{ šole Kočevje in rara vc' . temiic . les, ki so jih nato u,c e, Majveistva ne dDhodek. prosilca in njegovih članov gospodinjini) v letinidin na člana gospodinjstva me- " nosilec do i ^ * s^e9a vprašan-S ^ Se 'me* ustrezno rešenega stanovanj- " da ie eden odti, °bčine vsaj 3 ncev zaposlen na območju črnomaljske "da ima stalno h*3' ra^una^0^ °d datuma razpisa ža nazaj, ^ ^lade dru° na območju črnomaljske občine; " da Nobeden od6' ^ ’zpo*niuiei° naslednje pogoje: ?aPrimemn + 2akoncev ni nosilec stanovanjske pravice ' ^ družinados|n°Vanie'. vprafa-j * *e n' 'mela ustrezno rešenega stanovanj-^ da irw t ^3 6ci0p| ^rnoma|jsk ° zakoncev stalno bivališče na območju " če organi ■ ' ianiči, da bQJa/ pr' kateri je eden od zakoncev zaposlen, ^r°blem v r . Upai s prosilcem rešila njegov stanovanjski ^enSkoPetih'et'a'i ali stanft,Var^U-*e ^r' Poslovni banki za nakup stano- pri d ,Ske hiše. la«'niL-0Se*)n' doh^Hi!^' stanovanja 'majo mlade družine z , ' VeČstannu °- 'n m,ade družine, katerih starši niso č6 ^o d^^ln,sk0 hiše. tek^nS^enitve zak ° V sm's*u pravilnika se štejeta zakonca, 'et. - °nske zveze pa do vložitve prošnje ni pre- C| Up0Lft- i " da ? " °bčani v j pr°si|ec *a _ * ce spolnjujejo naslednje pogoje: In°Vanlske orau*n°Van^e al' nie90v zakonec ni imetnik dosleUe2a-Primerno stanovanje, I " da h |V|)ra^nja 6 n' 'me* Ustrezno rešenega stanovanj- I . e' sredstev' I 'da'-*1 inVa*'dskeoPar'SpeVa rePubliška skupnost pokojninske- pr najpozneje do 31. 5. P ?6ne9a d i *'*^'rana j ^ star,ovanjskem skladu občine J n°sti a* krajevne f03 'n sicer prek organizacije zdru-f Vf$t ^el^!9*0693 skrbst Upnosti' društva upokojencev, skup-^tno °eV' ^Poslen^ ^ občinske skupščine. Prosilci iz sk|S^ladu* Prosil' • Pn 2asebnikih, pošiljajo svoje vloge a(*a- Cl dobijo posebej tiskane obrazce na ^ £Sh za p , ' y\C' bodQ * a Pr'dobitPvi 0biax/|. p0 PravilniL stan°vanj, zgrajenih s sredstvi . 6ria v Do|eni ,U razP°rejeni na prednostno listo, * lenJskem listu. 4 „Vavi, IV. šil H,aV| s pred« an°Vanja v čn!tne *'Ste po tem razpisu bo sklad ld3lja, Pr“0y Novega mesta ter RSNZ iz Ljubljane za yodniku jene vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. tudi a ^ trud in zdravljenje v času njene bolezni. Zanva najtćžjih ‘ a vaščanom, ki so našo mamo obiskovali in naIy jcnl0 žup^jLjU kih stali ob strani. Prav tako sc lepo z?!1, ^ v tako ve Prečne za opravljeni obred. Hvala vsem, ki - oHnii poti-številu poslovili od nje in jo spremili na njeni z ^ Žalujoči: hčerke Anica, Mici, Joža, in Jože, vnuki Milan, Branko, Dušan m sorodstvo ZAHVALA ,k oža, a^3’ ] Ob prerani in boleči izgubi našega dragega 01 ata in tasta MATIJE MURNA I iz Repč pri Trebnjem ^ ^ |j se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, va^an^^o m l| in znancem, ki ste ga obiskovali med njeg° ki ste * ^e'V i nudili vsestransko pomoč. Najlepša hvala v- . jjko-lepfS U velikem številu poslovili od njega, mu darova . pose r in vencev ter ga pospremili na njegovi zadnj 1^zrečeno utf kolektivu Komunalnega podjetja GrosupiU? - bcSCde. H . podarjeno cvetjc ter duhovščini za Posl° 7 na Jflfc - 0 t za izražena sožalja in vsem, ki ste sočustvova ■ j0^e i Žalujoči: žena Anica, sinova Matija ^jstyo nama, hčerki Marija in Anica ter drugo s Repče, Grosuplje, Ljubljana, i ■ i.... I. ,sT v'*i DO^Snce^^ IZDAJA: Časopisno založniško podjetje ^ r ^ mesto USTANĆVITEIJI LISTA: obcinsKt v0 nic ^ žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, cAeP',°A Sevnica in Trebnje. klavni ’n &KP URLDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan Rcljt y, I''3” j nik), Ria Bačcr, Marjan Bauer, Milan . *jca TepP Primc, Jože Splichal (urednik priloge H> Simič-in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge "c „ upra IZDAJA TLLJSKI SVET jc družbeni o rt nik: Iranc Bukovinsky. ct^vilka 3 ,\3t\\ nM (/ IZHAJA vsak četrtek Posamezna ^Qjin. P ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina jola^ncviz'1 .j Za inozemstvo 240 din ali 1? atnerisk. ustrezna druga valuta v tej vreun 52100-620-107-32002-009-8-9 , ,l0 d- 18.45 Ne prezrite; AGRTF TV ob letniku (Lj) - 19.15 Risanka (Ij) - 19.20 CiKcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Druga pomlad na Portugalskem (Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddja (Lj) - 21.00 R. M. du Gard: Thiba-ultovi - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 21. MAJA; - 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 10.50) (Bg) - 17.25 Viking Viki - zadnji (Lj) - 17.50 ObzornUc (Lj) /- 18.05 Mladi za mlade - odckja TV Beograd (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Po sledeh napredka (LJ) - 19.10 Risanka (U) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Peterka sinjih višav (Lj) - 21.35 Miniature: Vrnitev pesnika Ivana Cankarja (Lj) - 21.50 TV' dnevnik (Lj) - 22.05 Rezervirano za šport (Lj) ČETRTEK, 22. MAJA; 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli, ponovitev (Zg) - 15.55 Nogomet Bor: Dinamo (Bg) - 17.45 Otroški spored (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Vzpon človeka - barvna serija (Lj) - 19.10 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 A. Ingolič; Žive vezi — barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.45 Simfonični orkester RTV Ljubljana vam predstavlja U. Vrabec: Mali koncert za orkester (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) - ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta MIHAELA CERJAK iz Brežine pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivom PTT podjetja Novo mesto in Brežice, Petrolu, Agrarii in Zavodu za kulturo iz Brežic ter kolektivu Crevarne iz Ljubljane in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, mu darovali prelepe vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje in vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, Franju Sedmaku za ganljive poslovilne* besede ob odprtem CTobu ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvaJa. Žalujoči: žena in otroci z družinami. m mOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTO inDusTRunmoTORniH VOZIL novomESTO inDUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTO ^Niiini rapubllkl pod gorjanci jj^nildnnrsjanijniiako J*ti Shramb>r. ki so oblačila in hra- i?L°Panp‘ ašli so nra™ ga Partizani raz' Kds 0 bri gozdovih V V? velike posode ffLnti Posk , anega us? n Prežekom. Nič m. 0b^ve, ki sojo ®Je vsa m Partizanom, da jo fe-.^ilebVn VSe ‘talijanske °Puš£° 8o?-doiih °,vanske topniške ^uJ;vko ne8a, sredn- kolovozom, ki K^kra njCVCŠk^, .Zevnika" ' ^»i-ni pustili na » V^Uk^Zv . tam> kjer so jih spu- f v°iaškimi kotli, r i feu^tip n'berka ru8i(n' stvarmi na h koni P°niagalj o ®rmi-*l v Prepadne i C Hili" Po L b‘>a dva ?!! Patrulji reši- ( fevdih a&a ^ noge (|/^',u jcna' od kate- ,i %4 tc so leetst ' Ubik N«ke «™- ( skril 'n^ll1v 1‘lelerjah, f C'i vi0 ftCen?0 Povratkn Bakšc s Kire in >. Vi >0, „ fatku K za J 1 hSo r Sova, e£'oba ljudstva paV , |fcJ»Xki Zal0ge i" drugo ^>i^smV*0vfa?Su PrCllaU' ic nlorda » T ki ? C ,a Jih ^a°™ ^ iiUcrnaci-" S 1«2?vprM-Mol'ar r? "ajvcć *upnik / '%? Vi a, na- ^ v ,1 pa ,udi kaplan 'ču pa so niilost izprosili neki sorodniki ali prijatelji. Patrulja je ujela tudi Janeza Udovča, imenovanega Švrk s Hrvaške gore, krivega izdaje in streljanja partizana Gorenca z Vodenic inNovogorča-nove iz Vrhpolja. Priča Franc Jerele iz Rakovnika je sodišču izpovedal, da je videl, kako je Švrk pripeljal Italijane in belogardiste do njegove kra-ške jame, v katero je bil priča Jerele partizana skril. Udovču je bila smrtna obsodba pred zbranimi vaščani in zborom partizanov prebrana in takoj tudi kizvršena. Pred ofenzivo so Italijani Javorčane preselili v Šentjernej. Dan po končanih operacijah, 5. novembra, so se z vozovi ali oprtani z bornim imetjem vračali na svoje gorske domove. Legisti so jih prepričevali, da je partizanstva in vstaje konec. Kako pa so se čudili, ko so po vrtovih v domači vasi našteli dvajset ognjev s partizanskimi vojaškimi kotli in so si morali kuhaiji pomagati še z velikim, odprtim železnini kmečkim kotlom, da so lahko pripravili obed ftetim bataljonom partizanske vojske. \ Partizani ‘so zopet brezskrbno hodili po vaseh in tudi podnevi govorili ljudem na mitingih, kakor so pred ofenzivo. Na Martinovo nedeljo, kije bila tisto leto 15. novembra, je krenila z Javorovice v dolino in šla mimo Šentjerneja dolga kolona Gorjanskega in Cankarjevih bataljonov. V predhodnici je bilo pet ostrostrelcev, ki jih je vodil Žan Jordan-Pilat. Italijani in legisti v utrjenem Šentjerneju so se skrili; padel ni noben strel. V Grobljah je bilo žegnanje, ne samo prastaro, še pogansko praznovanje spreminjanja mošta v vino. Po govorih zbranim'vaščanom so hiše partizane pogostile. Med Grobljami in Ostrogom je kolona opazila belogardističnega izvidnika, kije poskušal na kolesu pobegniti. Dva ostrostrelca sta s puško ob licu pokleknila in kolesar sc je smrtno zadet zrušil. Beli so v knjigo svojih padlih vpisali osemnajstletnega Franca Gotliba iz Št. Petra pri Novem mestu, današnjega Otočca, ki se je legistom pridružil šele 25. avgusta. To je bil edini sovražnik, ki so ga partizanski bataljoni na dolgem pohodu po najbolj obljudenih krajih doline Krke ta dan videli. Partizanska vojska je skozi Ostrog in Prekopo krenila na Ržišče v Gorjance. V dolini je zapustila močan vtis nezlomljivosti osvobodilne vstaje in dvome v italijansko in belogardistično propagando. Slutiti je bilo mogoče velike dogodke. Ni jih bilo treba dolgo čakati. so klonili in prihajali iz gozdov brez orožja, večinoma z izgovorom, da so samo v kuhinji lupili krompir'ali bili brez orožja v delavski četi. Po ofenzivi so partizani nekaj izdajalcev poklicali pred sodišča. Po novomeških krajih je bilo slišati o nekaterih zaplembah imovine. Na Javorovici je prišlo do večjega procesa, ko so štabu Can-karjeve brigade izročili kmeta Jurjevca iz Furarja-Hodnika, oba z Javorovice. Obtožili so ju, da sta ujela nekega partizana in ga izročila Italijanom. Obtoženca sta izpovedala, da je vaščan Zore-tič, majhen kmet srednjih let z Javorovico, opazil jermen krušne torbe, ki je molel iz kopice sena nad vasjo (tisto leto sena iz strahu pred požari niso spravili pod strelio). Vaščanom je povedal, da se v senu nekdo skriva. Glavni krivec pa je bil Zagorc, po domače Hrovatine, !>tarejši javorški kmet, kije ujetnika spravil v sovražnikove roke in nato pobegnil. Hrovatincaje partizanska patrulja prijela na ženinem domu v Grobljah . Po sodbi mu je bila pred zbranimi vaščani in postrojenimi partizani prebrana smrtna obsodba in takoj tudi izvršepa. Furar in Jurjevec pa sta bila oproščena. (Ujeti partizan je bil neki Veble z Dobove pri Brežicah. Italijani ali legisti so ga pridobili za ogleduha in ga poslali nazaj v partizane. Pozneje so ga v Suhi krajinj ali Rogu zalotili /. obveščevalnimi poročili in ga ustrelili. Mogoče je tudi, da so Vebleta žc prvič poslali v partizane Italijani ali legisti.) Pred partizanskim sodiščem ’sta se zagovaijala tudi kmet Recelj z Javorovice in kovač Jože Godina z, v/devkom Matalcelj iz Dolenje Stare vasi. medtem ko jc Hrovatinčev sokrivec Simončič z Javorovice pobegnil. Recelj je bil oproščen, kova- „Varovali so jih samo še angeli varuhi" Ni minilo teden dni, ko sta Gorjanski bataljon in Cankarjeva brigada, ki je bila medtem v Beli . krajini, na Javorovici pregledala svoje orožje in se znova dvignila na pohod, tokrat skozi Ržišče v svetokriške (podbočenske) kraje. Tam, kjer se v Polomu gozdna cesta z Oštrca cepi na Sošice in Jesenovski jarek, so se srečali z dvema hrvaškima bataljonoma, trinajstim proletarskim, imenovanim „Josip Kraš“, in bataljonom „Kljuka“ s Pokolpja. Štela sta kakih petsto borcev. Prihajali so iz bojev za Stojdrago. S seboj so vozili 34 ranjencev. Mogoče jih je bilo nekaj i2^zadnjih bojev, sicer pa so se vračali tisti iz bolnišnic na Petrovi gori, ki so se drugo noč italijanske ofenzive pri Sveti Petki prebili iz obkoljenega Žumberka. Sedaj so jih selili nazaj v gozdno bolnišnico pri Cetošiču, Vlekla je ostra buija in naletaval je droban, suh ?neg. Med Hrvati je bilo mnogo bosih aU imeli noge zavite v vreče. V lepem, smrekovem gozdu je zagorelo kakih sto ognjev. Oglasila se je harmonika in vesele pesmi. S Hrvati je bila Novomeščanka Nina Petrovna, rojena v Taškentu. Starejši meščani se še spominjajo visoke, mlade lepotice', ki so jo v družbi njene prav tako lepe matere, Azijke, videvali na mestnih cestah. V partizane je Nina prišla iz Zagreba, Pozneje so jo še videli z nekim Hrvatom pri belokranjskih partizanih. Slišati je bilo, da je končala tragično pred hrvaškimi partizanskimi puškami, kdaj iii čemu, pa ne ve nihče. Po dveh urah skupnega počitka so se Hrvati z i'anjenci dvignili na pot proti Beli krajini, Slovenci pa so krenili v napad na Sv. Križ, današnje Podbočje,, ki ga je pred komaj nekaj dnevi (15. novembra) zasedla belogardistična tretja četa. Hrvaški proletarci so jim posodih lahki metalec min in strelca. V Prušnji vasi so Cankarjevi in Gorjančani zbrali nekaj novili prostovoljcev, obveščevalci pa so si ogledali sovražnikove položaje. V megleni noči od 22. do 23. november so partizanske zasede zaprle ceste proti nemškima obmejnima postojankama na Šutni in Brodu ob Krki. Na Stari grad, ki obvladuje Sv. Križ in vso okoHco, so postaviU italijansko težko btedo, na cesti proti Kostanjevici, od koder je pretila riaj-večja nevarnost, pa so razpostavili glasnike, ki se v gosti megli niso mogli videti, pač pa so s klicanjem prenašali poročila opazovalcev pri Kostanje- ob 5.00, ^»edodaVd^sV™ Cbs£an(J':!c. 15- MAJA: 8 10 j* la E"^ 9 °5 Radijska Nenih S° «opnjo 9.30 Iz Turistični-nT ? ^ 00 Poročila -!ujine, 12 3nP*,' io is V?ka 5013 23 Kilo • UTlStiČni 11-00 Poro- sveti \^ine- 12 30Pvtki za naše tan 7 B°židar jerin° ^etijski na- kravjel6 cn°SravlJaj°-KrJ]^ Iz knn 0 Clovek in ČL18'15 2voS CertOV in sm- Oddaja hlc0 noč n* Dovžana. 22.SV morju in 0troci! -20.00 $?>• 9^-8,1° Glas-*Jed0 ,NaŠ Piesni °.nirski tcd-letn’ici 0 Prenoc° fer ^3 'SjSfešBS 5\ 13 30 Je>ba rav' ‘.P0 Vzni-j! ° S Pe^^’Poroča^ previd' . ]^=;45,^ \ j?tuia J%ute 5 s knjižnega ai- »,t0c>! 20& 19.50 fflmblom ife°^ki rat °2lo1j lf HfetoJfe6- 23 Os's° °ddaja i ^uDeUa .jloteden. Pesmijo cit igra 2a’Maja. o ill* ' .... 43 Mož brez posebnosti , Najbolj me odbijajo ljudje, ki zlorabljajo zaupanje, ki kršijo dogovore in iščejo razloge za ravnanje, ki je v nasprotju z zakonom in splošno veljavnimi normami povso4 drugod, samo pri sebi ne, “ je sebe označil Niko Bricelj, . načelnik uprave javne varnosti Novo mesto. Po rodu je Ljubljančan iz delavske družine, pravnik po poklicu, ki se je zaljubil v Dolenjsko, kategorično in skromno trdi, da ni v njem in njegovem delu nič takega, kar bi zaslužilo mesto v tej rubriki. Trdi, da je nekako mož brez posebnosti, in v šali dopolni to misel s podatkom, da najraje nosi sive obleke. „Smisel mojega dela in mojih sodelavcev je dobro delo. Sem človek, ki ljubi red in zakonitost; s tožilstvom in sodiščem je naša služba zaščitnik javnega reda, miru in družbe,“ pripoveduje Bricelj in hkrati dodaja, da red in zakonistost nista v pendreku, kot nekateri pogosto in preprosto mislijo ali žele. Pred dobrim letom namestnik okrožnega javnega tožilca, danes pa vodja službe, ki te dni slavi svoj praznik, pove, da je njihovo delo zanimivo, vsak dan so v stiku s svetlimi in temnimi platmi življenja. Nekdo mora skrbeti za to, da je v družbi čim manj ekscesov, da ne prevladajo sile, ki bi kakorkoli načele nemoten razvoj; vodilo delavcev UJV je trdnost, poštenost, izoblikovana moralna in etična načela ter seveda zakon. Kolikor sem lahko spoznal v dveurnem pogovoru, načelnik novomeške uprave javne varnosti itna te lastnosti, kar potrjujejo tudi izjave njegovih sodelavcev. Sam skromno trdi, da je le koordinator dela 'te po-^membne službe, da bi bil brez uigrane ekipe slep in gluh. Ne pove pa, da je on in samo on navzven odgovoren tako'rekoč za vse, tudi za napake. Vse svoje delo in odgovornost, ki jo prinaša, vkaTupi v preprost stavek: „Stvari se lotimo in jo čim-prej pripeljemo do konca. Po svojih najboljših močeh in sposobnostih." Ko ga povprašam, katera oblika kriminala mu je najbolj zoprna, če temu lahko tako rečemo, načelnik novomeške UJV pribije, da gospodarski kriminal. Ne more namreč razumeti, da ljudje, ki jim je družba zaupala vodilni položaj, uporabijo stolček v svojo korist, da zlorabijo priznanje, ki so jim ga dali delavci. Ob tem pove, da mu je vedno nerodno, ko dobi od nadrejenih tu in tam pohvalo za dobro opravljeno delo. „Veste,“ pravi, „uspeh je sad dela vse službe, jaz sem le tista odgovorna oseba, ki žanje pohvale in včasih tudi graje. Podrejenim vedno povem, da smo bili pohvaljeni, in jih tudi sam pohvalim, graje pa največkrat vzamem nase. “ Po vsem tem se ne moremo strinjati, z Nikom Bricljem, ki trdi, da je mož brez posebnosti. Značilnost njegovega dela in dela novomeške uprave javne varnosti, ki jo vodi, je namreč dobro opravljeno delo. Ta posebnost pa je v naši družbi, žal, prevečkrat res posebnost. MARJAN BAUER Na Stadionu Matije Gubca v Krškem se bodo v nedeljo, 18. maja, pomerili najboljši speedwayisti na svetu. Na sliki: trenutek z lanskega državnega prvenstva, ki si ga je ogledalo okoli 7.000 ljudi. (Foto. J. Pezelj) »Matija Gubec« čaka usnjene borce 18. maja se bodo na prenovljenem krškem stadionu v eni izmed dirk za svetovno prvenstvo v speedwayu pomerili Sovjeti, Čehi, Poljaki in drugi Ljubitelji speedwaya, ene izmed najbolj privlačnih panog avto-moto športa, bodo v nedeljo, 18. maja, ponovno prišli na „svoj račun“. Na Stadionu Matije Gubca v Kr^em bo ob 15. uri ena izmed štirih uvodnih dirk za letošnje svetovno prvenstvo, druge tri pa bodo na Madžarskem, v Češkoslovaški in Zvezni republiki Nemčiji. 32 najboljših'bo pot vodila nato na dva evropska polflnala, 16 najboljših še na evropski finale, po osem pa na ,Jcontinentalni fina-le“. Po tem kratkem pregledu poteka letošnjega celotnega tekmovanja se vrnimo h krški dirki. Pp posebnem ključu imajo pravico nastopiti jK) štiije tekmovalci iz Sovjetske zveze, po trije iz Poljske in Jugoslavije tfer dva iz Češkoslovaške, ostali štiije pa so si pravico pridobili na dveh dirkah, ki sta že bili v Italiji in Avstriji. Organizatorji tekmovanja imajo poimenske prijave vseh tujih vozačeV.' Sovjetsko zvezo bodo zastopali: Ka-linkov, Ivanov, Nesterov in Korneevi Češkoslovaško Verner, Ondrašik in Minarik; Poljsko pa Glucklich, Kostka in Bruzda. v Krško prideta tudi V/iesbach in Bauer iz Zvezne republike Nemčije ter Avstrijec Fisch-bacher. In kdo bo zastopal našo državo? Po informaciji,- la smo jo dobili, bosta zanesljivo tekmovala mariborčan Kekec in Krčan Drobež, ta čas vodilna v dirkah za letošnje državno prvenstvo, tretji član pa zaenkrat še ni znan. Konkurenca bo vsekakor izredno močna, saj sta' Sovjetska zveza in Poljska še vedno med vodilnimi svetovnimi silami v tej panogi avto-moto športa in bodo njuni predstavniki prvi konkurenti za najboljših osem mest, ki vodijo v višjo tekmovalno stopnjo. Krška prireditev zahteva ob svo-^ jem pomenu veliko organizacijskih"' priprav. Prizadevni delavci domačega avto-moto društva so zasukali rokave že pred mesecem dni in več. Stroga pravila mednarodne zveze so namreč zahtevala ob stezi novo, leseno ograjo, ki je že narejena, temeljito obnovo steze in še več drugih, nič manj pomembnih stvari. Tako so dokončno uredili garderobe s prhami za tekmovalcc, „bokse“ za motorje, prostor za manjšo mehanično delavnico in za zdravstveno osebje. Obnovili bodo tudi tribuno, pripravili številne parkirne prostore in še to in ono. Za consko svetovno prvenstvo v speedwaju so Kr^em preurediti in zagotoviti varnost tekmovalce^ Vsa dela bodo veljala blizu 900.000 dinarjev. še' posebno mladina prispevali s prostovoljnim oc* Spet smrt v Rinzi 55-ictncsa I z Brega 6 pn 5 10. maja ob r„:'cah v Rinži pn zapom* d, J . Smrt je nas °pf tve. Na truplu niso j nasilja- ~ .^iča501?? Jožeta Žnidar« fc0 , j videli prejsnj1 .»/j v b$l pred 21. ur° P tajn j5 5 I upokojencev. „eVaiJ okoli 21.3U- dei vR*3| zgrešil pot I utonil, po^>^ je smrt nastopUa ^ medtem ko * fo.&j ura ustavilaokou^j^— Pri obnavljanju stadiona so se izkazali vsi člani krškega AMD, vrednost opravljenega dela pa cenijo ria 800.000 din. Pri delu so pomagali SGP Pionir Novo mesto (TOZD Krško), Kostak, SOP, Agrokombinat, GG Brežice, IGM Sava, Režijska skupina sklada za restavriranje gradu v Kostanjevici, tovarna- celuloze „Djuro Salaj“, za^bni obrtniki (pleskarji). S solidarnostnim prostovoljnim delom so se izkazali tudi prebivalci in športniki. ŽIVKO ŠE^EK Prva nagrada gre na Do 12. maja smo v uredništvu prejeli 298 rešitev prvomajske nagradne križanke. Vzrok za sorazmerno majhen odziv leži tokrat delno tudi na nas, ker so bralci dobili list v roke šele po praznikih in tako niso imeli dovolj časa za reševanje. Kljub temu so se mno^ potrudili in nam poslali pravilno rešeno križanko. Tudi tokrat je bilo precej nepravilnih rešitev; največ so se bralci motili pri geslu mlinski žleb, kjer so namesto pravilno rake pisali največkrat raka, ter pri ind. grbavem govedu, ki je zebu in ne zebi. Zreb je razdelil nagrade na- Lojzka Staniša iz Regerče vasi. Podrek Žreb je razdelil nagrade naslednjim reševalcem: prvo-nagrado v znesku 250dinje dobil Franc Irt s Podrebra 8, p. Semič; drugo nagrado (200 din) dobi Janez Volk iz Soteske 12, p. Straža; tretja nagrada (150 din) gre Fridi Vidmar z .Nad mlinov 27 v Novem mestu; četrto nagrado (100 din) dobi Štefanija Miroslavič z Goleka 15, p. Vinica in peto nagrado (50 din) Aleš Stariha iz Pod smreJce 6, p. Črnomelj. Naslednjih 25 reševalcev dobi knjižno nagrado: Elza Groznik iz Ljubljane, Boris Debelak s Krmelja, Branka Škrajnar iz Kočevja, Jakob Snoj iz Semiča, Marga Bregar iz Ribnice, Jože Kastelic iz Trebnjega, Vladimir Prezelj iz Dul pri Ortneku, Lojzka Staniša iz Regerče vasi, Marica Bergant iz Sel pri Semiču, Vinko Mirtek iz Mačkovca, Simona Simon iz Črnomlja, Stanko Logar iz Kranja, Erna Gabrič iz Sevnice, Darja Jareno- • iado K vič iz Irce vasi, ^ y Brežic, Mart:a ^edv'J mesta, Katarletim &J! Litije, Irena SttfJ p mesta’, Poldka ** Jana Remsk „ibnjce, , Janez Bfegar 'fr#?'. Ilaš iz Tele Prl panf * Dimič iz KrskJ?jn Rar £ iz Novega mesta iz Sevnice. :en#0 jfc Vsem nagrade poslal P pa želimo vec sr Ko Sta skočila z vagona... Pri prečkanju proge dva mrtva v Krškem Na železniški postaji v Krškem se' je 9. maja popoldne zgodila huda nesreča, ki je terjala življenje 21-let-nega Nedeljka Šariča, doma iz okolice Prijedora in njegovega kolege 20-letnega Rada Maksimoviča iz Banjaluke. Oba sta bila zaposlena na Pionirjevem delovišču v Krškem. Tega popoldneva sta fanta na prepovedanem mestu med vagoni stoječega vlaka na trefjem tiru prečkala progo, da bi si skrajšala pot! skrajšala pa sta si življenje. Ko sta skočila iz vagona stoječega vlaka proti tiru, je iz Ljubljane pripeljal drug tovorni vlak in oba delavca zadel. Bila sta na mestu mrtva. Krška nesreča je močno odjeknila med ljudmi, je pa ponoven opomin vsem, ki skačejo čez progo, kadar je zaprta, ali hodijo čez tire, kjer se ne sme. iKozerija D E LAVC A PA NI, DE LAVC A PA l\ll... Mojega sina, tepčka malega, je oni dan prijelo nekaj posebno trapastega. Rekel mi je, da bi šel rad v kino in da bi rad videl na filmskem platnu delavca. Navadnega delavca, češ da ima preko glave kavbojev, krav, streljanja, gangster- {*ev, huliganov, bogatašev, za-lodnih popevkarjev in propadlih žensk, drogiranih športnikov in vseh dru^ svetovno znanih barab, da bi enostavno rad videl na platnu našega delavca, o katerem se toliko govori in piše, da bi rad vklel, kako živi, s kakšnimi problemi se srečuje, kako samoupravlja, kajti še nikoli ni bil sin moj v kakšni tovarni, na šolskih izletih pa si ogledujejo le rojstne niše rajnkih pesnikov in pisateljev pa muzeje, v katerih pa, razumljivo, nimajo shranjenih delavcev. In sva šla v kino dvorano in sva se vrnila z dolgim nosom, zato sem sklenil, da bom vlekel sina gledat vsak jugoslovanski film in ni hudič, da v katerem od njih ne bova zasledila delavca, njegovih težav, uspehov, veselja, delovne vneme. Toda v letu dni obiskovanja kino dvoran sva videla s sinom na filmskem platnu izprijenost naše mladine, njene nore zabave, popivanje, golo kopanje, mazanje z majonezo, videla sva boj naših očetov za svobodo. Cigane, ki so zbirali perje, pastirje, ki so pasli ovce, ljudi, ki so imeli pet minut časa za umor, podgane, ki so se prebujale, videla sva smrt na stranišču, zaradi nezasenčenih luči prevrnjen avtobus, potres v Skopju, ubijanje živine v Prekmurju, drevesa, ki so cvetela jeseni, toda, glej čudo, nikjer pa nobenega delavca! „Od jutri dalje bova obiskovala gledališče, sin moj, če že pri filmu nisva imela sre-če.“ Ure in ure sva presedela v temni dvorani, ure in ure sva gledala kaplane, koristoljubne politike, župane, ministre in ministrice, vladarje in kralje, grofe in Celjane, hlapce Jerneje. Tugomere, desete brate, vile, škrate, Sneguljčice in palčke, tudi ščuk nilmanjkalo — o delavcu, o nosilcu našega razvoja, pa niti besede niti sličice. „Zakaj ni nikjer nobenega delavca, oče moj? “ me je povprašal razočaran in utrujen sin moj. „Veš, sin moj, delavca je zelo težko igrati. Zato.“ TONIGAŠPERIČ b A J J 3*^ Ftavilna rešitev Člani astronavtičnega in raketnega maja na Lisci uspešno fotografira« »e je Luna zakrila 37 odst. Sončeve tr$P uri in 8,9 minute zjutraj. Delni področju začel ob 6. uri in 18,3 nun mmute. 15. V. '75 38 anketi ki ta izvedij' h 9™° meC* bralci Dolenjskega ^ kili med°n °^*etn‘c' izhajanja časnika, banie: ,,Kai b1a^evilnejšimi odgovori na vpra-Se več obiauiiL t? P° va^em mnenju potrebno Već °bjav dni11 so se zavzemali za nOVno obudil, Jaj6V bralcev- Tako smo po-letih dalo ^°S^e Pero < k> nam je že v prej-^tevilne doživete zapise. Na sre- dini Priloge zdaj že nekaj mesecev objavljamo po dva zapisa bralcev. Kot je znano, smo dobili v nagradnem natečaju nekaj sto dopisov. Najboljših pet zgodb, ki smo jih še posebej nagradili, smo objavili v slavnostni prilogi ob 25-letnici. V današnji Prilogi objavljamo v rubriki ,,gosje pero" zapisa MITING Zofije Bajc iz Gradca in COPATE Nuške Gregorčič iz Gorenje vasi. DANES morim usm SRAJBMSKI im Naše uredništvo v gosteh se je tokrat ustavilo v Kerinovi gostilni v Podbočju, kjer so novinarji pokramljali s prijaznimi domačini in kajpak zapisali tisto, kar so slednji „nasuli predse” o uspehih, težavah in načrtih podboške krajevne skupnosti. Tod so doma složni ljudje, ki jih ni treba priganjati k delu; docela se zavedajo, da bodo imeli zgolj tisto, kar bodo naredili sami. In naredili so že veliko! Zapis iz Podbočja objavljamo na tretji strani Priloge pod naslovom SLOŽNE IN PRIDNE ROKE. gosja peresa Baših pralcev PRILOGA £ Z' m C/» l^ue tie mnnjKn 5 z m C/) sSnSH ZAJEC POD HMELJNIKOM V ponedeljek — če je šlo vse po sreči — ste lahko na zagrebškem prvem televizijskem programu videli dramo „Zajec". Delo Miroslava Feldmana, ki ga je režiral Branko Ivanda, govori o mladem dunajskem stotniku v vojaški enoti ob koncu prve svetovne vojne. Polom Avstro— Ogrske leta 1918 se drastično zrcali na mladem stotniku, ki ga igra Ivica Vidovič. Mimo njega nastopa še kakih 20 bolj ali manj znanih zvečine zagrebških igralcev in dvakrat toliko statistov — med katerimi pa ni nobene ženske! Zakaj tak uvod in to še med zanimivostmi na tej strani Priloge, ko pa bi v običajnih okoliščinah temu namenili vest na sedmi strani? Pozornemu gledalcu gotovo ni ušlo, v kakšnem okolju' je bila drama posneta. Da, če ste mislili, da je „Zajec" posnet pod Hmeljnikom — Grad sam je pravzaprav ves čas za kuliso! — ste uganili! Deset dni je bila zgrebška ekipa na planjavi pod hmeljniškim gradom, v starih opravah avstro— ogrske vojske — le da na gradu ni bilo več nadutega barona VVamboldta ne njegovega sina, zadnjega hmeljniškega barona v dolgi vrsti lastnikov od gospodov Višnjegorskih sem . . . Dramo je posnela dramska redakcija zagrebške televizije. Režiser Branko Ivanda, ki se je pohvalno izrazil o okolju,^v katerem so snemali, je med drugim dejal: „V maju bo naša redakcija pokazala kar štiri svoja dela, na leto pa postavimo pred televizijske kamere 10 do 20 novosti.’ Upam, da bodo ,Zajca' lahko videli tudi tisti slovenski gledalci, ki sicer ne morejo gledati zagrebškega programa. V okviru izmenjav med televizijskimi hišami, sodim, da bo prišel na vrsto tudi ta film, posnet pod hmeljniškim gradom." Ko se televizija pogaja z našimi nogometnimi klubi, da bi prenašala njihove tekme, in ob tem ponuja za prenos po nekaj deset starih milijonov, že lahko slutimo, koliko je vredna minuta televizijskega programa. Ob tem, kar je bilo mogoče videti sredi snemanja pod Hmeljnikom, nam cene postanejo še bolj otipljive: dvajset igralcev, dvakrat toliko statistov, ki so bili na snemanju deset dni,' scenografi in scenski delavci, ki so pripravili vse potrebno, režiserji in njihovi sodelavci, kamermani in številno pomožno osebje — vse to stane kupe denarja. Gledalec pred televizijskim zaslonom „požre" vse te milijone v nekaj deset minutah. Tako se ne moremo čuditi, če je tudi naročnina vse dražja .. . ENAOBLEKA TRI MOŽNOSTI Iz blaga, ki ima videz platna, najsi gre za sintetična vlakna ali bombaž, lahko ukrojite za letošnje zgodnje poletje tako moderen dvodelni kostim. Če nepodloženo jopo slečete, vam ne bo pretoplo v krilu z naramnicami in v lahki rožasti bluzi. Morda pa vročina le preveč pritiska, takrat slečete še bluzo in imate odprto Nekateri ga imajo za nenadkriljive9 ^ v igranju kitare, posebno še, ako gre ^ ske skladbe. Seveda se ukvarja skops glasbenimi zvrstmi, njegova glavna j ^ slej ko prej ostaja jazz. Joe ^>ass'.^rTIiaSbenik°' rist, se tako kot mnogo sodobnih g j j vrača k jazzu. t* ima PreW ,Za prelom v njegovi ustvarjalnos 1 rsongi zaslug sloviti pianist Oscar Peterson. ^ je vključil v svoj trio in njim nastop.. ^ pi. Čeprav solo kitaristi v načelu z ^sljal igrajo skupaj s klavirjem, Joe ali npj igra s Petersonom ali ne. i>an h ^ je od njega veliko naučil, da mu J kakoi se da melodija razplest* v ne ,Qjf osebnega. Iz tega obdobja izvira tu miv jalbum, ki predstavlja glasben0 zU bit Peterson in Pass sta ga posnela v drugih glasbenikov: klavir in kitar^nDa|<'rneni mislite si to. Res ne vem, kako, amp zdi album vznemirljiv . . /' .. -0 pass° Drugo prelomnico pa P.rf°st^tare na a* načrti, da preide od električne kj | Znano je skuhane kam pri^fp^ srris :%i tem Vmo (9ratlf11 lie*1 , pa ga " , /a pirjem- t doundE/ lEstintoka spridniminikami Vili Vrbovšek iz Šutne je edini mizar v krajevni skupnosti, katere podpredsednik je; on je opisal storjeno ali načrtovano v zvezi z vodovodom, cestami in elektriko, torej tistimi stvarmi, ki zadevajo slehernega občana v krajevni skupnosti. „V dobrem letu bo dobilo vodo oko- li 300 gospodinjstev; nekako sto jo že ima. Tako bo kmalu rešen velik problem predvsem hribovskih vasi, kjer zdaj laže dobiš vino kot vodo. S trikratnim prečrpavanjem bomo speljali vodo do najvišje vasi, do Planine. Ljudje sami veliko prispevajo za vodovod: iz ravninskih vasi po 3000 dinarjev na gospodinjstvo in iz hribovskih po 2000 dinarjev. Vsi sodelujejo tudi pri zemeljskih delih. V februarju smo začeli graditi in zdaj nadaljujemo s cesto Podbočje — Sutna — Dol; okoli 4,5 km bo dolga. Najbolj problematična v naši krajevni skupnosti je cesta Brezje — Brezovica, ki nima spodnjega tlaka, zato jo bo treba temeljito preurediti. V okviru štiriletnega razvojnega programa krajevne skupnosti so še ceste Podbočje — Dobrava — Pristava, skozi vas Veliko Mraševo, cesta Kalce — Naklo in mala cesta Podbočje — Kostanjevica. Za dosledno izvajanje programa skrbijo vaški odbori, v katerih dela trenutno 82 ljudi. Vaščani prispevajo tudi denar in veliko pomagajo pri zemeljskih delih. Glede elektrike je stanje kritično v vaseh Mladje, Prušnja vas in Gradnje, kjer je samo enofazni tok, in sicer tako šibak, da ne požene nobenega stroja. Se letos bo zgrajen transformator v Mladju. Ostale vasi imajo trifazni tok, toda električno omrežje je preobremenjeno, zato je v načrtu, da se še letos zgradi transformator v Šutni." Prebivalci vasi podboške krajevne skupnosti se dodobra zavedajo velikega pomena urejenih cest, vodovoda in električne napeljave. „Složni smo, nikoli nas ni treba priganjati, zato smo že veliko naredili s prostovoljnim delom," je odločno rekel Franc Grmšek. „Edino potoka Sušice ne moremo regulirati sami. Zadnjič je bil reguliran leta 1935 in zdaj zmeraj poplavlja. Obračamo se na občinsko skupščino Krško, da bi ta posredovala pri Vodni skupnosti Dolenjske in nas rešila nenehnih poplav." O Sušici in okolju je spregovoril tudi Valentin Hribar, upokojenec iz Podbočja: „Podbočje je lep kraj, toda kazijo ga odpadki in pogosto zamašena kanalizacija. Ljudje bi morali bolj varovati okolje. V bližini je tudi čudovita podzemna jama, Levkova jama. Začeli so jo raziskovati in nanjo tudi pozabili. Zdi se mi, da mečemo z njo stran precej turističnega denarja.^' turizEm/Obrt ? Osemdesetletni kmet Albin Pisanski iz Podbočja je taka grča, da se kljub starosti včasih še vozi s kolesom. Bil je prvi iz teh krajev, ki je v kmetijstvo uvajal umetni gnoj; če ga ni bilo, ga PODBOČJE je naredil sam. „Zdaj umetna gnojila enkrat so, drugič jih ni, in če so, so predraga," je potožil. „Naš kraj s Krko in Gorjanci da premalo na turizem. Nekdaj so že hoteli zgraditi hotel na Starem gradu, toda vse se je ustavilo. Škoda, kajti to bi bil dobro naložen denar. Velik problem naše krajevne skupnosti so tudi zasebni obrtniki. Ni jih! Za vsako popravilo moraš iskati mojstra drugje. Nujno potreben je mehanik za popravilo kmetijskih strojev, kajti zdaj se moramo odpravljati v Krško in drugam. To vzame veliko časa in denarja. Morebiti bPse bolj splačalo, da bi imelo več kmetij skupne stroje. Sam imam staro mlatilnico — prvi iz Podbočja sem jo imel — toda z njo so same težave; stalno je pokvarjena, in če mlati, je to zelo drago." , Pomanjkanje obrtnikov prizadeva tudi druge. Ob edinem mizarju je Franc Colarič daleč naokoli edini, ki še podkuje konja. „Popravljam tudi orodje, okujem voz, celo kmetijskih strojev se ne ustrašim. Bojim se, da ne bo nihče hotel prevzeti tega dela, ko bom obnemogel." Pri njem se neha spisek priročnih obrti, ki jih je bilo nekdaj v krajevni skupnosti dovolj. Dokajšnje težave so tudi z avtobusnimi zvezami. Jože Kerin st., gostilničar, pogreša rezervnih delov, zaradi katerih so najbolj prizadeti avtobusi „Gorjancev". „Že tako so avtobusne ?veze slabe in še se zgodi, da zaradi slabe svečke avtobus ne vozi pol dneva." Leopold De Cecco, upokojenec iz Šutne, je na to pristavil: „Prav bi bilo, ko bi predvsem za hribovske vasi poskrbeli za boljše avtobusne zveze. Težave v naši krajevni skupnosti so tudi z lesenimi mostovi, ki jih ni malo. Vsako leto z mostovi segnije ogromno ku-bikov lesa, zato ne bi bilo napak, ko bi postavili nekaj železobetonskih. Že v nekaj letih bi se obrestovali." Na tako ali drugačno obračanje stvari v krajevni skupnosti sta imela pripombe tudi Viktor Peterčič, mesar iz Podbočja, in Jože Kolenc, upokojenec. Prvega zanima najprej, kdaj bo mesarija dobila nov hladilnik, kajti starije že slab in ne zadošča za večjo količino mesa. Vprašuje tudi, zakaj v njihovem kraju niso postavili kakšne tovarne. Tudi Kolenc ni ovinkaril: ,,Zanima me, zakaj so Vinsko klet postavili v Metliki, zakaj je Agroservis v Brežicah in Splošno kleparstvo v Kostanjevici. Vsi ti obrati bi morali biti pri nas v Podbočju. Vse zanima tudi, ali bo novomeški Labod postavil obrat v našem kraju. Če bi ga, bi se ljudje znebili napornih voženj na delo, za mnoge bi bil kruh bolj blizu in .lažji'." utesnjenafioja Razvojno pot posamezne krajevne skupnosti, še posebej podeželske, običajno ocenjujemo tudi po tem, kako je s šolami, kajti po navadi se vse začne in konča pri znanju. Veliko pove podatek, da je s podboškega konca na različnih srednjih šolah 47 dijakov ter da si jih 11 že je ali si še bo pridobilo fakultetno izobrazbo. Omenili smo že, da za tak kader v krajevni skupnosti ni delovnih mest, kar je gotovo velika škoda. Sploh obiskuje podboško in podružniško šolo v Brezju skupaj 271 otrok. Prostori v osnovni šoli v Podbočju so tesni, zbornica, ki meri 300 m2, je hkrati kabinet za učila. Prostori so z izmenskim poukom zasedeni od jutra do večera. Učna mesta so s strokovnim kadrom sicer dobro zasedena, čeprav imajo problem z glasbenim poukom in matematiko. Dozidava šole bo prišla na vrsto po leskovški šoli, zato po mnenju ravnatelja podboške sole Jožeta Zupančiča do takrat še ne bo mogoče uvesti celodnevne šole. „Potrebujemo vsaj še štiri učilnice, telovadnico, kuhinjo in upravne prostore; šele potlej bodo zadostni delovni pogoji za celodnevno šolo. Zdaj imamo tudi probleme s prevozom otrok iz hribovskih vasi. Otroci morajo vstajati že pred peto uro zjutraj, do ceste in kombija, ki jih vozi v šolo’, .imajo še precej hoda. Bolje bo, ko bodo urejene ceste in omogočen prevoz z avtobusom." Na šoli so izvedli tudi anketo o celodnevni šoli. Kar 80 odst. jih je bilo zanjo, proti so bili le starši otrok iz višjih razredov, kar je do neke mere razumljivo, saj kmetije potrebujejo tud njihove roke. O celodnevni šoli je spregovor.i tudi Milan Masnec, učitelj zemljepisa In zgooo-vine: „Zaenkrat s tako šolo ne bo nič, kgr ni prostorov za kabinetni pouk, saj morajo zdaj učitelji sami prenašati učila iz razreda v razred. Dokler bo stanje tako in bodo stanovanja za učitelje stara, potrebnih novih kadrov ne bomo dobili." O društvenih dejavnostih v krajevni skupnosti so pripovedovali: profesorici Martina Koritnik in Ida Merhar, uslužbenec Dušan Merhar, inženir Jože Colarič, študent Darko Kodrič, dijak Franc Glinšek in vajenec Jože Prah. Vsi so člani mladinske organizacije, o kateri je Andrej Zupančič, predsednik ZSMS Podbočje, povedal naslednje: „Do lani naša organizacija ni bila preveč aktivna, po izvolitvi novega vodstva in sprejetem delovnem načrtu pa so se stvari spremenile. Mladi šmo pomagali graditi vodovod, ceste in drugo. Sodelujemo tudi z mladinci iz.drugih organizacij, z OK ZSMS Krško pa se nekako ne zmenijo za nas. Povabimo jih na sestanke, toda ne pridejo." Mladi so zelo aktivni tudi na športnem področju. Po mnenju Jožeta Kerina ml., strojnega tehnika, nadaljujejo tradicijo nekdanjih telovadcev — sokolov in šahistov. „Dobili smo novo asfaltirano igrišče, mladi se zanimajo predvsem za košarko, naša ekipa že nastopa v dolenjski košarkarski ligi. Nadaljnji razmah športnih dejavnosti bo odvisen od finančnih sredstev, ki so tokrat še zelo pičla." samo tako naprej Zapis z uredništva v gosteh v Podbočju, kjer so se mnogi sogovorniki strinjali z ugotovitvijo, da stvari za poopraviti ne manjka, tudi volje ne, in če bo šlo tako naprej, bodo vsi zadovoljni, naj sklenemo še z dvema izjavama, ki sta značilni za skoraj vsako podeželsko krajevno skupnost. Kmet Jože Banič z Broda: „Slišal sem za predlog, da naj bi krajevne skupnosti financirali po številu zaposlenih. Predlog na srečo ni bil sprejet, kajti oddaljeni kraji bi bili potlej še bolj zapostavljeni. Kmetom se že tako in tako zadnja leta znižuje življenjska raven." In še kmet Franc Hosta iz Podbočja: „Našim ljudem ni bilo še nikoli tako dobro kot zdaj. Kar poglejte, koliko kruha se valja po tleh. Celo salamo sem že videl! In včasih je bilo tako, da še koruznega kruha nismo imeli." li i »i H m h Ml I I I p| i | ^' i J I 1 ^Xvvvv^^i5«^5iiJS!^!^«5S^»JN?i^^^^xvxsvv^Nvvx-^vvv^ Pred h -PdL*m dfsom sta|9migo%e\je.na hribu nad Podse ip,9^ad °bleqaii T 9rad' Le9enda trdi, je odn JUl)i|a grajska '' V katerih Poveljnika besnih utrje9naSakra-90,Spodična- Nek° noč mu ternel’ 90Valci vrnS- Vrata'to so izkoristili ,ev- Vdrh v grad in ga razrušili do jg... t®9a hriba * na ral^' P°dboškpa^9*^ na t‘ste ocl štiriindvaj-Ostale ob Krki ^u^6 skuPnosti, ki ležijo Vas podh r«-a.2tresene no k° °d Kostanjevice; 'eži n k°cje (takn P Pobočju Gorjancev. V za!e9ade,i-ker srn0 s. ®v° 'n Pot| , ' kl se je najprej imeno-epPev MVlnarii urin 2adnJe v°ine Sv. Križ, ^Ustia ^arjan Bauprmftva v gosteh: Jožica pokramiiS-Pravi|i tokrat .ariez Peze|j in Drago Uspehih ♦ vS Priiavn- • m V *^erinovi gostilni e*aVah jn ln?' domačini o njihovih n.načrtih, ki jih res ni malo. "Nart S* "iss azi,° kmetiiski C> v6P^ijo na ripf preblvalcev' ki ^esto • Krsko, Knct ? 0 lzven krajevne še ^m.Kv0Sahevi.C0’ Ci0st' so n' večjeqa „°db°cJU >n okoliških : 2ato?p arri0 tri ?ra °brata* v celi krajevni ^°čiiJ ^ ^ spr°bleni zann'!16' ^’r' g°stišča in V°hi|i oPbenneni|o na hornia,dokaj' velik' bi v Pod' 6rdr J6io J6 v ^ezi «: Gostilničarka &r6de,u9ače n e 2adnji sinn!/71 obratom dejala: \ J°.Valni nlrt10reio izha- -Z Velikih kmetij, \:,!ariUarii^rat v našemJaJl; Zato bi živi,sko-kra vV6 * direktn ciU Veliko po™-t skuPnosti lte sestal s P«*-^SR^h1 S d°g°vorili so se, %Krtlet0 bl bl'o v sezon HraV,la načrt obra’ \l. NerT.i ' tako olj de,a za 250 ‘et0Vse,' Skl? žaostPristave,JkaZter0brat 2avzel tudi SSft*1 DriHajanje ali ,emu se ne zdi go-\JS-, S®lkov v Prit!el° Podajanje cen k% Urn; *‘i® lahko 6r' 2 'ndustrijskim Sj^čje ^nimi Sr1 "dedujejo samo s \ Vuž^'je poudaril' * sir Siiar 2a k^ap0s|i. S t pomagajo tako, i !S%s?V°- stro:8 -Strani potlei Pri‘ i Vsakda1 -Se 2aP0slu? *n ?stala v,aganja i a^° ^graditi nV bi bi* obrat i ^ n,no in n V °dbočju. Pre- i W ort H mieia a|' zgan^ 5Prodati- N'hče J «S km° Prav tako J*'na ie preP°' \ ^ ^ St <°ez^eta Skrbi tudi 7JI br^°* da toda Parcele že za- H ecjihnarTl bo obč? načrtno» zato ltro|kovObc.na pomagala to Te dni se na naših malih zaslonih izteka nadaljevanka o življenju in delu velikega renesančnega umetnika in izumitelja Leonarda da Vincija. Danes predstavljamo detajl z njegove slike Madona v votlini. Nikoli ne bomo zvedeli, katera lepotica mu je bila za model Marije .. . frjgmira LEPOTA lojze sever OTCIIVlVT nfidlifiUJii DHAITAtT đUIiaIaM šem malem mestih bleste la 8o’l-tetova domačija,.JLi/ so ji rekli graščina. DružjnOeJzumrla in premožer je jeiflBf^|ipjalo iz rolflvl roke. ^^njiJKSpfCTje^bil po prvi svjet< vni vojni Joh&n ki je obcjatekv Amen^^Wj. 9 njo odi& lep J^pč^cfdolarjyv£ ' Pos^fc, ki to jetimrooval fer-k ma, n prinašala bogastva (le kater Im et/ j4 sarpo odkmetijife obog ite\i ).l Litil^eli^trgovin« z vir om(. \X leiiln gospodarske krize jepOiGelenjskem, Štaje’t? skem pil vi i^^raae. SvoienuPffifflMi dodaj ji sladkorja in kđmi kalij) kar z la ^ndap€rsT^ak,\vendan je vse ino^KJ^arSTr . \r~~~Z Sre Ji irgoftskega zaraah^£ je pre litel^ vojna in muf pnln^fe hude Dreizkušnje. Čepra/je/1)3 bogat, je Vaoppomagal solz*č«/3| užitf z betcKila-jita njih tffioojoč a k a I kfrnoč "•vptng>jgfr■ ^soupravljajo, ustanovljene so ^ menjalisf teresne skupnosti, Pravi,.nil Potem sem poskuj , J „Včasih so moral U | J/ li in popili, pridela ti „ ■e za ^ „To so bili neun? gtjijpal /: Ko sem že skoraj od Ji/ še na nekaj. om ukaza iik°9 $ »Za menoj!" seJ travnik. Tam smo o6° j sem dal peč kromP ■ (j «aj 0 Da še nikoli niso J ^et'^ dejali, in da je lep kernU Jaz »a liubS #i‘'’ predlagam, naj m .va|,. vključi tudi domače rt IVI HIESC AN NA DOLE ■BRALCI * so porazdeljene — prava spletka je tu, tvorci ustvarijo popoln scenarij. Režiser uvaja nastopajoče, jih pusti, da igrajo vsak svojo vlogo. Te vloge pa morajo igrati realistično, drugače sleparjem ne bi nihče nasedel. Komedija velikega sveta je sleparska igra . . . V „Igralcih" so vsi nastopajoči sleparski igralci. Igrajo vse vloge, celo vloge žrtev. Vsa Ru-; sija se vam v tej igri pokaže kot Velika sleparska igra. Ta Gogoljeva enodejanka je brezhib-i^a, napisana je popolnoma precizno. Tudi gledalec postane žrtev prevare: prepričan je bil narrireč, da kleparji med seboj igrajo pošteno. Avtor ga potegne za nos. Gledalec vzame komedijo, ki mu jo uprizorijo sleparski igralci na odru, zares, 'n nato se nasmeje lastni preproščini — saj je verjel, da ni l^ujno, da bi vsakdo sleparil pri igri." ••.*'? ^®ke Gogoljeve igralce, kot Jin je pokazal v „Igralcih", je ?}ogoče vsak dan najti tudi v življenju. Uradno je le redko-aj mogoče izvedeti o vsotah, katere se igra, in o krajih, jer Se igra za velik denar — oda v vsakem kraju krožijo govorice o ljudeh, ki igrajo, in ^^1 o denarju, ki v enem popoldnevu ali v eni noči zamenja lastnika. ~ P® vnaprej 2af^ ' k®*” morem doka-_ J ■“ ^a več takih primerov. V javnem prostoru so trije taki Gogoljevi igralci, ki so bili med seboj dogovorjeni, pobrali naivnemu kvartopircu izkupiček za par prodanih volov na prastar in najbolj preprost, pa zato nič manj nevarni in močno hazarderski igri na karte, ki ji v domačem žargonu pravijo „ajnc". Iger s kartami, na katerih -so ljudje v nekaj dneh izgubili tudi po milijon, je še znatno več . . . V Novem n'iestu so tudi var nostni organi nekajkrat stopil na prste najbolj vnetim hazar derjem; ža*l je mogoče dokazati hazard šele takrat, kadar je de nar na mizi — sicer se vsak la hko zgovori, da igra za čast, za malinovec ali zgolj za preganjanje dolgočasja. In končno; mar tudi država sama ne spodbuja ljudi k upanju po hitrem in lahkem zaslužku na mah? Veliki dobitki na športni napovedi, nekaj manjši na loteriji ali lotu to samo potrjujejo. Obogateti — pa čeprav brez dela ali s hazardom, to žal tudi pri nas vse pogosteje postaja načelo številka ena. In končno: mar tudi država sama ne spodbuja ljudi k upanju po hitrem in lahkem zaslužku na mah? Veliki dobitki na športni napovedi, nekaj manjši na loteriji ali lotu to samo potrjujejo. Obogateti - pa čeprav brez dela ali s hazardom, to žal tudi pri nas vse pogosteje postaja načelo številka ena. Z Diko sva kupovali čevlje, in ker je naše mesto majhno, sva sklenili, da obiščeva vse trgovine z obutvijo. Že prvi sva zalezli v hudo gnečo: vse mogoče ljudi seje trlo v trgovini, od debele ženske, ki je skušala natakniti mladeniške čevlje, do mladoletnic. Mojo pozornost je vzbudil mlajši moški: z levo roko se je naslanjal na prodajalno mizo, z desno pa tiščal k sebi torbo. Njegov obraz me je pritegnil kot še nikoli prej nobeden: odločna brada, visoko čelo, ki je dajalo vtis, da je lastnik inteligenten, pravilen nos in usta, ki so bila kot ustvarjena za poljub. Zastrmela sem se vanj. Tudi on meje nepremično gledal. Bil je nenavadno visok in črn, črn, kot bi nekaj dni vasoval v peklu. ■ „Prebudi se, kam si se zagledala? " me je zdramila Dika in mi kazala nekaj čevljev. Niso me zanimali. Čeprav sem se obrnila proč od neznanca, sem živo čutila njegov pogled na sebi. Ko sem se obrnila, sem opazila, da zapušča trgovino. Za hip me je še enkrat pogledal. Kakšen pogled! Bila sem vsa blažena, hkrati pa vsa iz sebe. Dika me je zvlekla na ulico. „Alj si ga videla? " sem jo hlastno vprašala. ,,Koga? Tistega črnolasca? Pa ne da se je .ledena gora' pričela topiti? " ■ „Ne norčuj se. Dika!” ,,Saj se ne, toda do danes si bila slepa za lepe moške," se mi je prijateljica posmehovala naprej. „On ni navaden moški!" sem pribila. V takem drobnem prepirčku sva prišli do naslednje trgovine. Kar stisnilo me je: v trgovini je bil tudi on. Ni me opazil, pogovarjal se je s prodajalko in zaslišala sem, da želi kupiti ženske copate. „Poročen je," sem pomislila. ,,Jaz, trapica, pa se kar takoj zaljubim vanj!" Ker moj lepi neznanec ni dobil, kar je iskal, se je obrnil, da bi odšel. Tedaj me je zagledal. Nasmehnil se mi je. Vsa sem zažarela ... Tudi v tej trgovini nisva s prijateljico našli primernih čevljev. Na poti k naslednji prodajalni nisva več spregovorili Dika me je menda nekaj spraševala, toda jaz sem bila gluha za vse okoli sebe. Bila sem srečna zaradi enega samega nasmeha. Toda ob vsej sreči sta me pekli besedi „ženske cppate". Zato se je bolest še bolj mešala s počutjem sreče, ko sva v trgovini spet naleteli nanj. Kako prijazen je znal biti s prodajalkami, kako sladko se jim je ■smejal! „Greva še v zadnjo trgovino!" je odločno rekla Dika. Uprla sem se: „Ne grem, saj bo še mislil, da lazim za njim!" „Še^ma! Kaj si že tako daleč s svojimi sanjarijami, da se mu še približati več ne upaš? Poleg tega pa imava prav toliko pravice hoditi po trgovinah, kot jo ima on. Pa tudi izbirčen je tako kot medve. In ne nazadnje, vajino spogledovanje me je začelo zabavati!" Šli sva. Trgovina je bila prazna, on je bil edini kupec. Tudi tokrat ni nič izbral, čeprav se je prodajalna-miza kar šibila od lepih ženskih copat. Ko je naju opazil, se mi je nasmehnil in odšel. „Prekleto izbirčna mora biti njegova soproga!" sem pomislila, ko'sva se z Diko odpovedali nadaljnjemu kupovanju. Stopili sva-iz trgovine. Pred izložbo je stal moj lepi neznanec. „Vedel sem, da bomo vsi trije ostali praznih rok. Kaj bosta zdaj? " naju je nagovoril. Obstala sem kot zadeta. Zadrego je rešila Dika, ki je brž povedala, da si želim iti v Ljubljano kupit nove čevlje. Takoj potem je izginila. Z neznancem sva ostala sama. „Tudi jai bom moral v Ljubljano. Želim kupiti lepe copate za sestro, ki bo prišla prihodnji teden iz bolnišnice. Rodila je in želel bi ji podariti za prvega otroka res kaj lepega," je dejal. Nisem mogla spregovoriti. Potem. .. no, čez nekaj dni sva odšla v Ljubljano nakupovat — skupaj. NUŠKA GREGORČIČ Gorenja vas Bilo je med vojno. Na našem odru je pel invalidski pevski zbor. Očarani smo ga poslOšali in izbrano petje dobrih pevcev nas je ganilo. Mojo pozornost je pritegnil visok fant gostih, valovitih las pšenične barve. Njegov obraz je bil nekaj poseb-' nega: zagorela polt, beli zobje in skoraj dekliške ustnice, ki so rahlo, povešene v kotičkih, dajale fantu poseben čar. Toda čez ta lepi obraz se je vlekla črna obveza, ki je zakrivala eno .oko. Zdela se mi je kot oblak na jasnem poletnem nebu. Začutila sem njegov pogled na sebi in vsa sem se zmedla. Oči so mi kar naprej uhajale k njemu in komaj sem se prisilila, da ga nisem preveč vneto gledala, saj b si lahko mislil, da mojo pozornost privlači črna obveza Po končanem mitingu sem odhitela domov, z menoj pa je šel njegov blagozvočni glas ... Minilo je več dni. Na lepem me je poiskal kurir in mi izročil pisemce. Dejal je, da mi ga pošilja tovariš Mirko. Ko sem razgrnila list, sem brala besede, ki so mi poganjale srce v hitrejše utripanje. Kot skozi megleno kopreno sem brala, da bi me rad še videl, da mu je moj obraz kot svetel žarek v teh žalostnih in temačnih časih. Nisem vedela, kaj naj storim. Ljubezensko čustvo se je v meni silno razvnelo, a vendar sem ga želela potlačiti in udušiti, ker je v meni vrtal sum, da se pevec Mirko samo šali. Nisem mu odgovorila ... Toda nekega dne me je presenetil. Stopil je na prag naše hiše. Molče sva si stisnila roke in se zazrla drug drugemu globoko v oči. Potem je mirno dejal: ,,Prišel sem, da v vaši vasi spet organiziramo miting. Radi bi kakšno lepo zapeli." Čez nekaj časa me je povprašal, ali sem prejela njegovo pismo. Nisem vedela, kaj naj mu odgovorim, zato sem se zlagala, da nisem vedela, kdo da mi piše in kdo da je tovariš Mil ko. Prisrčno se je nasmejal. Prijel me je za roko kot starega znanca in mi pričel pripovedovati vse o sebi: povedal mi je, kdaj je dobil strašno rano na obrazu, ki mu je vzela eno oko, in o hudem boju s smrtjo. Po pogovoru sem mu obljubila, da se po končanem mitingu dobiva. Miting je bil na nedeljo. Vse je bilo praznično, ljudje so vreli skupaj in dvorana je bila hitro polna. Stala sem med množico in čakala, da ga ugledam med ostalimi pevci. Za to priložnost sem svoji zunanjosti posvetila več pozornosti kot običajno: zanj sem želela biti lepa in privlačna. Dolgo smo čakali. Vsi smo bili že nestrpni, ko je na oder stopil eden od partizanov in s skrutenihn glasom povedal, da pevski zbor ne bo nastopil zaradi smrti tovariša Mirka. Kako sem prišla domov, ne vem. Nekaj dni sem živela kot v vročici in edino grenka bolečina je živo vrtala v meni ... Kasneje sem zvedela, da je Mirku nenadoma postalo slabo. P^el je v nezavest in se do smrti ni zavedel. Bilo je to zaradi rane na glavi. Na njegov pogreb nisem mogla iti. Hotela sem ostati samo s svojo bolečino, in ko so zvonovi zapeli, sem se krčevito razjokala. Kot sem zvedela čez nekaj časa, je podobna bolečina stisnila tudi grla njegovih pevskih tovarišev: na grobu so molčali, niso peli. Polivale so jih solze in teh solz jih ni bilo sram. Danes po tridesetih letih še vedno čuvam Mirkovo pismo za spomin. On počiva le nekaj kilometrov od mojega doma ... ZOFIJA BAJC Gradac mmmmmr t*—f~“W m1'1 —f mm %j J i * j f\J fflzr. '*' ?M' W%w ^ ŽF-* ^P* ^ 1P § >nl V ■' i ! T i j 1 lir ^ L 5 I ■< I ^ i 1 * 1 1 f . lil ‘B I v | » 1 fw%<' '/ \ % # Jg£ ^ ■bV^I .B| . TV; T ^ I j & M m I i; B I jfo A. j • . andrej novak: s flomastrom k 1 | 1 \- vij f s | j| i ^ J ■ I < U ta I ili llP v
Jan^^ritič- j SSJ Nediji V .2rni5' /£3% ’„ °ietor Jlh je »* ^r|^rn0 °9olievo .jSf «i (s '/ar5avi "arodr>o a ; -■» V K" BorS'^as J**.1«: ie Sj ^r3su nu bi ^ '9ra v ■«l ^O^el-Uaciie k-Sede- !gra !9ra k^^rat: /R^a X i4SSaVv^T"'e- * 5 s\/ Ni ^ar • '9r°. 1^'ik Ji i^rekvi> lo9o in si ■ twr >e p 'n situaci- Ur d0.slePars|^:Se. s se- * Jhc^ki^ ^ '9raici A VV** igro v I • Cei^Vo c|pHnSana' k ° V*°9e Ce se pripeljete v Mirno na Dolenjskenri, boste na levi strani na sončnem pobočju zagledali CVITER — impozanten stegnjeni kozolec, ki s svojim slamnatim klobukom in načetimi tramovi spominja na popotnika iz prejšnjega stoletja. Na travnatem pobočju, obkrožen'z novimi, modernimi stavbami in nekaj korakov oddaljeno cesto, učinkuje s svojo arhaičnostjo pomirjevaflno. V celotno arhitekturo naselja pa se vgrajuje kot živ spomenik in bi ga bilo v resnici škoda, če bi ga podrli. Stegnjenih kozolcev z desetimi štanti in dvo-štantnim pristavkom je po naših naseljih malo. Običajno so tovrstni kozolci krajši, največ do štiri, pet štantov; v novejšem času so stebri betonski, pokriti pa so z opeko ali valovitim salonitom. Omenjeni kozolec je bil na Dolenjskem običajno kozolec revežev. To so bili tako imenovani sabejki z enim ali tremi štanti, ki jih je v letih burja nagnila in so le redki dočakali visoko starost. Stegnjeni kozolci so značilni za Gorenjsko, Sorško polje in okolico Ljubljane. Postavljeni so običajno izven naselij, na prostranih travnikih in njivah. ANTON GREGORČIČ, hudoniušen in nabrit možakar pri sedemdesetih, lastnik omenjenega kozolca, živi z ženo Ano na srednje veliki kmetiji na Mirni št. 51. Vzela sta se leta 1956. Oba sta .bila že vdovca in obema so se v prejšnjem zakonu rodili po trije otroci. Zdaj se je vse razbežalo. Otroci prihajajo le še po dobrote, posebno v jeseni, in v vinsko gorico na Dolgi njivi pri Stari, gori, kjer je njegova zidanica, pokrita s slamo, stara nad dvesto let. V zidanici pa je še uporabna preša z letnico 1865. Če je dobra letina, pridela do 50 hi vina. , Nikoli pa niso sodi od znotraj suhi in pravi dolgčas me pograbi, če me ni dolgo tja gor," pravi. Anton se je priženil na bivšo Ocvirko- vo kmetijo na Mirni iz Srednjih Lakenc pri Mokronogu s tridesetimi leti. Po pripovedovanju njegove prve žene in sosedov je kozolec star nad sto petdeset let. Do leta 1906 je stal pod cesto, dve leti pozneje, ko so pričeli graditi železnico proti Krmelju, pa so ga prestavili. Enostranski cviter s pristreškom z dvanajstimi okni ali štanti je kot veličastna donkihotska postava. Med zadnjo vojno so vsenaokoli padale bombe in granate — kozolec pa je ostal neranljiv. Kot star veteran in vetrnjak kljubuje času. Toda gospodar pravi: „Se največ.dve leti, potem pa ga bomo prekrili z valovitim salonitom, če ne bodo slučajno prišli s kakšnega katastra in ga bodo preprosto podrli, na njegovo mesto pa postavili nove bloke ali vrag si ga vedi kaj .. * Kozolec je pri rokah in ga uporabljajo za vse. Vanj obešajo pšenico, seno in koruznico. Zadnja leta ko gospodarju Antonu vse bolj pešajo noge. -------------• . • dski PraV.iCfll;‘ saj je bil najprej novinar pri J.UsedajP3)e R je šest let služboval pri televizij / , |.-arii. Je urednik Cankarjeve založbe v J Na univerzi je začel ^^M+gkrat Kovičem in Zlobcem. To je kasneje s°pO;jfie ren pesniški rod pri Bese ' budilave'' lit^doj pno pesniško zbirko, ki je giove^ 9 ek v Ijajoča. Osrednja tema J j goO let t;arO'M pove. Končaj je tudi PreV .. vitez v nskega epa Šote Rustave J pe|o i j yftj ki obsega kar 6000 verz^ p(e Iv skrajšal na polovico. To zacem L* jugoslovanskih narodov. . se leto 1 j kJ 1965, lani pa ga je prevajali manj po 4 ure na dan. paj01-te^Vl i' Gotovo je bilo Pave ^ pri Qe\° J C niško obdobje tisto, ko J . y& šestih letih nisem napis naVZ\,e0> -.0 ? tako, da živiš mteHzrv ijte^fjK9 J T ništvu pa bolj živim v pjSanje- ^jci L najdem čas in zbra nos „je kar A dnjih dveh letih in po ni5^ ^ I Vedajespetnan^^^R me ravno zato, ker se dan®5 še£>olj vleče nazaj. ^ J fvlove^ fo)5B prazna, mrtva, mati z,v. p(i^s /i E me je prizadelo, ko sem n0|ec ° 0sW je:iy n in videl, da so po* ' W so 9jrJj U Kot otrok sem gleda, ^g pod I me je to še bolj zab° 'urnir3n|anoPflV me postal prispodoba z pe0|jdf1 0s«' tj^ P' ljenja, za opuščene h » j|fc pil Nek^M- iL dar se zemlja m spre^ , turjsti-. mo domov kot nedelj predaf' cjkJa |3 ral ostati na tej zemlj rZor^ sti 'ns ^ MIRENSKI DON KIHOT /hil ie v tab°r A kar je posledica vojnih časov Idi J ninP0^ t Padovi), je tudi kozolec vse bolj P uj|j( soP1 • pravi samotar. Mimo drvijo avto ^a|ojM vlaki in nihče se ne zmeni za vite z\ieV°*, stave, ki pričakuje naslednji spop^jg sc ^ časom, ki z neverjetno naglico P ^ okoli nas. . $ je Tudi bivši'Ocvirkov pod, na k3^V( je^Jv-en nasad štiriinštirideset parov fpstj0 sP^D, no zapuščen. Gospodar se z z tistih časov. „Ampak razume ' .^«^9 „takrat sem bil mlad. fo[a'*e™t\zrn^3lJ^ pred hlevom visijo samo se ko . ■ :0 na^ine medeninastimi okraski, ki spo asepe%;do njega Prama in Sirca. Za kozo' ^ krat d;^be niti Cigani, ki so njega dni jn krofl '^ pod njim. Kar zagradili so se k 9 vrsila ^ mušno mežika Anton „in notri ska ljubezen." FILM samo »polnoči Na ^%afov n ?Venskih kine-fner'ški barVnUMaja odl'čen J* do n" f -m no 0°brtl". Mornar na ’J3'’ pot skt.n p odlde sinom' Vrnim " ?a a9radi r‘ ,? Im Je lili ■^VIO^IO; PLOŠČE J* Zapisal'. lednih J??e kuDil; ad'n*e knji- rceirazlifi. zda /Nst °krat i>K 9'asbo jn 5 Že h“clo u?otovili, da • 5 da ljub, r^ n* kar rrfS alo. ltel'e* tovrstne „Fantastična simfonija" velikega francoskega romantičnega skladatelja Louisa-Hectorja Berlioza je nastala leta 1829, samo dve leti po smrti največjega mojstra simfonij L. van Beethovna. S to skladbo je Berlioz podal tisto,Nkar je tlelo v vsakem pristnem romantiku: čustven zanos, odkrivanje fantastičnih razsežnosti duha in izdvojevanje jaza, na dan pa je prišel tudi ves njegov južnjaški, neobrzdani temperament. V stereo izdaji produkcije „Sap-hir" izvaja „Fantastično simfonijo" New Classical Philhar-mony pod taktirko Georga R. Warrena. SE RIBNIČAN SPREMENIL NI , ansambel, -4,; franca miheliča Ansambel Franca Mihelčiča je dokaj novo ime v slovenski narodnozabavni glasbi, toda kljub temu so njegove skladbe že močno priljubljene med ljubitelji tovrstne glasbe. Pri produkciji gramofonskih plošč in kaset RTV Ljubljana je pred kratkim izšla ansamblova velika stereo plošča s 14 posnetki Polk in valčkov, ki nosi naslov Po uvodnem valčku „Se Ribničan spremenil ni" -PREDSTAVU AflK> VAfft- Zdaj vam predstavljamo dve, za naše razmere dokaj poceni veliki plošči. Na prvi so trije koncerti za orgle in orkester Georga Friedricha Haendla, ki velja za enega najboljših in najbolj plodovitih skladateljev skladb za orgle. Haendlovi orgelski koncerti so domala „prototip" tovrstne glasbe še dandanes, nad njimi pa so se navduševali že poslušalci iz sredine osemnajstega stoletja. Na zdajšnji plošči jih izvaja organist Siegfried Stein ob spremljavi južnonemškega filharmoničnega orkestra. Hector Berlioz Phantastische Symphonie KNJIGE gerard le quang general revolucije Osvobodilni boj hrabrega vietnamskega ljudstva, ki si je pred kratkim izbojeval dokončno zmago nad zahodnim imperializmom, je v mnogočem podoben splošnem ljudskemu odporu naših narodov med zadnjo vojno. To potrjuje tudi knjiga „Giap", ki jo je napisal sin Vietnamca in Francozinje, Gerard le Ouang. Gre za pripoved o velikem vietnamskem generalu Giapu, ki je dobil sloviti boj s Francozi pri Dien Bien Fuju ter kot vrhovni poveljnik severnovietnamske vojske vodil tankovsko armado skozi Južni Vietnam. Le Ouang predstavi Giapa kot moža dejanj in hkrati osvetljuje pravični boj, tako vojaško kot politično revolucijo vietnamskega ljudstva. Knjigaje izdala Državna založba Slovenije. Stefan ziveig rvmain rvlland Avstrijski pisatelj Stefan Zvveig je gotovo najbolj poznan kot blesteč pisec biografij> znanih književnikov in drugih ljudi, ki so se tako ali drugače zapisali v 2godovino. V slovenščino je prevedenih že precej njegovih del, tokrat pa je Državna založba Slovenije izdala v prevodu Helene Menašejeve njegovo pripoved o življenju in delu okoli leta 1920 znanega francoskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Romaina Rollanda, ki je pri svojem plodnejji humanističnem delu zadeval na popolno nerazumevanje, bes in ogor- „Svetovna literatura je pojem, ki živi v zavesti kulturnega sveta ... Vstop v ta svetli krog si je Andersen pridobil z enim samim delom, z očarljivim barvitim kaleidoskopom svojih ,Pravljic'." Tako piše Josip Vidmar v spremni študiji k najnovejši slovenski izdaji ^Andersenovih pravljic" (Mladinska knjiga 1975, prevedel Rudolf Kresal, ilustrirala Lidija Osterc). Ob bratih Grimm je danski pisatelj Hans Ch. Andersen tisti veliki književni duh, ki je v raznoliko romantično literaturo uvedel nov svet čustvenosti in fantazije. Andersenove pravljice tako žive in pristne izpovedi o nraveh in čustvih ljudi, so prevzemale in še danes prevzemajo bralce, stare in mlade, zato je tokratna izdaja več kot dobrodošla. mmm čenje ter imel le malo prijate; , Ijev, med njimi tudi Stefana Zvveiga. Zategadelj je knjiga v prvi vrsti pripoved o boju redkih posameznikov proti sovraštvu, ki je preplavljalo svet med prvo svetovno vojno in tik po njej. viti prah" (knjigo je izdala Mladinska knjiga) je -pripoved o dveh partizanih, Golem in Dečku, ki izgubljena v bojih na Sutjeski iščeta vsak svojlo brigado. Potujeta po neskončni dalmatinski kamniti in prašni pokrajini, lačna sta in žejo trpita, toda ne obupavata, čeprav se največkrat znajdeta iz oči v oči s sovražnikom. Polna zaupanja v svobodo se borita naprej, sama. Roman je neprimerno prepričljivejši od filma, zato mu ne bo manjkalo bralcev. zanata feSSSfS zagara Na knjižnem trguse je spet pojavila izdaja „čudovitega prahu", romana sodobnega hrvaškega pisatelja Vjekoslava Kaleba, po katerem je režiser Milan Ljubič posnel tudicelo-večerni slovenski film. „Cudo- Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga, ki pod naslovom „Zagata ni zagata" prinaša dve prozni deli slovenskega pisatelja Danila Lokarja. To je že trinajsta knjiga tega avtorja, ki se je s svojim izvirnim pisanjem vtisnil v slovensko književnost šele po osvoboditvi. Pretežni del izdane knjige zavzema daljša novela „Zagata ni zagata", ob nji pa je natisnjena tudi krajša novela „Julij in Sinče". Knjigi je dodana bibliografija, ki prinaša natančen spisek vsega, kar je avtor v svojem življenju natisnil bodisi v revijah ali samostojnih izdajah. Ob Undsetovi in Buckovi je Selma Lagerloef eno najvidnejših ženskih imen v sodobni svetovni književnosti. Najbolj znana njena dela, Goesta Berling (za ta roman je leta 1909 dobila Nobelovo nagrado), Klara Gulleborg in druga, poznamo tudi iz slovenskih prevodov, prav tako Zgodbo o Gunnarju Hedeju, ki jo je zdaj v lastnem popravljenem prevodu Franja Tominica izdala založba Mladinska knjiga. Pripoved je avtorica zasnovala po starem ljudskem motivu. Gre za zgodbo o študentu, ki se mu omrači um, toda z ljubeznijo ga pritegne dekle in tako reši. Pot, po kateri je Marjan Maz-nik prišel na „sceno" čedalje bolj prisotne in neizogibne amaterske likovne dejavnosti v Novem mestu, je precej dolga in dokaj prepletena z različnimi hotenji; je pot tistega, ki se ni zadovoljil z danim, ampak je iskal in odkrival zmeraj drugačno. Tako v življenju nasploh, kot tudi v slikarstvu! S slikanjem se je začel bolj ukvarjati na učiteljišču, kjer ga je za tovrstno izpoved navdušil prof. KukeC. Za izpopolnjevanje na likovni akademiji ni imel priložnosti; najprej je eno leto poučeval v Smarjeti, nato je odšel na višjo pedagoško šolo v Ljubljano, se zaposlil na osnovni šoli v Vavti vasi in bil nato urednik tovarniškega glasila v Novolesu, dokler se ni končno ustalil na upravi javne varnosti v Novem mestu, kjer dela dandanes kot kriminalistični tehnik. Kot pri vseh drugih umetnostih je tudi za slikanje temeljno neko podoživljanje sveta, ki je pogojeno z značajem posameznika; od tega je potlej odvisno, na kakšen način bo po- doživeti svet predstavil. Eni sledijo linijam, drugi so izpovedno močni v različnih tehnikah. Med tiste, ki dosledno obvladujejo barvne odtenke, spada tudi Mažnik; zanj je slikanje „izpoved v barvah". „Umikam se v naravo in sprostim tedaj, ko.vzamem čopič in začnem nanašati barve na platno. Narava okOli mene zaživi' šele po prvih linijah in barvnih odtenkih. Nekdaj sem delal veliko s tempero in akvarelom, toda čutil sem se preveč utesnjenega; pretežno čmo-bela tehnika mi ni dovoljevala iti v take barvne razsežnosti kot olje, s katerim se zdaj največ ukvarjam. Olje je neizčrpno, daje nesluteno veliko možnosti za harmonijo barv." Zategadelj se Maznik z moti- vi zateka največ h krajinam dolenjske pokrajine. Tudi kakšen portret se najde vmes. Pri vsakdanjem delu se nenehno srečuje s t. i. črno platjo življenja, toda le-ta ne pušča vidnejših sledov v njegovem likovnem ustvarjanju. Morebiti samo toliko, da ga še bolj sili k slikanju. Ko slika, se iz dostikrat neprijetne stvarnosti umakne v naravo, v svet barv. „Iz poklicnega sveta sem na platno zaenkrat poskusil prenesti .samo nekaj motivov iz ciganskega življenja. To je zanimiva tema, cel slikovni opus bi se lahko naredil iz nje." Javnosti se je Maznik predstavil na razstavah, združenih z literarnimi večeri, v nekaterih delovnih organizacijah. Tega načina predstavljanja umetnosti po njegovem mnenju ne kaže opustiti. „Mnogo ljudi sploh ne hodi v galerije, toda zato še ne moremo reči, da jih umetnost ne zanima; samo ponuditi jim jo je treba na pravi način. Očiten dokaz za to so bile omenjene razstave. Delovni ljudje so si jih z zanimanjem ogledali, navdušeni so bili nad njim sprejemljivo umetnostjo." Docela svojski Maznikov način videnja sveta skozi barve ni ostal neopazen; lani so ga povabili v slikarsko kolonijo v Se-lišče, kjer so ustvarjali amaterji iz vseh slovenskih likovnih skupin. Eno njegovih platen so izbrali za razstavo v Valjevu. Letos žc imaj povabilo zg sedelo vanje v slikarski koloniji blizu Lazarevca v Srbiji. ' Kajpak so pred njim tudi razstave, ki jih bo pripravila likovna skupina pri ZKPO Novo mesto. Sploh meni o amaterski likovni dejavnosti v Novem mestu naslednje: „Precej let je šlo za pravcato mrtvilo in zdaj je kar naenkrat močno zaživela amaterska dejavnost. Zanjo prej ni bilo pravih možnosti; delalo se je kljub temu, toda ustvarjalci niso imeli kje pokazati svoja dela. Tokrat kaže, da se bo stvar razvila v okviru ZKPO, kjer smo že ustanovili skupino likovnikov, ki so se do zdaj pojavljali zgolj priložnostno. Obeta se nam celo manjši razstavni prostor. Gotovo bi bilo napak, ko bi skupina delovala samo v smeri razstavljanja; poskrbeti bo treba tudi za likovno vzgojo oz. gledati za tem, da bo kvaliteta ustvarjenega čedalje večja. Zato bomo pripravljali tudi predavanja, ogled pomembnejših razstav drugod in izmenjavali izkušnje z drugimi likovnimi skupinami na Slovenskem." D. RUSTJA IK/Mf JM VjmSLAV KALCB 4* i 4 #7 i „Radovednost je na Dolenjskem silna. Če gleda človek v vodo, zrak, hosto, kamen etc. brž bo ga pobaral vsaki potnik, in če je še tako neznan, kaj da gleda, kaj vidi, kaj ga porniče. Mestni ljudje se šetajo mialo po okolici, raje tožijo doma, da se ne more nikamor iti, da ni tod nobenega sprehoda in zato zdi se kmetom prav čudno, če se prikaže v njihovi vasi človek z očali in suknjo. Vsi ga gledajo, pustivši posel in postavSi, če so na potu in ga vprašajo zvedlji-vo: „Kam bo treba iti.“ Ta fraza „kam bo treba“ je tod povsod stereotipna — kar naravnost: ,J^o, kam gredo“ kakor Gorenci ne upajo se barati bolj rahločutni Dolenci. Ker ne hodijo po kmetih, ne poznajo ne meščani ne uradniki in gospoda sploh absolute nič šeg in mišlje- nja dolenjskih kmetov, kar dela velik kvar sodniji, upravi in davkarji, ker je to neobčenje s kmetom glavni vzrok njihovega nezaupanja do uradnij sploh. Glede radovednosti povedala mi Parklja originalen izgled. Kot gospodinja ni mogla iti k zamaknjeni svetnici sodržki — rada bi pa bila za živo glavo prepričala se po kaki zanesljivi priči, kako je s to svetostjo. V ta namen pogovori se z deklo, se ve da ne zastonj. Dekla mora zboleti in ležati nekoliko dni v hiši, kjer služi. Potem speče Parklja dekU hlebec kruha, skuha kos prekajenega in jej da nekoliko grošev in jo pošlje — ne domu, materi ni treba streči zdravi hčeri — ampak k sodržki svetnici. In Parklja veruje zdaj v svetnico, ker jej je potrdila dekla resnico vsega, kar se je o njej govorilo in oznanovalo že veliko let lepega, pobožnega, svetega in čudovitega.** Tako torej — taka je bila nekoč dolenjska radovednost in tako so Dolenjci verjeli stvarem, ki jih niso sami izkusili. Morebiti smo še vedno tako ali vsaj pri; bližno tako radovedni kot včasih — saj to ni vedno slabo — prepričan pa sem, da ne verjamemo več tako slepo kot včasih. Že mogoče, da vprašamo človeka, ki gleda v zrak, če je zagledal neznane, leteče predmete, ne verjamem pa, da bi tudi danes verjeli „sodržki svetnici" — po preizkusu s tfetjo osebo. Zase vsaj lahko rečem, da bi si to svetost raje ogledal (in po potrebi tudi preizkusil) na lastne oči! Mesec maj je dobil ime po starem latinskem bogu rasti Maju. Že od nekdaj je slovel kot pomladanski mesec, poln življenjskih sil. V mnogih deželah so ga zato slavili s postavljanjem mlajev (ponekod celo pravijo: maj), ki ponazarja pradavno drevo življenja, simbol rodovitnosti in življenjske rasti sploh. V katoliški cerkvi je mesec posvečen čaščenju Marije — v njenem češčenju je odmev prastarega čaščenja poganskih božanstev plodnosti. Kot za april je tudi za maj že Martin iz Loke poznal domače ime veliki traven. Povzel ga je tudi Trubar, hkrati pa je mesec maj tisti mesec, ki ima menda največ imen. Naj jih naštejemo le nekaj: majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet rožni mesec, šentlipovšek, risalšček, binkošt-ni mesec. Sonce vzide 15. maja ob 4.31 in zaide ob 19.27; dan traja torej 14 ur in 56 minut. 25. maja vzide sonce ob 4.20 in zaide ob 19.38; dan se je v teh desetih dneh podaljšal za 22 minut. Okrog 21. maja stopi sonce v znamenje dvojčkov. Prvi krajec bo 18. maja ob 11.29, 25. maja ob 6.50 pa bo ščip. Herschel meni, da lahko okrog 18. maja pričakujemo zelo deževno vreme, okrog šči-pa pa da bo spremenljivo. Pregovorov je, podobno kot imen za ta mesec, veliko. Poglejmo nekatere! Zavoljo mraza bodj boječ, ko pride Urban s peči. Če je na sv. Urbana (25. maja) dan lepo, rado suši se poleti seno. Če na na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Kakršno je vreme sv. Urbana, tako bo tudi malega srpana. Na sv. Urbana sonce gorko, obilo bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. Sv. Urban glive seje, sv. Primož jih pa povleče. Sv. Urban jasen — jeseni hasen. Če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad; dobro se pridela vino, polne žitarice z novino. Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja. Kot vidimo, je veliko pregovorov vezanih na Urbana, nekdanjega rimskega meščana, ki je pozneje postal papež. V, pratikah ga vidimo naslikanega z grozdom v roki. Vsaj sedem stoletij je že Urban zaščitnik vinogradnikov. Včasih je bila zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini navada, da se na Urbanje vsaka gospodinja izogiblje moke; ne kuha žgancev, ne peče kruha. Rekli so, da bi pri hiši, ki bi se tega ne držala, kruh vsake peke hitro zadahnil. Urbanovo je bilo včasih tudi pastirski dan. Veljalo je, da pastir, ki ta dan zadnji na pašo 15.V.-28.V. prižene, potegne vse muhe na svojo živino. Tudi binkošti — letos 18. maja — so že dolgo krščanski običaj, čeprav so skoraj zanesljivo prekrile star poganski običaj. V Beli krajini jim pravijo še trjaki, v besedi pa se skriva ime pri nas že pred stoletji izumrlega tura. Za binkošti navadno z zelenjem okrasijo hiše, ker verujejo, da bo na binkoštno nedeljo sv. Duh sedel na zelene veje v oknih. Marsikje se je ohranila tudi šega pokanja z biči in mož-narji: na ta način naj bi odganjali zle duhove, ki bi lahko škodovali letini. Prav tako naj bi po ljudskem verovanju imel precejšnjo moč glas posvečenih zvonov. V Krškem so. včasih zvonili jutranjico za binkošti točno opolnoči od sobote na nedeljo. Zakoreninjeno je bilo namreč mnenje, da tam, kjer se zvonovi najprej oglasijo, tisto leto ne bo toče . . . Stara navada je bila tudi kresovanje. Z binkoštmi je povezana tudi bojazen pred čarovnicami; kot drugi veliki cerkveni prazniki je tudi ta primeren za vedeževanje. V Kostanjevici je bila na primer vraža, da mora dekle na binkoštno soboto pred sončnim zahodom napisati pismo in ga zalepiti s teščo'slino, če hoče, da ji bo fant ostal zvest. . . SRAJBERSI! „Gospostvo in, grad Turn am Hart (po kranjsko Šrajberski turn), spada k Dolenjski, leži pa 11 milj od Lj.ubljane in pol ure od mesta Krško. Od kod je izpeljano nemško ime, ni težko uganiti, če le pomislimo, da stoji „Turn“ na trdnih tleh. Ne bomo pa takoj ugotovili, od kod prihaja kranjsko ime, če ne bomo pustili Veljati tega, da naj bi ta kraj bil nekdaj last nekega pisarja. Grad je pozidan na vzpetini, prav sredi gozda, ki ga krog in krog oklepa s svojimi listnatimi rokami; ni pa gozd na strani, ki gleda proti Krškemu,- tako širok kakor drugod. Pod gradom je lepo, ravno polje, ki pa se razen tega daleč razteza, in nedaleč od gradu je mnogo vinogradov, ki dajejo najslajše vino. Pri gradu je lep in velik vrt. Sam grad pa ni samo prostran, temveč tudi lep in s štirimi okroglimi in precej močnimi stolpi dobro zavarovan. Znotraj pa ima veliko dvorišče ali velik prostor. Leta 1515 so puntarski kmetje poleg več drugih gradov zavzeli s silo in izropali tudi tega. Leta 1646 pa je v tej okolici izstrelila kuga svoje strupene puščice. Kdo je grad pozidal in kdo je bil njegov prvotni lastnik, tega pa ne vemo. Pred sto leti je gospostvo bilo last Janeza Krstnika Valvasorja, in ker ta ni imel lastnih dedičev, je poleg več drugih gospostev in posestev, tako na Štajerskem kakor na Kranjskem, z oporoko izročil gospostvo Turnško graščino svojim trem stričnikom, namreč gospodu Petru, gospodu Mihaelu in gospodu Marksu Antonu Mosconu, bratom, ki jih je njegova rodna sestra rodila gospodu Francu Mosconu. Oporoka je bila napravljena na turnski graščini 2. avgusta 1581, podpisale pa sojo priče: Krištof baron Turjaški, Viljem Lamberg, Franc Scheuer, Nikolaj Bonhomo in Gašper Maurič. Poslej so to gospostvo imeli skozi mnogo let v lasti gospodje Mosconi, pozneje pa so si ga pridobili gospodje Turjaški, in med njimi ga je imel tudi gospod Herbert, grof Turjaški, general karlovški. Od njega pa gaje kot sin podedoval, potem ko je izplačal brata, sedanji lastnik gospod Ditrili Turjaški.“ Turnška graščina stoji še danes: preživela je vsa huda stoletja. Sicer se ji močno pozna, da jo je dodobra razjedel zob časa, vendar je še uporabna. Grad stoji severozahodno od Leskovca, pravijo mu tudi Turn na Vrhu. Zadnja tri stoletja so bili lastniki Auerspergi, v tem stoletju pa v začetku veleindustrija,lci Lanarčič, pozneje pa še drugi lastniki, ki jih bova še omenila. V graščinskem parku stoji rodbinska grobnica grofov Auerspergov. Najbolj znan iz rodbine Auerspergov, ki počiva v tej grobnici, je Anton Aleksander Auersperg, znan kot pesnik Anastazij Gruen. Živel je od 1806 do 1876 in je drugoval s Prešernom in Smoletom, o čemer sva pisala v zapisu o gradu Prežek. Trdina je zanj zapisal v svojih beležkah, daje najbolj trdosrčen med vsemi graščaki na Dolenjskem. Zdi se, kot daje usoda že vnaprej zaznamovala grad 7 imenom, ki ga upravičeno nosi do današnjih dni. Morebiti je bil res kdaj v lasti kakega pisarja, toda pozneje sta dva moža znatno bolj upravičila naziv „Šrajberski“. To sta bila že omenjeni Auersperg Anastazij. Gruen in pa Friedrich Gagern, eden zadnjih lastnikov tega gradu, ki se je sem preselil z Mokric (nekaj sva o tej družini navedla v zapisu o gradu Mokrice). Friedrich Gagern se je rodil 1882 in umrl 1^47 v Avstriji, imajo pa ga za avstrijskega pisatelja, ker je pisal v nemščini, čeprav je snov za svoje romane zajemal le z našega ozemlja in je bil tudi v resnici močno navezan na zamljo in ljudi v tem delu Slovenije. To njegovo domotožje veje tudi iz pisem, ki jih je pisal iz tujine svoji svakinji Ervini Gagern, ki živi v bližini gradu šerdanes . . , Gagernovi najbolj znani deli sta romana Cesta, ki je preveden tudi v slovenščino, in Ljudstvo. Napisal je še številna druga dela — v slovenščino so prevedeni še Mejaši — za svojo literarno dejavnost pa so ga menda hoteli predlagati celo za Nobeidvo nagrado, kar naj bi preprečil Hitler. • V enem izmed nekdanjih'grajskih poslopij si je svoj dom uredil znani medaljer in kipar Vladimir Stoviček. Ta nama je o nekdanji grajski zgodovini povedal naslednje: ,,Moj oče Karel se je priselil s Češkega; nekaj časa je živci tudi v Radečah in v Boštanju, kjer sem se jaz rodil, leta 1900 pa smo se preselili na Šraj--berski turn, kjer jc dobil oče službo nadgoz-datja in grajskega oskrbnika. Takrat so bili še lastniki Auerspergi, toda knialu /atcni so grad prodali velcjiosestniku Josipu Lenarčiču / ■gj A BARTELJ l&M JSPLICHAL^ J ORAWVl iN USODE Vrhnike. Se pred prvo svetovno v | ke ]J5» ta prodal zagrebški banki parcela ) ^ zacije. Po njenem nalogu je oce..o grajsko posest, vendar pa je-L^aći^ vilnim tujim ponudnikom prod3 pjjjpič-" grad sam pa je kupil lesni njega ga je 1918 kupil Friedrich. O« je bil ob koncu Trenzev, po voj P činski lasti.“ . Zanimivo je, kako je p° ^ $ prišel iz Auerspergovih rok: u ,paje<^ se je ubil, ko je padel s konja, g Auef$f* od Anastazija Gruena nečak c. jjjlje f Ne samo da je slabo gospo*^ ’ j# • strasten kvartopirec in je gra igral. Konec življenja je dočaka DUnajU ••• . . uka Zadnja pri nas živeča po o lastnikov Mokric injSrajberskeg [i na Gagern, zdaj 76-letna v Gagernu, znanem slikarju Hans je bil Friedrichov bra . j^j živeli skupaj na Šrajberskem^ tuj, sicer Friedrichova last _ „Južil s P'^1 kupil z denarjem, ki ga j® - :e g vanjem, kajti starejši brat tako malomarno, da je mora p Ervina Gagern se SP0IT1^; nrjšli l sov: „Na Šrajberski turn smo P^oF. potem ko je Friedrich z zen ajsk^iJ Lepel kupil Šrajberski tl!rn- j: svojC;: je pisal takrat že znam P • dratf0 v zgodbe, roman Golo življenj sv0joz ,,t Potem ko je Friederich zap .erj0 Ch j se poročil z bankirjevo a (jaška? J Rehfeld, smo na gradu ostau ^ si g Ruth ter midva s Hansom, ..j^tva jtjj izkupičkom od Hansoveg jatiln ^ doma v nekdanji Auersperg pristave. . . Njegova matije hotehy’3ajevn?J pa ni maral - vedno je bi J . z3 st bil tudi velik lovec. Odjo P^1,|o< karstva in seje šolal v Muesijkal J Thoru. Potem je vse W^ L. motive. Žal so morale s ^ voj ker sem po njegovi smr p^dat1- J sama in sem jih morala p ■ ^ j Midva sva se preselila y nse Adaška Lepel in Ruthi pa s v ^ v selili, potem ko je &ra^ fv'Mon^i‘1 V ve roke. Ruth živi dane . pof0 «^ i di, potem ko se je na Dunaju P. „ j škim Auerspergom, nJe dj FriedrlL).'; Prav tako je 1947 umrl j*g0v3P i Še danes imam shranje terih se mi je večkrat p ^ res, jf ^ našo zemljo in njene tarfvjJ zapisano, da je nared 11 » ^ f J marsikaj govorili ^ smrti... gradj* f/ Zadnji lastnik Šrajbersoče h torej šentjernejskj Tre P^ 3 - tega danes na SentJe z(jravnik 7; \ ^ domlla vsi,sajje živm°zdrbjl tud.P ^ nik Kaštela, hkrati p - ji ~ krški bolnišnici. ffl ztfj,« Potem ko je Friednc ^ jairj . ^ fico Adaško Lepek J preZl r iA Ruth in brez sredst*os0jal primarij dr. Trenz Ji P nekaj te. že močno zadolžila, j §tapet.0$&J\ svetovno vojno zaPls.xinla k Oče pa ga je ?*[s™%,do je £ £il»jVJ J ma. Najstarejsi brat a je ^aV popravljal grad, po'g*T sta >/ nacionalizirano, v z j seve i4 s dve hiši v Ljubljani, g fijnS|ci. Leskovca pa je posta / - ^ (e ^ j Jh, .šrajberLiturnjee^^ * pri nas, ki ga vojna v* prf/ L temu pa danes pra«»P , S in je zapisan P°*fg na % Šrajberski turn, ki j^ške1? ^ ^ lepim razgledom P 7a^- ,rjc0^ ^ ne da bi se kdo zanj• vluilis' v>|j ju so neznanci celo P y ^ Grad pa bi \ ško točko. M°žn° ' na P' grn3 J ,' lahko obudili sporn*, § Gagerna i.. slikarja HJ' ^' .(U ^ kje drn^e znajo Svo %^ S^ ^ ceniti kot nu, čeP i mož, To. kar bi la'k" ,' J turnu, bi bilo mog ^ i?.se efKJJP j \ prej bi seveda no ko|jco J. urediti zanemarjeno ^ 1>. viti grad sam. di \ Ljudi bi Priy^iinivoS . J^f a druge turistične. jj zla« denarja hi potrehov