Leto II., štev. 98	V Ljubljani, torek dne 26. aprila 1921
Posamezna štev. 1 K
Izhaja ob 4 zjutraj*
Stane eeloletno , . 180 K mesečno« ••••«• 15"i za zased, ozemlje. 300 B za inozemstvo . . 520 ,
Oglasi za vsak mm vlllne stolpca (58 mm), 2 K mali oglasi do 30 on stolpca (58 mm) • 1 •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko
Uredništvo:
»GUoiičeva cesta 6t 16/1 Telefon St. 72.
Upravnlštvoi
Sodna ulica St. 6. Telefon K. 38.
Račun kr. pošt. ček. uradi Stev. 11.842.
Beograd, 24. aprila.
Pogajanja z Italijo so prekinjena. Oficijozna izjava, izdana od naše komisije trdi, da je italijanska delegacija predložila svoj načrt pogodbe, na katerega naši delegati brez študija potom zaslišanja strokovnjakov ne morejo dati odgovor, ki bi mogel otvoriti pogajanja. S tem ao seje za dalj časa odložene.
Javnost v vsej državi pozdravlja z zadoščenjsm prekinjenje pogajanj. Italijanska vlada je obveščena, koliko muke in premagovanja je bilo, da so naši delegati Ie trenotek sedeli pri isti mizi, kjer so bili zastopniki one države, ki nad manjšinjsko narodnostjo uganja nasilja nečuvene mere, tako da je Italija daleko prekosila avstrijski režim v Bosni.
Statistika poslednjega leta kaže, kako znaten je uvoz Italije v Jugoslavijo. Ni dvoma, da je ta promet igra, trenotne potrebe, ravno tako pa je gotovo, da je uvoz bil tolik, ker se je javnost odvračala od Nemcev in Avstrijcev. Način pa, kako Italija postopa z našimi rojaki, je položaj premenil. Ni dvoma, da je vkljub spominom na vojno Avstrijec in Nemec našemu ljudstvu manj zopern nego Italijan. Vsak dan vest! o požigih na Primorskem. nasilja fašistov in cinična pasivnost laške vlade, surovi napadi na naše oficijelne zastopnike, terorizem in kri-vičnost, vse to je utrdilo v najširših slojih prepričanje, da se prej sporazu-memo z Nemcem nego s Talijanom! Naša oficijelna politika tega ne želi in vsi ljudje, ki poznajo nemško nevarnost, so proti temu sovraštvu, a sOa dogodkov in provokativnost Italije je taka, da je vsaka nada na sporazum skoro odpadla,
V tem trenotku pride Italija in zaželi, da bi smeli njeni trgovski potniki hoditi po naših krajih. Ribe bi radi lovili njeni ribiči v naših vodah, na obali pa naj nam Lahi plovejo s vojimi ladjamL Znak nezaslišane naivnosti je želeti koncesij te vrste istočasno, ko o3 laške vlade najeti fašisti palijo naše hiše in groze z ubojem našim rojakom. Ali res ni v Italiji nikogar, ki umeva, da trgovski potniki ne bodo mogli v našo deželo, tudi če bi obstajala o njih pismena pogodba, dokler je politična svoboda, imetje in življenje našega naroda v rokah fašistrt"-skih tolp?
Pa tudi sicer je zanimivo in značilno za lašid mentalitet, da Italija z nami ne želi sklepati nove dogovore, ko pa sama ne izvrši pogodbe, ki jo je podpisala. Niti Dalmacijo ni izpraznila in drzno lansira, da nam ne da Šibe-nika, dokler ne popustimo radi kabo-taže. O Barošu pa, ki je s podpisom gospoda Sforze v prisotnosti Giolittija in Sala te priznan Jugoslaviji, se ofi cijalno trdi, da se pripravlja nova pogodba z nami. Da se izključi nevarna «concorremza za Reko, naj Jugoslavija edino rapallsko pridobitev popusti! Zopet vprašamo, ali ni v Italiji ljudi, ki jim čast in pamet velita, da je že sam ta poskus taka provokacija vsega našega naroda, da bi se ga dostojen politik niti izreči ne upal.
Ob tem položaju je italijanska delegacija prišla čez noč v Beograd. Poslanik Manzoni se zdi, da slabo poučuje svojo vlado o razpoloženju v Jugoslaviji. Gospodje so prišli kakor sneg z vedrega neba in menili so, da se bode vsa Jugoslavija čutila srečno, da sme pozdraviti odposlance fašistov-ske vlade in skleniti pogodbo z ljud mi, ki niso držali dosedanje pogodbe.
Italijani stalno pozabljajo, da smo mi od dne do dne jačji, oni pa od dne do dne slabji. Pozabljajo, da mi ne rabimo njih produktov nobene vrste, naj taanj pa izdelkov njihove še zelo mladostne industrije. Mi lahko živimo brez Italije in jo vabimo, da naj prodaja Rvoje izdelke drugam.
Ob tem položaju smo tolmači vse .fovnosti, ko želimo gg. Luccioliju inQuartieriju ob povratku v Italijo: Srečno pot in na svidenje šele, .kadar bode Italija kvitirala svoj podpis v Rapallu, in kadar nastopi v njenem najnovejšem začasnem območju red in mir. ki je vreden pravne države.
Izenačenje uradniških plač s prvim majem
de sodniki ta hip nič ne pridobili. Nato je bil sprejet po daljši debati, ki so se je v neprijazni kritiki udeleževali radikalci, demokratski predlog, ki postavlja a 1. majem 1921. vse upravno in finančno uredništvo v državi na enotno dinarsko plačo v smislu predloga činovniških organizacij. V demokratskih krogih vlada radi tega ospeha veliko zadoščenje, ker pomenja korak naprei v konsolidaciji države.
Beograd, 25. aprila. (Izv.) Danes Je bil v ministrskem svetu znova v razpravi načrt naredbe o izenačenja uradniških plač. Finančni minister Knmanodl in minister za socialno politiko Kukovec sta zahtevala, da se izenačenje izvede nemudoma. Ker je ta ministrski svet poslednji pred pravoslavnim uskrsom, sta ministra izzvala odločitev že danes. Finančni minister je začasno Izločil sodnike na zahteve njihovih organizacij iz izenačenja, ker bi z ozirom na postoječe sodnijske dokla-
Gospod Pesek v agoniji
Razkritja našega lista o mahinacijah
Beograd, 25. aprila. Na včerajšnji seji tuinistrskega sveta je minister za trgovino dr. Spaho referiral o dosedanjem poteku pogajanj z Italijo. Njegov referat se jfe vzel na znanje. Razpravljalo se je, da se v kratkem prično pogajanja glede kulturnih in prosvetnih vprašanj te» zaš^e šo! in drugih kulturnih zavodov v oDih krajih, ki so ostali nod Italiio,
v Jugoslovanskem kreditnem zavodu so pokazala, da si je g. Pesek z brezvestno zlorabo zadružne organizacije ustanovil privaten denarni zavod, preko katerega je prenašal milijone zaupanih mu skromnih prihrankov malega človeka, zlasti pa naših beguncev v svoje in svojih prijateljev pri vatne in politične kupčije, ne da bi pri tem izpolnil napram vlagateljem vsaj najprimitivnejšo dolžnost poštenega dolžnika ter jim zasigural neobhodno varščino. Zavedamo se, da smo v polni meri storili svojo dolžnost napram javnosti, ko smo, kakor upamo, z brezobzirnim nastopom napravili morda še o pravem času konec gospodstvu človeka, ki si je z njemu lastno brezobzirnostjo znal ustvariti v zadnjem času v širši javnosti, katera ne pozna njegove preteklosti, s pomočjo svojega lista politično moralič-no pozicijo, ki je v direktnem nasprot-stvu z njegovo osebno kvalifikacijo.
Naši udarci so moža podrli na tla Prišel je do prepričanja, da ga moreta rešiti le še laž in predrznost. V obupnem odporu proti neizogibni katastrofi pa pada iz pogreške v pogreško ter se neprestano lovi v svoje lastne zanjke. V nje zapleta tudi stranko, katera se je ob njem, in kakor sedaj vemo, z njegovo, odnosno njegovih vlagateljev denarno podporo vrinila v politično življenje. Zal pa zapleta v te zanjke tudi na tisoče nedolžnih ljudi in niti najvitalnejši narodni interesi niso več varni pred njim.
Preko Peskovib laži prehajamo s prezirom na dnevni red. Zavest odgovornosti v nas je prevelika, da bi si upali napisati le eno trditev o njegovih manipulacijah, za katero bi ne imeli dokaza v uradnih ugotovflih.
Poudarjamo še enkrat, da so naše navedbe absolutno točne. Gospod Pesek sam jih potrjuje! Ne sicer v anonimnih člankih in v svojih nesramnih lepakih, pač pa v takozv. protestu na-čelstva in nadzorstva Jugoslovanskega kreditnega zavoda, vloženem pri trgovskem sodišču proti revizijskemu poročilu. Ta protest se tiče dozdevnih formalnih pogrešk revizorja (ki so oči-vidno iz trte izvita) in ugovarja revizorjevemu nazoru, da so zagrešeni ne-dostatki pri zavodu nepopravljivi, ue negira pa niti z eno besedo stvarnih konstatacij revizijskega poročila. Ne
negira, da so si Pesek in tovariši kot člani načelstva ali nadzorništva izposodili največji del zaupanega jim denarja za sebe, ne negira onih stotiso-čev dubioznih kreditov, ki jih je dajal brez sejnih sklepov, ne zanika, da je iz hranilnih vlog plačeval deficite svojega lista, ustvaril fond za narodno-socijalno stranko!
Odkrito priznamo, da so nam šele Peskovi odgovori pokazali vse rnora-lične kvalitete tega moža. Da so izogne očitku brezvestnega gospodarstva s tujim denarjem, sc sam.-" proglaša za prvega ljubljanskega vojnega dobičkarja. Javno ceni v svojem listu vrednost svojega premoženja na 30 milijonov kron, mož, ki je pred petimi leti imel komaj za kosilo! Ker se mora zavedati, da si more javnost nastanek takega premoženja tolmačiti Ie na en način, mirnega obličja, dopušča vprašanje, kako je mogoče, da je postal tak človek prvak in voditelj stranke, katera proglaša, da je čistost njen življenjski temelj in boj proti veriž ništvu in korupciji njen življenjski cilj. Stanka NSS. pa se ž njim Identificira In ga proglaša za svoj steber, postavlja za svojega reprezentanta, gre za njim čez drn in strn!
Vlagatelji »Jugoslovanskega kreditnega zavoda* so danes trumoma prihajali po svoj denar. G. Pesek pravi v svojem letaku, da so prišli tudi ljud je, ki so denar pri njem naložili. Naj nam pove imena! Mi vemo Ie za dva vlagatelja. Dve banki, ki špekulirata, da bi jima, kadar nastane katastrofa, padla v roke Peskova hiša ali tiskarna, sta »vložili* pri njem 3 milijone kron ter si izposlovali zastavno pravico na njegovo premoženje, ki je mo-ralično zastavljeno onim tisočem malih vlagateljev, ki so dali Peskovemu zavodu svoje prihranke v prepričanju, da bo »zadruga* pošteno in varno ž njimi ravnala. Gosp. Pesek odpira veliko vrzel, da zamaši sto manjših. Izročil se je na milost in nemilost «ban-kokratom*.
Gospod Pesek se nahaja v gospodarski in moralični agoniji. Računi treznih in poštenih ljudi s tem gospodom so sklenjeni. Z njim pa je razkrinkana tudi stranka, ki je vedela, ali da Pesek zlorablja zaupani denar, ali pa da je vojni dobičkar, pa je vendar od njega živela in ga dvignila na svoj ščit
Krvave volitve na Reki
ZMAGA AVTONOMASEV NAD FAŠISTL— FAŠISTI RAZBILI VOLILNE ŽAtffi IN ZA2GALI GLASOVNICE. — POULIČNI BOJL — VOJAŠKA STRAHOVLADA.
Bakar, 25. aprila. (Izv.) Proti vsakemu pričakovanja italijanskih nad-jonalistov so izpadle reške volitve v korist ZcmeUove avtonomalke stran-
ke, ki je dobila okoli štiritisoč glasov večine. Vest o zmagi avtonomašev je izzvala med fašisti nepopisno kon-sternacijo; komaj se je doznalo za izid volitev, so se pojavile demonstracije proti Zanelli in njegovim so-trudnikom. Reška milica je na povelje začasne vlade vdrla v prostore, kjer se je vršilo glasovanje, ter razbila volilne žare. Glasovnice je prenesla na Dantejev trg, kjer jih je zažgala v veliko veselje nadjonalistič-nih elementov.
Zagreb, 25. aprila. Reška jugoslovanska stransa je danes iz avtentičnih virov preejla nastopno vest o volitvah na Reki: Dne 24. aprila so se vršile nezakonite in rapailski pogodbi neodgovarjajoče volitve m Reki. Zmagal Zanella s pomočjo Jugoslovanov in drugih strank ter dobil 3600 glasov več kakor fašisti. Ko so fašisti uvideli, da so premagam, so z bombami pregnali volilno komisijo in uničili volilno skrinjico. Potem so proglasili vojaško diktaturo in prevzeli upravo mesta v roke. Karabini-jerji so se odstranili iz mesta, kar je jasen dokaz za to, da je bilo že poprej tako dogovorjeno. Sedaj patru-lirajo oboroženi fašisti v civilnih oblekah po mestu. Že dopoldne so bili trije mrtvi in 60 ranjenih. Opoldne so
ljudje trepetajo pred terorjem. Fašisti nameravajo najbrže uničiti baroš-ko luko. Neobhodno je potrebno, da se zavarujejo naši rojaki pred faši-stovskim nasiljem.
Opatija, 25. aprila. (Izv.) Nedeljske volitve v reško konstituanto sa sc pričele v miru in redu. Natančne številke končnoveljavnega rezultata so niso mogle ugotoviti, ker so pred koncem štetja glasov Iegijonarji razbili volilne žare in odnesli glasovnice. Ob času, ko se je to zgodilo, je imela Zanellova stranka že okolu 1500 glasov večine. Ugotovljen ni še bil izid treh volilnih sekcij, kjer so imeli večino Hrvati. Reška vlada je nato v strahu pred strašnim porazom ukazala legijonarjem, naj uničijo volilne žare in glasovnice, kar so je tudi zgodilo.
Bakar, 25. aprila. (Izv.) Izid volitev v reško konstituanto je izzval težke posledice. Cel večer so se sinoči vršili po mestu boji med pristaši Zanelle in nacijonalistL Karabini-jerji s oskušali vzpostaviti red in mir, kar pa se jim ni posrečilo kljub temu, da so na nekaterih mestih postavili med nasprotni si stranki pocestne barijere. Mnogo ljudi je težko in lahko ranjenih.
Bakar, 25. aprila. (Izv.) Na Reki vlada veliko razburejnje in vsak hip je pričakovati novih spopadov med nacijonalisti, Id jim naečlujejo fašisti in med pristaši Zanellovc avto-
čuli v Bakra močno detonacijo. S Su-1 nomaske stranke. Vojaška oblast šakom so vse vezi pretrgane. Z Re- j skuša položaj obvladati z iziemmmi k c prihajajo razburljive vesti; naši I odredbtami.
Trumbič proti federalizmu in separatizmu
INTERESANTNA SEJA KONSTITUANTE. — POLOMIJA G. DERŽIČA.
Nemška nota Ameriki
NEMČIJA PROSI AMERIŠKEGA POSREDOVANJA PRI ANTANTI. Berlin, 25. aprila. (Izv.) Kakor se govori v političnih krogih, ima nota, ki se je sinoči pozno zvečer brzojavila v Wa-shington, dva dela: pravo noto, ki podrobno razpravlja o posameznih predlogih v vprašanju vojne odškodnine, ter dokument, ki pojasnjuje posamezne točke. Prvi del je zelo kratek, drugi del pa zelo obširen.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) «New York Herald* javlja iz Washingtona: Novi repa-racijski predlogi Nemčije so dospeli sinoči Predsednik Harding in Hughes jih bosta takoj proučila, predno jih sporočita zaveznikom. Glede predlogov se varuje absolutna tajnost. Harding in Hughes sta prepovedala vsak pristop k njima in konferirata le s senatorjem Londgem. Zavezniški veleposlaniki ne bodo obveščeni vsem tem, dokler se ne odpošlje Nemčiji odgovor. Sodijo, da se bo ameriška vlada jutri odločila, ali so novi predlogi vredni, da posreduje ali ne. Za slučaj posredovanja se bo to zgodilo z vljudnimi nasveti predsednika Hardinga, ki naj bi tvorili podlago za nova pogajanja.
DEMOKRATI! DANES VOLILNA DOLŽNOST? VSI NA VOLIŠČE!
ITALIJA PRED SPLOŠNO STAVKO.
Dunaj, 25. aprila. Kakor javljajo listi preko Innsbrucka, so strokovne organizacije v Italiji pričele s splošno stavko. Železniški promet se ustavi. Južni Tirolci so se stavki pridružili. Vzrok tega gibanja je prejkone pasivno zadržanje vlade proti izgredom fašistov.
WRANGEL ODSTOPI KOT POVELJNIK SVOJE ARMADE.
Pariz, 25. aprila. Na poziv traneoske vlade bo generali Wrangel odstopil kot poveljnik svoje armade in razpustu svojo vlado. General Wrangel se bo ▼ dnevnem povelju poslovil od svojih čet in bo naznanil svoj odstop.
VOJNE ODŠKODNINE ZA BELGIJO.
Pariz, 25. aprila. (Izv.) Na povratku iz Bruslja je imel minister za obnovo dežele Loucheur govor, kjer je naznanil, da je Belgija v vprašanju povračila vojne škode popolnoma na strani Francije. Za obnovo dežele je treba še izdati 80 do 100 milijard frankov. Francija bo vsako leto stavila 10 milijard na razpolago za obnovo opustošenih pokrajin.
Beograd, 25. aprila. (Izv.) Današnja seja ustavotvome skupščine se je začela ob 10. uri dopoldne in je bivši zunanji minister dr. Trumbič nadaljeval svoj v soboto prekinjeni govor. Naglašal je, da je več stvari, katerim bi se morala že v začetku ujedinjenja posvečati posebna pažnja. ki se mora sedaj še povečati. Imeti je treba vedno pred očmi, da sestavljajo našo državo tri plemena, iz česar izvirajo važne posledice. Najjačje in to ne samo po številu, ampak tudi po politični moči je srbsko pleme. Nepobit-no dejstvo je, da je bila Srbija neodvisna država in da je šla v svetovno vojno v boj za ujedinjenje m roda. To dejstvo daje srbskemu plemena v naši državi poseben položaj in se zato tudi ne more ničesar izvesti, kar bi bilo protivno mislim in naziranja Srbov. Druga važna stvar jc ta, da je nujno poirebno, da dobi država čimpreje svojo usta/o, tret ja pa, da jc država že od početka monarhija in da preko tega tudi ne smemo iti. Naša usta-votvorna skupščina je sicer suverena, nikakor pa ne smemo pozabiti, da odre-duje to suverenost vse tri navedene či-njenice.
Konstituanti je bilo predloženih več ustavnih načrtov. Glavni so trije: načrt ustavnega odbora, ki bazira na principa državnega edinstva, načrt Narodnega kluba, ki temelji na ideji federalizma in načrt Jugoslovanskega kluba, ki razvija idejo avtonomij. Vsi trije principi imajo samo to skupno, da dajejo državi suverenost. Nastali so iz patrijotične pobude. Po sedanjih prilikah ni primeren za našo državo niti federalističen niti avtono-inističen ustavni načrt. Proti njima govore naravnost neodstranljive težkoče
tako gospodarskega kakor tudi plemenskega značaja. Načrt. Narodnega kluba že zaradi tega ne more biti ideja vseli Hrvatov, ker žive Hrvati v Bosni in Dalmaciji čisto v drugačnih razmerah. Glav-ni problem države je konstrukcija našega administrativaega življenja.
Vladin ustavni načrt hoče postaviti je-dinstvo naše drŽave ua. temelj zakonodajnega centralizma, in upravnega decentralizira. To je jako resen problem, vendar pa sem mnenja, da ima načrt več nedostatkov. Budaetarno pravo parlamenta je slabše, kakor je bilo v srbski ustavi. Tudi v samoupravnih telesih je vpliv naroda eliminiran. Tako veliki Zupan na čela oblasti ni odgovoren narodu, kar znači, da se namerava samoupravna prava uničiti. On je za to, da 6e naša država razvija na principu provizorija in pride tako do popolnega unitajizma. Število oblasti bi se moralo vsekakor omejiti in več državnih funkcij prepustiti samoupravnim telesom.
Beograd, 25. aprila. (Izv.) V danažiiji seji je za dr. Trumbičem govoril še narodni socijalec DerZič. Njegov govor, čegar zaključek je bil, da bo glasoval proti ustavi, je bil konglomerat raznih zmedenih nazorov. Ko je Deržič končno izjavil, da narodno-90cijalna stranka ne bo odnehala prej, dokler ne bo njen progrsjm izpolnjen — »do piuce*, je v celi zbornici nastal buren smeh, ki si ga g. Deržič od začetka ni znal prav razlagati- Utis njegovega je bil mučen in mnogi poslanci, ki niso sicer v nobenem posebnem ua-sprotstvu z »narodno - socijalno* stranko, so obžalovali, da se je v ustavotvomi kupščini slovenski član, ki hoče biti napreden, tako blamiral.
Tirolska za priklopitev k Nemčiji
PRI PLEBISCITU OGROMNA VEČINA ZA NEMČIJO.
Innsbruck, 25. aprila. (Izv.) Deželna vlada je šele ponoči izdala uradno poročilo o Izidu ljudskega glasovanja glede priklo-pitve k Nemčiji Računajo, da je bilo 115.000 glasov oddanih za priklopitev, proti pa niti 1500.
Po provizomem štetju socijalnodemo-kratske »Volkszeitung* je bil do večera izid ta-le: Mesto Innsbruck 33.081 za in
17.366 za ln 173 proti; okraj Laud&cfc 965 (?) za in 242 proti, okraj Imst (delno) 9075 za in 74 proti; okraj Reutte (delno) 5600 za in 230 proti, okraj Schwaz (delno) 7370 za in 27 proti; okraj Kitzbuhel (delno) 13.401 za in 44 proti; okraj Kuf-stein (delno) 11.549 za in 104 proti; okraj Lienz 13.540 za in 84 proti. Po teh številkah je bilo oddanih za priklopitev k Nern-
476 proti: Innsbruck okolica (delni izid)1 olji 120.636 glasov, proti pa komaj 1451.
I7TD DEŽELNOZBORSKIH VOLITEV NA NIŽJEAVSTRIJSKEM.
Dunaj, 25. aprila. Pri včerajšnjih volitvah v uižieavstrijski deželni zbor
je bilo izvoljenih 32 krščanskih so-cialcev, 22 socialnih demokratov in 6 vclcnemcev
Trumbič na razpotju
n Beograda nam pišejo 28. t. m.: Sovor dr. Trum biča je bil pričakovan z največjim zanimanjem, ker s? je vedelo, da je zelo težavno, izraziti se o ustavi, ne da bi naskočil ene ali druge stranke. Ce odbijemo čisto socialistične stranke, so poslanci razdeljeni v dva tabora. Vedelo se je, da bi Trurnbič rad že nadalje plaval med obema. Govor d. Trumbiča danes še ni prinesel odločiatve niti na levo niti na desno. Pričakovati se mora, da je tudi zanaprej ne prinese. Ugodno je vplival le v toliko, ker je izjavil, da med Srbi in Hrvati ni plemenskih razlik in da so le posledice prošlosti povzročile škodljivo plemensko borbo. Dobro je zadela tudi njegova anekdota o narodni državi: Ko je vprašal srbskega se-Ijaka, zakaj se on ne pritožuje nad ne-dostatki v državni upravi, ki se njega ravno tako tičejo kakor Hrvata, je o 1-govoril- <Mi se ne pritožujemo, ktr smo Srbi*. Dr. Trumbič je na to na široko razpravljal o znanem članku Roj-
čevem. Aplavz med klerikalci in pri Narodnem klubu sparirail demokrati medklici, da je najslabša uprava na Hrvatskem bila z časa bana Laginje in klerikalca Markulina, zato se odgovornost zanju ne more naprtiti sedaj vladajočim strankam.
Trumbičev govor je zbornico utrudil, ker je vedno pričakovala, da pride nekaj velikega, kar pa potem ni hotelo priti. Ko je Trumbič prosil za odmor, mu je -zbornica rada dovolila, da nadaljuje govor še le na prihodnji seji. Pri tem je velika večina mislila, da je dobro počakati vseh Trum biče vih argumentov, ker se je pričakovalo izjava, da bodo njegovi pomisleki teht-nejši. Opozicija je pričakovala od Trumbiča pomoči. To pričakovanje se ni izpolnilo. Njegov govor je dokazal, da ne more navesti dr. Trumbič nič bistvenega, glzleda, da hoče ostati še nadalje med dvema taboroma ali pa —. med dvema stoloma.
Izven zakona
Dan na dan prihajajo iz neodreše-ne domovine poročila o trpljenju in mučeništvu našega naroda. Fašistov-ski teror besni v vsi svoji nebrzda-nosti, poboji, umori, požigi, vandal-ska razbijanja, uničevanje zasebne svojine, vse to je obiležje fašistov-ske propagande. Uradna Italija po molči, gleda in blagoslavlja nasilje.
Kolikor bolj se približujejo volitve, toliko nasilnejše so akcije podivjanih elementov, od kraja do kraja hodijo pijane in oborožene tolpe, ki strahujejo naš narod, da ga preplašijo, da se ne udeleži volitev, da se zmanjša število našihglasov. Žalostni dogodki v Vrtojbi, Štandrežu, Sv. Luciji, Tolminu, Postojni. Sv. Križu, Gorici, Krnici in drugih istrskih vaseh so nepozabni in neizbrisni dokazi italijanske strahovlade nad našim narodom. A zato strahovlado je odgovorna italijanske vlada, ki do danes ni storila niti enega koraka, da varuje življenje in imetje zasužnjenega naroda, ki podpira z molčečim odobravanjem to, kar je bilo doslej neznano v državni zgodovini katerekoli države.
Najnovejša poročila, ki prihajajo iz nesrečne Istre, govore o nasilju fašizma, ki ga uganja proti šolstvu. Otrokom zabranjujejo obiskovati šole, požigajo jim knjige, preganjajo učiteljstvo, da bi onemogočili delo šol.
Tako prinaša »Edinost* naslednja kratka in žalostna poročila iz Istre:
V sredo dne 20. t m. je šla trojica fašistov v Pazinu od hiše do hiše ter zahtevala od staršev, da morajo vse svoje otroke, ki hodijo v U 2. in 3. razred, voisati dne l.maja 1.1. v italijansko šolo. Fašisti so zagrozili, da bodo vsem onim, ki se ne bodo pokorili temu ukazu, zažgali hiše. — V sredo dne 20. t. m. so prišle v Pazin tri učiteljice iz Zminja, odkoder so jih prepodili fašisti. Ena izmed učiteljic je rojena v Zminju in ima tam tudi svoje stariše. Drugi dve sta iz
otoka Krka. Vsled preganjanja učiteljic je ljudska šola v Zminju zaprta. Rekli so jim, da morajo uvesti popolnoma italijansko šolo, t. j. kršiti službene predpise, ali pa takoj za pustiti Zminj. — V sredo dne 20. t. m. so fašisti napadli v Zminju šolsko mladino, ko se je vračala iz šole. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti, so vzeli knjige in jih sežgali. — Pred desetimi dnevi so dali fašisti učitelju v Št. Petru v Sumi ultimat, da mora v osmih dneh zapustiti Sv. Peter. Vsled groženj je učitelj to tudi storil. Posledica tega je, da so otroci brez učitelja, ki je moral zaradi nasilstva kršiti obstoječe ~red-pise in zapustiti svoje mesto. — Dne 30. marca so fašisti učitelju v Tinja-nu vrgli vse pohištvo iz stanovanja na ulico ter ga sežgali. Učitelj trpi
osrrorr,no škodo.
To so le posamezni odlomki iz dolgih in žalostnih poročil, ki prihajajo iz neodre?ene domovine. V kolikor so žalostna ta poročila, v tolikor je razveseljivejše dejstvo, da tudi pred takim nasiljem naš narod ni klonil, da je pripravljen na skrajen odpor in da hoče kljubovati sili z delom in probujo narodne zavesti.
V Beogradu se ir.ude sedaj zastopniki italijanske vlade, ki so na otvoritveni konferenci izjavljali na dolgo in široko dobro voljo in odkritosrčne želje za prijateljske odnošaje z našo državo. Naj jim naša vlada predloži ta žalostna poročila in pove naravnost, da na take odnošaje ni misliti, dokler je naš brezpravni narod v zasedenem ozemlju izven zakona, izpostavljen nasilju in preganjanju onih, katere podpira ona vlada, ki hoče živeti z nami v miru.
Naš narod pa naj vztraja na svojih rodnih tleh, kjer je živel tisočletje. Zgodovina govori, da nikdar ne zmaga nasilje onega, ki ima trenutno v roki moč, ki ne oozna meie sovraštva.
pttolaetjo. Narod! se se nadeJaH, da se
bo stvorila mirovna pogodba na podlagi Wilsonovih predlogov. Prišlo j« pa drugače. Versajlski mir so sklenil možje, ki so Wilsonovega programa posluževali le pod pretvezo, da lažje ugouobe stare sovražnike. Ce se hoče doseči resničen mir, je torej kotrebuo, da se versajlska mirovna pogodba ri-vidira in popravi v zmislu Wilsonove-ga programa. Pri tej reviziji morajo so delovati zastopniki vseh narodov brez ozira na to, kakšno vlogo so igrali v svetovni vojnL Tako pravi oklic, ki -»o ga podpisali tudi Bernard Shaw, Ram-say Macdoriald, Robert Snillie, Filip Snowden, Henrik Barbusse ter kopica drugih mož svetovnega slovesa. Toda kot je mnenje prvakov kulturnega sveta pravo in resnično, ni težko pogoditi, kakšna usoda bo zadela njihovo prizadevanje po reviziji versajl-skega miru. Njihova zahteva bo ostala samo na papirju, imperilizem pa pojrk-svojo pot naprej.
-f- Konferenca v Portorose se otvo-rl najbrže dne 30. t. m. Zedinjene države ameriške bo na konferenci zastopal pooblaščenec washington-ske vlade pri reprezentacijski komisiji na Dunaju, polkovnik Clarence B. Smith. Anglijo Sir Francis Deut, Francijo pa viceadmiral Fatou.
VOLILNO PRAVICO IMAJO VSI TISTI. KI SO VPISANI V VOLILNEM IMENIKU. IN NE SAMO ONI. KI SO ZADNJIC TUDI RES VOLILI. KAKOR JE BILO PONEKOD POGREŠNO OBJAVLJENO!
Politične lieležtie
Iz nedeljske seje ministrskega sve-la. Iz Beograda poročajo 24. aprila: Na današnji seji ministrskega sveta ju ministrski predsednik poročal, da je naša vlada zahtevala konzulate v Za-dru, na Lošinju in v Trstu. Nadalje je poročal ministrski predsednik o pripravah za 1. maj. Finančni minister je poročal o zjenačenju uradniških plač. Naredba je bila v načelu sprejeta, kakor jn bila predložena od zastopnikov uradništva. To izenačenje bo zahtevalo 30 milijonov kron. O naredbi v podrobnem bo ministrski svet še razpravljal. Ministrski svet se je potem bavil tudi s stanovanjsko naredbo, Id velja samo za Srbijo. Minister ?a socialno politiko bo v kratkem odred.1. ad se naredba razširi tudi na preko-savske kraje.
-f Francija odgodiia ratifikacijo tri-anonske mirovne pogodbe. Kakor poročajo iz Budimpešte, je madžarska vlada dobila iz Pariza obvestilo, da je ratifikacija trianonske mirovne pogodbe v francoski zbornici za enkrat odložena zaradi tega, ker si hoče Francija pred ratifikacijo zagotoviti garancije od Madžarske, in sicer pred vsem zavarovanj proti restavraciji Habsbur-žanov, izročitev «Burgenlanda» (nemške zapadne Madžarske) in odpoved Madžarske na dalekosežne poprave meje v Zapadni Madžarski.
-j- Francoska mobilizacija proti Nemčiji se je začela. Niso sicer zojiet polna dvorišča kasarn, ne žvenketajo ostroge in ne rezgetajo konji, toda to šele pride. Mobilizacija pa je ie gotova — v francoskem javnem mnenju, v njegovem časopisju. Posebno nacionalističen tisk vrši svojo na!o<ro izborno. ko poživlja na aneksijo. Republikansko časopisje je vlada naprosila, naj vpliva na javnost pomirjevalno gloo. vojaških določb, ki bodo sledile. Ves nacionalističen tisk v. Francii zato po-
udarja, da bo celo podjetje proti Nemčiji nedolžna operacija, ki bo prisilila Nemce na izročitev tajnih virov zlata ir. drugih res pozitivnih dohodkov. Obenem zatrjuje te vrste tisk, da Brian-dova vlada ne misli na nasilno okupacijo nemškega ozemlja. Francija da ima pri protinemški akciji samo izvršilno vlogo, katero ji je predpisal Lloyd George. — Socialističen tisk jc zmeren in objavlja poročila o sankcijah s pikrimi opazkami.
-r Amerika ne posreduje. Predsednik ameriških Združenih držav Harding je odgovoril na nemško prošnjo za posredovanje med nemško vlado in antanto, daAmerika ne more prevzeti vloge posredovalca in razsodnika. Izraža pa nado, da bo nemška vlada ozirom na položaj sama izgotovila take predlog?, ki bodo lahko stvorili podlago za dosegljiv sporazum.
-f Nemčiji prosi tudi za angleško posredovanje? Politični korespond^nt »Chieago Tribune* javlja, da je do-znal iz verodostojnega vira, da prosi Nemčija Anglijo za posredovanje, ki naj bi izravnalo grozeči spor s Francijo. Nemčija predlaga, naj se vojaško sankcije ne začne izvjati 1. maja. — Angleški gospodarski strokovnjaki, člani reparacijske komisije v Parizu, baje predlagajo, naj se celo industrijsko ozemlje v Gorenji Šleziji postavi pod medzavezniško nadzorstvo. Dežela naj se tako dolgo smatra za avtonomno državo, dokler Nemčija ne izpolni vseh svojih obveznosti. Strokovnjaki cenijo dohodke gornješlezkega industrijskega ozemlja tekom tridesetih let na 75 milijard zlatih mark.
-f Oklic za revizijo versajlske mirovne pogodbe. V »Manchester Guar-dianu* je objavila skupina znanih ir vplivnih osebnosti iz politike, znanstva in literature oklic, ki pravi, da se jt svet pre varil v nadi na mir. ki bi moral slediti svetovni vojni. Ne sme se pozabiti, da je bilo Wilsonovih 14 točk. ki so centralno države prosilile na ku-
Občinske volitve
POZOR DEMOKRATSKI VO-LILCI.
Volilni odbori Jugoslovanske demokratske stranke se nahajajo, in sicer: za I. volišče. Poljansko pred mestje v gostilni Grošelj, Poljanska cesta št. 7; za II. in III. volišče, šentjakobski okraj v gostilni Lozar, Rožna ulica 15; za IV. volišče, tr novsko predmestje v gostilni Zupan, Krakovski nasip; za V. volišče, dvorski okraj v gostilni Mrak, Rimska cesta; za VI. volišče, dvorski okraj v gostilni Pajn. Vegova ulica št. 10; za VII. volišče, kolizejski okraj v gostilni Gorše (»Novi svet*); za VIII. volišče, kolodvorski okraj pisarni dr. Grablovica, Sodna ulica št. 11; za IX. in x. volišče, šentpe terski okraj v gostilni Brezovšek, Komenskega ulica št. 26; za XI. volišče, Vodmat, gostilna Bizjak, Bohoričeva ulica št. 16; za XII. volišče, 3arje v gostilni Cešnovar, Dolenjska cesta; za XIII. in XIV. volišče. Spod nja Šiška, gostilna Grčar, Gasilska ulica.
Skrinjica Jugoslovanske demo kratske stranke je prva. V njo vrzite kroglico. Volitve se vrše nepretrgoma od S. ure zjutraj do 5. popoldne. Volilno pravico imajo samo oni, ki so jo imeli za ustavotvorno skupščino dne 28. novembra 1920.
Volilni okraji so isti kakor za ustavotvorno skupščino. Vsakdo voli na istem volišču, kakor je volil dne 28. novembra.
Somišljenike Jugoslovanske demokratske stranke pozivljemo, da pridejo čimpreje na volišče. Za slehernega demokrata velja volilna dolžnost. Ko ste volitev opravili, javite se pri volilnem odboru svojega volišča.
•
v V. volišče je državna obrtna šola
in ne I. državno gimnazijo, kakor ju bilo pomotoma priobčeno v raznih objavah.
v Gremij trgovcev v Ljubljani tonlr priporača svojim članom, da svojim nameščencem (didavcem) tako urede službeni čas na dan volitve, da bodo bili prikrajšani na svojem zaslužku. Občinske volitve po deželi se vrše od 3. do vštetega 15. maja t 1. istotako vseskozi od 8. do vštete 17. ure. Tudi podeželski trgovci delodajalci se bodo gotovo ravnali pa vzgledu ljubljanski!: tovarišev.
v Klerikalci in komunisti v tesnem objemu. Mariborski komunisti so izdali letak na mariborske proletarce, ki je bil natisnjen v klerikalni Cirilovi tiskarni in strastno napada demokrate in socialiste, dočim o klerikalcih popolnoma molči. Moskovska in rimska internacionila sta se torej našli v tesnem objemu.
v Volilno gibanje na Štajerskem. V Pobrežju sta vloženi dve kandidat-ni listi: družena gospodarska ln sociali-stično-komunistična. Na prvi listi ]*. 42 demokratov, 5 klerikalcev in en socialist. Boj bo jako hud, ker komunisti in socialnidemokrati mobilizirajo zadnjega moža. V marenberškcm soa-nem okraju so prodrli klerikalci samo v Remšniku. Povsod drugod bodo načel ovali občinam napredni župani. Tako izgledajo klerikalne zmage, o katerih neprestano vpije mariborska »Stra-ža».
NIKDO NE OSTANI DOMA! VSAK NA VOLIŠČE! PRIVEDITE SEBOJ NEODLOČ- — « i NE SOSEDE IN TOVARIŠE! 'daijcvalo.
*	Likvidae(]a ministrstva a prehrano. Na poslednji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da minister za socialno politiko dr. Kukovec izvrši likvidacijo ministrstva za obnovo in prehrano. Kakor znano, se še nahaja v sladiščih razpuščenega ministrstva raznega blaga za približno 20 milijonov dinarjev.
♦	Preselitev regenta v novi dvor. Tekom tega leta se bo regent preselil v novi dvor. Za ureditev novega dvorca in za preskrbo z vsemi potrebščinami se je sestavila posebna komisija, v kateri so: dvorni maršal polkovuik Damjanovid, dvorni upravnik Ncnadič, vodja državnega računovodstva dr. Dučič, slikar UroS Predič, arhitekta Popovič in Korunovič ter član glavne kontrole Stepanovid. Komisija je izjavila, da bodo vsa potrebna dela ko& čana do 1. septembra, nakar se regent preseli v novi dvor.
•	Kraljevski dvor v Zagreba. Ministrski svet je sklenil nakupiti v Zagrebu od delniške družbe Bric prostor v gornjem delu mesta za kraljevski dvor.
Pravoslavna služba božija strasne I svetle Nedelje: Pravoslavna služba božija strasne i svetle Nedelje održače so u pravnoslavnoj garnizonskoj Kapeli u Bel-gijskoj Kasarni — ulaz kod pukoveke okrožne Komande — ovim redom: Na vel Četrtak, dana 28. aprila počinje sv. Liturgija u 11 časova. Bdenije i čitanje 12 strasnih Evangelija biče u 18 časova. — Na vel. Potak, dana 29. aprila odr-žavaju se carski časovi u 9 časova, a večemje i polaganje sv. Plaštanice u 16 časova. — Na vel. Subotu, dana 80. aprila počinje jutreuje u 7 časova, a posle Jutrenja sv. pričfcst. — U IS časova služi se sv. Liturgija. — Na Vaskresenje, dana 1. Maja počinje Jutrenje u 5 časova a sv. Liturgija u 10 časova. — Na Durdjev-dan, dana 6. maja, počinje služba Božija u 9 časova.
•	Hišna preiskava pri »Jutru*. Pesek ie po znamenitem vzorcu gospoda Brejca predlagal pri sodišču hišno preiskavo pri našem uredništvu, ker je bil radoveden, kdo je pisal članke, ki so razkrili lumparijo pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu. Ker je seveda lahko utemeljit, da so ti članki zanj žaljivi, je sodišče v zmislu zakona moralo ustreči njegovi prošnji. Dares popoldan je g. sodnik Avsec v prisotnosti zapisnikarja, Peska in njegovega odvetnika prišel v naše uredništvo, kjer je našel našega odgovornega urednika g. V. Jtlenca. Ta jo Pesku pojasnil, da vzdržujemo seveda svoje poročilo o njem v splošnem in podobnem,
Ljubljana, 25. aprila.
kakor smo že izjavili v nedeljo. Pesek je želel še brskati po naših mizah, toda g. sodnik ga je zavrnil: »Kaj pa pravzaprav želite? Saj je list izrečno prevzel odgovornost za svoje poročilo*. Na to je Pesek še našel na neki mizi listič papirja, na katerem ni bila napisano nič drugega, nego Peskovo ime. Tndi je ležal na mizi še prepis revizijskega poročila o poslovanju Peskovega zavoda. Pesek jc povpraševal, odkod smo to dobili, na kar mu je g. sodnik odgovoril: «Saj lahko tndi VI dobite ta prepis na sodni ji iz akta!* Nato je Pesek odšeL Ta mož je pa sedaj toliko predrzen, da pravi: Pri meni, Pesku, preiskave ni bilo, pri »Jutru* je pa bila!* Da, pri »Jutru* je bila preiskava Peskova, pri Pesku bo pa moral državni pravdnik izvršiti svojo dolžnost, da obvaruje hranile« preteče izgube.
*	Prepis revizijskega poročila o razmerah v Peskovi banki, ki smo ga danes popoldne nabili na na£i redakcijski deski je vzbudil veliko pozornost. Ves popoldan so se zbirali ljudje pred interc-santnim dokumentom ter se na lastne oči prepričevali, da so vse naše navedbe točne in istinite. Zvečer je g. Pesek izdal letak, v katerem trdi, da je poročilo potvorjeno! Seveda nam ni treba še posebej povdarjati, da je ta trditev infam-na laž. Naj ga priobči pa bo javnost videla da je dobesedno emako našemu prepisu. Gospod Pesek seveda tega ne bo storil in se ne bo aaan razkrinkal kot lažnjivca.
*	Laži g .Peska gfede krize v uredništvu « Jugoslavije*. Pondeljkova »Jugoslavija* prinaša Sledečo laž gledo krize, ki je nastala v uredništvu »Jugoslavije*: »Pred dobrim mesecem so je po dolgem prizadevanju posrečilo »Jutrovcem*, da so povzročili krizo v uredništvu »Jugoslavije*. Dvema urednikoma »Jugoslavije* so obljubili mastnejše plače, da sta izstopila iu pristopila k njim. Ker še to ni spravilo »Jugoslavije* v zadrego, so z intrigo dosegli, da so telefonisti »Jugoslavije* kar naenkrat pustili službo.* — Nasproti tej podli laži, ki jo je zmožen pač edino g. Pesek, ugotavljamo sledeče: Uredništvo »Jugoslavije* je razbil g. Pesek sam, ker je proti dogovoru z uredniki speljal svoj list v vode na-rodno-socijalistične stranke. Z lastnoročno podpisano odpovedjo je 21. marca odpustil enega urednika, nakar jo dan ali dva pozneje v sporazumu z g. Peskom izstopil iz uredništva še dragi urednik. »Jutro* ni nikomur ponujalo mastnejše plače in v njegovem uredništvu se nahaja samo en bivši član uredništva »Jugoslavije*, g. Stanko
Prosvefa
NARODNO GLEDALIŠČE.
Drama:
Sreda 27. aprila. Shaw: Androklus in lev. - Red C.
Četrtek 28. aprila. Strindherg: Gospodična Julija Bracco: Don Pietro Caruso. (Po znižanih cenah). — Izven. Petek 29. aprila. Galsworthy: Borba. — Red E.
Sobota 30. aprila. Shaw: Androklus in
lev. — Red A. Nedelja 1. maja. Galsworthy: Borba. (Po znižanih cenah). — Izven. Ponedeljek 2. maja. Shaw: Androklus in
lev. — Red D. Torek 3. maja. Zaprto.
O pera:
Sreda 27. aprila. Bizet: Cannon. — RoJ A Četrtek 28. aprila. Smetana: Prodana nevesta. (V prid Udruženja gled. igralcev. Gostovanje ge. Irme Polakove). — Izv. Petek 29. aprila. Puccini: Tosca. — Red D Sobota 30. aprila. Bizet: Carmen. — Red O. Nedelja 1. maja Smetana: Prodana nevesta (Gostovanje ge. Irme Polakove. —Izven. Ponedeljek 2. maja. Zaprto.
—	Prvo gostovanje Irme Polakove
se vrši v četrtek v operi in sicer »Pro-lana nevesta* v korist »Udruženja*.
= Gledališče na Viča. V nedeljo so igrali naši diletanti na Viču v Sokol-skem domu dr. Lahovo »Noč na Hmelj-niku». Igra, ki je dosegla v Mariboru na odru popoln uspeh, je s tem prestala tudi skušnjo na malem odru in se je izkazalo, da se bo lahko Dovsod z uspehom igrala. Dvorana Sokolskega doma je bila polna. Občinstvo je z zanimanjem sledilo igri, ki je zajeta iz naše zgodovine.
alci so storili svojo dolžnost in v splošnem dobro podali svoje vloge. Prisotnemu pisatelju je bil podarjen lep šopek in venec. Tudi igralci so želi obilo priznanja.
—Ilustrirati Ust »Plamen*. Pravkar je izšla 8. številka tega čedalje bolj priljubljenega ilustriranega list« z interesant-no vsebino in lepimi slikami. Naročnina stane za četrt leta 36, za pol leta 72 kron. Uprava v Ljubljani, Kongresni trg 19. List priporočamo.
—	Predavanje o stari mikenski umetnosti, ki ga je priredilo ▼ soboto zvečer umetnostno zgodovinsko društvo je bilo tako dobro obiskano, da je bila dvorana polna. Dr. Mole je podal v lepem pregledu prve začetke opodobljajoče umetnosti, kakor se nam kaže v izkopninah. Predavanje so pojasnevale skioptične slike. V ponedeljek se jo predavanje na-
— Josepb Reioach. -}- Kot smo že brzojavno poročali je umrl v Parizu znani francoski zgodovinar Joseph Rei-nach, ki je znanstveno raziskoval jugoslovansko vprašanje. V reviji »Revue Politique et Literaire* je napisal že v sedemdesetih letih prve članke o Srbiji in Cmi gori ter je takrat pre<3vidcval slovansko balkansko zvezo. Leta 1876 jc izdal znamenito knjigo »Srbija in Črna gora*, zgodovinska razprava o prošlosti obeh držav in nazuačenjem njih ulogo v bodočnosti. Za časa aneksijske krize je informiral francosko javnost o dejanskem položaju. V a ve t ovni vojni je bil politični urednik »Figaro*. kjer je pisal pod svojim znanim psevdonimom Uolybe. Bil je velik prijatelj naše države in vedno odkriti odločen zagovornik nsjših pravic. Reinach je umrl v starosti VI. let. Regent Aleksander je |>o poslaniku Vesniču "OKižil na njegovo krsto venec z napi som: Velikom prijatelju nafroda Srba, Hrvata in Slovenaca.
Sokolski vestnih.
sv Sokol L Legitimacije in znaki izdajejo vsaki dan od 4. do 7. popoldne v društveni sobi Trg Tabor št. 2 pričenši z 23. t. m. Ob nedeljah i« praznikah pa od 9—12 ure dopoldne. Sa/boj je prinesti sliko v velikosti 6 X 9 cm in dokazilo o članstvu.
sv. Sokol n V Ljubljarfl vabi svoj*
članstvo, posebnD starše naraščaja in vse one. ki jim jc društveni nsraščaj pri srcu, na javni nastop celotnega društvenega naraščaja, ki se vrši v nedeljo, dne 1. maja t. L ob 3. url popoldne na dvorišču realke. Vstopnina 1 dinar.
sv. Sokol Litija-Šmartno s odsekom na Vačah in posavska aokolska društva Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče prirede dne 1. maja 1.1 (pedelja) celodnevni izlet na Sv. Goro-I«lake-Zagorje ob Savi. S prvim jutranjim vlakom vsa društva in udeleženci do postaje Sava, odkoder odkorakamo na Sv. Goro. Tam daljši odmor, nato v Medijo-IzJake, ki« bo pripravljeno kosilo. Od tu v Zagode na kolodvor k večernemu vlaku za odhod. K udeležbi vabijo se tudi druga bratska društva, ker bo ta zlet lepa sokolska manifestacija.— Pevski in troben-taški zbori dobrodošli l.majnika vsi na Sv. Goro. — Zdravo
VSI NAŠI SOMIŠLJENIKI NAJ SE POTEM. KO SO ODDALI SVOJO KROGLJICO. ZGLASE V VOLILNEM LOKALU JDS DOTIČrcGA OKRAJA!
Tirani Glede telefonistov, kons ta tiramo, da so izostali iz službe pri »Jugoslaviji* vsled zapore, ki jo je nad redakcijo »Jugoslavije« proglasila ljubljanska sekcija »Jugoslovanskega novinarskega udmženja>, ravno vsled obnašanja g. Peska proti urednikom njegovega lista! Zapora novinarskega društva je bila javno ra .^ašena. Tem očitnejša je predrznost g. Peska, ki meni, da bo z lažjo spravil notorična dejstva s sveta.
* Naš kovani drobiž. Pripravljajoč 6e na povratek ii tujine v domovino je srbska vlada leta 1917. naročila v Ameriki niklencga drobiža za 1,750.000 dinarjev, v komadih po 5, 10 in 20 par. Kmalu potom, ko je ta kovani drobiž prispel v Solun, je nastal tamkaj strahovit požar, ki je zelo poškodoval ne samo zalogo srbskeg3 srebrnega denarja, ampak tudi iz Amerike prispeli nikleni drobiž. Takoj po osvo-bojenju js bil denar prenesen v Niš, kmalu potem pa v Beograd. Nedavno se je v finančnem ministrstvu pregledalo srebro in nikel one emisije. Po odredbi finančnega ministrstva se deponira srebro pri Narodni banki v zameno za novčanice, niklen drobiž pa ostane še nadalje v tresorjih finančnega ministrstva in se sploh ne bo izročil prometu. V smislu te odredbe so je tudi preklicalo nadaljnje kovanje nikle-nega drobiža po 25 par, ker bi niklen denar brez dvoma v kratkem izginil v Inozemstvo. Samo drobiž po 5 in 10 par is gama-kovine, katerega tihotapljenje preko meje bi se ne izplačalo, se pusti v prometu. Nekoliko vagonov tega drobiža že cirkulira tudi v naših krajih, nadaljni štirje vagoni pa pridejo v kratkem v promet.
•	Vožnje uradnikov na železnicah.
V	ministrstvu saobračaja se izdeluje pravilnik glede olajšav za uradniške vožnje na državnih železnicah. Po tem pravilniku dobe vsi državni uradniki za sebe in za enega člana svoje obitelji pravico do polovične cene za vožnjo na državnih železnicah trikrat na leto.
•	Povratek naših fantov iz Rusije, fz Beograda nam poročajo: Vojni ujetniki, zlasti iz Slovenije, ki so bili v Vladivostoku, pridejo na dveh ladjah v kratkem preko Trsta v domovino. Kar jih je še ostalo v Sibiriji, bodo prišli preko Rusije. Rdeči križ je ukrenil vse potrebno, da pridejo čimpreje in po kar najkrajši poti v domovino.
•	Iz celjske stanovanjske komisije. Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani je razrešilo Ivana P r e k o v-ška na njegovo lastno prošnjo dolžnosti predsednika stanovanjske komisije v Celju in imenovalo na njegov«, mesto Franca V o g 1 a r j a, učitelja v Celju. Za člana stanovanjske komisije je bil imenovan krojaški mojster Ivan Bizjak v Celju.
•	Na štirirazrednici v Boštanju ob Savi, pol ure od železniške postaje Sevnica, je prosto začasno učiteljsko mesto za moške, oziroma tudi za ženske prosilce. Nerazdeljen dopoldanski pouk. Hrana in stanovanje gotovljena. Nastop takoj. Vsa potrebna pojasnila daje šolsko vod-stvo. Prijaviti se je takoj.
•	Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, priredi v nedeljo dne 1. maja veliko majniško slavje na vrtu in vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 15. uri, konec ob 24. uri. Za dobro jed in pijačo, v peklu, gornjih in stranskih prostorih, po zmerni ceni, je preskrbljeno. Svira polnoštevilna železni-čarska godba. Sodeluje pevsko društvo «Drava», in razni drugi slavčki.
V	veliki dvorani ples. Vstopnina prostovoljna.
•	Za Jugoslovansko malico. Gospod Ludovik P1 a v š e k, veleposestnik v Št. Jurju ob Taboru je namesto venca na krsto pokojnega g. Ivana Kramerja v Trbovljah daroval Jugoslovanski matici znesek 300 kron.
•	Politična grupacija beograjske visokošolske omladine, jz Beograda nam brzojavljajo dne 24. aprila: Danes je biia na beograjskem vseučilišču volitev uprave fonda za siromašne dijake. Volitev je trajala od opoldne do 7. ure zvečer. Volilcev je bilo 934 Glasovi so bili sledeče razdeljeni: komunisti 283, radikalci 255, demokrati 254, republikanci 87, zemljoradniki 54; ena glasovnica je bila Prazna. Na podlagi tega so bili so-razmerno izbrani v upravni odbor P° štirje člani komunistov, radikaicev in demokratov in po en republikanec in zemljoradnik, v nadzoro-va!ni odbor po dva komunista in po en demokrat, radikalec in republikanec. Pri predzadnjih volitvah so bili komunisti veliko močnejši. Njihovo število je znatno padlo.
•	Pašičevo sožalje povodom pogreba kosti 42 češkoslovaških legijonarjev. O priliki pogreba 42 čsl. legijonarjev, ki so jih Avstrijci obesili na italijanski fronta je ministrski predsednik Pašič poslal predsedniku praške vlade tole brzojavko: »V imenu kraljevske vlade in vsega našega naroda, ki je v borbi za osvobojenje od Habsburža-nov doprinaša! iste žrtve s hrabrim češkoslovaškim narodom in hrabrimi savezitiki. hitim, da izkažem največjo čast češkoslovaškim mučenikom-juna-kom, katerih smrt s Vami skupno objokujemo.*
*	cNovoe Vrcmja» v Beograda. Dne
22. aprila je začel v Beogradu izhajati dnevnik »Novoe Vremja*. Izdajatelj lista je znani ruski publicist M. A. Su-vorin, ki je list izdajal v Petrogradu do boljševiškega prevrata. V uvodnem članku pravi urednik profesor M. Pav-lovič med drugim: »Dolgo vrsto let je »Novoe Vremja» v ruski in evropski javnosti zastopalo idejo slovanske solidarnosti Od svojega početka je delovalo za osvobojenje našega naroda, a pozneje odpiralo pot v javnosti interesom naše države in našega naroda. Danes »Novoe Vremja* nadaljujejo svoje delovanje v begunstvu, a ne v tujini. Izza krvavega plesa državljanske vojne ima priti nova doba za ruski narod in priti mora kaor za nočjo pride dan, četudi bi ga ne oznanjali petelini. To ni želja, to ni upanje, to je zakon reda v zgodovini. Naj bo »Novoe Vremje» lastavica, ki oznanja prihod spomladi, prihod nove, prerojene, vsem Slovanom potrebne nove, demokratske, svobodne in velike Rusije.«
*	Zopet italijansko nasilje. Postojnski trgovci in obrtniki so dobili od okrajnega civilnega komisarijata uraden poziv, da morajo biti vsi njihovi napisi vsaj dvojezični, ter da mora biti italijanski napis na prvem mestu. Komisarijat utemeljuje svojo protizakonito zahtevo s tem, da je italijanščina državni jezik. Obenem je — kakor poroča »Edinost* —civilni komisarijat trgovcem in obrtnikom zagrozil, da jim bo napise zaplenil, ako se njegovemu pozivu ne bodo pokorili. »Edinost* pripominja, da nima civilni komisarijat proti nobenemu postojnskemu trgovcu ali obrtniku pravomočnega sodnega sklepa, ki bi bil izvršljiv potom -zaplembe, ter da nepokorščina proti kakemu nezakonitemu pozivu nikakor ne more nadomestiti pravomočnega sodnega sklepa.
*	Fašistovska nasilja na Čresu. Pred par dnevi so fašisti na Čresu vprizo-rili velike demonstracije proti tamka, šnjim Jugoslovenom in zažgali »Na rodni dom*.
*	Zasedba Krka. Dne 23. t. m. so začele naše oblasti prevzemati otok Krk. V zgodnjih jutranjih urah je od plul na Krk parnik »Svoboda* z urad ništvom. Pred »Svobodo* je odplul do otoka parnik »Uskok* s funkcijonarji, ki so prevzeli vse pristaniške urade. V noči pred prihodom Jugoslovanov so Italijani povsod na ulicah in hišah nabili izzivalne lepake.
*	«Frega!ino», ruski artist, nastopi z velezanimivim programom v sredo 27. t, m. zvečer ob pol 9. uri v Narodnem domu. Vstopnice v jredprodaji v trafiki Zalke Soverjeve v šelenburgovi ulici št. 1 Program: »Štrajk artistov, dame iz Apola itd. itd*. Transtormist »Fregolino* je svetovno znan, in je po programu pričakovati, da bo tudi našo občinstvo prav zadovoljno ž njegovimi kabaretnimi in transformističnimi produkcijami.
*	Senzacionalna aretacija. Kakor poročajo iz Osjeka, sta bila aretovana. te dni v Pelmonoštru v Baranji ravnatelj tamkajšnje tovarne surovega masla Pavel pl. Stettner in ravnatelj b<t-ranj^kih tovarn sladkorja Threiner. Oba sta bila uslužbena na sekvestri-ranih posestvih bivšega nadvojvode Friderika. Oškodovala sta državo za dvanajst milijonov kron.
Nove Ogrinove
Iz Maribora nam poročajo:
V	Strnišču, begunskem taborišču, je bilo nakopičenega mnogo dragocenega blaga, ki spada v stvarno demobiliza-cijo in katero je opravljaj proshdi Ogrin. Bilo je n. pr. kup raznih cer kvenih oprav, plaščev in mnogo zlatih in srebrnih posod. Tega je še nekaj gori, vse drugo, večji del je pa izginilo, tako da ni ostalo za dnevno uporabo v kapelici begunskega taborišča niti najpotrebnejše. Celi oltarji, plašči itd. so izginili. Kam? To se sploh ne da dognati, ker ni nikjer beležk. Vse je bilo oddano pod roko in ne ve se niti kam niti za katere zneske. To pa je pri vsem najzanimivejše!
V	taborišču je bila dalje vrsta cementnih pilotov za barake. Sli so pravilno »Obrtni centrali^, torej — gospodu Ogrinu! »Centrala* jih pa ni sama rabila. Kupila jih je sicer prav po ceni, in jih drago prodala ptujskemu trgovcu Dengu v razprodajo, po podesetorjeni ceni. Medtem so v Strnišču samem krvavo potrebovali cementne pilote za popravo barak! Ker jih je Ogrin prodal samemu sebi, se popravila sploh niso mogla izvršiti!
Ako so begunci potrebovali kterikoli predmet iz demobilizacijskega blaga, so bili vedno in načeloma zavrnjeni. Če se je pa oglasil klerikalec, jc dobil, kar je hotel... Ko je Ogrina nek upravni uradnik opozoril na to, da je za pravilno poslovanje potrebno knjigovodstvo, da bodo razvidne množine in cene blaga in komu se odda, se je Ogrin odrezal: »Kaj mene knjigovodstvo briga?*
SOMIŠLJENIKU 7AVEDAMO SE. DA VELJA DANAŠNJA VOLITEV POŠTENOSTI V OBČINSKEM GOSPODARSTVU IN USTVARITVI DEMOKRATSKE SAMOriDRAVE V NOVI VELIKI LJUBLIANl.
POLOŽAJ INDUSTRIJE NA ČEHOSLOVASKEM.
Praga, 23. aprila.
Naravna posledica industrijske krize, ki se nevarno širi v češki steklarski industriji, v industriji moravsko-šleski in na Slovaškem je velika brezposelnost. Papirna industrija odpusti 11.000 delavcev. Obratovanje se omejuje na minimum. Tovarne so prisiljene produkcijo izpreminjati za druge produkte, za katere je dana večja možnost eksporta. Povsod velika skladiščablaga, a trgoval nikjer. Država je prenasičena z industrijo, ki more samo eksistirati, ako si osvoji zunanji svet. Industrijalci se pritožujejo, da vlada te težnje ne podpira zadostno, češ, da obrača svoje poglede preveč proti Franciji in Angliji Češkoslovaška da nikakor ne more zasledovati in podpirati trgovske politike Francije in Anglije. Predsednik zveze češkoslovaških izvozničarjev in uvozničarjev Voska se je na zborovanju članov dne 20. t. m. izrazil, da češkoslovaška republika ni gospodarsko samostojna, da se jo uporablja kot kladivo proti Nemčiji. Dokler se republika ne emancipira od Francije, Italije itd. je zboljšanje situacije nemogoče.
Češkoslovaška industrija se mora obrniti proti vzhodu in koncentrično prodirati v Rusijo, kjer se sesip-ljejo v nič stare boljševiške teorije. V posebni nevarnosti je jablonska industrija, ki je prej slovela po vsem svetu. V Jabloncu je 8000 brezposelnih. Vlada namerava trgovino s steklenimi krožki, zlasti uhani, ki imajo svoje naravno odjemališče v Indiji, monopolizirati. Silno ogrožena je steklarska domača industrija, ki jc zaposljevala tisoče in tisoče v goratih delih republike. Ako Amerika resnično zviša carino do 2000 %, potem je jablonska industrija uničena.
Lesna industrija je v stagnaciji. Izvoz v Francijo je oslabljen, in to se bo povišalo še bolj, ker je Francija zvišala svoje minimalne carine za 200 do 300 %.
Večji producenti železniških pragov se pripravljajo na združitev v kapitalno močno fundirano družbo, ki bi prevzela kritje domačega konsuma in ki bi imela izključeo pravico izvoza. Manjšim producentom bi bila dana možnost, da se potom te organizacije delenže ugodnosti visokih konjunktur.
Tovarne za upognjeno pohištvo imajo zlasti na Slovaškem polne zaloge. Eksport je ustavljen, tako, da se dela samo na skladišče. V istem položaju so tovarne za vžigalice. Nizko stanje voda na Slovaškem ogroža obratovanje žag, ker se je bati, da ne bo mogoče spraviti lesa v doline. Sladkorne tovarne so končale kampanjo in veliko njih miruje.
Slovaška tekstilna industrija je odpustila 30 % delavcev, istotako tovarne za rum in liker. Gospodarska poročila iz Slovaške pravijo, da bo v teku 5 tednov odpuščenih do 100.000 industrijskih delavcev. Pri teh razmerah je razumljivo naraščajoče izseljevanje v Ameriko.
Koksova industrija je istotako v težki krizi. Na sestanku delegatov delavskih organizacij z vladnimi zastopniki v Moravski Ostravi je bilo konstantirano, da imajo ostravske koksarne 200.00 meterskih centov koksa na zalogi. Zahteva se prosta trgovina s koksom, ukinjenje davka na koks in zmanjšanje oddaje koksa državi. Večje železarne so ustavile naročila; tudi Vitkovice groze omejiti r>br-Wnnje.
Tudi v čevljarski industriji je opažati zastoj V Prosnicah na Morav-skem je 3000 delavcev brez dela; 220 samostojnih čevljarskih obrtnikov nima naročil.
Vlada sklicuje etikete, na katerih sc razpravlja o potih in sredstvih, kako omejiti brezposelnost. Težak problem, ki je v ozki zvezi s celo državno gospodarsko izvozno politiko. Mo-mentalno se hoče to socialno zlo ublažiti z raznimi vladnimi državnimi naročili. Vojno ministrstvo je v raznih municijskih tovarnah naročilo materija! za 100 milijonov kron. Istotako hočejo z naročili dvigniti delavnost razna druga ministrstva. Ovira jili pri tem pomanjkanje denarja. Vojni minister je predložil zakon, s katerim zahteva 323 milijonov kron za ausmentacijo vojaštva.
Pri tem stanju razmer je razum-jivo, da se precejšnje število gospodarskih in trgovskih organizacij oju-nači povzdigniti svoi glas proti sankcijam napram Nemčiji. «Kar izgubimo s sankcijami napram Nemčijit nam zapad ne nadomesti, ker on hoče po načrtu uničiti nemško konkurenco. In mi spadamo z Nemčijo k gospodarsko premaganim državam.* V orientaciji na vzhod in na Balkan je gospodarska rešitev.
j korake v svrho splošnega dovoljenja ' glava do Ohride, primerja nate njedlnje-uvoza iz naše države v Italijo ali pa naj i nje z ujedinjenjem Nemčije, ki je iele
— Izvoz v Italijo. Vprašanje izvoza v Italijo je še vedno nerazčiščeno. V ne-dalje se je ministrski svet posvetoval o stališča napram postopanju Italije, M hoče dovoljevati uvoz živine samo go-
ga ne dobi nihče.
= Konferenca v Portorose. čim dovrši pripravljalna dela konferenca nasledstve-nih držav v Rimu se otvori konferenca v Portorose. Naloga te konference bo ureditev gospodarskih vprašanj, predvsem transportnega vprašanja. Na tej konferenci se bo razdelil med nasledstve-ne državo bivši skupni avstrijski železniški park.
= Razširjenje kolodvorov v Beograda in Zagrebu. Gospodarski komite ministrov je sklenil, da se v svrho hitrejšega carinjenja razširita železniški postaji v Beogradu in Zagrebu. Za vojsko se nabavi perilo v državi, in so dovoli tovarni v Dugi Resi do 10 odstotkov večja cena, kakor je najmanjša ponudba iz inozemstva, —
= Železniška konferenca v Celovcu.
Avstrijska vlada je stavila naši vladi predlog, da se določijo delegati, ki naj bi začetkom maja imeli v Celovcu železniško konferenco zaradi ureditve prometa med našo državo in Avstrijo.
= Nacionalizacija podjetja »Vrbanja* v EanjalukL Podjetje »Vrbanja* v Ba-njaluki v Bosni, ki je bilo dosedaj v nemških rokah, se bo nacionaliziralo. Naeijonalizacio izvrše Jadranska banka v Ljubljani, Srpska centralna, Hrvatica centralna banka in Srpska banka v Sarajevu.
— Prometna banka v Novem Sadu,
Gradjanska banka v Beogradu in dve banki v Nišu in Subotici so se fuzijoni-rale in povišale skupno delniško glavnico, ki znaša 20 milijonov, na 40 milijonov kron.
= Tvornica etra v Zagrebu. Tvornica Arko v Zagrebu jc osnovala nov oddelek in že gradi potrebno poslopje za izdelovanje etra. S tem bo država neodvisna od tujega uvoza.
= Državni, komunalni 1 hipotekami du-govi Jugoslavije. Štampom i nakladom »Jugoslavenskog Kompasa d. d.» Zagreb, izašao je u vrlo preglednoj i sistematski složenoj formi sabrani materijal o državnim, komunalnim i hipotekarnim dugo-vima. Neophodno potrebna knjiga za sva-kog. — Knjiga sadržaje slijedooc: Stari državni dugovi I. Srbija. H. Bosna i Hercegovina. HI. Hrvatska i Slavonija. IV. Slovenija. V Dalmacija. Novi državni dugovi. Komunalni zajmovi. I. Hrvatska i Slavonija. 4y2 <fc zajam grada Zagreba 1910. H. Slovenija. Prcmijski zajam grada Ljubljane 1889. H3. Dalmacija. 5% Žajam grada Splita 1889, 4 Y> % Zajam grada Splita 1901. Hipotekami zaimovi, založnice, zadužnice i obveznice. L Srbija. Uprava fondova SHS. IL Bosna i Hercegovina. Zcmaljska banka za Bosnu i Hercegovinu Sarajevo. Agrarna i ko-mercijalna banka za Bosnu i Hercegovinu Sarajevo, ni. Hrvatska i Slavonija. Hrv.-Slav. zem. hipotekama banka Zagreb. Prva Hrvatska štedionica Zagreb. Hrvatska eskomptna banka Zagreb. Jugoslavenska banka d. d. IV. Slovenija. V. Dalmacija. Zemljišno vjeresijski zavod kraljevine Dalmacije u Splitu. Vrijednosni papiri, koji su kotirani na Beogrndskoj i Zagre-bačkoj burzL 1. Beograd. II. Zagreb. Lo-zovi 2% srpski premijski zajam 1881. 2% srpski dunavski premijski zajam 1888 Državna klasna lutrija. Kronološki pregled sviju stalnih dugova. Cijena je knji-za 40 K a naručuje se kod »Jugoslavenskog Kompasa d. d.», Zagreb ili preko večih knjižara.
Francosko - čehoslovaška trgovska pogodba. Praško časopisje govori o tajnem dodatku k trgovski pogodbi republike 6 Francijo, po katerem se republika zavezuje vrniti Franciji vse one stroje, katero so v času vojske legalno ali ille-državljani in katere 6troje je Nemčija galno dobili od Nemčije čehoslovaški odvedla iz severno Francije. Ta repato-dacija strojev bi se izvršila na račun Nemčije. Prizadete so posebno tovarne tekstiinc industrije v nemškem delu republike. Pri težki industrijski krizi je ta način reparacije gotovo nepraktičen,
= Mednarodni seim v Frankfurtu na Meni. Iz Frankfurta nam pišejo: Povodom četrtega mednarodnega sejma v Frankfurtu a. M. priredila je ?Devia*, družba za pospeševanje nemških gospodarskih interesov v inozemstvu veliko zborovanje v borzni dvorani, kjer so poročali štirje referenti o gospodarskih od-ncšaiih Nemčije do Nizozemske, Skandinavskih držav, Anglijo in Jugoslavije. Zadnje vprašanje je obdelal znani Herman Wendel. Njegova naloga, podati v kratko omenjenem času jasno Eliko gospodarskega položaja in gospodarskih razvojnih smernic Nemčije napram Jugoslaviji, je bila posebno težavna, ker kljub izbomi informiranosti večjih nemških časopisov še danes velika večina Nemcev ne razločuje niti Češkoslovaške od Jugoslavije V temperamentnem govoru je Herman Wendel' najprej očrtal meje a<-še države, se pečal s statistiko pteduk-cije, uvoza in izvoza, naštel glavne obstoječe panoge itdustrfje, vse v takem tempu in na ttks spreten način, da ni pazljivost občinstva vsled številk in zopet številk niti najmanj trpela. To je pač Wendlova prednost, da vidi važno v obilici materijala in to poda v taki obliki in taki zvezi, da mu mora vsakdo slediti Za ugodne trgovske odnošajc med Nemčijo in Jugoslavijo govore predvsem dobre zvezo tako železniške kot vodne. Vprašanje poglobitve in razširjenja Main-Donavskcga prekopa' je na dnevnem re- j
i. 1
|ujedinjena mogla razviti svoje gospodarske sile, za kar pa so tudi v Jugoslaviji dani danes vsi predpogoji Mnenja sem, da to predavanje za nas ni manjše važnosti kot za Nemce, zakaj vse premajhni so naši stiki z Inozemstvom in sami se izključujemo od napredka s takim ravnanjem. Mislim na poset frankfurtovske-ga sejma iz Jugoslavije, oziroma Slovenije. Posebni vlaki so prišli iz Danske. Švedske, Nemške Avstrije itd., od nas ni bilo niti človeka. Na ta način se branimo konkurenčnih cen in blaga visoke kvalitete. — L.
Borza 25. aprila
Zagreb. Devize: Berlin 214 — 21P,
Rim 665 — 667, London 559 — 560, New-york 1-12.50, Praga 192.50 — 193.25, Švica 2450 — 2490, Pariz 1037 — 1040, Dunaj 21.30 — 21.40, Budimpešta 53.50 — 54.50» Valute: dolar 139 — 139.25, avstrijske krone 23 — 23.50, levi 150, rublji 70 — 80, češke krone 192, franki 1010, napole-oni 474, marke 213 — 215, leji 214 — 216, italijanske lire 645 — 650, turške zlate liro 500. Blagovna borza: pšenica 990, koruza 430, oves 400, moka nu-larica 1500, št, 2 1400, št. 6 1200, otrobi 315, vse franko Zagreb. — Banka za Pri-morjo 925 — 930, Trg. obrtna banka 405
—	410, Hrv. eskomptna banka 1485 — 1495, Brodska banka 275 — 280, Jugo-slovenska banka 596 — 600, Jadranska banka 2025 blago, Ljub. kreditna banka 955 — 970, Narodna banka 635 — 640, Praštediona 9600 — 9700, Rečka pučka banka 446 — 452, Srpska banka 770 blago, Goranin 650 denar, Nar. Šumska industrija 735 — 770, Gutman 1400 — 1435. Slavonia 1220 — 1230.
denar blago
Banka za Primorje . » . 925 93c> Hrvatska eskomptna banka t 1485 1495 Jugoslavenska banka . . ■ 596 600 Ljubljanska kreditna banka • 955 970 Eksploatacija drva .... 1750 1850 Slavonia	1220 1230
Srpska banka . » • s ■ »	770
Trgovsko-obrtna banka ■ > 405 410 Jadranska banka . . » . , 2025 2050 Gutman ..*•»•■« 1400 1435
Praštediona...... 9600 9700
Narodna šumska industrija , 735 770 Rečka oučka banka. . i . 446 452 Slovenska eskomntna banka 630 Banka Brod na Savi . . » 275 280 Narodna banka	635 640
Ooranli ....... 650
Beograd. Valute: dolar 34.70 — 34.90 franki 255 — 260, lire 165 — 167, leji 54 — 55, levi 42.50 43, drahme 230 — 238, marke 54 — 54.50, avstrijske krone 5.60
—	5.80, napolconi 118.50 — 119. Devize: London 140 — 140.50, Pariz 256 — 260, Ženeva 615 — 620, Solun 235 — 240, Praga 48 — 48.50, Dunaj 5.40 — 5.50. Berlin 54 — 54.50, Milan 165 — 167. Efekti: Narodna banka SHS 2850 denar.
Dunai. Devize: Berlin 1015 — 1021, Ztirich 11.025 - 11.675, Budimpešta 252.50 — 254.50, Bukarešta 1012.50 — 1022.50, London 2610 — 26G0. Milan 3165 — 3185, Praga 905 — 911, Newyork 660 — 670, Varšava 77 — 79. Pariz 4917.50 — 4957.50, Sofija 7S5 — 795, Zagreb 466 — 470. Beograd 1859 — 1879. Valute: marke 1016 — 1023, francoski franki 4895 — 4935, Švicar, franki 11.575
—	11.625. leji 1010 — 1020, levi 785 — 795, dinarji 1852 — 1872, lire 3137.50 — 3177.50, funti 2620 - 2640, dolarji 660 — 664, poljske marke 80.50 — S2.50, češkoslovaške krone 905 — 911, rublji 237 — 243.
Pra;»a. De vi z o: Berlin 111.75 — 113.25, Zttrich 1288.50 — 1291.50, Milan 355 — 357, Pariz 543.50 — 546.50, London 290.50 — 292.50, Newvork 73.75 — 74.75, Beograd 207.50 — 209.50, Bukarešta 112.50 — 114, Sofija 86 — 87, Dunaj 10.575 — 11.575, Zagreb 51.75 — 52.75, Budimpešta 27.50 — 28.50. Varšava 8.30
—	9.30. Valute: Nemške -marke 111.75
—	113.50, švicarski franki 1283.50 — 1286.50, italijanske lire 352 — 354, francoski franki 540.50 — 543.50, angleški funti 288.50 — 290.50, ameriški dolarji 72.75 — 73.75, jugoslovanski dinarji 198.50 — 200.50, rumunski leji 112.25 — 111, avstrijske krone 10.575 — 11.575. poljske marke 8.30 — 9.30.
Berlin. Device: Italija 31250 — 312.85, London 257.95 — 258.55, Newyork . 65.38 — 65.52, Pariz 478.50 — 47950, * Sv ica 1131.35 — 1133.65, Dunaj 17.23 — 17.37, Praga 88.90 — 89.10, Budimpešta 24.62 — 24.68.
Zurich. Devize: Berlin 8.75. Newvork 576.50, London 22.76, Pariz 42.45, Varšava 0.71. Milan 27.60. Praga 7.85, Budimpešta 2.20, Zagreb 4.05, Bukarešta 9, Dunaj 1.50, avstrijske krone 0.98.
DEMOKRATI POJDITE VSI NA VOLIŠČE 2S V PRVIH DOPOLDANSKIH URAH!
Vremensko poročilo
I.'nr)!>ana m nad mo»iem
D m o
25. april
° B .
Ji?
7. ori 14. ori SI. ari
7Jt-4 Iti t 7K9
ii it
Vatrort
N-«feo
bra rota
d*ž
Sredn s v6»»!icti Unrparatcrt K.T, oorcsiln« 1« Vrome-tk« napoved: dažavno <n!rno Trema Solnce Tzhaia ob t U zsnaia ob 19-04
Konzorcij „Jutra".
tovim osebam. Sklenil je storiti primerne ! du. Poudarjajoč enotnost naroda od Tri-! Odgovorni urednik Vit F. JelenC.
tiugh Conwgy;	4,1
Iz ieifte v luč
Roman.
Coni — je bil prepričan, da pod tem imenom ni bil nihče obsojen zadnje mesece. Pa to ni nič delo. Z zadobljenim dovoljenjem, s podatki, ki sem jih podal, bo policija kmalu identificirala tega človeka. Sedaj pa: dobro jutro — kakor hitro bo mogoče, bom takoj slišal kaj od poslaništva.
«In še eno vas opozarjani, gospod Vanghan,» je rekei poslanik. «Ždaj niste na Angleškem. Dobro pomnite, da lahko nagla beseda, uHo pogled, slučajna opazka nasproti kateremukoli neznancu, ki sedi pri kosilu poseg vas, popolnoma uniči vaše cilje.
Zahvalil sem se za nasvet, dasi nisem potreboval nikakega darila Kijti resnica je, da ima Anglež v Rusiji celo pretiran strah pred vo-a huni in posledicami prešernega jezika. Na nas gledajo z nezaupanjem bolj zbok naše molčljivosti kakor zaradi zgovornosti. Jaz pa nisem bil, da bi naredil pogrešek, kar se tiče zadnje točke.
Vrnii sem se v hotel in sem naslednje dni preživel, kakor sem jih pač najbolje znal in vedel. To ne, da bi v navadnih okoliščanih našel posebne težave pri tem. Petrograd je bil eden tistih krajev, ki sem si jih vedno želel obiskati. Njegove znamenitosti so mi bile nove in tuje, njegove šege vredne proučevanja; vendar me je malo zanimalo vse, kar sem videl. Želel sem si samo, da bi bil na poti za Cenerijem.
Nisem bil tako nespameten, da bi nadlegoval poslaništva in jim delal sitnosti. Bil sem prepričan, da bo storil vse, kar bo mogel in tako sen potrpežljivo in tiho čakal, dokler nisem prejel pisma, ki me je vabilo, da se zgiasim na poslaništvo. Lord — me je prijazno sprejel.
«Vse je v redu», je dejal. «V Sibirijo pojdete oboroženi z avtoriteto, ki jo 00 spoznal najnavadnejši je-
£ar alf vojak. To seve, da sem zastavil svojo čast, da ne boste na noben način pripomogli zločincu k begu — da so vaši posli docela zasebni*.
Izrazil sem mu svojo zahvalo ter ga prosil navodil.
«Moje navodilo*, je rekel, «je predvsem to, da vas peljem seboj v palačo. Car želi videti ekscentrične-ga Angleža, ki namerava narediti tako dolgo pot samo za to, da gre nekaj vprašat>.
Prav rad bi odklonil to čast, a ker ni bilo mogoče izogniti se ji, sem zbral vse svoje moči, da stopim pred samodržca. Poslanikova kočija je stala pred vrati in v malo minutah sva se odpeljala v carsko palačo.
Nekam zmedeno se še spominjam na vojaške straže, blesteče častnike, resnobne vratar je in druge uradnike prekrasne stopnice in sobane, slike, kipe, preproge in zlato; sledil sem svojemu vodniku in stopil v prostrano sobano, kjer je na enem koncu stal visok plemenit možak v vojaški opravi; zavedal sem se, da stojim v navzočnosti njega, čegar pri-kimanje je moglo spraviti na noge milijone in milijone njegovih bližnjih—vladar vseh Rusov—beli car, Aleksander II. Vladar, čegar vladanje se razteza od najvišje civilizacije v Evropi do najnižjega barbarstva v Aziji.
Pred dvemi leti, ko je prišel glas o njegovi okrutni smrti na Angleško, sem se ga spomnil, kakor sem ga bil videl tisti dan —bil je v cvetu življenja, visok, zapovedujoč in milosten—človek, kakor ga ni dobro videti. Najsi mu je po žilah tekla kri kmetova ali kralja, videti je bil od nog do glave vladar ljudi, sijajen samodržec.
Do mene je bil posebno dober in prijazen. Njegovo vedenje mi je vzelo vso plašnost, kakor je le mogoče pri človeku, ki je v tako odlični družbi. Lord — me je predstavil po imenu in po primernem pokloau sem čakal carjevega povelja. Za hip je zrl na me s svoje višine. Nato me je nagovoril francosko
Čvrsto, gladko to 6ro posebnega
tujega naglasa:
♦Pravijo mi, da želite iti y St-birjo>
«Z milostnim privoljenjem Vaše ga veličanstva.*
«Da obiščete nekega političnega zločinca. Ali je res?» Odgovoril sem mu pritrdilno. «A to je dolga pot za tak namen*. «Moj posel je največje važnosti, veličanstvo*.
«Zasebne važnosti, kakor čujem od Lorda—.*
Govoril je hitro in resnobno, da je bilo videti, da ne ljubi nobenih izgovorov. Požuril sem se zagotoviti ga, da je zaželjeni moj razgovor z zločincem docela zasebne narave. «Ali je vaš dobri prijatelj?* »Prej sovražnik, veličanstvo; ampak gre za mojo in moje žene srečo*.
Nasmehnil se je ob mojem pojasnilu. «Vi Angleži Ste dobri do svojih žena. Pa dobro gospod Vanghan, bodi po vaši želji. Notranji minister vam priskrbi najobsežnejše potne liste in pisanja. Bon voyage!*
Tako odpuščen sem se priklonil in odšel, proseč sam pri sebi, da ne bi noben birokratizem in noben pe-dantičen uradnik ne zadržaval izročitve obljubljenih listin.
V treh dneh sem jih prejel. Potni list mi je dajal pravico potovati vse do konca carjevih azijskih zemlja, če bi se mi videlo primerno, in je bilo tako sestavljeno, da mi ni bilo treba iskati novega potnega lista, kedarkoli sem dospel do drugega gubernija. Šele ko sem spoznal, koliko truda, sitnosti m odloga me je ta čarobni kos papirja obvaroval, sem se dodobra zavedal , kakšno uslugo so mi izkazali. Te maloštevilne besede, sicer nerazumljive meni, sa bile čar, čegar moči se nihče ni upal ustavvljati.
Zdaj pa, ko sem bil oborožen z dovoljenjem za pot, je bilo vprašanje, kam moram iti. Da izvem to, so me peljali k eni od policijskih glav. Njemu sem razložil svoj slučaj. Popisal sem Cenerija, mu podal
približan datum njegovega zločina in sodbe ter ga prosil, da mi pove, kako bi ga najbolj gotovo našel na kraju njegovega prognanstva.
Jako vljuden je bil z menoj. Ke-dar imate primerne in mogočne po-verilne listine, moram ruskega uradnika pohvaliti radi njegove uljudno-sti. Takoj so identificirali Cenerija, mi povedali njegovo pravo ime in njegovo zgodovino. V hipu sem spoznal ime.
Ni treba, da bi ga objavil. Mnogo je ljudi v Evropi, ki so verovali v njegov nesebičen značaj in plemenite cilje nesrečnega zlocinca, ljudje, ki žalujejo za njim, kot za mučeni-kom. Morda je bil iskren in plemenitega duha, ko je šlo za svobodo. Čemu bi napravljal žalost njegovim privržencem z razkrivanjem temnih skrivnosti njegovega zasebnega življenja? Kolikor se mene tiče naj ostane Dr. Ceneri do konca.
Od prjaznega uslužnega glavarja ruske policije sem izvedel, da je bil Ceneri malo tednov potem, ko sem ga bfl videl v Genovi, v Petrogradu prijet. Po izdajstvu enega zarotnikov so bili razkrili veliko zaroto, ki je imela namen umoriti carja in več članov vlade. Policija, ki je dobro vedela za vse, je počakala, da je jabolko malom dozorelo, potem pa jfe udarila s strašnim uspehom za zarotnike. Težko da je kdo od glavnih utekel in Ceneriju, ki je bil najbolj zapleten v celo zadevo, so izkazali malo usmiljenja. On pač ni imel posebne pravice, da bi pričakoval milosti. On ni bil Rus, ki je ječal zatiran pod despotsko vlado. Četudi je trdil, da je Italijan, je bil v resnici kozmopolit, eden tistih nemirnih duhov, ki bi radi prevrgli vsako vlado, ki ni republikanska. Koval je zarote — celo boril se je kakor možak — za italijansko svobodo. Bil je eden najboljših Gari-baldijevih delavcev, a se je srdito obrnil zoper svojega gospodarja, ko je spoznal, da postane Italija kraljestvo in ne idealna republika njegovih sanj. Zadnje čase je obrnil
svojo pozornost na Rusko, ker pa je bila zarota, ki je bil vanjo zapleten, izdana, je bila njegova karijera po vsej človeški razsodnosti končana. Ležal je več mesecev v Petro-pavlovski trdnjavi, nato pa je prišel pred sod, ki ga je obsodil na dvajsetletno težko" delo v Sibiriji. Pred nekaj mesci je bil odposlan na svoj cilj, moj obvestitelj je še pristavil, da splošno sodijo, da so jako milostno ravnali z njim.
Kje pa je bil zdaj? Tega mi niso mogli zagotovo povedati. Lahko je bil v karskih zlatopralnicah, v us-kutskih solinah, v Trojicku ali v Nerčinsku. Zločince so najprej pošiljali v Tobolsk, kjer je bilo nekako splošno sestajališče; odkoder so jih odpravljali po volji glavnega guvernerja po raznih krajih in na razna dela.
Na željo mi brzojavijo ali pišejo tobolskemu guvernerju, ker pa sem itak moral do tega mesta, prav lahko sam osebno poizvem vse potrebno. Temu sem rade volje pritrdil, zlasti pošti ali pred kratkim otvorjenemu brzojavu.
Ko sem tako dobil vsa pojasnila in navodila, kar je bilo mogoče, sem se zahvalil glavarju za usluge ter z dragocenimi listinami v žepu šel, da dovršm prprave za pot, za pot ki je bila lahko tisoč ali dva tisoč milj daljša ali krajša, kakor se je pač tobolskemu guvernerju žljubilo poslati nesrečnega Cenerija.
Predno sem odrinil, sem prejel <xi Priscile pismo —eno tistih Okornih, precej nejasnih pisem, kakor jih navadno pišejo ljudje njenega stanja. Obveščalo mi je, da se Pavlina dobro počuti, da se rade volje da voditi po Priscinih svetih in rada ostane pri njej, dokler se ta neznani sorodnik ali prijatelj ne vrne
TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE*?
modne, manu-l| faktnrns ali galanterijske stroke, boljša, moč, ki ima tndi zmoznost in vesolje za aranžiranje izložb, =0 pod zelo dobrimi pogoji takoj sprejme t mesto na Štajerskem. Ponudbe na upravo «Jutra».	726 2—1
20.000 k
prima angleškega
Ronteristinjn, Sš"
grafi j 9 in drugih kontorskih del, se pod zelo dobrimi pogoji takoj sprejme v mesta na Štajerskem. Ponudbe na npravo ♦ Jutra«.
727 e—1
v vrečah po 100 kg bruto za neto, zacarinjeno, od skladišča Ljubljana ital Lir 4'SO, pri nadrobni oddaji Lir 5*—, event. tndi v SHS valuti. Vpraša se pri: COLONIALE 0LAN-DESE, TRST.	636 10-7
Mm silili:i	j
Portiand - cement, zidno in	|
jr strešno opeko, cementne 8treš-	§1
I nike, cementno-azbestni škrilj	|
(jI (eternit), cementne cevi, dre-	|
| nažne cev!, apno, Watproaf	|
iiji (cerezit), asfalt, izo!irne pio-	|
h šče, lesni cement, pristno	js
rjjj strelno lepenko št 80, 100 in	si
Ifij 120, strešni lak, katran, kar-	Ijj
bollnej, gips itd. dobavlja	fl

Ijabljaea, BMsoia cesta 18.
f
Igom fr.liroslav Rasa!
»Iifcntiisorajca jtnbnd Isimn
lOtajen «H«a K 7.
»» kstoorte, SeiKOMtMda ia vodne zgradbe.
Sladkor
(amerikanski)
približno 1 vagon, ah tudi v manjših množinah odda po ugodnih cenah
Gospodarska poslovalnica drž. žel. Ljubljana, drž. kol. 730
Odpošlje se tudi po naročilu.
w Črnomlju
išče izvežbanega
solicitatoria.
Plača po dogovore. Vstop takoj. Prednost imajo telovadni vaditelji in pevci. Ponudbe naj se naslovijo dir ktno, opremljene z izpričevali.	705 5—5
Lepa vila
(16 sob s pritiklinsmi), obdana od krasnih vrtov, b cvetličarno
720 se px*oda. 2-1
Gospodarska poslopja so v najboljšem stanju. Zemlje je prilično 50 oralov, pol hoste, pol polja. Krasna lega ob večjem kraju prejšnje Spodnje Štajerske, tik ob železnici. Divni razgled na dolino in obkrožujoče gore. Ponudbe na upravo „ Jutra".
Pozlačene, s svilenim damastom prevlečene, umetniško Izrezljane,
•in
za velik salon 728 2-1
se prodado.
Rasnim reflektantom se na željo premičnine pokažejo. Ponudbe na upravo „Jutra".
izvežtt&n in vpeljan Mnjlgofržec samostojno vodstvo večje knjigarne. Takojšnje ponudbe na uDravoištvo «.Jutra>. 3—3
F£npi se ll^tz decimalna tehtnica, S
			—	
Priporočamo | domače tvrdke: t	Mali trgovski in ot	iriei ogla;	mik.	Irtaja poljutM. Vsaka objava 4 K.
Puftkarjl:
Kaiser F. K., Selanbnrgova nl. 6.
Skladišča c
Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.]
Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 35. [d. p.]
Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Ernon-ska cesta 8. L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15.	u
Pravkar je izšel
4L> S CU U
o Cs
KJ
5 1-. •3 ČC S3
o
6
426 52-48
Mestni trg 25/1.
o s
<t> s
rs< p**
S
rt n a
re
Naročajte in širite sledeče
leposlovne knjige:
Anatale Franoa - Debeljak: P ing vinski otok. Boman. Cena broš. 42 E, po poŠti pripor. 8 K 40 v več.
Dosto jevaklj-Levstlfc; Besi. Roman v IV. delili. Broš. 36 E, vez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več.
Oonoourt-PaatuSkin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več.
Corvastes-Sorll: Tri novele. Broi. 10 K, vez. 16 K, po poeti 1 K 80 t več.
Shakespeare-Znpančlfi: Sen kresne noči. Broš. 22 K, ves. 28 K, po pošti 1 K 80 v več.
Ante Debeljak: Solnce in sence. BroS. 10 K. vez. 15 K, po pošti 1 B 80 v več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr, It. rrijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v vec.
Josipa Jarčl&a zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. L zvea. broš. 22 K, po pošti 3 K več, IL zve*. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več
Knjige se naročajo pri založništvu:
Tiskovna zadruga v Ljubljani,
Sodna, ulica. 6.

66 40
P ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal	M
splošno pozornost:	W
S Frank Haller, Prigode gospoda Coliina.	f
Haroča sc pri upravnišftu f,M?r", Ljubljana, Sodna ulica 6.	H
Cena 15 K, po pošti 2 K več.
EA&
\ Kavarna Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 J
|	vsak dan ob 9. nri zvečer	576 10—9 |

aaaaaaacaBaaa
S «
acBaB9USi9G>B8BUBmrauanBMHinfl
i Štiri milil one kron
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije.
Premilo 320.000'— kron
r tretjem razredu in premijo v četrtem razreda
400.000'- kron
sta zadeli srečki, kupljeni pri
Zadružni gospodarski banki.
Novo žrebanje se vrši od 12. maja do 2. junija.
Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke IV. razreda za nore srečke V. razreda do 7. maja. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos.
Zadnja pplllka!	Zadnja, prilika!
Nekaj srečk ima še na razpolago	687 2-2
Zadružna gospodarska banka, d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
e a
a a
a
S
«
a
a a a a a n a n a
a ■
a