4. štev.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1912.
Leto IV.
' som
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Klerikalno zakonolotnstvo v deželnem zboru.
Poznamo sicer naše klerikalce in vemo, da jim je prisoditi marsikaj, vendar so se tudi med nami dobili nekateri lahko-vemeži, ki so mislili, da takega zakono-lomstva vseeno ne bodo storili. In kaj se je zgodilo? Poročali smo že, da so si klerikalci vtepli v glavo, da morajo razveljaviti mandata obeli, lani izvoljenih naprednih poslancev ljubljanskega mesta gosp. prof. Reisnerja in tržnega nadzornika gosp. Ribnikarja.
Oba moža sta bila izvoljena z veliko večino,tako da še klerikalci sami ne morejo navesti niti enega slučaja nepravilnosti, in vendar so sklenili, da ti dve volitvi razveljavijo, vkljub temu, da se sami zavedajo, da je to grdo gazenje zakonov.
Stvar bi se imela izvršiti že pred pri-lično tremi tedni, a se je takrat bivši deželni glavar pl. Šuklje uprl, dobro vedoč, da kaj takega kot deželni glavar in cesarjev zaupnik ne more dopustiti. In mož je raje šel.
Sedaj je deželni glavar sam vsemogočni dr. Šušteršič in stvar je prišla zopet pred deželni zbor, in siceg v četrtek, dne 25. januarja.
Ker je klerikalna večina že v odseku sklenila, razveljaviti imenovana mandata, nismo seveda bili nič v dvomu, da tudi pred zbornico ne bode umaknila svojega prejšnjega sklepa. S 23 proti 19 glasovom so klerikalci razveljavili Roisnerjev in Ribnikarjev mandat.
Res, razveljavili so jih. Pa ni potreba misliti, da so znabiti ta dva sicer odločna in žilava moža sovražili kaj bolj kakor vse druge napredne poslance. Tega ne. Ampak klerikalci so pri tej stvari zasledovali vse druge, prav posebne namene.
Vsakdo ve, da je sedanja deželnozbor-ska večina z deželnim denarjem gospodarila kaj čudno. Vsakdo pa tudi ve, da taka korporacija, kakor je deželni odbor in oziroma deželni zbor, ki razpolaga z javnim, iz deželnih naklad izvirajočim denarjem,
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
mora tudi polagati javne račune. Tega se pa klerikalci boje kakor pes palice. Zato, ker imajo slabo vest. Prejšnja »liberalna« večina je štedila z deželnim denarjem, saj je vedela, kako težko danes ob teli slabili časih zmagujejo davkoplačevalci, ki so še na vseh drugih koncih in kirajih preobloženi z drugimi davščinami, deželne naklade. Zato so bile deželne naklade pri prejšnjem »liberalnem« gospodarstvu tako nizke, kakor skoro v nobeni deželi, kolikor jih je pod našim cesarjem.
Prišli so pa na krmilo klerikalci. Prvo njih delo je bilo najetje lOmilijonskega posojila. Deset milijonov, to pa niso mačje solze. »Judje,« ki so denar posodili, hočejo obresti in naša dežela jih mora plačati. Saj jih bo pa tudi plačala. Ampak s sedanjimi deželnimi nakladami to ne pojde. Ker so poleg tega klerikalci pri deželnem odboru in še marsikje drugod nastavili vse polno »lačenpergairjev«, ki hočejo za svoje »prepričanje« biti dobro plačani, so ustanovili različna korita, da so vsaj najbolj silnim službolovcem zamašili vrsta, zato je pa treba, da dežela ne pride na kant, povišati, in sicer prav občutno povišati deželne naklade.
Tega se pa boje. Boje se položiti jasne račune, boje se ljudske sodbe.
Do povišanja deželnih naklad mora piriti. Računali so pa tako - le: Ako prelomimo postavo in krivično razveljavimo dva napredna mandata, bodo liberalci vzdignili silen hrup — saj so tudi iz mesa in krvi — vlada bo nato deželni zbor razpustila, prišle bodo nove volitve, pri katerih najbrž še ne izgubimo večine, nato pa lahko povišamo deželne doklade za kolikofr hočemo, saj do prihodnjih volitev, ki bodo najbrž šele čez šest let, se bo stvar že pozabila in delali bomo naprej, kakor bomo hoteli. — Tako so računali. Pa so se, kar se tiče naprednih poslancev, urezali v prst. Napredni poslanci, zlasti gosp. dr. Tavčar in gosp. dr. Triller sta sicer v dostojnih, pa mirnih besedah ugovarjala proti takemu nasilstvu, od klerikalcev pričakovanih kravalov pa ni bilo.
Naš poslanec dr. Triller je kleri-
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na opravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani
kalcu dr. Peganu celo očital zagrešenje očite potvojre, pa se dr. Pegan, ki je bil že z dokazi popolnoma potlačen v kot, ni mogel izgovarjati drugače kakor, da je bilo pač poročilo »napačno tiskano«.
Pripominjamo, da so se tudi Nemci (klerikalni zavezniki) upirali takemu nasilju, samo od deželnega predsednika nismo čuli nobene izjave.
Kar so klerikalci učinili, to je politično lopovstvo prve vrste, ki bo pa najbrž še njim samim še večkrat bučalo po ušesih.
Napredne misli s tem niso zatrli, še bolj utrdili so jo.
»Živela! Na svidenje!« so klicali odhajajočima napredni somišljeniki — in tako pravimo tudi mi.
Nekaj o uredbi naših gospodarstev.
Prav pogostokrat slišimo tožiti, da naše kmetije več ne nesejo itd., to posebno zadnja leta, ko je toliko naših delavnih moči zapustilo našo domovino in se podalo onkraj morja iskat boljše sreče in blagostanja, katerega pa bo povsod težje najti kot ravno v svoji domovini, na svojem domu. Res je, da je že mnogo lepih novcev prišlo iz daljne Amerike, ali tudi mnogo čilih ljudi, kateri bi bili v stanu mnogo koristiti našim kmetijam, se nam je odtujilo in mesto da bi delali lepo mirno doma na posestvu, pa rijejo po rovih in trpijo po tovarnah. Doma pa kmet nima zadosti delavnih ljudi, da bi svoja polja pošteno obdelal, da bi iz zemlje pridobil zadosti tega, kar se rabi za vsakdanje življenje.
Da se temu kolikor toliko opomore, je prva in poglavitna naloga vsakega kmetovalca, da si svoje gospodarstvo pred vsem pravilno uredi. Le poglejmo nekoliko, ali so naše kmetije tudi vse pravilno urejene? Ne in ne! Ali se na naših kmetih goje le take panoge, ki se zares dobro splačajo? Zopet ne! Ali imamo morda naše kmetije tako urejene, da si zamoremo vsako stvar dobro izkoristiti? Gotovo ne! Pač pa se
Stran 2.
pri nas gospodari še po večini po oni stari metodi, po kateri je gospodaril naš praded in oče. Le poglejmo, če vpelje kak bolj izobražen posestnik kako novo stvar, kako se mu čudi in maje z glavo, češ, s tem pa že ne bo nič itd. Marsikater tak bi vedel mnogo povedati, kar se mu je že vse »prijetnega zgodilo«. No, saj potem ni čuda, da nam zemlja vedno manj rodi in nam sadeži vedno slabeje uspevajo. In pri vsem tem pa še slabo urejeno gospodarstvo! Naj bo gospodar še tako marljiv, če nima pravilno urejenega svojega gospodarstva, mu to, šamoobsebi umevno, ne bo donnšalo toliko kot bi mu moralo. Mnogokrat dela gospodar po svoji glavi kakor mu pač pride na misel1. In če se pozneje prepriča, da to ni bilo prav, pa prenaredi nekoliko. Tako začne prenarejati šele po nastali škodi, katero je imel. Taki škodi pa se gospodar lahko že v naprej ogne, če dela po preudarku, da goji le tiste panoge, ki mu v resnici donašajo pravih dohodkov, kajti dandanašnje kmetijske razmere so se toliko predrugačile, da je treba popolnega zboljšanja, sicer ubožamo popolnoma. Vsak dan čujemo tožbo o različnih uimah, boleznih, slabih letinah, slabih kupčijah, d,ragih delavcih, vedno naraščajočih davkih itd. itd. Zato je treba dobro preudariti in računati, kako nam je preurediti svoje gospodarstvo, da bode primerno današnjim razmeram. Drugače si ne opomoremo iz sedanjega žalostnega položaja.
Gleldati nam bo tedaj, da bomo pridelovali le take stvari, ki se nam res splačajo. Posebno na polje moramo gledati, da upeljemo primerno kolobarjenje. Poprijeti se bomo morali z vsemi silami umnega sodjarstva. Le poglejmo, koliko se ravno v sadjarstvu pri nas greši. Tudi živinoreja še ni povsod primerno urejena našemu gospodarskemu namenu. Pa poglejmo v naše gozde. Te pa zelo zanemarjamo. In ravno gozd je tisti, ki nam donaša posebno lepe dohodke. Pa naša polja in travniki! Koliko več bi se lahko pridelalo krme, če bi se znalo zemljo do dobrega izkoristiti. Zato bo pa treba le dobro gnojiti in pravilno obdelovati naša polja in travnike. Le poglejmo na travnike skrbnega gospodarja, kaki so. Čez in čez so lepo in enakomerno s travo zaraščeni, dočim ima pa tak, ki mu zanje ni dosti mar, vse polno mahu in plevela na njih.
Mnogo bi se pri nas še dalo zboljšati z umnim obdelovanjem. Zato bodi vsa čast onim, ki resno skrb e za zboljšanje našega kmetijstva. Vsakega kmetovalca dolžnost pa je, da si v prvo sam dobro uredi svoje gospodarstvo in če se mu še ne bo spona-šalo, potem naj toži o slabih časih. Kdor pa le toži o slabih časih, sam si pa nič ne pomaga, naj si pa le sebi pripiše, saj nam že slavni Vodnik pravi, da:
»lenega čaka strgan rokav,
palca beraška, prazen bokav.«
SLOVENSKI DOM.
Politični razgled
Kranjski deželni zbor.
Najvažnejša zadeva, ki so jo rešili klerikalci v deželnem zboru, je razveljavljenje mandatov naprednih poslancev g. prof. Reisnerja in g. tržnega nadzornika Ribnikarja, o kateri zadevi obširneje poročamo na prvi strani. Sicer so se obravnavali nekateri računski sklepi in (ne ravno sijajno) uredile plače deželnim cestarjem in še tukaj bi radi klerikalci tiste pičle dohodke radi napravili odvisne od (političnega) vedenja cestarjev, proti čemur je naš poslanec dr. Novak ugovarjal. Ali je to klerikalno srce za nižje ljudstvo?
Štajerski deželni zbor.
V štajerskem deželne zboru se obstrukcija nadaljuje. Klerikalec dr. Korošec je izjavil, da bi njegova skupina pač sodelovala, ako bi ji nemško - narodna večina privolila 'kake ugodnosti. Mislil je pri tem na klerikalno - strankarske koncesije. Ako v kratkem ne pride do sporazuma, bo deželni zbor odgoden, nato pa najbrže razpuščen.	t	.0'	j	1*|
Zunanji minister.
Naš minister zunanjih zadev grof Aelirenthal bo moral odstopiti. Sedaj nastopi daljši bolniški dopust in se bo med tem vodila še politika po njegovih tirih naprej, na spomlad bo pa že drug mož na njegovem mestu. Papežev poslanik na cesarskem dvoru, to dni umrli nuncij Bavo-na, je bil njegov največji nasprotnik.
Italijansko - turška vojna in mi.
Kakor poročajo vsi listi, je neka italijanska vojna ladja ustavila in preiskala našo indijsko kupčijsko ladjo »Bregenz«, menda iz suma, da vozi vojno kontreban-do. Ker je naša država še vedno član tro-zveze, torej zvezana z Italijo, znači tako postopanje veliko nezaupnost proti naši državi. Ali se bo Avstrija kaj energično postavila proti temu nepričakovanemu koraku, tega ne vemo, znano nam je pa, da je Italija v podobnem slučaju s Francosko državo poravnala vso krivico. Pa so jo Francozi tudi trdo prijeli.
Bolgarski prestolonaslednik polnoleten.
Bolgarski kraljevič Boris postane polnoleten in se bodo ob tej priliki na dvoru vršile večje slavnosti. Bolgarija je bila še pred kratkim kneževina, sedaj je pa bolgarski vladar kralj, oziroma kakor se sam ix> starem običaju imenuje »car bolgarski«. Prestolonaslednik Boris je, kakor skoro vsi Bolgari, pravoslavne vere, oče Ferdinand je pa še katoličan.
Volitve na Nemškem.
Te dni se vrše na Nemškem volitve v državni zbor. Te volitve nimajo pomena samo za nemško državo, nego skoro za vso Evropo. Vršile so se v znamenju protikle-
4. štev.
rikalizma. Največ so pridobili socijalni demokrat j e, ki so se skoro podvojili, pa tudi meščanske (liberalne) stranke so se izveči-ne ojačile, padli so samo klerikalci in njim podobni nazadnjaki. Upati je, da bo odslej v Nemčiji prevladovalo bolj trezno in manj bojaželjno naziranje.
Revolucija na Kitajskem.
Revolucija na Kitajskem je še vedno v polnem cvetu. Revolucijonarji prodirajo na vseh koncih in so vladarsko rodbino pripravili v silne stiske. Najbistrejša glava, kar jih ima vladarska hiša na svoji strani, Juanšikaj, še ta menda namerava pobegniti, ker ga sami cesarski princi, za katerih korist se je žrtvoval, nameravajo vreči. Tuje vlade se doslej javno še nečejo vmešavati v te homatije, vendar pa ne drže križem rok, saj so vse udeležene na kupčiji, ki ob takih časih seveda največ počiva. — Zanimivo je, da je kitajska vlada pri tržaškem »stabilimentu« naročila eno vojno ladjo, takozvani torpedni rušilec.
Nemiri v Perziji.
V tej državi že dlje časa divja huda meščanska vojna. Perzi se koljejo med seboj. Rusija in Anglija, ki imata v sosedstvu svoje dežele, pa ne bosta dolgo gledali tega, nego bosta deželo najbrže kratko razdelili. Severni konec si vzame Rusija, južnega pa Anglija. Tako bi bil zopet konec samostojne države.
o Ljubljanska okolica o
lj Šmartinski Cuki. Dne 23. januarja je bil v Hrastju pogreb umrle 621etne ženice Pajkov e, ki pa ni bila tukaj doma, ampak v Veliki Loki na Dolenjskem. Prišla je obiskat svojo hčer in tu jo je zasačila smrt. Pri nas je navada, da pokopljejo vaščani vsakega, ki umre v vasi, ako-tudi je tujec. Tudi naši možje v Hrastju so pripravili vse za dostojen pogreb. Eden naših mož je šel k odru, da bi zabil rakev. Tam pa je zagledal polno Čukov iz bližnjega Šmartna ob Savi. On jih je pozdravil prijazno, oni pa nrn niso odgovorili ničesar. Vrnil se je in nam povedal, kdo in kaj. Naši možje so stali doma. Cuki pa so pokopali rajnico, ampak zaradi sedmine. Zlasti sta se odlikovala kovač »Biks« in pa lepo vzirasli Tone Presetnik, po domače Sojek, »havptman« šmartinskih Čukov. Ljudje so pred cerkvijo pri Devici Mariji v Polju kar zijali, ko so ga videli, kako je komandiral, kaikor stotnik kompanijo. Vendar so kmalu uganili, da Sojek ne more biti pravi »gautman«, ker je njegova desna rama dobrega V2 m nižja kokor leva. Cuki so postavili našo, že prej pripravljeno nosilnico, križ in boga pod kap, da so paradirali s svojimi stvarmi. Naš Bog je moral čakati pod kapom, dokler se ni vrnil Cerkvenik od pogreba in ga odnesel v cerkev nazaj. Prej je imela vsa soseska enega Boga, zdaj pa imajo Cuki svojega posebej. Šmartinski Cuki so se podvizali
pri pogrebu zato, ker so vedeli, da bo, kakor tukaj običajno, na sedmini veder vina in pa svežega kruha iz 20 do 25 kg moke na razpolago. To je bila vedno lačnim in žejnim Čukom glavna stvar, grlo in želodec, ne pa pogreb in pobožnost. Prišli so vsi na sedmino; naših ni bilo nobenega, ker ne marajo take družbe. Iz vsega srca jim privoščimo, da so se zopet enkrat do sita najedli in do sita napili. Skoraj bi jim želeli, da jim ne bi bilo treba dolgo čakati drugega pogreba, ali bolje rečeno, druge sedmine, da se kmalu zopet okrepčajo in nasitijo zastonj.
lj Iz D. M. v Polju. (Zakasnelo radi pomanjkanja prostora. Op. ured.) Žalostne razmere se dogajajo pri nas. Občinski odbor je bil1 že izvoljen dne 28. novembra, ali župana še ni, še uraduje stari župan I. Dimnik. Gosp. župan, kaj pa je s proračunom za leto 1912, ki bi že moral biti meseca decembra odobren, pa ga še do danes ni. Znabiti, da vaši računi še niso urejeni, zavoljo tega jih pa ne daste na vpogled, ali pa čakate novega odbora, ker ta vam bo bolj ugajal, ker bo vse enako, ako jim pokažete krčmarske knjige, ali pa občinske. Nadalje, kako pa je to, g. župan, da občinska pota nasipate brez občinskega odbora in brez dražbe, gotovo ste vi sami davkoplačevalec v občini, ker bi se lahko po nižji ceni oddale, ker imajo drugi posestniki tako čas, kakor vaš pristaš Franc Babnik. Prosimo, dokažite, kdo Vam je dovolil’, morebiti vaš tajnik Mrcina, ki je tako cele občine vladar, ker v vsako stvar vtakne svoj krivi nos. Sedaj smo radovedni« koliko bode za prihodnje leto občinske doklade. Mislim, da malo več kakor dose-daj, ker železnica v tovarno je že izgotovljena, ne bode več svetlih krone, pa ker imate sedaj dobro sestavljen odbor, bodete 1 ali ko delali po svojem klerikalnem receptu. Le tako naprej, da bo šla poprej občina rakovo pot. Za danes le toliko, če bo pa treba, pa še pridem.
lj Iz I). M. v Polju. Prosili bo g. župnika pri D. M. v Polju, da naj raje oznani svojo nedeljsko mašo ob pol 7., namesto ob 6., da ne bo ljudstvo tavalo okrog cerkve in čakalo pristopa k maši zaradi tistih starih tercijalk in naša dolžnost ni, da bi cela fara to trpela, saj one imajo čas čakati vse dopoldne, ker nimajo otrok in tudi bere vam ne dajejo. Tega Vas prosijo in si zapomnite enkrat za vselej.
| ° Dolenjske novice o
d Iz Kotredeža. C. kr. deželna vlada iazveljavila je izvolitev dveh odbornikov v II. in dveh odbornikov v III. volilnem razredu, in se bodo dopolnilne volitve kmalu vršile. Volitev drugih odbornikov je po-trjenali. lreba je, da se združijo vsi napredni volilci — kmeti in delavci — kajti nasprotnik je mogočen. Odborniki, ki bodo sedaj izvoljeni, bodo odločevali, če bode odbor deloval v naprednem zrnislu, ali
pa na komando iz farovža. Kadar pridejo zopet kaplani na agitacijo, povejte jim, da ispada njih delovanje v cerkev, kajti Kristus, naš Gospod, je rekel: »Moje kraljestvo ni tega sveta!« Vera tudi ni v nevarnosti, kajti občinski odbor ne sme sklepati, da se naj cerkve podirajo, da se naj duhovniki izženejo itd. Gre se za same gospodarske stvari. — Napredni kmetje in delavci! Pridite do zadnjega moža na volišče, in zmaga je gotovo vaša!
d Vače. Nobene reči naši klerikalci tako ne sovražijo, kakor resnico. Najrajši bi jo s sveta spravili. Zadnjič smo poročali, kako je naš Majdič vodil procesijo od Oso-Jeta pa do Mr veta. Tega škandala nismo mogli zakriti s plaščem krščanske pozabljivosti. Osolela in njena lepa Francka pa na vse grlo tajita ta Majdičev škandal. Kdor ni bil natrkan, se pa dobro spominja. To naj si Osolela za ušesa zapiše. Ali bo Majdič tudi to utajil, da ni svoje kuharice naučil klerikalno prisegati.Štiri mesece bo šla na gospodinjski tečaj. Ričet bo tudi zanjo dober. Za danes iz usmiljenja molčimo o onem klerikalcu iz Slivne, ki je neki ženski vodo zagovoril. Klerikalci so res usmiljenja potrebni. Še celo o svoji posojilnici ne črhnejo več. Nevoščljivost jih lomi, ker smo v naši posojilnici dobili bolj spretnega tajnika.
d Od Save. Ker se bližajo tukajšne občinske volitve, obrekujejo Eselesi na vse načine v »Lažiljubu« vse, ki se z njimi ne strinjajo. Tako očitajo tudi sedanjemu občinskemu odboru brezvestno gospodarstvo z visoko naklado 50%. Proračun in račun sta vsakemu občanu v zakonitem času na razpolago v pregled in ugovor. V odboru sedita tlva razumna klerikalca, zakaj se pa nista oglasila s svojimi pametnimi nasveti. Samo zabavlja lahko vsakdo. Da pa sploh volilci 'izvedo, kako se uporablja 50%na naklada, podamo v naslednjem nekoliko pojasnila: 1. izdatek za vzdrževanje šolskih potrebščin in šolskega poslopja, 2. plačevanje posojila 10.000 kron hranilnici letni obrok 1000 K in pa še obresti. Ta vsota se je porabila za dozidavo dveh šolskih sob za III. in IV. razred. To plačevanje bo trajalo še pet let. Za ten^so izdatki za deželne, okrajne in občinske ceste, izdatki za revne, izdatki za občinske uprave: izdatki, ki jih ni mogoče ne klerikalnim in tudi liberalnim modrijanom izbrisati. K tem izdatkom pridejal je še gosp. župnik o priliki proračuna pri zadnji seji krajnega šolskega sveta vsoto za poravnavo stroškov za štruce, ki jih je dal razdeliti med otroke o priliki prvega sv. obhajila. — Imeli smo izbranega organista v osebi gosp. nadučitelja in izvežban cerkveni pevski zbor za prav malo plačo, a nadučitelja so dejali v pokoj, dasi bi bil še nekaj let lahko učiteljsko službo opravljal. Tako smo bili nekaj časa brez organista, a župnik je vredil predlanskim neko zborovanje, na katerem se je določila plača organistu in Cerkveniku v denarju
in bi morali župljani plačati, ker graščak kot drugoverec, odpade, ki pa plača skoro tretjino davka, 7% naklade za organista in cerkovnika. Zoper ta čin so se pritožili nekateri župljani na višjo oblast, ki je priznala, da se to ni postavno obravnavalo. Predno se je pa ta odločba višji oblasti vročila, je nastavil župnik organista in cerkvene pevce, ki pa tako hreščijo, kot bi staro leso odpiral. Svetovali bi jim iti v bližnji zavod se od tamošnjih gojencev učit petja s harmoničnimi glasovi. Naklada za organista in Cerkvenika se do-sedaj vsled odloka višje oblasti ni izpeljala, a če dobijo farovški kimovei oblast v občinskem odboru, se bo to najprvo izvršilo in potem bomo imeli zraven deželne, okraj ne, občinske naklade še novo organi-stovsko - cerkvenikovo naklado, zraven pa še žitno,in vinsko bero. Preteklo nedeljo se je razjaril župnik na leci na dopisnika iz Boštanja v »Slovenskem Domu«, da on namerava staro šolo pod cerkveno oblast spraviti in tam narediti stanovanje za kaplana, češ, kdo mu more to dokazati. Faktična resnica pa je, da je župnik z nekim dopisom na krajni šolski svet zahteval, naj bi njemu staro šolo v porabo odstopil, do česar pa krajni šolski svet nima pravice. Razume se, če bi bil župnik to dosegel, bi lahko tudi to uredil. Razložil sem nekoliko položaj občinskih razmer, z željo, da bi pri prihodnji občinski volitvi v odbor volili može, ki bodo znali se za vašo korist se ponesti, a ne farske kimovce, ki kimajo le za farško bisago.
d Temenica. Ker me Ana Fajdiga, gostilničarka, in njene hčere dolže in razglašajo, da sem jaz dopisnik, oziroma v zvezi z dopisnikom v ta list, povem Vam in Vašim, še premalo študiranim jezičkom, da nikakor nikar ne mislite, da imate pravico govoriti, kar ni res. Res ste morebiti igrali vlogo občinstva pri rajnem županu, a sedaj je ne boste. Meni pa ne boste vi lasu skrivili. Torej vam prijateljsko povem, da me pustite popolnoma v miru zaradi dopisovania in Si poiščite drugega »dopisnika«. Ako ne, bom z vami sodnijsko postopal in s tistim, ki bo še kaj o tem govoril. — P r a p r e č e, 27. januarja 1912. — Ignac Prelogar, knjigovez in fotograf.
d Iz Turjaka. Dragi »Slovenski Dom«! Zadnji dopis iz Turjaka je zadel nekatere naše kimavce in kimavčke prav v živo in od jeze ne vedo, kaj bi počeli. Od drugod so take baharije po »Domoljubu«, iz Turjaka ne črhne nihče nobene besedice. Zdaj imajo še edino tolažbo, da bo okrajno glavarstvo razveljavilo občinske volitve. Ampak to je presneto slaba tolažba. Mi bi prav radi videli, da se to zgodi, potem bi jo dobili farški podrepniki šele po grbi. Potem bi šele zijali čuki iz Rašice, kaj se pravi razdražiti volilce turjaške občine, kadar gredo v boj za svoje pravice. Ta bi bila lepa! Za trpeti in plačevati bero in davke smo dobri kmetje, za gospodariti v
občini bomo šli pa fajmoštre in plavo pre-pasane čuke vprašat, koga naj volimo.
d Iz Dobrepolja. Prejšnjo soboto se je vtihotapil v nek napreden časopis iz našo doline dopis, v katerem neznan (1) dopisnik smeši naše najboljše ljudi in jih naj-brže namenoma psuje z »Jakličevimi volilni«. Kdor količkaj pozna razmere pri nas v naši fari, tisti prav dobro ve, da ima naš slavni Jaklič ravno pri požarni hrambi najmanj prijateljev in ne motimo se, ako verjamemo vesti, ki se širi po Dobre-]>o]jah, da se je tisti dopis skovalo v tukajšnjih najbolj klerikalnih krogih in da se je uredništvo naprednega lista nalašč v ta namen nalagalo, da bi se udarilo po Jakličevih neprijateljih z napredne strani. Po naši dolini se govori, da je tisti dopis potekel izpod peresa onega človeka, ki se je toliko pehal, da bi bil zasedel županski stolec videmske občine, pa so ga ravno »požarni brambovci« tako našeškali, da še v odbor ni prišel. In zato je čisto verjetno, da se je pohlevni možioek skušal sedaj maščevati in zato je skušal osmešiti požarno hrambo. Ampak z nami Dobrepoljci naj se ne igra preveč! — In pa to naj si enkrat za vselej zapomni slovenska javnost, da ni vsak Dobrepoljčan Jakličev volilee. Tisti časi so že davno za nami in to Jaklič sam najboljše ve. Res je bil včasih pri nas za boga, ali zdaj smo ga spoznali popolnoma in ne bomo se mu dali več ustrahovati. — Kaj pak, tak nevednež, tak zabit poslance, ki ni vedel, koliko odbornikov pripade po novem volilnem redu videmski občini in pozna sploh novi volilni red za kmečke občine tako malo, da je hotel z reklamacijo in pritožbo na okrajno glavarstvo voliti kot častni občan v kompoljski občini, tak modrijan ne more dolgo vladati Dobrega-polja in ga tudi ne bo!
d Iz Kolovrata. Sv. Antona dan, to je dne 17. januarja imamo v tej župniji shod v Brišah. Tako tudi lletos. Točno ob 10. je prispel župnik pred altar — pa ne vprašajte kakšen1? Vsi smo se smejali, ko ga zagledamo vsega obvezanega. Zvedeli smo, da se je preljubi gosp. Knol, kakor je že njegova navada, zopet pretepal in mu je njegov nasprotnik za spomin na glavo pritisnil svoj pečat. Ali bi ne bilo bolje, gosp. župnik, nego ponoči netopiiriti in na »koruzniško« ter dolgouhih zajcev komando loviti glasovnice, da so brigate bolj za svoje pastirstvo.
d Iz Prečine. Gotovo misli res lahko vsakdo, kdor le količkaj pozna našo občino, da je politično mrtva in tudi res popolnoma mrtva, kakor piše predzadnji »Lažiljub« v 3. številki. Mrtva, pusta in zapuščena je naša fara, ali poslej bode še bolj, ako bodo pustili občani prvo in zadnjo besedo edinole župniku in njegovim podrepnikom. Karkoli zine naš fajmošter, pa najsi bo to še naj večja budalost in neumnost ter v škodo vse občine, mu vse pritrdijo in prikimajo njegovi podrepniki, ki sede v občinskem odboru. Kaj je bilo po-
treba tako velikansko cerkev sezidati v zapuščeni vasi Prečini, ko tja nihče ne hodi poslušat župnika, kot tercijalke in Marijine device! Polovico fare hodi k maši v Novo mesto, polovico pa v Vavto vas. Staro cerkev je bilo treba samo malo popraviti, ne pa zidati nove, tako velikanske in veličastne, da bi delala še celo kras samemu Dunaju. Ubogi kmet, sedaj pa plačuj vse to, ko ti ne prinaša poljedelstvo in živinoreja toliko, da bi se mogel pošteno preživeti. Seveda, pri tem pa le »plan-ta« »šparkasa« v Kandiji in zopet se polnijo le farski žepi. Prav lepo se pa zna prikrivati duhovščina z »neumornim delovanjem« za svoje ovčice. Župnik vodi namreč »umno« gospodarstvo, kaplan pa politično »življenje«. Polna miza v farovški veži se lomi kupov »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenca« in bogsigavedi kakšnega verskega časopisja. Ako se kdo naroči enkrat, je naročen na veke. Tudi če bi se hotel odpovedati, je to nemogoče, kajti »sem že zapisal,« pravi kaplan in izgine zopet nekaj kronic ubogega, nevednega kmeta v farskih žepih. In tako je pri vseh drugih rečeh. — Ali vendar se je nekaj slednjič izpremenilo pri zadnji občinski volitvi. Ko je sprevidela ta »žiahta«, da no mara ubogi, preslepljeni prečniški kmet več plesati po njeni muziki, je zastavila vse svoje moči, da bi se še nekaj časa obdržala na krmilu. Cesar bi si ne mogel izmisliti nobeden kristjan in tudi še tako zvita buča, to si je izmislila ta svojat. Na glasovnice so dali kar natisniti imena svojih podrepnikov in ko je župnik pobiral po vaseh bero, je njegov zaupnik Planinšek delil glasovnice med volilee, ki jih je že popreje zvabil k sebi tamošnji odbornik na kupico vina. Sam kaplan pa je brusit pete okoli po vaseh za pooblastili in s prižnice je vedno grmelo. Na, pa tudi to ni nič pomagalo, zakaj »far obrača, kmet pa obrne!« in tako se je tudi zgodilo pri občinskih volitvah. Ko so izpjrevideli, da jim je odklenkalo, so se hoteli maščevati. Tuhtali so celih 14 dni, kako bi mogli ovreči volitev in župan Vintar je zanalašč zavlekel skrutinij, da se je medtem zgodilo, kar se ni še nikjer na svetu. Neznanci so vlomili v sobo stare šole, kjer je bil shranjen zaboj z glasovnicami ter jih uničili tako, da se nikakor ni mogel vršiti skrutinij. Jako značilno je pa dejstvo, da so našli sled, da se je pri tem -svetilo z rdečo, cerkveniško svečo in da se je tudi rabilo mežnarjevo dleto. Sodnija je imela nato s tem jako veliko posla. Veliko število prič so zasliševali, toda pravega storilca pa dosedaj še niso dobili. Zaprta je bila tudi četvorica mož občinskega aparata z županom in tajnikom vred. Sedaj poizveduje žandarmerija, kake glasovnice so razdeljevali med volil-ce. S tem menda hočejo kako dognati izid volitev. Hudo ogorčenje pa vlada nad klerikalci po vsej fari. No, pa še kaj prihodnjič!
Kamenški liberalec.
d Muljava. No, sedaj pa zopet, ko je prišel zimski čas, se lahko malo pomenimo v »Slovenskem Domu«, saj vsak najrajši bere novice iz svojega kraja, posebno pa iz »Slovenskega Doma«. Pri občinskih volitvah smo »sijajno« pogoreli, to sta dejala Tiček in Stent, ko sta prišla do sape, in ko sta videla, da so prejšnji analL fabeti prišli v odbor. Vendar se jim je precej majalo stališče častnega imena: »župan muljavski« —! Jim ne zamerimo, ker za tako častno mesto, kot je muljavski županski stolec, se morejo s tako silo zavzemati le možje, ki hlepijo zgolj po zmagi, za splošni blagor občanov jim je pa toliko, kot za lanski sneg. Toda mislimo, da bosta dična »gospoda« Tiček in Stent zapomnila volitve iz leta 1911. Gotovo se ni še noben župan tako blamiral, kot naše žu-panče na Muljavi. Ko je bil volilni imenik tukajšnje občine razpoložen, je predlagal nekdo našemu županu, naj se dva napredna volilca iz vasi Muljava izključita iz volilnega imenika, ker sta bila pred par leti kaznovana ter na ta način izgubila volilno pravico. Tiček takoj sledi temu nasvetu, četudi ni vedel, pri čem da je ter podpiral »reklamacijo«, ki mu jo je omenjeni »gospod« sestavil. Napredna volilca potem res nista imela pravice, izvrševati volilne dolžnosti na dan volitve, kar je imelo za posledico tožbo. Obravnava se je vršila v Višnji gori, kjer sta se morala Tiček in Stent zagovarjati radi žaljive reklamacije. Značilno je bilo le to, ker niso ne župan, ne cela reklamacijska komisija vedeli, kaj je pravzaprav reklamacija. Nastal je seveda v sodnijski dvorani smeh. Ker so je pa Tiček le zvijal in stavil razne priče na pomoč, morala se je obravnava preložiti na drugi čas. Pri drugi razpravi je bil pa obsojen Tiček na 50 K kazni, Stent pa oproščen. Proti tej (razsodbi se je zagovornik Tička in Stenta pritožil na okrožno sodišče v Novem mestu zaradi prevelike kazni. Nato je okrožno sodišče obsodilo Tička na 200 K, Stenta pa na 100 K kazni ter na poplačilo vseh stroškov. Tako sta pogorela pri vseh inštaucah in bosta sedaj že vedela, kaj je reklamacija.
d Št. Janž na Dolenjskem. Čudno se nam zdi, kje izvesta naš župnik Bajec in Kalan, koliko izvodov »Slovenskega Doma« prihaja v šentjansko faro. In ta dva tiča vesta kar število. Uverjeni smo, da jima uredništvo tega prav gotovo ne pove, pač pa je lahko mogoče, da so to izve na šentjanški pošti, kjer uživa župnik Bajc neko posebno simpatijo. Sicer je pa Bajca večkrat videti v uradu med ekspedira-njem, takrat, ko ne sme biti nihče navzoč. Vslted tega smo izgubili zaupanje ter smo primorani, važnejše pošiljatve, posebno take, za katere ne bi smel vsakdo vedeti, oddajati, oziroma prejemati v Krmelju in Tržišču. Brotschneider s pošte se je tudi izrazil, da ima tako vplivno osebo za seboj v Št. Janžu, da se nikogar ne boji ... In to je — kdo pa drugi — Bajec, ker drugo
ljudstvo ga itak uo mara. Ako ne bo boljo, bomo stvar javili na pristojno mesto.
d Iz Št. Ruperta. Prečastiti g. kaplan Janez Štrajhar Lz Št. Ruperta so se v zadnjem »Domoljubu« obregnili nad liberalce. Našteli so oficirje liberalcev in potem še njih »gmajnarje. Našteli so tudi, katere zapovedi ti soldati lomijo. Zmotil se je naš preljubi Štrajhar, ker je mislil o svojih pohlevnih backih, a pisal o liberalcih. Peto, šesto in .sedmo božjo zapoved, namreč ^ffienje teh zapovedi čisto pristojajo njegovim podrepnikom, a pozabil je osmo božjo zapoved, ki se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Tudi kakšen irivoprisežnik se najde med vami. če ne verjamete, povemo vam o priliki. Pravijo tudi prečastiti Štrajhar, da so liberalci največji pijanci. 0 jej, g. knplan! Kako se že piše tisti največji pijanec, ki ste ga postavili v svojo volilno listo? Ce no veste, vam tudi lahko povemo. Nadalje tudi hvalijo prečastiti gosp. Land — pardon — samo Strajhar izvoljene trdne posestnike svoje mlokarne. Kako trdni in najboljši posestniki so, kaže, da kmalu zvemo, pravijo, da nekje nekaj poka! ? Kar se pa tiče »mešetarjev«, takih, ki jih ima napredna stranka, se jih boste lahko ubranili! Človek s kremenitim značajem, je magari sam mlekar, ima ugled povsod, ne rabi ga P° od zaslepljencev. Glede tistih vaših »podpor in tistih »50.000« vaše »izborno delujoče mlekarne«, smo pa tako radovedni da bi radi enkrat videli vaše račune, kar se pa tudi spodobi. Zato pa le s korajži prečastiti Štrajhar, bojevnikov je mno-a zajeev in zajčkov še več. Prihodnjič povemo, kako se kolje v katoliški hiši na katoliški podlagi.
d Št Rupert. Dan volitve se bliža. Slišali ste dragi bralci že mnogo o naših vernih in kaplanu dopadajočih klerikalcih. Oh, kako jih skrbi, kako se mučijo, kako kujejo v dolgih večerih mnoge naklepe. Pa vse skupaj jim kažo le polom.»Ce bodo vsi volili z menoj, ki so mi obljubili, po-je zmaga naša,« tako je besedičil kaplan. Toda moti sc, revež. Večina tistih °bljub je bila zato, da se ga iznebi. Saj je P*1 tudi vsiljiv kakor cigan 8 konjem. Ne °dneha preje, da obljubiš. Ko enkrat obljubiš, potem pa klobuček veselo pokonci m hajdi naprej. Za njim se pa pokaže pa k večjemu kaka figa, češ, si me mislil, pa me ne boš. Ampak odpraviš ga ne drugače, da mu obljubiš! Ce le namigneš z »da«, tedaj: »Saj ste pošten človek, fajn mož itd. Še cukerčka, pa se gremo otroke! ljudje spregledujejo, vidijo namene klerikalcev, zato se s studom odvračajo od njih. Pošten političen boj z njimi ni mogoč. To so ti zahrbtneži ti naši klerikalci, škodujejo ti, če ti le morejo, v žlici vode te vtope, 'ta se jim nudi prilika; nobeno sredstvo jim ®i prepodlo. A v naših vrstah stoje možje *«ačajni, njim na čelu daleč naokoli spoštovani posestniki. Kje imate vi klerikal-ei našim enakih mož? Vsi na krov, vsi za
blagor občino, bodimo trdni, odbijmo krepko naval klerikalizma in ponosno bomo gledali z odkritim čelom onim, ki so se ho-toli okoristiti z našimi žulji. Ti pa, predragi »Dom«, razširjaj duha prosvete, duha lepše bodočnosti! Prost mora biti kmet tlačanstva, prost klerikalizma. Na dan, svoboda, resnica, pravica mora biti zmagoslavna!
d Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Raki priredi v nedeljo, dne 28. januarja veselico v gostilniških prostorih g. Vinko Bona. Začetek ob 3. popoldne. — K obilni udeležbi vabi — odbor.
d Iz Št. Janža. Že zopet se moramo pečati z našim župnikom Ludvikom, ki je tako noumen, da misli, da so vsi farani tako zabiti, da je vera, ali pa volitev vse ena sama reč. Na novega leta dan in tudi na sv. Treh kraljev in še pozneje je zopet rohnel na prižnici čez napredne liste in prebiral »Slovenski Dom«, torej list, ki se tudi gospodu Bajcu upa povedati resnico, resnica pa oči kolje. Ne vemo, ali ne znate več pridigovati o božjih rečeh, ali pa nočete. Žalostno je pa za Vas oboje.
Boljši kristjan kakor Vi.
d Iz Vinice. Iz mnogih krajev smo ču-li od občinskih volitev, da je zmagala du-liovska stranka le tam, kjer so sleparili. Tudi pri nas se je mnogo sleparije zgodilo, ker smo se morali pritožiti. Te volitve so nam prinesle mnogo smeha in zabave. Bilo je na dan volitve. Hiša je bila natlačena naprednih in klerikalnih mož, župnikovega agitatorja Stanka tudi ni manjkalo. Možje so se razgovarjali kakor po navadi in to je Stanka jezilo in je rekel, naj bodo tiho. Mož, 60 let star, ga pa krepko zavrne, nakar je prišel ven kakor da gori za njim. Zdaj pa je zazvonilo poldne. Vsi po hiši molijo, samo župnik se ni zmenil za zvon in ne za molitev: to je lepo in hvalevredno za župnika!? Eden naprednjakov se je tudi pritožil, češ, to ni prav, da so pisarji tisti, ki niso v odboru, morali bi pisati odborniki. Te besede zavzame,jo vse, posebno župnika, ki je prebledel kakor zid, misleč, zdaj bo po meni, ali mirni Viniča-ni so čakali izida volitve. Gospod župnik, ali ni tako in nič drugače?
Več naprednjakov.
d Škoeijan, Krmežljovčka smo z združenimi močmi ukrotili, s tem tudi preprečili vedno napadanje po »Lažiljubu«. Mir bo, tako trde stari očanci — vendar pa ne hvalite dneva pred večerom. Ta tihota, to premirje znak boja, ne prinaša nič dobrega. Kmetje — le popu nič zaupati! Znano je, da je ravno med duhovni največ hinavcev. Torej bodite čuječi, kajti goi'je vam, ako v a« dobe nepripravljene. Torej pozor!
d Škoeijan. Nftša Ciril - Metodova družba se je lansko leto preoej ozirala na to, ker so kmetu razno vremenske nezgode naredile precej škode. Zaradi financijalne-ga stanja kmetov - obiskovalcev družbenih prireditev, sploh ni prirejala veselic.
Zato se je odločila, da prirodi predpustno veselico v družbin prid z jako obširnim sporedom. Posebno šalo igra bo vzbudila precej smeha — torej kdor bo tistikrat bolan, ne žalostven, se naj udeleži veselic«, ker igra mu bo gotovo odstranila vsa bolečine, ker smeha ne bo ne konca ne kraja. Torej okoličani — smeha in zabaveželjni, vsi dne 11. februarja na veselico. Tudi maske so ta dan dobro došle! Torej na svidenje!
d Iz Trebnjega ga ni dopisa, menda so vsi zaspali. Kakor Vam je znano, so se vršile meseca oktobra pr. k občinske volitve, ki so izpadle bolj klaverno, zmagala je klerikalna stranka, pa z jako malo glasov večine; torej po novem volilnem redu za napredna stranko lep napredek. Ko bi imela napredna stranka spovednice, prižnice in še toliko drugih priložnosti za agitacijo, kakor jih ima klerikalna, bi bilo tacijo, kakor jih ima klerikalna, bi bila gotovo naša zmaga, pa jaz mislim, da se ljudem že odpirajo oči, saj pri volitvi župana med 25. odborniki niso imeli ne enega sposobnega, razen Starega župana. Imeli smo 19 let enega župana in županova! je samostojno brez tajnika, bil je mož, in ker so od gotove strani prehudo pritiskali nanj, zategadelj ni hotel več prevzeti županstva. — Dne 13. novembra m. 1. je bila pa volitev novega župana in evo ga! izvolili so ga natančno po klerikalni metodi; navzoči g. okrajni glavar ga vpraša, ako prevzame volitev, na kar se je zmagoslavno izrazil: bom pa prevzel. Torej imamo ga župana, torej bodo samo poslušali in kiryali, kar jim bo dekan ali farovši hlapec zapovedal. Prvi predlog novega župana je bil za povišano plačo, bolje rečeno, da hoče imeti tajnika na občinske stroške, kar mu pa tudi klerikalni odbor ni pritrdil, ker ni bilo g. dekana pri seji. — Tudi pri drugi seji mu niso hoteli dovoliti tajnika, tako da je že župan iskal okoli zdrav niškega spričevala, da bi odstopil, kakor je mislil sam ali na srečo je prišel k tretji seji dekan, pa — je šlo. Dekan je vsakemu posebej prigovarjal in ker se naš kmet, naj bo v pravici, ali pa ne, nikdar ne upa ugovarjati duhovnim gospodom, so kar prikimali in povišali tajniško plačo od 164 K na 400 K. Nato je pa župan takoj ozdravel. Napravili so za tajnika že poprej nekega mežnarjevega sedmoŠolca, ki se je že marsikaj lotil, pa mu večina povsod spodleti. Ima tudi privatno službo pri c. kr. evidenčnem katastru, sedaj je še tajnik, ter se repenči v občinski pisarni in hodi okrog povpraševat, kako in kje naj bi se lotil. Naj zadostuje za danes; o drugih, ki niti vinarja davka ne plačajo, pa hočejo občino za nas voditi, bomo pa na drugem mestu govorili.
Eden, kateremu so rajsmere mane,
d Iz Preči ne. Ne o v ržene, ampak okradene občinske volitve v Prečlni. Naš kaplan Štefan Trškan mora pobrati svoja kopita iz strahu pred posledicami njegovih
volilnih manevrov ob priliki občinskih volitev. Farani 60 sicer mnenja, da kaplan spada kot peto kolo v družbo tistih štirih katoliških mož, ki jih je vodil župan Vin-tar in ki jih je preiskovalni sodnik za božične praznike poslal — na počitnice. Farani pa so zato toga mnenja, ker jim je znano, da je ravno kaplan Trškan največ kriv sramote in škandala svojih štirili »somišljenikov« in največ kriv tudi tega, da so se take volilne sleparije kot so se godile v Prečini, sploh mogle izvršiti. Zato se je faranom čudno zdelo, da je preiskovalni sodnik pozabil z onimi štirimi povabiti tudi kaplana — na božične počitnice. C'e bi ga bil preiskovalni sodnik pripravil na to, da bi se mu ta božji namestnik po resnici in svoji vesti izpovedal, morda bi kaplan le vendar kaj vedel, kdo je vlomil v šolo in v zaboj, kjer je bil shranjeu volilni materija!. Gotovo pa bi bil vedel povedati, kako se je s pooblastili sleparilo, kdo, kdaj in kako so se glasovnice dostavljale volilcem in da mora on sam z mirno vestjo pred bogom, kadar mašuje, priseči, da je on po načinu svoje agitacije izpolnoval božje zapovedi ter spoštoval tisti volilni red, ki so ga sestavili njegovi pristaši in ki ga je potrdilo Nj. Veličanstvo. Da kaplan v tej zadevi doslej še ni imel opravka s preiskovalnim sodnikom, si ljudstvo razlaga to stvar tako, da bi preiskovalni sodnik najbrž e, nič ne verjel kaplanovi izpovedi. Nekaj pa le ne more biti v redu z našim kaplanom, kajti da jo misli ravno sedaj, ko se bodo vršile nove volitve, popihati iz naše fare, da ga škof pošlje celo na slabšo faro, to je nekaj, kar se faranom ne zdi popolnoma v redu. Pa tudi to ne, da se je kaplan za slovo zatekel v predale »Lažiljuba«, kjer prav po božje-namestniško psuje svoje najboljše prijatelje - liberalce. Svetega moža močno srce boli, da so ga liberalci učili litanij, kakršnih doslej še ni slišal, dasiravno si je, kot se v »Lažiljubu« samega sebe hvali, »vso svojo mladost belil svojo glavo z učenimi stvarmi.« Poredneži pripovedujejo o teh litanijah čudne zgodbe. Pravijo, da je kaplan nekoč kar na sejmišču v mestu agitiral za Vintarjevo strani«). Tam mimo je prišel njegov najboljši prijatelj »neki mlinar« in ker je mislil, da ima kaplan tam kako poljsko pridigo, in ker ga je kaplan še posebej povabil k sebi, se je res pridružil kaplanovim poslušalcem. Ko pa je videl in slišal, da božji namestnik na javnem trgu ne pridiga božje besede, ampak da uboge kmete farba za volitev, jfe tisti »neki mlinar« kaplana začel izpraševati krščanski nauk. Baje da ga je tudi vprašal, ali je Kristus svoje apostole učil agitirati za občinske volitve. Ko so kaplanovi kimovci to slišali, so ga začeli kar križati in se porazgubljati od gruče. Ta poredni »neki mlinar«, ki je v krščanskem nauku bolje poučen kot kaplan,dasiravno se sploh ni nikdar »z učenimi stvarmi belil svoje glave«, kakor g. kaplan, je naposled ka-
plana z izpraševanjem o krščanskem nauku tako na tesno ugnal, da mu kaplan ni mogel in ni znal več odgovarjati in jo je kakor kužek s kropom polit, popihal izpred oči poslušalcev. Ta blamaža strašno boli svetega božjega namestnika. Zato je dal duška svojim bolečinam v »Lažiljubu« ter se še posebej spomnil svojega prijatelja »nekega mlinarja«. Sicer pa pohvali liberalce ib pravi, da pridno delajo za nove občinske volitve. Vendar pa se je učeni go-«l>od dvakrat zmotil in večkrat zlagal v svojem učenem dopisu. Njegovih laži se ne izplača se dotakniti. Pošten človek bi se le umazal z njimi. Le kaplanovo dvakratno zmoto je treba popraviti. Prvič ni res, da so bile volitve ovržene, ampak res je, da so bile okradene, vlomljene, prislepar-jene; kdo ve, ali morda tudi s kaplanovo pomočjo, morda tudi ne. Drugič pa se kaplan moti, če upa, da jih bodo sedaj liberalci dobili po svojih umazanih listih. Ce ima kdo umazana usta, jih imajo le klerikalci, in če bo kdo kaj dobil po ustih, bodo zopet le klerikalci. Za kaplana Trškana pa je škoda, da že gre iz fare, kajti z njegovim učenim postopanjem jo izpreobmil že polovico fare v liberalce, če bi le še kaj časa ostal med nami, bi lahko izpreobrnil še — drugo polovico.
d Iz Mirne peči. Punt zoper zgradbo nove cerkve. Naš župnik Anton Zore je kaj čuden človek. Svoj čas je že kaplanovnl pri nas, pa se mu ni dopadlo in jo je popihal drugam. Žo smo bili veseli, da nas vrag ne bo nikdar več kaznoval z njim, pa smo se morali vragu že hudo zameriti. Poslal nam je namreč Zoreta nazaj, to pot kot župnika. Njegov sosed, župnik Šmidovnik, župnik v Prečini, ki je s svojo novo cerkvijo napravil toliko pohujšljive nalezljive bolezni, kako je treba ubogega kmeta izžeti za zgradbo nove cerkve, je okužil tudi našega Zoreta. Mož si je vtepel v glavo, da moramo imeti novo cerkev po zgledu v Prečini. Velika,, lepa, strašno velika in lepa mora biti, pa naj velja kolikor hoče, saj jo bo plačal kmet. Z našim denarjem uaj se zida cerkev, a zida naj jo tujec. Tam odnekod iz Bosne je privlekel nekega podjetnika, ki je napravil načrt, za drago stavbo 85.000. Farani niso proti temu, da bi se sedanja cerkev nekoliko ne povečala in izboljšala. Take stroške bi že prenesli, radi ali neradi. Razumni možje, med njimi tudi Janez Prijatelj, posestnik na Vrhovcu, ki je napravil načrt, kako bi se cer kov z malimi stroški dala povečati, so se odločno izrekli proti župnikovemu načrtu. Zdaj, ko so tudi drugi farani izprevideli, da jih hoče župnik spraviti v nepotrebne dolgove, so se izrekli proti župnikovemu načrtu, nasprotno se pa odločili za Prijateljev cenejši in našim razmeram tudi primernejši načrt. Ker pa župnik z vso silo hoče prodreti s svojim načrtom, se vse pripravlja, da se ob pravem času upre župnikovi trmoglavosti. In kakor so naši Mir-nopečani drugače res mirni ljudje, v tem
slučaju se zna zgoditi, da bo župnik naletel na odpor, o katerem se mu morda niti ne sanja. Pa tudi to jezi in še posebno razburja naše farane. Novomeški kapitelj ima nad cerkvijo svoj patronat. Kapitelj bi moral k zgradbi prispevati peti del vseh stroškov, torej po župnikovem načrtu 17 tisoč kron. Prošt dr. Elbert pa nam ponuja Le 1500 K, torej pravo beraško miloščino. Potem je naš župnik že zdaj se pokazal za tako dobrega gospodarja, da je plačal zvitemu sosedu, župniku v Prečini, za pri njegovi cerkvi neporabljeni les 2000 kron, dočim je les vreden komaj 200 K, a za našo cerkev pa, sploh neuporaben. Mir-nopečani stojimo torej pred burnimi časi. Treba je odločnosti vseh odločnih mož!
d Iz Kandije pri Novem inestu. — Klerikalne volilne sleparije pri občinskih volitvah. Ni še končana umazana afera klerikalnih volilnih sleparij v Prečini, že so klerikalci v sosednji občini Šraihel-Sto-piče uprizorili še večje sleparije. Že v volilnem imeniku je bilo izpuščenih več naprednih volilcev' Glasovnice in izkaznice so se dostavljale šele zadnji dan pred volitvami. Dostavljali pa so jih Zurčevi kimovci, občinski možje, pa ie takim, o katerih so vedeli, da bodo volili Zurčevo stranko. Župniki v Vavta vasi, Podgradu, v Stopičah in v Šmihelu pa so volilne listine kar za celo faro prevzeli, da so jih razdali onim, katerim njihovi podrepniki niso dostavili. Nasprotno pa več takih, ki so bili v volilnem imeniku, sploh niso dobili ne izkaznice, ne glasovnice. To pa so bili samo taki, o katerih je Zurc naprej vedel, da bodo volili napredne kandidate. Naj-vtečje sleparije so se uganjale s pooblastili. V zadnjem trenotku, ko je šlo Zurcu že tesno, so njegovi agitatorji vsiljevali tudi takim pooblastila, ki niso dobili volilnih izkaznic in glasovnic. Župniki so imeli cele butare pooblastil, pa so jih kar tam pred volilno komisijo vsiljevali volilcem, ki eo že enkrat volili. Da so še lažje sleparili, sta se Zurc in okrajni glavar domenila, da. politična oblast, ne pošlje nobenega komisarja na volišče. Zurc in njegovi zavezniki so delali kar so hoteli. Dasi je prepovedano, je Zurc pregledoval glasovnice med volitvami. Orožniki so tiste farje, ki so v veži vsiljevali volilcem posebne glasovnice, zapodili proč, toda ti božji namestniki spoštujejo od cesarja potrjeni zakon in uradne osebe tako, da so šli iz veže pa — v volilno sobo ter se tam pred komisijo utaborili ter ljudem ponujali pooblastila in glasovnice. Vkljub tem sleparijam bi bila zmagala napredna stranka, da se ni šele zdaj spoznani dvorezni nož, tovarnar Košiček v zadnjem trenotku izneveril svojim volilcem. Obljubil je, da bo šel h komisiji kot zaupnik, pa je v zadnjem trenotku Zurcu pisal, da tudi tega posla ne sprejme. Izgovarjal se je, da ima tačas neko pravdo v Gradcu, a dognalo se je, da je mož lepo doma čepel ter se norca delal is volil oev. Sicer pa je prav, da je tako pr©-
šlo. Zdaj ljudje vsaj poznajo tudi tega moža, ki glede dvoreznosti svojih besed ni prav nič boljši, kot Zurc. Mislil je, da mu bodo župansko čast kar na krožniku prinesli. Ker se je pri teh volitvah res že preveč očitno sleparilo, se bode vložil rekurz. Upamo, da bodo nove volitve za napredno stranko velikega pomena.
d Raka. Za vsak dopis iz Rake, ki ga priobči »Slovenski Dom«, sumničijo vedno mene kot dopisnika, oziroma da sem z njim v zvezi, posebno takrat, kadar gre kaj za tukajšnjega trgovca g. V. Bona in nič ne pomaga, če rečem tudi stokrat, da ni res. Tako se je zgodilo tudi sedaj, ko je nekdo malo pokritiziral v »Slovenskem Domu« št. 1 t. 1. glede oddaje snaženja in kurjave tukajšnjih šolskih prostorov za leto 1912. To sumničenje opravičujejo s tem, ker sem jaz pisal pritožbo proti volitvi tukajšnjega občinskega odbora in pa ker sem imel dne 10. decembra 1. 1. ob 3. popoldne občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice v tukajšnji šoli, to je tisti čas, ko bi se imela vršiti, javna zniževalna dražba oddaje snaženja in kurjave šolskih prostorov na Raki za teto 1912. Te javne oddaje pa takrat ni bilo, čakala pa sta takrat posestnika gg. Jordan in Povhe iz Rake na tisto ajvno oddajo v šoli, katera dva sta potem povzročila opravičeno grožnjo, da stvar naznanita na c., kr. okrajno glavarstvo v Krško, če se zgoraj omenjena opravila prihodnjo nedeljo, dne 17. decembra 1. 1. pravilno na javni zniževalni dražbi ne oddajo. To se je potem tudi zgodilo. To sem moral. Pojasniti, da se vidi, koliko so takšni popravki vredni, radi česar se sedaj tukaj Sopeta in šušlja »zdaj ima pa Varšek dosti«, posebno še potem, ker g. T., ki je prevzel snaženje in kurjavo tukajšnje šole za
1.	1912, izjavlja, da se danes za to še ne kesal Obenem prosim slavno uredništvo tega lista, potrdilo, da jaz nisem pisal dopisa iz Rake v »Slovenskem Domu« št. 1 od let. leta in nisem zagotovo bil z njim v nobeni zvezi. — Ivan Varšek, posestnik in gostilničar na Raki. (Potrjujemo. — Op. ured.)
d Brusnica. V nedeljo, dne 7. januarja ob 8. dopoldne jo šel gostilničar Martin Lenarčič iz Vel. Brusnice v farovž k župniku Martinu Nemaniču, istotam, in mu naznanil, da je njegov tast, Matija Božič, stanujoč tudi v Vel. Brusnici, na smrt bolan, ter ga prosil, da bi ga šel obhajat. Ker župnik Nemanič Božiča, ki je zvest kristjan in je redno zahajal v cerkev, že več let Qe more videti, je nahrulil Lenarčiča in ^nkel, da ne gre Božiča obhajat. Kaj se je Potem zgodilo1? Župnik je šel k Božiču in £& na smrtni postelji prav pošteno »ošin-fal« teT vso svojo jezo nad njim stresel, obhajat ga je pa komaj opoldne prišel. To-^3. tukaj je morala smrt 4 ure čakati, da J® župnika blažena volja bila in je šel Bobiča obhajat. Božič je 74 let star in je že Ve^ let hudo nadušljiv. Vsakomur je zna-P°. da taki ljudje, kadar malo bolj zbolijo,
kar naenkrat zatisnejo oči. Kdo bi bil ot govoren, ako bi Božič, ki je želel biti previden s sv. zakramenti, prej umrl, ko je župniku prišla volja, da ga je šel ohhajat? Božič je bil tudi v vojski in zdaj je na smrtni postelji in ni toliko vreden, da bi ga duhovnik, katerega še takrat na svetu ni bilo, ko se je že on bojeval za domovino, šel obhajat, kadar želi. Njegova hiša še pet minut ni od farovža oddaljena in župnik gotovo ne bi veliko zamudil, ako bi ga šel obhajat kadar je mož želel. Župnik Nemanič dobiva od lanskega leta naprej precej mastno podporo, da si drži konja, s katerim bi se vozil obhajat in bi takrat, ako se mu že ni ljubilo k Božiču priti, lahko dal konja zapreči in bi se peljal. A kaj še? Njegov konj ni za take posle, ampak samo, da se z njim pridno v Novo mesto vozi.
d Iz Dobskega. »Domoljub« se hvali z zmago S. L. S. v Dolskem ,pri občinskih volitvah. Ali se ta zmagia more imenovati sijajna, če so spravili v odbor fajmoštro-ve kimavce te s silo. Prižnica je pela vse božične praznike poprej, fajmošter agitiral, dirjal od hiše do (hiše vse dneve in noči ter s silo nagovarjal ljudi za svojo stranko. Najel si je še župnika v Dolu, trojiškega učitelja Igliča ter kaplana Demšarja iz Moravč. Toda niso mn zadostovali ti .agitatorji -— najel si je poleg domačih Čukov še take iz fare Dol. Do zadnjega večera jim je šlo prav trdo — čujte zadnjo noč obl azil je fajmošter Rih-teršič z neko, ne prav čislano osebo — puško na rami! — vse hribe in vso okolico. Zakaj tako vneti možje ne agitirajo z rožnim vencem v roki?? Udrihali ( so po možeh naše stranke, češ, ako ne boš volil z nami, te bo »šintar« pokopal in .župnik ne bodo imeli prve maše. Vprašamo pa nadebudnega Rihteršiča, koimu pa koristijo vaše iprve maše1? Komu? Samo nezmotljivemu Franeelnu iz Kamnice, saj imate »ajmohtarji« tam zavetišče po prvi maši. Na dan volitve je bila zbrana čukarija iz Dola, med temi klerikalni petelin Kastelic in privandrani zeleni organist, za kate-roga bi bilo bolje, da bi med tem časom malo cerkev osnažil. Lovili so naše pristaše, s silo jim menjali glasovnice. V ta namen so porabili vse hleve krog volišča, — no, končno saj Cuk spada v hlev — sveto-helenski čuki so jih navajeni po domačem na (»svinjaku«. Po navadi je tukaj vsakdanja maša ob 7., seveda na dan volitve je bila brez prejoznanitve ob 6. Ob 7. je že Rihteršič agitiral in letal po Podgori, sploh se ga je tiste dni povsod dobilo, sama v farovžu ne. Ko so uvideli, da zmagajo, pokazalo je izobraževalno!? društvo čukov svojo oliko. V neki bajti-žgan jarni so žrli geruša, a pomislite, sv. Orli, plesali in razgrajali. Podivjana čukarija je napadla piože napredne stranke, ko so se vračali proti domu in sicer jih napadla s kolini, vilami in kar so dobili. Akoravno so čuki, ušli ne bodo roki pravice. Zagovarjali so se že pred sodiščem, zanima se
-pa zanje drž. pravdništvo v Ljubljani. No mislimo, , da je nervoznost Rihteršiča minila, saj ima čisto po njegovem okusu izbrane odbornike. Še ©no priporočamo mogočnemu popu in upamo,
če bode predelal nekaj , novih mož v obe. odboru posebno enega! isti se že čuti, da bi se razmerje predrugačilo v njegovi hiši — drugače bode moral posredovati ljubljanski škof Anton Bonaventura. Mislim, da ga Rihteršič pozna?
d Telovadno društvo »Sokol« v Radečah pri Zidanem ,mostu ima v nedeljo, dne 28. januarja 1912. popoldne ob 3. v telovadnici	»Hotel Gmeiner« svoj redni
občni zbor.^_ __________
d Umrl je v visoki starosti 89 let na Gornjem polju na Dolenjskem posestnik Jože Klinc. Bodi blagemu možu prijazen spčmin.
o	Gorenjske novice o
g Umrl je v Železnikih občespoštovan posestnik	g. Janez Demšar, neupogljiv
naprednjak jeklene volje in blagega srca. Zapustil je osmero sirot, ki jim je pred letom umrla mati, sedaj pa še predobri oče. Vrlemu možu prijazen spomin. (Daljše poročilo priobčimo prihodnjič. Op. ur.)
g Iz Stare Oselice nad Škofjo Loko! (Zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. Op. uredn.) Samomor. Dne 27. decembra 1911 se je izgubil nad (50 let stari Josip Kokalj iz Stare Oselice in so ga dne 29. decembra našli vtopljenega v Sori blizu Fužine, našli so tudi sled po snegu od doma, ki je kazal naravnost v vodo, ki je kake pol ure oddaljena. Pokojnik je bil naj-zvestejši pristaš župnikov, bil je tretjered-nik in v vseh mogočih bratovščinah.
zvesto je verjel svojemu dušnemu pastirju Ivanu Soukupu, vedno je tičal v cerkvi
in neprestano molil, in sedaj je storil samomor. Ljudje so raznih misli: eni, da je bil versko blazen, drugi, da je obupal. Koliko je resnice, morda ve župnik Ivan Sou-kup. Pa eno bomo povedali javno vsemu ljudstvu in ljudstvo naj izreče sodbo. Dogodilo se je, da je isti čas umrl tudi neki drugi mož v 76. letu svoje starosti. Bil je vedno zvest svojemu narodu in krščanski veri, živel je neomadeževano in na smrtni postelji bil previden s sv. popotnico. A kaj je storil župnik Soukup v svoji zagrizenosti in peklenskem sovraštvu do vsega, kar ni pod njegovo suknjo? Ni hotel tisti dan maševati za moža, ki je umrl naravne smrti, ampak za vtopljenega Kokalja, a še to mu ni bilo dovolj. Hitel1 je, kolikor je mogel, tako, da pogrebci in ljudstvo niso dohiteli maše. Tukaj te vprašamo, Ivan Soukup, kje je tvoja pravičnost? Poznal si obadva. Kdo je več delal za cerkev, od katere hiše si dobil več bere ? In šo po smrti sovražiš ljudi, ki niso popolnoma tvojega kalibra. Sovražiš, kar je pravičnega in ljubiš tiste, ki se, kakor neki zakonski mož in vdova po gozdih sprehajata. V svojih pri-
digah, ki niso vredne piskavega oreha, udrihaš po poštenih ljudeh, svoje backe in samomorilce pa zagovarjaš. Na leci si rekel, da kdor bere in dopisuje v »Slovenski Bom«, ne more dobiti odpuščanja, kaj misliš, da je še kdo tako neumen, da ti verjame, ako ti tvoji backi! Ako govoriš resnico, zakaj pa jo tudi ne izpolnjuješ. Nekemu fantu si obljubil 200 K nagrade, ako gre iz tvoje fare, no, Soukup, fant je že sel, ali si mož-beseda, ali si mu že izplačal, kar si obljubil. Tako! Za danes potrpimo, sicer se bomo pa še videli. Kakršen je pastir, take so ovce. Na svidenje!
g Drugi kurz. Pretekli teden je bil na Trati v Poljanski dolini misijon. Ne pečali bi se ž njim, ko bi se ne 'bilo tu zgodilo nekaj, česar ne slišimo ponavadi pri misijonskih prireditvah v naši deželi. Navadno se ne sliši na takih ,misijonih drugega kot zabavljanje čez napredno časopisje, strašenje s peklom in groznimi mukami in enakim. Tudi tu ,se je govorilo in pridigo-valo še veliko o tem. Vendar, kar se mora •poudarjati, v vse drugem tonu kot smo navajeni slišati pri takih cerkvenih prireditvah. Vse je bilo povedano z lepšo besedo, v dostojnejši obliki, brez vsake posebne strasti. Li že ,vpoštevajo duha časa, omike in napredka tudi na deželi? Misijonarji so bili tu, kakor pripovedujejo poslušalci njih pripovedi, pravo ovce nasproti ondotnemu župniku Brajcu. Tu vse bolj pohlevno in dobrohotno brez vsake posebno vidne strasti in škodoželjnosti. Župnik Brajc se naj od teh uči, da ne bo vedno le zabavljal, kajti pri njem se bere z obraza vsa strast, škodoželjnost in maščevanje do političnega nasprotnika. Tedaj je bila ta prireditev v prvi vrsti za njega, da bo krenil pot za učitelji, ki jih je poklical, da bi druge preobračali, a soditi po vsem, so ti čutili, da je takega spreobrnjenja ravno on najbolj potreben, da bo v prihodnje smatral cerkev za hišo božjo in ne za politično beznico kot jo je imel ravno pred misijonom. Niso tedaj udrihali, kakor omenjeno, toliko po naprednem časopisju, vsaj v tem raznnerju in takim naglasom ne, kot je bilo doslej navada. To pot so krenili misijonarji na drugo pot. Kakor je bilo posneti iz govorov, so zapazili drugi strah, ki je veliko večji od libe-Talnih časopisov. Tn ta strah je Amerika, oziroma takozvani Amerikanci. V teh vidijo vse druge pošasti, vsaj tukaj se je pokazalo, nego v časopisju. Amerikanci so tisti zli duh, ki zastruplja naš novejši -čas. In res, v največji meri se je sukalo vse pridigovanje, če tudi v spovednici, tega še ne vemo, okrog teh nesrečnih Amerikan-cev, ki so bojda prava kuga za nas. Amerikanci zanašajo iz Amerike v moralnem in vsakem ozirn največje zlo. Prepričani smo, da misijonarje tu ne vodijo nobeni res gospodarski in moralni ohziri. Ne, za te je jim kaj ali pa nič mar. Tudi do zdaj še nismo slišali nobenega pravega zabavljanja in odvračanja naših ljudi od Ameri-
ke od strani duhovščine. Seveda, do zdaj so bili tudi ti Amerikanci pohlevne in poslušne ovce v Ameriki in potem, ko so se zopet vrnili v domovino. Plačevali so ra-dovoljno drage maše, zidali razne kapele in sploh od trdo zasluženega denarja veliko žrtvovali v cerkvene in , druge božje namene. Na to še misliti ni bilo, da bi delali kako na»protstvo pri volitvah župniku in kaplanu. Dandanes je pa to že veliko drugače. To niso več tista pohlevna jagnjeta tl Amerikanci. So ljudje, ki se res navzame jo v Ameriki v večji in manjši meri svobodnega ameri lanskega duha. In to prepričanje očitno kažejo tudi drugim in ne brez vspeha. Seveda odleti od ameri-kanskega zaslužka vedL o manj za maše in cerkvene namene, i r: volitvah zopet po-vdarjujo, da župnik nima pri tem nič opraviti, kakor tudi v Ameriki nič nima. Tedaj so ravno ti ljudje, Amerikanci, ki odrekajo duhovniku v posvetnih rečeh vsako pokorščino, in pridobivajo vedno več somišljenikov 'tudi med onimi, ki so‘o Ameriki do zdaj le slišali. To se je pokazalo tudi pri sedanjih občinskih volitvah. V krajih, ki se ponašajo z večjim številom Amerikancev, je bil največji odpor z večjim ali manjšim uspehom. To je poskusil tudi že sam škof s svojim nameravanim popotovanjem a? Ameriko, da bi onkraj lovil ljudi, ki si s težkim delom služijo kruh in varčujejo, da 'bi olajšali bedo svoji družini. To je tista točka, okrog katere se vse suče, in radi katere imajo ti gospodje v zadnjem času toliko skrbi. Ne
sreča rodbin, ampak sapa, sapa, ki prihaja iz Amerike, ta je zanje mrzla in neprijetna. To je skusil tudi župnik Bivaje, ki je pri zadnjih občinskih volitvah kljub tolikemu trudu jedva za zdaj še ostal na krmilu, kar »o tudi naredili ti presneti Amerikanci kolikor toliko.
g Št. Ožbolt. Po besedah našega župnika bi morali biti Št. Ožboldci največji pijanci in nečistniki, ker že par mesecev ne slišimo s prižnice skoro nič drugega kakor to, tako da se mn že najvnetejši njegovi podrepniki smejejo. Očital nam je tudi, da smo »liberalci,« da nas vidi, ko gremo k Rudolfu pit, naše žene in hčere pa ko kadar jim potreba, kar za cesto počepajo, »on jih pa skozi okno vidi.« Ljuba duša! Zakaj jih pa gliedaš, mar se pridige uči, da se ne boš tako zaletaval in s svojim ne-preudarjenim govorjenjem nas pohujševal ter naše mladine.	“■
Več faranov, g Iz Tuhinjske doline: V Zg. Tuhinju se je pred kratkim ustanovila požarna hramba. Za načelnika je bil izvoljen g. nadučitelj M a 1 e,n š e k , katerega poznamo kot delavnega in zmožnega moža. Nekateri člani so sicer menili, da bo delal tako, kakor bo hotel fajmošter, toda to mnenje je za enkrat prenaglo. Ce bi g. nadučitelj in fajmošter hotela v društvu ali s pomočjo društva uganjati kako klerikalno politiko, bodo člani na prihodnjem obč-
nem zboru z njima obračunali. Toda v g. Malenšku vidimo za enkrat osebo, kateri je na srcu edino »na pomoč« Tubinjeu, kadar je v nevarnosti. O župniku imamo seveda drugačno mnenje. Župnik ima v rokah posojilnico. Dasi je bila požarna hramba že takorekoč ustanovljena, vendar se je župnik ni spomnil pri razdelitvi čistega dobička od hranilnice niti z vinarjem, pač pa je vse obmil za prazne cerkvene potrebe. V tuhinjski hranilnici je naložen kmečki denar in dobiček naj pride v prid kmetom. — Ker še mnogi Tuhinjski čitalei »Slov. Doma« niso vposiali naročnine, se rjim list ne pošilja, več. Nekaj izvodov se nam je pa vrnilo in ne vemo, ali so jih vrnili gospodarji sami ali njih žene jua fajmoštrovo prigovarjanje. Kdor želi list, naj se obme takoj z dopisnico na upravništvo lista.
o Notranjske novice o
n Občinske volitve v Postojni je slav. c. kr. deželna vlada potrdila ter rakurz zavrnila. Postojnski kaplan Budi Kapa pa je zopet za eno blamažo bogatejši. Obžalujemo!
n Za »Sokolski dom« v Postojni je nabral gosp. Stanko Žnideršič iz Matenje vasi v »Narodnem hotelu« v Postojni 25 K 90 v. T— Vrlemu nabiralcu in darovalcem naša iskrena hvala! Živeli! Na zdar!
n Opozarjamo na. »Sokolsko maškarado« v Postojni, ki se vrši dne 1. februarja. Zanimanje je vaeobčno ter bode, sodeč po pripravah, ena najimenitnejših prireditev ta pred pust v Postojni.
n Postojnska godba na lok se priporoča cen j. društvom in korporacijam v okolici in Postojni, da se je poslužujejo o prilikah zabavnih prireditev. Honorarji nizki. Odelek od ti mož naprej. Pojasnila daje »Godbeno društvo« v Postojni. Svoji k svojim!
n Iz Postojne, Predpustna veselica, ki sta jo priredili postojnski podružnici dmi-be sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 21. januarja, je uspela, v vsakem oziru krasno. Ze spored veselice jo bil tako mnogovrsten in tako vabljiv, da je kar naravnost silil občinstvo k posetu. In uspeh tudi ni izostal. Prostorna dvorana »Narodnega hotela« je bila do zadnjega kotička zasedena odličnih in preprostih meščanov in okoličanov od blizu in daleč. Pa saj se je nudil Vsem nenavaden užitek. Točno ob 8. 'so nastopili naši vrli tamburaši ter Židi za precizno in melodično izvajanje vsestransko priznanje. Ob nastopu »Postojnskega orkestra« smo pa bili kar naravnost očarani o dovršeni umetnosti proizvajanih točk. Menini zbor nam je zapel ljubko »Dekle, podaj mi roko« ter žel obilo priznanja. Naši diletantje-igralči so nastopili v burki »Nebesa na zemlji«. No, to že niso več dik<-tantje, to so pravi gralci-umetniki, zakaj nastopili so s tako preciznostjo in dovrše-
nim igranjem, da lahko nastopijo tudi na večjem odru, in da jim tudi najhujši kritik ne more odreči pohvale. Za svojo tru-dapolno požrtvovalnost so želi najburnej-še priznanje s tem, da so gledalce kar elek-trizirali s svojimi komičnimi nastopi. Štiri ure se je izvajal spored, a nihče ni opazil, da je polnoči, pač jasen dokaz, da je bil dobro sestavljen in da je nudil1 vsakomur popolen umetniški užitek in zabavo. Po kratkem odmoru se je zavrtelo mlado in staro ob zvokih društvene godbe, pričel se .je ples, ki je trajal do jutra. Da pri taki prireditvi ne izostane tudi gmotni uspeh, je umevno, in družba sv. Cirila in Metoda je pridobila dober kamen s približno 250K.
u Postojnski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda veže prijetna dolžnost, izreči najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so Pripomogli, da je predpustna veselica dne 21. t. m. tako lepo uspela. Zahvljujemo se sodelujočim društvom in igralcem-diletan-tom za njih trudapolno delovanje, za njih izborni umetniški nastop; zahvaljujemo se vsem darovalcem dobitkov za loterijo in nabiralkam dobitkov, ki so nedvomno v nemali meri pripomogli h gmotnem uspehu; zahvaljujemo se gosp. lastniku »Narodnega hotela« za brezplačno prepustitev dvorane; zahvaljujemo se pa tudi vsem posetnikom veselice, ki so pokazali svoje zlato srce in darežljivo roko, da vedo ceniti smoter družbe.
n Iz Cola. — Uganke. 1. Zakaj ne more biti na Colu maše brez župana, in zakaj ima eolski župan pri vsaki maši oblečeno kikljol 2. V čem sta si podobna eolski župan in pa dekla, ki pometa1? 3. Zakaj ni treba eolskemu župniku naznanjati županstvu novorojenčkov in mrličev? 4. Zakaj je na eolskem župnišču čebelica nad vrati tako zelo hudo shujšala? — Odgovori. 1. Ker je na Colu mežnar za župana. 2. Na Colu izvršuje službo dekle župnik, vlogo metle pa igra župan - mežnar. 3. Ker mora biti župan - mežnar pri vsakem krstu in drugih ceremonijah navzoč. 4. Ker so ji trotje požrli ves med. (Več naj pove L°kvar.)
n Iz Blok. Preteklo nedeljo, t. j. dne 2l- januarja je priredil tukajšnji poslanec bobnič nekakšen shod. Na tem shodu je S°voril tudi dr. Zajc, deželni poslanec za kmetske občine volilni okraj Litija iz Ljubljane ter se je tako surovo obnašal, da so Se celo njegovi backi zgražali. Udaril je z Vso silo z nekakim hripavim glasom po naprednih poslancih, češ, kako so gospodarili v deželnem zboru z deželnim denarjem, da so popolnoma spraznili blagajno ter njim prazno pustili. Odobravali so mu to le otroci, katerih je bilo največ na shodu in nekoliko njegovih koštrunov, katere bo lahko prav čisto ostrigel; ni pa povedal nič o 10 milijonskem posojilu, kričal je kakor divji, ter nazival poštene, odločne in napredne može s priimki, katerih bi se vsaki 2arukan hribovec sramoval v javnosti in Posebno med toliko otroki govoriti. Obenem
se je tudi izrazil: čeprav sem zajec, pa sem tak, da bi s kože ušel. To verjamemo, ker ste dosti razkukan, gotovo imate še trdno kožo. Obenem je čvekal o novem lovskem zakonu, kako bo velikega pomena za kmeta. Nadalje je govoril, kako naj kmet svinje redi, skoraj gotovo je on v tem najbolj skušen. Najbolj je pa hvalil sebe, kakšno zaupanje ima pri svojih volilcih in koliko je že zanje storil in kakšno moč ima. Nadalje je hvalil Drobniča, da takega poslanca ga ni za kmeta. Mi pa rečemo, da je on le dober za svoj žep, ker je dobil največ otrobov zase, akoravno so bili eni njegovi volilci taki siromaki, da jim je živina slabela od gladu. Sanjaril je, kako je zdravil neko žensko, ki je kar čez noč ozdravela in je šla takoj v krtovo deželo. Gospod Zajc, kadar imate še priti na Bloke, tako neumne kvasit kakor ste zadnjič, je bolje, da si dobite en boben, ker mi vaših »govorov" sploh ne maramo več slišat. Za Vaše lepe dajane priimke, kakor baraba in dr. se Vam lepo zahvalimo. Drugič jih raje ohranite zase.
Po slovenskih deželah
p Iz tržaške okolice. Na Opčinah pričnejo že prav v kratkem graditi novo šolo, za kar je določenih 350.0(10 K. Šola bo imela tudi sobo za pršno kopel in druge moderne naprave. Vso stroške za šole, ki niso majhni, nosi mestna občina tržaška. Malokje se za šole in učiteljstvo tako skrbi, kakor v Trstu in njega okolici. Srečni ljudje!
p V Trebčah pri Trstu je pred kratkim umrl vpokojeni župnik Anton Hrovatin. Zapustil je veliko premoženje, a v splošno začudenje gotovih krogov, prav ničesar v klerikalne svrhe, ko bi se pa vendar denar dal marsikje tako lepo uporabiti. Mož je že vedel, zakaj je to storil.
p Na Kontovelju pri Trstu namerava »Slovenska Straža« ustanoviti otroški vrtec. Da bi ta skrb za otročiče ne iinela drugega ozadja, bi bilo tako početje res hvalevredno, a bržčas je to le sredstvo v dosego drugih ciljev. Otroški vrtec se namerava spraviti pod streho v hiši narodnega zastopnika gosp. Alojzija Goriupa. Čaka se le, da bo župnišče dograjeno, ker sedaj ni prostora v hiši zgoraj navedenega narodnega poslanca . . . Ta hiša leži ob cesti med Prosekom in Kontoveljem, a se misli, da se bo iz Proseka malokateri kalin ujel na te limanice. Vederemo.
p Pri Sv. Ivanu pri Trstu je sedaj nov kaplan Zavadlal kot naslednik znanega Coka, ki službuje sedaj v mestu. Novi kaplan pri Sv. Ivanu se obnaša dosedaj ka kor gre ter je priljubljen, ker se ne vtik* v politiko, kakor njegov prednik. Nepoliti-kujoče duhovnike še dandanes povsod štujejo. In taki to tudi res zaslužijo.
p V Bazovici so priredili mladinoljubi dne 6. januarja božičnico s šolsko veselico, katera se je izborno obnesla. Otroci so bili obdarovani. Ljudstva se je kar trlo. Vsak je hotel videti svojega otroka, kako bo nastopil v svoji vlogi. — Prirejanje božičnic je hvalevredna navada, ki naj bi se povsod razširila, kjer je mogoče.
Listnica uredništva.
Različne dopisnike prosimo, naj nam oproste, ker nismo priobčili vseh njih dopisov. Počasi pride vse na vrsto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Čržne cene v fiubljani
	Cena			
	od |		do	
	K |	h || k|		h
1 kg govejega mesa I. vrste . .	1	80	2	_
1 »i ii ii 11* n • •	1	60	i	80
1 i, „ ,i Ul. „ . .	1	20	1	70
1 „ telečjega mesa		1	72	2	—
1 „ prašičjega mesa (svežega) .	1	80	2	00
1 „ „ „ (prekajenega)	1	94	2	—
1 „ koštrunovega mesa . . .	1	50	1	60
1 „ jagnjetovega mesa ....	1	60	1	80
1 „ kozličevega mesa ....	1	80	2	—
1 kg masla		2	50	2	60
1 „ masla surovega		2	40	2	50
1 „ masti prašičje		2	12	2	20
1 „ slanine (Špeha) sveže. . .	1	701	1	92
1 „ slanine prekajene ....	1	90	2	—
1 „ sala		1	90	2	—
1 „ surov, margarinskega masla	—	—	0	—
1 „ kuhan, margarinskega masla	1	90	2	—
1 jajce 		—	08	—	9
1 / mleka		—	20	—	—
1 „ „ posnetega		—	8	—	10
1 „ smetane sladke		—	—	—	—
1 „ „ kisle		—	90	1	00
1 kg medu		1	40	1	50
1 „ čajnega surovega masla . . 1 piščanec		3	'27	3	60
	1	30	1	60
1 golob		—	46	—	30
1 raca 		2	80	3	20
1 gos	 1 Kapun 		6	—	6	50
	—	—	—	—
1 puran		V	—	7	50
100 kg pšenične moke št 0 . .	36	60	—	—
	36	20	—	—
100 „ ,, ii n 2 . .	3b	80	—	—
100 „ „ „ „ 3 . .	3 b		—	— I
	34	30	—	—
	33	60	—	—
100 „ i, ii n 6 . .	32	60	—	—
100 „ ,i ii u 7 . .	30	—	—	—
100 „ ,, n ii 8 .	20	—	—	—
100 „ koruzne moke ....	2b	—	—	—
100 „ ajdove moke .... I.	M	—	—	—
100 „ ajdove moke . . . .11.	45	—	—	—
100 . ržene moke		32	—	—	—
1 l fižola		—	28	—	38
1 i, graha	 1 „ leče 		—	3b	—	40
	—	32	—	361
1 „ kaše 		—	22	—	26
1 „ ričeta			—	20	—	22
100 kg pšenice		24	50	—	—
100 „ rži		21		—	—
100 „ ječmena		iy	—	—	—
100 „ ovsa		'21	50		—
100 „ ajde		22	—	—	—
100 „ prosa belega		19	—	—	—
100 „ „ navadnega . . .	—	—	—	—
100 „ koruze, nove		20	—	—	—
100 „ krompirja		9	00	9	50
Lesni tro				
Cena trdemu lesu 9-f>0 do 10 K.				
Cena mehkemu les 7'50 do 8 K..				
Trg za seno slamo, in stello				
Na trgu je bilo voz sena	5	50	6	50
slame	b	—	5	50.
	2		2	‘20
„ detelja		6	50	V	00
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2,, lastna hiša.
Obrostuje vloge na knjliice s 4 */a °/0. v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na svoj poinovplačani delniški kapital 8,000.000 kron In 800.000 kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na loto čez 1000 mlllonov kron Preskrbuje vse denarne zadeve najkulantneje.	POMOlte	V	SpUtU,	Cel3tf£U,	TfSlU,	SrtVi!,	GSriCl	lil	CeijU.
i«t
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 20. januarja 1912. Dunaj: 90, 82, 85, 51, 34. Gradec: 70, 8, 49, 15, 68.
Dvignjene v sredo, dne 24. januarja 1912. Brno:	47, 32, 72, 75, 55.
Učenko
staro 14 let, za trgovino na deželi sprejme
Frasi Skubic, Zaversnik 14, Šmartno pri Litiji.
Prva vinorejska zadruga v Krškem
ima svoj
Izredni občni zbor
v nedeljo, dne 11. februarja
ob 9. uri zjutraj v hotelu Gregorič v Krškem.
DNEVNI RED:
1. Potrditev prodaje posestva.
2. Končni račun.
3. Nasveti.
Ako bi ob 9. uri ne bilo zadosti članov navzo čih, vrši se ob 10. uri drug občni zbor, pri katerem se bode sklepalo ne oziraje se na število navzočih članov.	11
Načelstvo.
Razširjajte od Uše do hiše »Slov. Som".
Rili
Kmečka pisana narodno-aapiedne sUe.
Vodstvo narodno-napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za po-popolnoma brezplačni pouk o vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravde.
Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakoršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti lOvinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu, pa 35vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani,
l
VVollova ulica 10.
Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
11
najboljši pridatek za kavo;
, Pravi sFrancks*
IV	s kavnim mlinčkom iz za-
/. ,\ grebške tovarne. .\ .*. Poskus dokaže resnico zgoraj navedenega in vsakogar prepriča o vrlinah tega pridatka, ki se kažejo v slasti, moči, barvi, iz-.•. bornem okusu in nizki ceni.
****** Za živinorejce
3» v-lj* «***«»
Idajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, puid za konje, grenko sol, zmlet koimoš, endan i. t 9.
„ADRIJA“
diGpnja, Mm. prodaja zdravilnih zelišč in dingov zn lovske in tehnične namene
v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
BST SAMO 6 DNI! z brzoparniki Francoske dru-
žbe. Edina najkrajša vožnja čez
B EV-flK
Veljavni vozni listek za vse razrede franc, linije dobiš le pri
ED ŠMARDA
oblastveno potrjena pisarna
Ljubljana, Dunajska cesta 18
nasprot’ gostilne „prl Figovcu".
Vozni listek za Ameriko in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih vlakov.
.[Vsa pojasnila Istotam radovoljno In brezplačno. ——-
brzoparniki
»La Provence«, »La Savoie«, »La Lorraine«, »La Toureine«, »Rochambeau«, »Le Chikago«.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAH, LjlMjSM
priporoča pšenična moko vseh vrst najboljše kakovosti, nadalje otrobe, koruzno moko, kašo, ješprenj in sploh vse druge mlevske pridelke.
Zaloga In prodaja na drobno in debelo
iv Ljubljani, Poljanska cesta 19.
Telefon intopupb. it. 129.
Zastopstvo in zaloge v Gorici, Trstu la v Višnji gori.
C
"\
| pF* priporočamo našim Kolinsko cikorijo
x x gospodinjam x x iz £31Jf£ slovenske tovarne v Ijubljani. J
 „   —------------------