MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVIJ ta* Letnik Lil Wte L Storilk* » »k*. — trgovske te obrta« o^an L 1-—t vabila L L50, otflaac OtfuiM EDI OST Tkat fSk aKca S. PruoNM «T 20. T*- j m poiaMo ttklfetao urcdsiltvu, ofla«, vdela* I Rokopki m aa vračajo. Nelrankirmaa j — Lasi, založba in tfck Tiskarne «Ediao*t». j ▼ Goriei: aKca dan* Cardncci SL 7. L a. — T«W. it m j Claiai a oojoTorm aredatki prof. Fffip Pade. Pismo iz tehostovoike PRAGA, 26. avg. 1927. V čehosl o vaškem tisku je izzval živahno razpravljanje članek «Lidovih Novin» o izpre-membah v vladni večini narodne skupščine, ki naj bi nastopile na njenem jesenskem zasedanju. Glasila strank, ki pripadajo sedanji vladni večini, odrekajo verodostojnost informacijam «Lidovi2i Novin», Češ da je njihov članek izmišljena kombinacija ali agitacijski manever. Ti listi složno dokazujejo, da so izpremembe v sedanji vladni večini odveč, ker se je ta večina s svojim delom dobro izkazala, obenem pa tudi vladni večini škodljive, ker njen delovni program še ni izčrpan. xN a rodna Politika» in «Venkov». rlasilo čehoslovaške republikanske stranke, ugotavljata, da se v- demokratskih državah vladne večine le tedaj izpreminjajo, ko so svojo nalogo izpolnile ali če so se pokazale nesposobne za svoje delo. Takega slučaja v Čehoslovaški ni. Potreba po u-stvaritvi številčno močne večine se pojavlja običajno tekom težkih kriz ali v za državo nevarnih trenutkih ali pa njenih slovesnih trenutkih. Tudi takega slučaja na Čehoslovašk ni. za izvršitev svojih nalog pa j p zdanja 'parlamentarna večina dovolj močnai. Posebno nepotrebno pa bi bilo, če bi se povečala s priključitvijo ene ali druge socialističnih strank, ki so jo še pred kratkim svojevoljno in brez pravega razloga zapustile. Pri tem razpravljanju se je pokazal docela rezerviranega tisk socialističnih strank, ki se sedaj nahajajo v opoziciji, to pa bržkone radi tega, ker ho-če prikriti svoje namene. «Česke Slovo«, glasilo narodnih socialistov, naglsša, da se pred občinskimi volitvami ne more niti pomisliti na vstop te stranke v vladno večino, «Pravo Lidu», Hst socialnih demokratov, pa pravi, da so vesti «Lidovih No-vin» glasovi bodočnosti. «Lido-ve Novine« vztrajajo pri svojem in končujejo neki svoj članek z ironično pri po m bo, da se bo pa po volitvah videlo. Predvsem izgleda, da bo sedanja vladna večina nastojala, da v predstoječem zasedanju uzakoni zakonski osnutek o socialnem zavarovanju, ki se zanj živo poteguje st»ranka ministrskega predsednika (agrarna). Gotovo je, da ne bi tega dela podpirala niti ena socialistična stranka. Jasno je tudi, da zamišljena preosnova socialnega zavarovanca n° bo rir-v0-^1 ' stranskih izprememb tega zakona. tako ua 3>i iui, ; i. ui ^ varjala samo interesom nameščencev, ker bi to tvorilo kamen spodtike za vstop kake socialistične stranke v vladno večino, do česar mora itak prej ali slej priti že spričo sestave prebivalstva na Čehoslovaškem. O bližnjih občinskih volitvah krožijo govorice, da dela republikanska (agrarna) stranka na to, da se volitve ne bi vršile po vsej republiki enega in istega dne, temveč ločeno po posameznih krajih in po štirikrat na teden. Ta način volitev ima namen, da bi republikanska stranka postavila svoje kandidatne liste v vseh občinah in bi even-tuelno zmagala tudi tam, kjer ni republikanske večine, če bi le druge stranke dobile manj glasov. Proti temu načinu volitev so se uprle druge stranke, posebno ljudska stranka, ki bi morala z velikimf izgubami' prepustiti zmago republikancem Kot so pred nekaj dnevi «Na-rodni Listi» javili, se bodo občinske volitve na Ćehoslo vaškem vršile bržkone 23. ali šele 30. oktobra v 80 odstotkih vseh onih občin, v katerih izgubijo mandati občinskih svetov do tega časa svojo veljavo. V ostalih občinah pa se bodo volitve vršile kasneje. Med važnejše zakonske predloge, ki jih vlada predložila narodni skupščini na njenem predstoječem gasedanju, bo tudi osnutek o preosnovi trgovinskega zakonika, ki ga pravosodno ministrstvo še pripravlja. V odgovorih na vprašania., katere baš sedaj proučujejo v pravosodnem ministrstvu, zahtevajo trgovinski kro^i, naj se v pojm «trgovec» ne vključujejo rokodelci, pač pa trgovci z nepremičninami, najdalje, da se zadruge uvrstijo t ped akcijskih, komanditnih in drugik drutb, da se podredijo državna podjetja, osnovana na trgovinski podlagi, predpisoma, ki veljajo tudi za druge trgovce, da se stanko trgovke v isti red kot trgovci, da vodijo trgovinske registre trgovinske in obrtne zbornice itd. Ker zaliteva preosnova trgovinskega zakonika mnogo časa, bržkone ne bo dogotovljena še tekom predstoječega zasedanja in je -verjetno, da bo o njej sklepala čehoslovaška zbornica šele drugo leto na svojem jesenskem zasedanju. Načelnik vlade se je spet vrnil v Rim RIM, 29. Sinoči ob 19. uri se je povrnil v Rim načelnik vlade on. Mussolini. RIM, 29. (Izv.) Predsednik vlade, ki se je včeraj zvečer spet povrnil v prestolico, se je danes zjutraj že posvetil svojemu običajnemu delu. Tekom dopoldneva je sprejel predsednik vlade v palači Viminale generalnega tajnika fašistovske stranke on. Turati j a, državnega podtajnika pri zunanjem in notranjem ministrstvu, ki so mu poročali o položaju v stranki in o notranji ter zunanji politiki. __ Ministri spet t Rimu RIM, 29. (Izv.) Davi so se povrnili v Rim tudi pravosodni minister on. Rocco, minister za narodno gospodarstvo on. Bel-luzzo in državni podtajnik v aeronavtičnem ministrstvu on. BaTbo, ki je nadzoroval priprave za predstoječa mednarodna letalska tekmovanja za kupo Schneider, ki se bodo vršila v Benetkah. Novi vlaki na progi Milan-Bazel RIM, 29. (Izv.) 1. septembra bo uveden na železniški progi Mi-lan-Curih-Bazel nov luksuzno urejen brzo vlak, ki se bo imenoval «Gotthardt Pullmanu Ex-r>ress». Novi brzovlak bodo sestavljali izključno le vozovi «Pullmann» I. in II. razreda. Bolttrsld M Boris tvnvdu iteH a taiia PARIZ, 29. (Izv.) Veliko poaor-nost v tukajšnjih političnih krogih je vzbudil dolg sestanek bolgarskega kralja Borisa s francoski zunanjim ministrom Briandom. Kakor znano, ima Briand v Beogradu in Sofiji velik vpliv. Misli se, da je kralj Baris prosil Briand a, da posreduje pri jugoslovenski vladi za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Istočasno pa kroži govorica, da je kralj Boris iskal pomoči Francije v raznih med-' narodnih vprašanjih, ki se tičejo v veliki meri tudi Bolgarije. Satca in Vam Konvencija o svobodni madžarski coni na Reki bo v kratkem objavljena RIM, 29. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrski trgovinski minister Hermann izjavil, da bo v najkrajšem času objavljena konvencija med Italijo in Madžarsko o madžarski svobodni coni v reškem pristanišču, in sicer čim bodo razrešena poslednja vprašanja glede italijansko-madžarske trgovinske pogodbe. HeđellsHl ooiflnl shodi v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. (Izv.) Včerajšnja nedelja je potekla popolnoma v znamenju bližajočih se volitev. Razen ministrskega predsednika Vukićevića so bili vsi ministri na agitacijskih shodih in tudi načelniki strank so se mudili med svojimi volil -ci. Današnji listi beležijo obširno poročilo o včerajšnjih shodih. Največ zanimanja je vladalo za shod zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Nišu. Pred shodom v Nišu je imel dr. Marinkovič dolg sestanek z j ugoslovenskim poslanikom v Sofiji Ljubo Nešičem, ki je prišel iz Sofije, da poroča zunanjemu ministru o položaju v Bolgariji. Značilna je tudi a&itacijska turneja bivšega predsednika narodne skupščine Marka Trif-kovića po Bosni in Hercegovini. Posebno vzbuja veliko pozornost okolnost, da je gospod Trifkovič posetil vse one kraje, kjer je pred nekaj dnevi govoril ministrski predsednik Velja Vukičević. Ljuba Davidović je nadaljeval svojo volilno kampanjo v beograjskem volilnem okrožju. Splošno se komentira tudi govor dr. Korošca, ki ga je imel v Ljutomeru. Na volilno agitacijo po deželi so se povrnili tudi oni politiki, ki so sinoči ali tekom današnjega dopoldneva dospeli v Boo-grad. Ministrski predsednik Velja Vukičević odpotuje jutri zjutraj spet na %agitacijsko potovanje po južni Srbiji. Tudi Lj. Davidović se pripravlja na večje potovanje po južni Srbiji in bo posetil predvsem Veles, Štip in Strumico. 400.010 pogrebcev BOSTON, 29. (Izv.) Po nekaterih cenitvah je prisostvovalo prenosu trupel Sacca in Vanzet-tija iz mrtvašnice v krematorij nad 400 tisoč oeeb. Ko se je začel pogrebni sprevod pomikati, je došlo med množico in policijo do dveh spopadov, ki pa nista imela mkakih resnih posledic. Odbor za Sacca in Vanzettija je sledil mrtvaSkim vozoevom v avtomobilu. V krematoriju ao se vršili spominski govori, v katerih sta bila Sacco in Van-zetti proslavljena kot mučenika. Pri obredu so bili navzoči vdo»-va in sin Sacca in Vanzettijeva sestra, ki jih je spremljal ustanovitelj odbora za Sacca in Vanzettija Albin FelicianL Obsedno stanje v Rotterdaann ROTTERDAM, 29. Občinski načelnik Ro(tterdama je proglasil obsedno stanje vsled izgredov demonstrirajočih množic, ki so protestirale proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija. Bombni atentat na kalifornijsko univerzo BERKELEY (Kalifornija), 29. (Izv.) V pretekli noči je eksplodirala pred vhodom v bakteriološki zavod kalifornijskega vsev učilišča bomba. Poslopje je balo precej težeo poškodovano. Vrata in okna so bila vsled silne eksplozije vsa polomljena in vdrta. Belgija in francosko-angleška pogajanja za skrčenje zasedbenih Set v Porenju PARIZ, 29. Pariškemu «Tempsu» poroča njegov poročevalec v Belgiji, da je belgijska vlada točno zasledovala diplo-matična pogajanja med Parizom in Londonom glede vprašanja zasedbenih čet v Porenju, ne da bi pri njih aktivno sodelovala. Belgijska vlada se bo brez dvoma ravnala po pravcu, kot ga bosta sporazumno določili obe velesili, seveda če bo zahtevano skrčenje belgijskih čet v sorazmerju s skrčenjem francoskih in angleških zasedbenih čet. Težka avtomobilska nesreča v Jugoslaviji KARLOVAC, 29. (Izv.) Včeraj ob 10. uri zvečer se je ponesrečil avto vladnega, komisarja v Karlovcu Kosmiča, ki se je vračal z nekega inšpekcijskega potovanja. Malo pred Karlovcem je imel avto križati železniško progo. Ker so bile zapornice odprte, ni nihče slutil, da prihaja vlak. V tistem trenutku pa je pridrvel po progi v smeri proti Karlovcu osebni vlak s Sušaka., Avto se je z vso silo zaletel v prvi agon. Sunek je bil tako silen, da je zagnalo avta daleč vstran, voz se je prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike. Nečak komisarja Vladimirja Gašparac je dobil težke poškodbe, da je med prevo®om v bolnico umrl. Ostali potniki so bili samo alžje ranjeni. LONDON, 29. Včeraj je imel ministrski predsednik Baldwin v gradu Douglas govor, v katerem je na dolgo razpravljal o odnosa jih med Anglijo in Rusijo. K temu njegovemu govoru pravi poročevalec «Sunday Ti-mesa»: «Energični nastop angleške vlade proti vladi v Rusiji je izzval posledice po vsej Evropi In sedaj se že ozirajo tudi druge vlade z nekakim ne mirom na moskovski režim. Njih razburjenje raste dan za dnem. Mogoče je sicer, da Francija ne teži za prelomom diplomatič-nih stikov z Rusijo; vendar pa je na drugi strani znano, da tudi Italija ne stremi po še večjem zbližanju in se je pojavila celo gorvorica, da čaka Mussolina le še na ugodno priliko, da bi storil enako kot Anglija. Kot posledica k temu se je pojavil v Rusiji političen pokret, ki mu je namen, da se v Rusiji končno u-trdi enoten notranji sistem. Res prevladuje sedaj v Rusiji pod Stalinom stranka miru. Toda kljub temu je Trocki ostal še vedno na svojem revolucionarnem stališču in ni, da bi se u-stvarjale iluzij e.» Bivši merniki prestolonaslednik na Dunaju DUNAJ, 29. (Izv.) V soboto je dospel v strogem inkognitu na Dunaj bivši nemški prestolonaslednik. Nostanjen je v hotelu «Bristol». Novinarjem je med drugim izjavil: «Že od smrti cesarja Franca Jožefa nisem bil na Dunaju. Že dolgo sem si želel, da bi spet lahko posetil to lepo mesto, ki mi je že izza mladosti v najlepšem spominu. 0-stanem še nekaj dni na Dunaju, nato pa odpotujem na Bavarsko, kjer se sestanem s svojo rodbino. pravil le kratek polet nad letališčem. Ko pa je bilo letalo v teku, se je Le vine dviprol v zrak ter odletel v smeri proti Angliji. Čim je letalec Drouhin, ki je bil o begu Levinea nemudoma obveščen, zvedel za dejanje svojega nezvestega tovariša, se je takoj pognal z letalom «Goiiath>> za Levineom, ki se je hotel prav p-9 amerikansko rešiti svojega francoskega tovariša. LONDON, 29. (Izv.) Levine je pristal na letališču Croydon blizu Londona ob 16.04. Po svojem pristanku je izjavil novinarjem, da namerava izvršiti sam svoj povratni polet iz Londona v New-York, in to čim bodo dovoljevale vremenske prilike. Letalo „PrldTof Detrolt" prispelo v Anglijo LONDON, 29. Ameriško letalo «Pride of DetroiU, ki ga vodita letalca Brook in Schlee in ti je odletelo v soboto zjutraj ob 11.44 iz Hartour Grace na Novi zemlji, je pristalo včeraj ob 10.30 na letališču v Croydo-nu blizu Londona. Letalca, ki sta se namenila poleteti okrog sveta, sta rabila za polet iz Harbour Gracem v London 22.19 ur. Proga, ki sta jo preletela, znaša 3800 km. Letela sta s povprečno brzino 173 km na uro. Imela sta srečo, da je v njuno smer pihal veter. Polet je potekal sprva prav u-godno, pred ciljem pa se je moralo letalo boriti z dežjem, mrazom in vetrovi. Svoj polet nameravata dovršiti v 21 etapah v skupni progi 35.535 km Danes zjutraj ob 8.30 sta letalca odletela proti Stuttgartu v Nemčiji, odkoder bosta najbrž že jutri nadaljevala svojo pot proti Beogradu. Setev BUDIMPEŠTA, 29. Poljedelsko ministrstva je objavilo u-radne podatke, ki so se sestavili o letošnji predstoječi žetvi na Madžarskem: 270.000 stoioV rži, 60 tisoč letos manj nego lani. Koruze, krompirja m pese pa bo za kakih 300.000 stotav več. Po najnovejših domnevah se bo pridelalo žita za kakih 20 milijonov 440.000 stotov. Pričele so že po več krajih mlatve. Avtomobilsko tekme za vensko prvenstvo SARAJEVO, 29. (Izv.) Dne 18. septembra se bodo vršile na progi S ara j evo-D ubrovnik- Sarajevo, ki meri 280 km, avtomobilske dirke za državno prvenstvo. Ekspedicija generala Hoblla na ssvemi tečaj RIM, 29. K vesti o novi zrakoplovni ekspediciji generala No-bila na severni tečaj, ki jo bo gmotno podpiralo milansko mesto, dodaja rimski list «Teve-re», da bo zrakoplovu bržkone nadeto ime «Italia» ali pa «Eno-tria». Ekspedicije se bodo udeležili skoro izključno sami Italijani, med njimi več znanstvenikov, meteorologov in dr. «Te-vere» pravi nadalje, da bo ekspediciji ime «S. I. E. R. A.» (Spe-dizione italiana di esplorazione regioni arttche» — Italijanska ekspedicija za raziskovanje arktičnih pokrajin). Norveški atero-klub je stavil ekspediciji na razpolago zrakoplovno lopo in steber Wadso, ki sta se rabila že pri lanski polarni ekspediciji za zrakoplov «Norge». RIM, 29. (Izv.) General No-bile, ki je predaval včeraj na univerzi za tujce v Pefcuggiji o svojem novem poletu na severni tečaj, je podal uredniku rimskega lista «Gdornale d'Italia» o tem svojem poletu na severni tečaj daljšo izjavo. General Nobile priznava, da dozoreva inicijativa za njegovo ekspedicijo na severni tečaj. 0-menjeni list pravi, da general v tem pogledu ničesar ne zaniku-je, pa tudi ničemur ne |pritr;-juje. Za enkrat je najboljše, da se a vsej stvari ničesar ne govori. Bes letalca Leolnea z cMIss Cotnmbifo* v London PAJUZ, 29. (Izv.) Danes se je odigral na letališču Breguet pri Parizu kaj smešen dogodek. O-krog 13. ure je prispel na letališče ameriSki milijonar Levine, ki je izvršil skupno z letal cem Chamberiinom na letalu «Columbia» polet New-York Berlin. Kakor znano, bi se bil Levine rad povrnil s svojim letalom spet v Ameriko, toda Chamberlin ga ni hotel več spremljati. Zato se je prvotno domnevalo, da ga bo spremljal na njegovem povratnem poletu francoski letalec Drouhin. Pozneje so nastala med obema iz raznih vzrokov večkrat nesoglasja, ki pa so bila v pogled njem času spet docela porav nana. Ko je torej prišel danes popoldne Levine na letališče, si je dal pripraviti in pognati s«ojo «Miss Goiumbijov češ da bo na- izid letalske tekme na progi Beograd-Varšava-Beo-grad BEOGRAD, 29. (tov.) Danes popoldne so se vrnili letalci, ki so se udeležili letalske tekme Beograd-Var šava-Beograd. Polet je bil izredno težak, ker so vladale po vsej progi skrajno neugodne vremenske prilike. Od 14 letalcev, ki ao včeraj startali v Beogradu, je prispelo v Varšavo in od tam na&aj v Beograd komaj 6, dočim so bili ostali r? di defektov pri motorju in vsled nevihte prisiljeni, da spotoma pristanejo. Največjo smolo so imeli Cehoslovaški ^etalci, iz med katerih ni niti eden dospel v Varšavo. Zmago je odnesel jugoslovenski pilot Stržen-ski. Njegova zmaga je tem pomembnejša, ker je letel na letalu, ki je bilo izdelano doma in sicer v tvornicah v NoVem Sadu. Drugi je prispel Poljak Zrinjski, tretji jugoslovenski ka petan Zupančič. Letalcem so priredili na beograjskem letališču viharne ovacije. Silen tolfun no Japonskem Nagasaki pod vodo TOKIO, 29. (Izv.) Po zapadnih pokrajinah Japonske je divjal strahovit tajfun, ki je povzročil materialno škodo ter zahteval tudi večje število človeških žrtev. Mesto "Nagasaki je vse pod vodo. V predmestju Ko-chi in na otoku Shikoku se je zrušilo nad 400 hiš. Doslej je bilo najdenih nad 50 človeških žrtev. Po dosedanjih poročilih se ceni samo v mestu Nagasakiju in predmestju Kochiju od tajfuna povzročena škoda na 4 milijone jenov. Porušili so se mnogi mostovi in so bile pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze, tudi ceste so popolnoma poškodovane. Radi tega se je pojavila bojazen, da bo od tajfuna prizadeto prebivalstvo trpelo lakoto. Oblasti so pripravile obsežno pomožno akcijo. Tudi mnogo letal bo pohitelo na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Nanking padel PEKING, 28. General Sun-Čang-Fang, poveljnik čet severnih nacionalistov, je koncem minulega tedna zavzel Nanking. WASHINGTON, 29. (Izv,) M*-nister za mornarico je odredil nekaterim vojnim ladjam, naj se podajo na ocean in naj skušajo izslediti letalca Rrdfema, ki je odletel v četrtek iz Bruns-wicka preko oceana v Brazilijo in o katerem m od tedaj nikake vesti. JO Jk ZAVOD C«.BWtMA-FWini _ (TO&AftJg^ttCHmaJ) MOTAVUSMJt ZAJAMČENO V TSEM DtttH n»»IVJ*-V U»7HlltB>lWn-9»IH-llC^ JUKCI« 10-tf ^MT. niimiium»Muittwsiiiuuiiiiit>j:HiHrma Politične beležke Romunija in sosedi Nedavno je objavil romunski list «Cuvantul» dolg članek o preganjanju romunske narodne manjšine na Čelioslo vaškem. Med drugim je trdil, da ne dovoljujejo čehoslovaške oblasti Romunom prekoračiti čehoslo-vaško-romunsko mejo bodisi radi dela bodisi radi paše. List dodaja, da trpi romunska narodna manjšina ne samo v kulturnem pogledu, temveč v veliki meri tudi gmotno. Romunski list «Adeverul» pa je objavil vesti svojih dopisnikov iz romunskih obmejnih krajev, v katerih se iznašajo pravi vzroki gospodarskih tež-koč obmejnega prebivalstva. Vzrok tem težkočam je obsedno stanje v Romuniji, ki traja od vojne dobe naprej že devet let. V obsednem stanju se še vedno nahajajo Besarabija, Do-brudža, pokrajine ob romunsko-čehoslovaški in mmuns-ko-polj-ski meji in celo prestolnica Bu-karešt. «Adeverul» pravi, da je paradoksno, da ozemlje ob romun-sko-bolgarski meji od Vidina do Silistre ni v obsednem stanju, med tem, ko se v pokrajinah ob romunsko-poljski in romun-sko-čebca&lovaški meji odredbe glede obsednega stanja najstrožje izvajajo in sta Poljska in Čehoslovaška z Romunijo v dobrih odnošajih in celo njeni zavednici. «Ali se morda bojimo svojih zaveznikov», vprašuje «Adeverul» in odgovarja sam sebi: «Pred njimi nimamo strahu. Čemu torej oj>sedno stanje ob mejah naših prijateljskih sosed? Mi smo v Evropi edina država, v kateri živi .velik del prebivalstva kot ob času vojne. Pri tem ne smemo pozabiti, da živi prebivalstvo ob poljski in čehoslovaški meji v obsednem stanju za dve leti več nego prebivalstvo v stari Romuniji, ker je ta pričela vojno šele 1916. leta. Kakšno je dandanes življenje V onih krajih? Brez posebnega dovoljenja ne sme nihče ne na svoje polje ne v gozd ne na pašo 7, živino niti na delo k drugemu kmetu. Če najdejo' koga brez dovoljenja, ga zaprejo, ga zaslišujejo in končno ga sodi vojno sodišče. V slučaju, da ga' sodišče oprosti, ga smatrajo oblasti še vedno kc,t kakega «osumljenca» in mu delajo razne neprilike. Sorodniki in znamci se ne smejo sestajati na svatbah, ob krstu in pri sedminah. Obmejnim vojnim stražam je zapovedano, da ne smejo dovoliti, da bi se na javnih mestih zbiralo po več kot pet ljudi. Oblasti rešujejo prošnje za razna dovoljenja sila počasi, tfu ko da porabi prosilec mnogo časa za svoje poti od urada do u-rada. Za delo na polju mu preostaja le malo časa in prebivalstvo se bliža svoji popolni gmotni propasti. Obsedno stanje je zanj prava nesreča. In je to tem žalostne j še, ker traja obsedno stanje že trinajst let. RnsU carjevič Aleksej še živi? Senzacij onalne vesti varšavskega časopisa. Varšavski dnevnik «Express poranny» je objavil v zadnjih dneh več senzacijonalnih dopisov od svojega pomorjanskega dopisnika, ki piše, da ruski monarhisti, naseljeni v Pomorju, zlasti v Bydogošču in tamošnjih bližnjih krajih, trde, da je mladi ruski emigrant 2enja Nikolajevič Ivanov, ki se je v zadnjem času zdravil v državni bolnišnici v Helm-nju, istoveten z ruskim carevi-čem Aleksejem, o katerem se je do sedaj trdilo, da je bil umorjen v noči od 16. na 17. julija 1. 1918. Sedaj pa ruski izseljenci zanikajo, češ, da je bil tedaj namesto carjeviča umorjen sin carjevega kuharja, ki je bil zelo podoben mlademu prestolonasledniku, ter da je ta na čudežen način uSel pokolju. S pomočjo nekaterih zvestih-monarhist o v se mu je posrečilo zbežati čez mejo in se je naselil — tako trde ruski begunci — v Helmnju na Pomorjanskem, kjer živi sedaj v največji bedi prepuščen milosti dobrih ljudi. Ravnatelja bolnišnice v Helmnju, Bienarza ki se je zanimal zanj od konca svet. vojne, je jako prese- n. «EDDf08T» V Trstu, dne 30. avgusta «27. netila okolščina, da so mu ruski emigranti, ki so se začasno mudili v Helmnju, izkazovali nenavadno spoštovanje. Nekega dne je deček celo prejel pismo z naslovom: mS. M. G. D. Aleksep. Te okolščine so dale dopisniku imenovanega poljskega časopisa pobudo, da je v družbi dr. Boguslavskega, ki je nekaj časa zdravil mladega Ženjo, obiskal pretveznega carjeviča, ki biva sedaj v Bidgošču pod imenom Žaruk. Pri tej priliki je ugotovil, da je mladi Žaruk neverjetno podoben ruskemu carjeviču Alekse-ju; njegova nizka, slabotna postava, njegova šepavost na levi nogi, vse se je čudovito ujemalo z zunanjostjo nesrečnega ruskega prestolonaslednika. Na vprašanje, kako je ušel boljševikom, je pret-vezni carjevič odvrnil, da ga je neki star kozak, ki je pozneje umrl, vzel s seboj in ga odvedel v Nemčijo, kjer se je izdajal za nemškega vojnega ujetnika. Na vprašanje, kaj se je zgodilo z njegovimi starši, mladenič ni hotel odgovoriti. Dejal je, da ima štirf sestre, da se je rodil 14. februarja leta 1004. ter da je živel v Petro-gradu. Carskem selu ali v Narvi, kjer je njegov oče «plačeval 50 generef/v». Njegova najmlajša sestra da se je imenovala Anastazija. Ostale tri sestre so kazale veliko naklonjenost do nemščine in so se rade razgovarjale v tem jeziku z materjo, kadar jih oče ni slišal. Na vprašanje, kje in kako je bil vzgojen, je mladenič odvrnil, da je imel domače učitelje, katerih imen pa se ne spominja več. Na opombo dopisnika, ali se kdo izmed učiteljev ni mogoče imenoval Gilliard ali Gibbers, je mladi emigrant ostrmel in ni ho-ii 1 odir.- uiti. f'ietvezni carjevič razume dobro francosko, angleško in nemško, a te jezike slabo govori, ker jih že dolgo časa ni govoril. Dopisnik bi bil rad izvedel še druge podrobnosti, toda mladenič ni hotel več odgovarjati na njegova vprašanja. Jubilejna razstava sv. Vaclava v Pragi. Povodom tisočletnice smrti sv. Vaclava, češkega narodnega patrona, se bodo vršile v Pragi velike narodne slavnosti. Ob tej priliki bo tudi prirejena velika razstava, na kateri bodo razstavljeni vsi predmeti in spomini, ki se nanašajo na življenje in kult sv. Vaclava. Ker jo bodo uredili znameniti kulturni zgodovinarji, bo razstava obenem zanimiv dokument ki bo vzbudil zanimanje v vsej svetovni javnosti. Razstavo bo priredilo udruženje sv. Vaclava pod okriljem škofa Podlaha, ki je na glasu kot odličen poznavalec kulta in dobe sv. Vaclava. Bolnarska In veliki mednarodni kongresi. - Priprave za zasedanje Družbe narodov. Bolgarsko časopisje v zadnjih dneh mnogo razpravlja o važnosti in pomenu bolgarske udeležbe na zadnjih mednarodnih konferencah, ki so se že pričele ali pa se bodo pričele v kratkem. Pretekli teden je bolgarska delegacija odpotovala v Pariz, da se udeleži konference medparlamentarne unije, ki je bila otvorjena te dni. Tudi na medpar-lamentarni gospodarski konferenci, ki se bo pričela v prvih dneh septembra v Rio Janeiro, bo Bolgarska zastopana z enim delegatom, ki je že odpotoval. Bolgarski tisk posveča veliko pozornost bolgarskim gospodarskimvprašanjem in so nadeja, da bo ta konferenca mnogo pripomogla k zboljšanju svetovnega gospodarskega položaja. V poslednjem času, zlasti od tedaj, ko je Bolgarska sklenila z Grško dogovor o likvidaciji bolgarskega kulturnega imetja v grški Macedoniji in Traciji, so bolgarski listi začeli kazati veliko zanimanje za položaj bolgarskih narodnih manjšin v inozemstvu. K evropskemu kongresu narodnih manjšin, ki se je sestal te dni v Ženevi, so prijavile svojo udeleži-tev tudi bolgarske manjšinske organizacije iz jugoslovenske in grške Macedonije, toda — kakor znano — niso bile sprejete. Do sedaj pa niso listi objavili o tej stvari še nikakih komentarjev. Največje važnosti za Bolgarijo je po mnenju bolgarskega časopisja letošnje zasedanje Družbe narodov, ki se bo pričelo dne 7. septembra v Ženevi. Na to zasedanje bo odposlana letos nenavadno Številna delegacija, kateri bo načelo-val bolgarski finančni minister, ki je izdelal za finančni odbor Družbe narodov obširno poročilo o gospodarskem položaju Bolgarske. Vsebina tega pročila ni znar na, a vendar ni težko uganiti, da stremi ministrovo poročilo za tem, da izposluje gotove olajšave pri plačevanju vojnih reparacij in eventuelno tudi kako — posojilo. Listi dokazujejo lojalnost, s katero izvršuje Bolgarska svoje obveznosti, ki jih je sprejela pri sklepanju nemllyske pogodbe, in med drugim tudi namigujejo na ugo-vitve medzavezniške vojne kontrolne komisije, ki je nedavno dovršila svoje delo. Kampanja za olajšanje bremena vojnih reparacij se vodi sistematično več mesecev. Kar se tiče posojila, ki ga skuša dobiti Bolgarska pri Družbi narodov, so nekateri listi (kakor n« pr. narodno-liberalna cNezavisimost«) mnenja, da eno Lamo posojilo na bo bolgarski prav nič pomagalo, ako se ji obenem ne olajša breme vojnih reparacij. str in potttfčae V sedanjem romunskem gospodarskem življenju tvori najvažnejši problem reorganizacija romunskih državnih železnic. Pri tem vprašanju imajo največji vpliv liberalci, t. j. stranka veleindustrijalcev, ki ima v zakupu vse železniške dobave premoga iz Potrošanija. Stroški železniške uprave za premog znašajo celih 35 odstotkov celokupnega železni- škega proračuna. Razen tega premog is Potrošanija je slab, ker vsebuje mnogo žvepla in zelo škodi lokomotivam, ki jih morajo po-pravlajti najmanj tri krat na leto. Ko so pri romunskih železnicah kurili s poljskim premogom, ki kljub carini in provoznim stroškom ni dražji od potrošanskega, so lokomotive vzdržale brez popravljanj« cela tri leta. Potemtakem uprava romunskih Želecnic «ekonomiek-a» samo v prid liberalne stranke in na škodo drŽave. DNEVNE VESTI Nai novJ podlistek Danes začnemo objavljati nov podlistek pod naslovom «Dva dni med težkimi zločinci«. Pisatelj podlistka podaje v njem presani-mi\o sliko ustroja moderne kaznilnice ter opisuje v najznačilnejših potezah Življenje njenih stanoval cev-kaznjencev na podlagi lastnih vtisov. Popel je nas torej za par dni v svet, ki je sicer med nami, a je vendar tako daleč od družbe, da je kljub temu vsem popolnoma nepoznana dežela. Koliko se javnost ne zanima za usodo zločincev, preden jih zadene zaslužena kazen, posebno pa ob času procesov? A kaj in kako je z njimi potem, po obsodbi? Odgovor na to vprašanje dobi Čitatelj v našem novem podlistku, kjer nam je pisatelj nan.fi.ai z veMko pripovedno spretnostjo nebroj slik iz tega življenja, ki se odigrava tik za plotom človeške družbe. Po tem kratkem podlistku začne izhajati daljši roman, ki ga pripravljamo. Z njim bo ustreženo tudi onim Čitateljem in čitateiji-cam, ki dajejo prednost podlistkom take vrste. NaitčtakH Pisali smo v našem časopisju še o izseljeniškem vprašanju, pisali smo o Ženi kot materi, stebru bodočnosti, ki bo ohranila bodoča človeška pokolenja, vprašanje, ki ni aktuelno samo za nas, pač pa za celo Evropo. Nismo pa Be govorili o našem — dekletu. Vsaka mati, vsaka žena je bila nekoč dekle. Zato je logično: kakršno je dekle, taka bo mati. Zato naj bo to razmišljanje le predgovor pisanju o naši ženi. Kadar si predstavljam naše de- kl&, si mislim pisano ruto, kostanjeve lase, spletene v dolgo kito, mislim na rdeča lica, na aanjave oči, na sveža ustna, na priprosto kmečko krilo, na veselo in svežo besedo, na sramežljivo rdečico, ki ji oblije obraz pri vsaki opj*.-.Ki besedi, na zdravje mislim in na krepko srce. Zraven si mislim kočo s slamnato streho, podprto kot bi s težavo nosila breme tega po-zemeljskega življenja, mislim si zraven belo in kamnito kraško hišo, katere streha je rdeča kot so rdeča lica zdravega dekleta. Mislim, kadar mislim na naše dekle, da je ona pridevnik, ki označa naše domove, naše kraške planjave, suha skalna jezera, vipavske vinograde, med katerimi se belijo jerbasi, ki jih prenašajo dekleta v pisanih oblekah. Tako sanjam jaz naše dekle. Močno in sanjavo, trdno kot kraška skala, in usmiljeno mehko kot naša pesem. Sramežljivo kot rdeč nagelj na oknu, delavno kot tovorni osliček sredi Cičarije. Tako jaz sanjam naše dekle in doma. Vidim pa dekleta raztresena daleč z doma, po mestih v kuhinji, v pralnici, na vodi, vidim jo na trgu itd. Vidim jo na ulici, ko nosi svoje moči v tovarno, kjer požira prah in psovke, prisluškuje zapeljivim opolzkim besedam svojih sodelavk in sodelavcev. Vidim jo, živ anahromisem na tratoarju: na moško ostriženo, parfumirano in naivno radovedno. Vidim jo neizkušeno na vlaku, ko se vozi v tujino in iz tujine. Dočirn moškemu služba v tujini ne prinaša takih nevarnosti, ker močan je on in zna vzdržati, je nasprotno za dekle, ki bo neko$ .naij — npohajanje* po *vetu lahko zelo pogubonosno. Kljub vsem zahtevam modernih žensk, da so one v enakopravnosti z moškim vredne in sposobne za vsako delo, vsakdanje življenje ugotavlja, da stroj razjeda žensko telo in — žalibog tudi žensko dušo, to mehko roko, ki je nam vsem toild vodnica v nežni detinski dobi. Stroj, ta bogataš moči, ta mrzla moderna stvar, ki so jo ustvarili modemi ljudje — uničuje pri ženi materinstvo, ter ji jemlje tako njeno edino življensko nalogo, zelo pogubonosno. Ko *enika živ-jenja " iz^uUja svo:o v senci stroja. Naša dekleta, ki gredo v mesta, bodisi kot služkinje, bodisi kot tovarniške delavke, se vrnejo domov popolnoma izpre-menjene. Le poglejte po deieli. Na prvi mah boste spoznali dekle, ki je služilo v mes*u Razumljivo, da naša dekleta teže v mesto. V mestu so boljše službo kot na deželi, v mestu je delo lažje, tudi zabava in prostost je tam. Ali ne pomisli se na to, da je tam sto nevarnosti in še več. Pozneje prido razočaranje ali se naveličajo in dekle se vrne domov. T<9da ni več za kmetsko delo, ker se je omehkužilo in sploh postalo dru-*ačno. Vst to so stvari, ki se zdijo na prvi pogled malenkostne. Toda vendar si ie treba Dostaviti vpra- šanje, ali ni beg mladih Jek let v mesta beg za vsako ceno, že nekaka bolezni, o kateri bi bilo vsaj vredno razmišljati. Kjer narekuje to nedolžna potreba, je seveda zastonj razmišljati. Toda v koliko odstotkih žene dekleta z doma re3 njuna potreba po razbremenitvi s tari še v? Zato, zaposlimo naša dekleta doma, saj ona ne spadajo v mesto, one so doma med lepimi romantičnimi kočami, med našimi idiličnimi polji, kjer se njih pisana ruta tako lepo prilega pisanemu polju, zelenemu travniku in progastemu vinogradu. Zdravih in krepkih mater potrebujemo mi, jih potrebuje naša država in jih potrebuje vse človeštvo. Krepke pa bodo le, če bodo rastle tam, kjer so bile vajene. Mesto jih meh-kuži in kvari, ker niso zrastle v mestu. D. B. Metirtem t veduti Včeraj zjutraj so bili na cesti, ki vodi iz Bazovice v Trst, in sicer pri užitninski hiši nad Lonjer-jem, ustavljeni vsi mlekarji in nriekarice, ki dobavljajo mleko v tržaško občino po oni cesti. Presenečenje je bilo veliko in sicer ne samo radi tega, ker je prišla komisija nepričakovano, ampak predvsem, ker ni bilo med komisijo, kakor pač po navadi, uradno oblečenih ljudi. Nasprotno, komisija je bila popolnoma privatne zunanjosti z g. ravnateljem tukajšnje mlekarne Soresinese in z nekaterimi uradniki. In ravno to dej stvo, da }e vodil eelo zadevo ravnatelj največjega konkurenčnega zavoda mlekarjev z dežele na splošno, je vzbudila ta komisija pri poslednjih upravičeno radovedno razburjenost. Da pojasnimo prizadetim ljudem vso zadevo, sporočamo tem potom, da smo se v to svrho obrnili na pristojna mesta, in sicer tako na tukajšnji užitninski urad, kakor tudi na g. ravnatelja Sore-J sinese samega in smo prejeli sledeča pojasnila. Komisija, ki išče podatkov od mlekarjev, ki dovažajo mleko v Trst — ni poslana od oblasti, temveč je privatna zadeva pokrajinske fašistovske zveze trgovcev. Namen komisije je pa edino informativnega značaja, da zvedo koliko, kakšno mleko in odkod prihaja v Trst. Vsako nadaljnje razburjenje od strani mlekarjev z dežele radi te komisije je torej brezpredmetno in jim podatki, ki se od njih želijo, ne bodo mogli škodovati, ker se zbirajo samo v statistične svrhe. Prebivalstvo Rima. Uradni list rimskega guvernerja poroča, da se je prebivalstvo glavnega mesta od aprila meseca povečalo od 827.000 na 843.000. Od poviška jih je bilo 8000 na novo vpisanih v mestni register, ostali so se pa stalno preselili v Rim. TRŽAŠU blagovni tro. Trst, 29. 8. 1927. Vslea zadnjih vremenskih katastrof je trg na marsičem pridobil, a tudi na. marsičem izgubil. Blaga — posebno okoHčanskega je bilo včeraj in danes precej več — padla je njegova kakovost, kar je tudi jasno, kajti mnogi so bili prisiljeni prinesti blago na trg, ki še ni bilo prav godno. Vendar pa to ni posebno Škodovalo splošni sliki trga, Življenje trga jo bilo ži: v ah no, kupčije skoro lepe in šte-vilne. povpraševanje po kraškem krompirju je vedno večje. Kraška skalnata zemlja daje namreč izvrsten, zunaj rudeč krompir, ki se posebno podaja tržaški kuhinji. Vendar pa je tudi krompir druge vrste našel dovolj odjemalcev. Fižol ostaja na dosedanji višini. Na sadnem trgu igrajo sedaj odločilno vlogo češplje. Ceno so zmerne In dovoljujejo gospodinjam nabavo za češpljev kompot. Zato so kupčije s češpljami sla-bejše v količini, kot v številu. Lepo se držijo breskve. Tudi jabolka in hruške doprinašajo k življenju trga. Posebno se trg z jabolki specijalizira. Razne vrste so lepo razvrščene. Iskana so kanadska jabolka in pa veliko sadja. Grozdje ne napreduje preveč dobro. Ako se namreč le malo odlikuje v kakovosti, gre kakor specijaliteta in stoji s ceno veliko previsoko. Pri tem seveda trpi tudi grozdje srednje vrste. Vipavska dolina vpliva še zelo malo na trg z grozdjem. Vidi se, da je grozdje nekoliko zakasnelo. Na splošno je bil trg malo sla' bejši kot zadnje dni, nikakor pa slab in v kupčijah srednji. Cene na trgu so bilo danes — v pondeljek — sledeče: Zaie»)eva: česen 160—180 za stot: rudeča pesa za kuho 80—140: navadna pesa 120—M©; navadno soljo 40—140; vodne đtnje 6©—100; čebula 40—60; fižol v stročiu 50— 240; fižol za krščen je lisast in svetlo rumen 50—200; fižol nov 1S0; k>čike 120—300; malancane 80— 140; zelenorudeča paprika za kuho 100—180; krompir 54—70; paradižnik 80—220; radič 80—440; spinača 150—300; buče za kuho 100—260. Sadje: lige 50—100; indijske fige 90—100; limone zaboj 38—45, jabolka 50—120; hruške 60—350-, breskve 100—450; vodne melone 200—300; češplje 40—100; grozdje 120—820. Cene brutto per netto. Na drobno so cene 20% višje. • * v Sezona lubenic končuje. Polagoma izginjajo pocestne stojnice in tudi kričanje prodajalcev na trgu je odnehalo. Le tupatam udarja še v oko Živordeča barva narezanega sadu, ki je tako priljubljen v našem mestu. Čudno je, da niso cene vsled končujoče se dobe «angurij» skoro nič na rastle. Velikih jadre-nic, napolnjenih z lubenicami sedaj ne bomo videli več v mestu za dobo enega leta. Nalezljivo bolezni r našem mesta V času od 21. avgusta do 27. avgusta 1927 so bili v našem mestu sledeči.{slučaji (nalezljivih bolezni: Bavica 4, škrlatica 6, legarjeva mrzlica 26, parati-fus 4. Umrla je je ena oseba na Škrlatici in ena na legarjevi mrzlici Iz tržaškega življenja TngtteB konec mladoga delavca V kamnolomu inženirja Romana Illirica v Sv. Štefanu pri Oprtalju v Istri se je včeraj pred poldne dogodila grozna nesreča, pri kateri je mlad delavec izgubil življenje. Okoli 11. ure je 25-letni podajač Karel RuŽnjak, doma iz Bračane pri Buzetu, pripravljal v omenjenem kamnolomu, mine, ki jih je baaal s smodnikom, katerega je hranil v zavitku poleg sebe. Pri tem opravku se je iz neznanih vzrokov — najbrž ker se je prt basanju ukresala od skale kaka iskra — zdajci vžgal smodnik v zavitku, ki ga je bilo približno za kilogram. Pri tem se je rtusvil ogromen plamen, ki je RuSnjaku vžgal obleko in strašno opefcel po vsem životu. Na-vzočni delavci so priskočili k nesrečnemu tovarišu, mu naglo strgali z iivo-ta gorečo obleko ter mu skušali na kak način pomagati. Ker so spoznali, da je njegovo stanje zelo nevarno, so ga nato prepeljali v Motovun, kjer je nesrečni mladenič dobil prvo zdravniško pomoč od tamošnjega zdravnika dr. j a De Franceschija. Z zdravnikovim avtomobilom je bil nato siromak prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer ga je pa kmalu potem smrt re&ila strašnih muk. Tragična podrobnost: Nesrečni mladenič zapušča mlado Ženo, s katero se je poročil komaj pred tremi dnevi. Avtomobil m prevrnil v jarek. Ena oseba hudo poškodovana. V nedeljo zjutraj se je trgovec Ivan Guerrini, stanujoč v ulici In-dustria fit. 49, vračal s svojim avtomobilom, v katerem je sedela tudi njegova 29-letna žena Roža,; iz Postojne, kjer je bil na izletu, v naše mesto. Na nekem razpotju v bližini Prestranka je privozil naproti avtomobilu neki kolesar, ki je iz neznanih vzrokov vozil križem po cesti. Da bi se mu ognil, je Guarrini v zadnjem hipu zavil naglo v stran, toda pri tem je avto zdrčal s ceste ter se prevrnil v jarek. Dočim je Guarrini pri nezgodi izkupil samo s prestanim razburjenjem, je njegova žena padla tako nesrečno, da si je hudo razmesarila levo stegno ter si tudi zlomila kost. Guarrini je z velikim naporom spravil avto, ki pri nezgodi ni mnogo trpel, zopet na cesto, položil nesrečno Ženo vanj ter jo prepeljal v postojnsko bolnišnico, kjer je reva dobila prvo pmoč in je bila nato tudi pridržana. Včeraj zjutraj je bila Guarri-nijeva na lastno željo prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v tukajšnjo bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno 6 tednov. Nogoi« prt delu Z avtomobilom rešilne postaje jo bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 17-1 etni livarski vajenec Egidij Famea, stanujoč v ulici Lavoratori št. 211. — Fant je snažil v tovarni strojev pri Sv Andreju neki stroj in pri tem poslu je rabil takozvano svetilko na bencin. Ko je s to pripravo segreval del stroja, ki bi ga bil moral osnažiti, je nenadoma nastal velik plamen ter mu vžgal obleko. Čeprav so mu navzočni to-v a riši takoj priskočili na pomoč in ga rešili plamenov, je siromak vendarle zadobil hude opekline po prsih In rokah. Sprejeli so ga v dermatologični oddelek, kjer bo ozdravil — Če ne nastopijo kake komplikacije — ,v kakih 15 dneh. —Pri delu v tovarni pohištva A-lojzija Zerjal v ulici Setteiontane št. 75, je 19-letni mizar Ivan Apol-ionio, stanujoč v ulici Settefon-tane Št. 75, včeraj popoldne prišel z desno roko pod klino cirkularne žage, ki mu je hudo razmesarila tri prste. V spremstvu nekega tovariša se je nesrečni mladenič podal v mestno bolnišnico, kjer so ga po prvi pomoči sprejeli v ki-rurgični oddelek; Ozdravil bo v 4 tednih. — V mestno bolnišnico je včeraj popoldne pri Sla iskat pomoči končno tudi 30-letna služkinja A-lojzija Kutin, katera se je pri snaženju postelj v stanovanju svoje gospodinje, stanujoče v ulici Chiozza št. 35, precej hudo opekla s špiritom, ki se je po nesreči vnel, po rokah. Ozdravila bo v 10 dneh. Padel z okna. 9-letni Josip Schubert, stanujoč v ulici Pieta št. 15, se je sinoči skobacal v domači kuhinji na okno, da bi bolje opazoval sovrstnike, ki so se igrali spodaj na dvorišču. Kakor se pač pogostoma zgodi ob takih prilikah, je deček zdajci tako nerodno zasukal, tla je izgubil ravnotežje, padel z višine prvega nadstropja na dvorišče :n si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. Nesrečni deček je dooil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je prenesel rted in kjer so ga nato sprejeli v ki-rurgični odelek. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. Zasačeni zlikovci. Predpreteklo noč sta dva policijska agenta, ko sta šla po ulici Timeus, zapazila, kako sta dva moška, ki sta do tedaj mirno stala na vogalu blizu gostilne Naia, ki se nahaja v hiši št. 16, nenadoma pričela bežati in pri tem zategnje-no zažvižgala. Agenta sta na mah uganila, da sta ptička hotela s tem opozoriti o nevarnosti nekoga, brez dvoma kakega zlikovca, ki je bil «na delu« kje tam v bližini. Zato sta opustila zasledovanje be-žečih, ki bi bilo sicer skoro gotovo brc/uspešno, kajti ptička sta že izginila v stranskih ulicah, — in sta laje šla gledat, kje je osla* njun tovaiia. Ko sta agenta prišla pred gostilno, sta ugotovila, da jet okno nad glavnimi vratmi odprto.) Ker pa ni navada v Trstu, t T-t bi gostilničarji puščali Čez noo okra svojih gostiln odprta, sta agenta upre/vič»*no sklepala, da ji v gostilni kak nepovabljen gov. Čeprav jeno r: vladala grobna tišina. Zato je odt-n od njiju ostal t« j tia-ži prod f.of tilno, drugi pa Je iel-poklicat lastnika gostilne .vej/iia Podgornik. Kmalu potem je ta prihire! m odprl gostilno. Tedaj sta s<% agenta uverila, da se nista motila; ko sta vstopila, sta s svojo navzočnostjo presenetila nekega možakarja, ki je sedel za mizo in se delal, kakor da se je ba3 tisti hip prebudil iz slad k epa spanja; bil je to Viljem Ba> i I i. star znanec policije. Mož je s; cer slovesno zatrjeval, da je v pijanosti zaspal v gostilni in da ni imel nikakih nepoštenih namenov, a izgovarjanje mu seveda ni pomagalo. Moral je slediti agentoma ki sta ga spremila iz negostoljubne gostilne v državni hotel v ulici Coroneo, kjer bo mož brez skrbi spal in tudi jedel in pil zastonj. Naslednji dan sta mu prišla delat družbo tudi tovariša, ki sta ga u-sodno noč čakala pred gostilno in ki su jo pozneje izsledili policijski organi. Sta to Peter Errato in Vin-cenc Zubranich, istotako dobra znanca policije. Samomor starega nrarja V svojem stanovanju v ulici Sa-nitš, št. 24 si je predsinočnjim vzel življenje 66-letni urar Viktor Gre-gorich; z revolverjem si je pognal kroglo v srce. Ko je dospol na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki so ga domači poklicali na pomoč, je bil nesrečni urar že mrtev. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Iz pisem, ki jih je zapustil Grtv-gorich, je razvidno, da je nesrečnik šel v smrt radi bede. Policij-, ski organi, ki so kmalu po dogodku prihiteli na lice mesta, so nar šli 4 revolverje, ki so jih seveda zaplenili Ni znano zakaj je Gregor ich hranil vse to orožje. Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti Cenik najvažnejšim f&Uvinam v prodajo na debelo IzSel je cenik najvažnejšim jest-vinam v prodaji na drobno, veljaven od 27. avgusta do 9. septembra 1927. na goriškem trgu. Cene so sledeče: riž boljše vrste L 1.80, riž navaden L 1.70, koruzna moka rumena presejana domača L. 1.20; navadna L 1.10, fine testenine L 3.10, sladkor v kristalih L 7.—, slanina domača I. vrste L 9.60, slanina amerikanska L 7.80, rnast L 8—, semensko olje (Wm-terl L 5.80, semensko olje fino L 6.40, oljčno olje L 11.—, oljčno olje utuge vrste L 10.—, kolonijalna kava (Minas) L 21.60, fižol letošnji L 2.20, fižol lanski L 1.60. letošnji krompir L —.60, paradižnikova konserva L 4.50, mleko pri-nešeno na dom L 1.10. Oglje iz bukovega lesa od L 50.-do 60.— stot, premog od L 28.— do 30,— srtot, les za kuriavo sežagan in spravljen na dom od L 16.— do 18.— stot. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine, iz seje dne 25. avgusta 1827. A) Zadeve, ki so se odobrile brezpogojno: Opatjeselo: Odstop zemljišča Balilli za liktorski gozd. Banjfiiea: Povkžek užitnine za 1. 1927. za eno četrt. Medana: Davek na najemnine obč. prostorov za 1. 1927. ' Stevsrjfloi: Oprostitev od plačila kavcije in sicer sledečih oseb Okroglič Alojzije, Bajt Josipine, Ciglič Ivane, Gravnar Bernarde, Zizaj Elize, Maligoj Josipine, Kle-de Ane in Paglavec Rozalije. Frvačina: Izprememba obrtnega in prodajnega davka. Srzel: Prispevek državnemu patronatu za ponesrečence in za socialna zavarovanja. Ooriea: Oprostitev od plačila kavcije Malfatti Marije, Kozmine vd. Karoline, Rozman Marije, Lan-thieri Karoline in Zuliani Hum-bortA« Kobjeglava: Prispevek državnemu patronatu za ponesrečence in za socialna zavarovanja. Deželna uprava: Stroški za nadaljevalne kmetijske tečaje v letih 1926. in 1927. , xM Ponikvo: Oprostitev od plačila kavcije Ivana in Hvala Antona. Kojsko: Izprememba davka na živino. Brje: Davek na obrt, trgovino in patente. _ Kobjegiava: Oprostitev od plačila kavcijo Birse Leopolde. Veliki dd: Davek na vozila in služinčad. Planina: Proračun za 1. 192 <. Sv. Lucija: Nabava kolesa za urad. Štanjel: Prispevek državnemu patronatu za poškodovance in socialna zavarovanja. Skrllje: Prispevek kmetijskemu uradu v Gorici. Banfšica: Občinska policija. Podil na uprava: Cenitev vojne Škode na zemljiščih deželne noriš-nice- « ^ Vrtojba: Odstop zemljišča Balilli za liktorski gozd. Gabrifra: Prispevek državnemu patronatu za ponesrečence in za socialna zavarovanja. Šcispas: Občinska policija. Medana: Davek na obrt in trgovino. Tolmin: Družinski davek za 1. 1927. Vrtojba: Občinska policija. Tolmin: Preskrba za ureditev del, uničenih radi poplave 1. 1926. B) Zadeve, ki so se odobrile pogojno: Brje: Davek na živino. Idrsko: Davek na obrt in patente; Ajdovščina: Davek na poso'o za kuhanje ekspresne kave. Brjd: Davek na vozila in služinčad. Goče: Davek na pse. C) Zadeve, ki so se odobrile s pri pero c aru i: Velike Žablje: Družinski davek. Leže: Davek na pse. D) Zadeve, o katerih se je izreklo ugodno mnenje: Gorica: Nakup zemljišča od Wa-nek-Perschla in Perschla Karla in nakup zemljišča od Barbul Tere^ zije roj. Battig. E) Zadeve, o katerih se je izrekle neugodno mnenje: Gafcrija: Oprostitev od polaganja kavcije štirih trgovcev. F) Zadeve, ki so se odločile: Vrtojba: Letno nakazilo L 200 tajniku. škrbina: Družinski davek. Nesreča triletnega otreka Sk€d'c> vsak (lan se zgodi v Gorici več ali manj težka nesreča. Če bi zbirali statistične podatke o- teh nezgodah, bi prav gotovo ugotovili, da je še p-več ponesrečencev mlado' otrok. To znači, da se d nesreče po večini radi 11 vidnosti bodisi starišev bodi.-kakih drugih njih varuhov. Tako se je tudi včeraj pripetila v ulici Rossini podobna nezgoda. Mali, tri leta stari Alojz Prcvt-teto je po neprevidnosti padel s 3 metra visoke terase in si najbrže razbil Črepinjo v tilniku. Zeleni križ ga je odpeljal v mestno bolnico, kjer se nahaja revček v zelo težkem stanju. Bori se s smrtjo. Radi razžaljenja Časti. V soboto, 27. t. m. se je vršila na goriški preturi razprava proti industrijalcu Jožefu Gairu, starem 28 tet, ki je bil obtožen, da je ra > žaiil javnega uradnika komenda-torja Ivana Giordana, ravnatelja bolniške blagajno v Gorici, hoteč ga okloiutati. Obtoženca sta zagovarjala odv. Vinci in odv. Zennaro. Dne 23. t. m. okrog 10. ure je Gaier. potem ko $e večkrat zaman skušal govoriti s kom. GionUino radi neke uradne zadeve, hotel Glordanija oklofutati, kar pa sta preprečila sluga in komendatorjev soier. Obtoženec je pripovedoval pre-torju, da je imel nalog govor'ti z ravnate; "em b. bi. radi liekin zadev, ki so se tikale bolniške blagajne in delavcev njegovega očeta^ ravnatelj pa ga je takorekoč vrgel V Trstu, dne 30- avgii^a 1927. skozi vrata. Zato je na 23. tega meseca, ko je srečal Giordana na poti v urad, stopil k njemu in mu dejal: «No, gospod komendator, ali mislite, zakaj vas ustavljam?« Ravnatelj pa se ni zmenil za njegove besede in odšel v svoj urad. V veži ga je znova ustavil Gaier in mu rekel: «Prišel sem, da vas oklofutam, ker ste me vrgel skozi vrata».» Že je dvignil roko, da bo izpolnil svojo obljubo, ko je pritekel uradni sluga in ga zadržal. Kmalu nato je pritekel na pomoč še komendatorjev šofer. Za njim je bil zaslišan ravnatelj bolniške blagajne kom. Giordano, ki je trdil, da je imel res Gaier neke opravke, ker se pa on kot ravnatelj ne vtika v tako podrobne zadeve urada — ker je delo njegovih poduradnikov — in daje on le navodila, iz tega razloga ni hotel sprejeti Gaier j a. Ker se je občinstvo ob teh besedah'pričelo smejati, je predsednik zapovedal, naj se dvorana izprazni. Zaslišane so bile še različne priče, ki pa niso veliko novega izpovedale. Končno je drž. pravdnik v svojem govoru zahteval, naj sodni dvor obsodi obtoženca na 1 mesec zapora in na 100 lir globe. Temu sta oporekala oba odvetnika, ki sta zahtevala, naj se obtoženec popolnoma oprosti. Sodnik pa je razglasil razsodbo in kaznoval Josipa Gaiera na 3 mesece ječe in na 300 lir kazni s pomiloščenjem. Odvetnika sta vložila pritožbo. Jesenski izpiti na obrtni Šoli. Jesenski izpiti v delavnicah goriške šole se prično od 1. septembra dalje. Vršili se bodo vsak dan od 8. do 12. ure zjutraj. Učenci bodo izprašani, kakor bo prišla vrsta nanje. Kje se dobe na novo predpisane avtomobilske luči Kot smo Že zadnjič opozorili v «Edmosti» avtomobiliste, si morajo nabaviti novopredpisane luči za svoje avtomobile. Take, zahtevam odgovarjajoče luči se dobo pri avtomobilski družbi Ribi, ulica 9 avgusta. Sestavila jih je in potrjuje o njih pravilnosti dolik od tozadevnega ministrstva zveza vojnih invalidov. SOLKAN Oblastva so razpustila včeraj tukajšnjo « Čitalnico« — po njenem šestdesetletnem obstoju z motivacijo, da je delovala v na-sprotstvu z nacijonalnim redom. PODBRDO. Kakor povsod, tako smo imeli tudi pri nas poletje toplo in malo padavin. Suša ni napravila Škos de, edino pri otavi se pozna. Ta je že po veČini pospravljena. Da ni pričelo v četrtek deževati, bi bila skoroda pospravljena. V petek je pritisnil z dežjem tudi mraz. Vrhove hribov je pobelil sneg. Vročina pri nas je že pri kraju. — Tukajšnje vojaško pokopališče, ki je bilo že Črez in črez zaraščeno s travo, so sedaj očistili in so ga vzela v oskrbo domača dekleta. Nanosile so na grobove dobre prsti in nasadile rože. Sedaj izgleda prav čedno. — Delo pri cesti napreduje počasi. Prej je bilo zaposleno precej delavcev, sedaj pa jih je podietje odpustilo. Najbrže nameravajo nadaljevati po zimi. Zaposleno je sedaj komaj 50 delavcev pri obeh podjetjih. Sta namreč dve podjetji, eno ima ceeto od "meie do vasi, drugo od vasi do Grahovega. — Letoviščarjev letos pri nas, kljub toplemu vremenu, ni bilo radi pomanjkanja stanovanj. v se gostilniške sobe, vsa privatna stanovanja so zasedena. Prej so bili zaposleni na postaji po večini železničarji domačini, ki so stanovali doma, sedaj so prišli drugi, ki so zasedli vsa prazna stanovanja. Poleg teh je še dosti drugega osobja, ki je zaposleno na obmejni postaji. Za odpravo stanovanjske mizerje je pričela železniška uprava graditi stanovanja, v katerih se bodo nastanili železničarji z družinami. Novo poslopje je zgradil tudi tukajšnji krčmar Gioliar, tako da se bo tudi v tem oziru zboljšalo. _PODLISTEK RUDOLF pl. REVA. Dva Ini li MM ztti O j zidine, ve zidine, kad bi tugu moju znale, biste ve proplakaDe. n na Angleškem zelo igrani To pač izhaja iz tega, ker je pisatelj v prvi -vrsti epik in ne dramatik. Njegove znamenitej-š-e drame pa so razen «Pravice® Se «Srebrna doza», «Človekoljub« in «DruŽba». Šele vrsto let za tem, ko so bile igrane njegove drame, so izSli tudi Galsworthy-jevi romani. Niso de prodrli v svet, toda domače občinstvo jih je bralo z vedno večjim zanimanjem. Ljudje ie njegovih del nam stopijo včasih iz knitK TRŽAftKA KMBT1JSKA DRUŽBA V TRSTU naznaata, da Ji j« šotpel vagon s MBtnom ftpiaače ni vrst, kateri se r&zcarlni danas. Ostale vrsta semen detelja, rž In fisnlcs nam dospe s prihodnja pošiljatvijo. KMETIJSKI STROJI: Stiskalnice (preše) za grozdje ix» za olje, grozdni mlini, plugi, brane in o-stali kmetijski stroji so nam tudi dospeli in bodo tekom današnjega dne izcarinjeni ter prepeljani v naša skladišča. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ul Torrebianca 19 in Ralfineria 7 Telefon 44-39. prostore — v celice obsojencev. Oboki so zaokroženi, plesnivi, polni golazni in iz njih kaplje smrdljiva voda. Tukaj živijo oni, da tako izbrilejo ono znamenje, ki so ga zaznamovali s človeško krvjo... e Grob živih zakopanih... Povsod vlada neznosna, smrtna tišina. Vso je hladno, surovo..., le tu pa tam se nekaj zgane, v temi zablišči bajoneta — to so straže, ki pazijo na obsojence. Od nikoder ni usaailjenja, od nikoder dobre besede. Vse je težko in mučno, kakor je tudi iivljcfoje njih, ki v groznih mukah Čakajo odrešenje fte edino v — smrti... V taktni atmosferi živi — on. Visok, suh, bled. Ubogo lsmučeno telo še komaj stoji po koncu, oči blaznijo, glas Je hripav in komaj še diha.. Nemirno koraka Iz kota v kot, krčevito tIMi glavo s rokami, na ustih se prikaže bela nena pomešana s krvjo, blazno tolče po vratih.« joča_. preklinja.« moli-. Ubogi človek«. Skozi zamreženo lino pogleda mesec. V mraku sa vidi želeana buča, kup slame in od časa do časa zabliiči v luknji na vtiMh ___________jtge čisto blteu, da vidimo postavo Jfevo pred seboj in ugledajmo celo njene gibe. Z daj j pa zdaj odpre bogata pesniška duša svoje bogastvo, ki sije v nafte apomanje. Obraz se nagne do ima, obraz, ki je pie-mentt v svojem doživetju, lep v svojem prrborjenem mdru, buden in,so&uten v pogledu in sijočih oči. Kadar Galsworthy riše pokinajino ima pred očmi vselej lđ angleško deželo; položni griči, žametno zeleni travniki, stara drevesa, živo barvno cvetje angleških vrtov. Iz spisov dihamo s soljo prepojeno ozračje Angleške in čutimo udanost do zemlje, do rastlin, do klime in mest, kot jo čuti vsak, ki je tam rojen in tam živi m kot jo čuti tudi Gals-worthy, ki se zdi, kakor da' zanj ni druge zemlje na svetu razen britanskega polotoka. Še nihče pred njim ni Londona tako opisoval, kot ga opisuje on. Njegova dela pomenijo novo du#evno obzorje. Med mnogimi romani, ki jih je Galsworthy belo, surovo oko stražnika... on se je umiril. Naslonjen na okno gleda daleč, daleč tja proti nebu, razmišlja« misli... zasanja«, in šele pozno, pozno v noč se zlekne ob zidu in zaapi. Tako živi že dolgo let in še vedno bo tako živel, dokler nekega dne ne pridejo štirje črni možje, da zavi ^ izsušeno truplo ▼ plahto iL^9DD«M>jo po noči iz-ven zidov tw je pokopljejo daleč tam na samotnem kraju, kjer počiva že toliko drugih nesrečnikov. Tako prtbUSno marsikdo misli, v srcu ga stisne, dih mu sastane«. «Kaj nismo vsi ljudje? Kaj ne čutimo vsi enako in ali «ne človek tako postopati? Ali ni kazen groznejša od zločina?* Usmiljenje čuti do teh nesrečnikov, rad bi jim vso odpustil in v svojem nepokvarjenem srcu jim tudi odpušča. «Toda kaj potem? Kdo popravi krivico? Aii ne bo potem še več zločinov?« Tako sa bori srce a razumom, išče izhoda* toda do zaključka ne pride. Čeravno nisem tako mislil, vseeno sem potoval z nekim nepai- napisal, mu je prinesel svetovno slavo roman «Forsyte Saga* (Bajka rodbine Forsyte, bi se menda prevedlo po naše. Gals-worthy baje zahteva, da naslovi ostanejo v prevodu v originalu). Ta roman je visoka pesem meščanstva;, uglašena na razdobje, ko se mora isto preorijentirati ali se pogubiti. Vsi čari, ki lahko cfojemajo tako pesem slovesa, obdajajo tudi «For-, se vprašuje nekdo, «če bi ne bili upomiki?» Njih poslanstvo. je. da slišijo udarce jetnikov ob stsne ječe in da jih dajo drugim slišati. Da jih dajo slišali tako dolgo, tako krepko in tako pretresu joče, da se ječne stene telesa, duha in duše od-pro in bo človek osvobojen. Gals-woi*tliy je to poslanstvo s svojimi deli izpolnil in ga izpolnjuje še vedno. Želeti bi le bilo, da bi Slovenci dobili pred njegovo sedemdesetletnico kako njegovih del v prevodu, ko itak prevajamo vse mogoče stvari. Jubilej pariškega vseučilišča Znamenito vseučilišče v Parizu takozvano Sorboame obhaja letos obletnico. Od začetka je nosil to ime zavod za uboge teologe, ki ga je ustanovil Robert Scsrbon v sredi dvanajstega stoletja. Ime ustanovitelja je prešlo na zavod, kjer so se gojenci prehranjevali in kjer 90 se učili, pozn-eje na teološko fakulteto in končno na celotno vseučilišče. To poslopje ye pa postalo s Časom premajhno, zato je dal zgraditi kardinal Richefteu leta 1627. novo krasna poslopje, pri katerem so sodelovali vsi znameniti arhitekti in umetniki tedanje Francoske. To tri stoletnico obhaja vseučilišče tudi z racatavo starih listin, podob iz minulih stoletij. «An ton Čehov kot zdravnik in pisatelj« so imenuje delo, ki je izšlo v Parizu. V tej knjižici razpravlja pisatelj o tem, ali je Čehova zdravniška praksa (bil je dalje časa podeželski zdravnik), kaj vplivala na njegova dela. S citati del Cehova pisatelj (Duclos) ugotavlja, da se Čebov kot zdravnik v svojih delih ni nikoii zatajil. Podal je popolnoma verne slike tuberkulo- ze, alkoholizma, raka, vodenice, epileptikej^-istme, neurastenije in drugih bolezni. Le v opisovanju duševnih bolezni Čehov kot zdravnik ni bil na vrhuncu. (Tu navaja delo ^Bolniška soba št. 6», «Crni menih» in druge). To je mogoče razlagati i? tega, da Cehov kot podeželski zdravnik nikoli ni prišel do tega, da bi duševne bolezni natančneje proučeval. Duclos je mnenja, da je zdravniška praksa Cehovu le pripomogla, da še je poostril njegov pesniški pogled in da ni zašel v različne zmote na tem polju. Gledališče, kino In koncert v Ameriki Poglejmo, kako piše o Ameriki znani švicarski publicist Burchler: «Na Broadwayu straši že pol leta neki zanikarni film izza marokanskih bojev. Veža kina je spremenjena v airikansko pokrajino, luč je narejena v obliki polmeseca, vhod v kino je podoben vratom vojašnice, listke prodajajo skozi križasto okno, pregledovalca sta oblečena v legijonarja, s puško in bajonetom. «Up Town» je največji kino Chicaga. Neverjetno razkošen. Razsvetljava divje fantastična. V veži so prosti sedeži svetlo zaznamovani. Služabništvo zelo elegantno. Med posameznimi filmi so groteskne varijetetne točke. Mesto orkestra so orgle, ki pridejo iz tal z organistom vred, od žive luči obsijane. Igrajo Bachove preludije. Med občinstvom je mnogo mater s svojimi otroci. Sedeži stanejo 40 centimov brez izjeme. Garrich Gaieties je gledališče, katerega glavni program v poletnem času je revija in norčevanje iz kake resne drame, ki so jo v zimi igrali. Tu igrajo parodije na Shawa, Pirandella, Chestertona. Poleg tega je to tudi hudo norčevanje iz stoodstotnega amerika-nizma. Za otvoritev sezije obljublja režija znano Werflovo dramo «Juarez in Maksimilijan«. V njujor'kem Levinson-stad ionu so dan za dnevom obiskan" koncerti. Velik polkrog dviga jc-Čih se sedežev kot pri grškem gledališču. Zgoraj je hodnik s stebri. Enotna cena. Sedeži so kameniti. Kdor hoče udobnejše sedeti, si mora najeti «blazino». Prostor je seveda odkrit. Kadar prične deževati, se parčki stiskajo pod dežnike. Kadi se lahko po poljubno-sti, odstrani se, komur in kadar se zljubi. Zanimiva statistika o Čitanju -knjig v' Zdrnženih državah Amerika — dežela Koromandija — nas v vsakem ozlru potolčc. — Tako tudi na tem polju. Dočim se izdajo pri nas knjige pri najboljših pisateljih v 2000 do 3000 izvodih, je v Ameriki to drugače. Na-primer dela Winstona Churchilla — sedanjega angleškega finančnega ministra se prodajajo (prodajajo!) v 4 milijone 38.309^ izvodih. Dela Curvvooda v l,8i3.30Q; Mrs. Humphri v 1,789.509, Floren-ce Bayhy-a v 1 milijon 575.900; H. G. Welsa v 1,383.700, Conau-Doylea v 049.000. Zanimivo je, da se na primer v Ameriki ne čitajo tako radi pisatelji Sinclair Lewis in Upton Sincalir, ki se v Evropi toliko čitajo. _ Gospodarstvo Tedenski gospodarski pregled 29. avg. 1927. Mednarodni žitni trg je prošli teden spremenil svoje lice: prejšnja čvrsta tendenca na se-veroameriških tržiščih se je prelevila v šibko, medtem ko je v Evropi zavladala čvrstost tudi tam, kjer so se nahajali trgi v znamenju padajočih cen, kot v Nemčiji Vzrok za to imamo tudi sedaj iskati v spremenjenih izgledih za končni rezultat letošnje letine tu m preko oceana. Iz Severne Amerike se je de pred mesecem dni poročalo o preveliki mokroti in o boleznih na p6eničnih klasih, kar je bilo u-godno za višanje cen, sedanja poročila pa so ravno tako ugodna kot prejšnja neugodna, cenitve o letošnji letini so vedno boij optimistične. Če se je fte pred nedavnim časom pričakovalo, da bo letošnji pridelek pšenice v Kanadi zaostajal za 30 milijonov sto4ov za lanskim, se sedaj ceni, da se bo letos držal na isti višini kot lani Ta poročila so vzela podlago prejšnjemu Spekulativne mu dviganju cen. V teku zadnjega tedna) so popustili kneei pšenice v Chi-cag-u od 141 V« na 137•/„ in v Win- V Rvropi so je pa Bo pral dni računalo na letino pšenice in rži; zalo ae tudi tendenca evropskih trgov tedaj ni strinjala s ono Sfumi Amerika. V maf1i\jem času pa Ja bflo vreme stalno neugodno in sicer je bilo v južnih krajih premalo, v severnih pa preveč dežja. Kot znano je suša v južnih krajih precej škodovala vsem poljskim nasadom, manj pšenici, bolj koruzi, krompirju in vsemu rastlinstvu, ki dozori kasneje. V severnem delu Evrope pa vlada preveč mokro vreme, posebno v Nemčiji in Poljski, katero ne dopušča pravočasno in brez velike škode spraviti pridelke pod streho. Tam je namreč žetev pšenice in rži dosti kasneje kot pri nas v južnih krajih. Vrši se šele sedaj začetkom septembra in koncem avgusta. Večni dež pa ne dopušča, da bi se početa pšenica posušila in mogla mlatiti. To povzroča dosti škode in zmanjšuje prejšnje dobre izglede. Trgi odgovarjajo s porastom cen. Tako mednarodna tržišča. Naš italijanski trg pa živi še vedno povsem ločeno življenje sam za sebe. Iskati je vzroka za to v posebnih razmerah pri nas. Cene so najprej precej popustile in so se šele ob koncu tedna malo izboljšale. Posebno pada večanje razlike v ocenjevanju domačega in inozemskega pridelka: Na borzi v Milanu je od 11. av-g-usta do 25. avgusta padla domača pšenica od 128.60 na 121.85, medtem ko se je ne^ca-rinjena inozemska zvišala od 100.— na 101.50 L. Radi pomanjkanja denarja v poljedelskih krogih je še vedno veliko blaga na prodaj, posledica tega je zvečana poraba domačega Žita in zmanjšan uvoz iz inozemstva, kar izkazuje tudi statistika: Me<*eca julija 1927. se je uvozilo 1,530.820 stotov pšenice napram 2,046.900 stotov istega meseca 1. 1926., medtem ko se je tekom s odaj zaključene kampanje 1926-27 uvozilo vsak mesec več kot v prejšnji kampanji 1925-1926. Gotovo se je uvoz zmanjšal radi nižjih cen domačega pridelka. Po sedaj izgo-tovljeni statistiki se je uvozilo tekom kampanje avgusta 1925. do julija 1926 18,636.300 stotov pšenice, medtem ko se je tekom zadnje kampanje 1926.-27. uvozilo 23,588.310 stotov, torej skoro 5 milijonov stotov več. V Trstu je cena krušni moki tudi šibka. T. U. se trguje po 165 do 175 lir franko trgovina. Koruza šibka, Foxani 156 do 160 sh cif, Plata rdeča 160 sh, rumena 157 do 158 sh. Oves ogrski dol. 4.10 do 4.20, Foxani 170 sh. Otrobi dražijo in stanejo že 70 do 72 lir franko mlin. Zanimivo je, da raste cena bombažu še vedno. Že pred ča^ -smo na tem mestu poročali o pedražanju bombaža za okoli 40 % radi poplave ob Misisipiju. Med tem časom so cene bombažu radi neugodnih poročil o le-tošniih nasadih in radi delovanja špekulacije rastle naprej, tako da so se sedaj že podvojile v primeri z nizkimi cenami letošnjega januarja. Če je cena goveji živini radi suše, ki je dosti zmanjšala pridelek krme, jako. nrzka, se drži dobro cena prašičem in je pričakovati za letošnjo zimo dobrih cen. Jugoslovenski prašiči ne bodo letos mogli dosti konkurirati pri nas, ker pridela Jugoslavija letos dosti manj koruze kot lani, samo 19 milijonov stotov napram 34 mili j. lani. Tudi pri nas se bo letos bržkone pridelalo precej manj koruze kot lani. Ker je pa koruza glavna krma za debeljenje prašičev, je pričakovati letos visokih cen za dobro rejene živali- Svetuje se torej ljudem, da si vzgojijo kolikor mogoče prešičev za prodajo po zimi. Pažnje vreden je tudi izvanredno veliki porast državnih papirjev tekom prošlega tedna. Bodi opozorjeno glede te točke na članek o vojnoodSkod-ninskth obveznicah v zadnji številki. Tako so vojnoodškod-ninske obveznice tekom od 150 na Ui^. čas in uafeptje v arca poljedelcev novfli nad t bližnji pridelek, ki pomenja anaje prve letne dohodke. Tredmiai tega pridelka prekaša gotovo Šest milijonov lir, kar je velikega pomena za naše gospodarstvo v deželi. Od-pošlljanje črašenj na goriškem tn krmtaskem trgu daje povod amiiiffliiitmn hi odličnemu ifc-vozu. Toda nenadoma se je pojavila pri naših sadjerejcih nova skrb. Posebno v Brdih so opazili v zadnjem času nekako «kugo* med črešnjami, ki da misliti. Umirajo stara drevesa, a u-mirajo tudi mlada. Črešnje, na videz zdrave, so izumrle na mah Še polne sadeža, ki pa ni mogel seveda do^oreti. Ginevajo posebno drevesa, ki rasto na ne-prikladnem svetu, na mokrot-n£h, vlažnih tleh in na težki zemlji, kjer se voda le težko odteka. Napadena so drevesa stara in zanemarjena, a gine vala so tudi mlada in dozdevno zdrava drevesa, medtem ko se je tu pa tam začelo hiranje na ta način, da so se sušile posamezne veje. Marsikatero drevo, ki je že začelo hirati, se je rešilo s tem, da so se odsekale nekatere veje. Opoeorjen na to nenavadno «kugo», sem hotel proučiti vzroke umiranja in sem zamogel u-gotoviti, da so navadno umirale črešnje v neprikladni poziciji, toda veje teh izumrlih dreves so imele po veliki večini okrogle luknjice, postavljene v nekakem redu pod popki. Med lubom in belino sem našel male predorčke, ki so se raztezali navpično na glavni predor, na «materni prodor», iz katerega so izhajali predorčki. V teh predorčkih so živele breznoene ličinke, belo rumenkaste barve, zelo majhne, dolge komaj 2 mm. iiz katerih se razvijejo žuželke, črne po barvi in male po velikosti, psadajoče v vrsto «celeoc-teri», ki jih je dr, Happacher s kemičnega poskuševališča goriškega istovetil z Živalico, ki nosi znanstveno ime scolytus ru-gulosus Ratze. Prirodoslovci uče, da ta mala žrvalica* napada poleg češenj tudi drugo sadno drevje posebno ono, ki peša in je zapuščeno, in s tem pospešuje njegovo smrt, da je pa nevarna tudi drevesom, ki so še "zdrava. Sedaj si lahko razlagamo to nenavadno in veliko skrb povzročaj očo «kugo» pri črešnjah. To drevo, čeprav tako velike važnosti za nas, ni deležno skoraj nobene brige in ga pušča sa-djerejec po večini popolnoma v nemar.Ne skrbi zanje, ne obrezuje suhih vej, sploh se prav nič zanj ne zmeni. Vojna je to umrljivost le še povečala, ker je drevesa oklestila in podrla. Tako zapuščena drevesa so prav lahko postala, žrtev omenjene živalice, ki se razmnoži v prava ok uže valna ognjišča in preidejo nato na bližnja drevesa in mnogokrat celo na taka, ki so še popolnoma zdrava. Kaj naj storimo, da preprečimo razširjenje te nesreče? Tudi tu kakor drugod je koristnejše obvarovanje pred boleznijo in higijena nasadov kakor pa zdravljenje. Pred vsem treba bolje gojiti še zdrave črešnje. Gnojiti jim moramo, odstranjevati suhe veje, ki kažejo okrogle luknjice široke približno 1 mm pod popki, obrezati jih moramo do zdravega le&a., v mnogih slučajih se celo priporoča potekanje drevesa v tej zimi. Čerse hiranje črešenj pripisuje zastoju talne vode, pofcem bi se položaj nekoliko zboljšal, ako bi se odvajanje vode pospešilo s kanali. V vseh slučajih bi bilo dotoro m bo dobro posebno sedajo ko ogroža omenjena ži-vadica naša debla, da se zabrani dostop mrčesa na še zdrava drevesa s tem, da se Hrečkrat pomaže j o z apnom, ker potem ne morejo matere, ki plezajo na drevo, da polože vang svoja jajčeca, pregristi apoene plasti. Tako ravnanje, ki bi se moralo posplošiti povsod, kjer se goji črešnja, se mora napraviti pozimi. Še bolj učinkovita je mešat- tedna porastle za skoro 10» od okoli 64.— na skoro 70.—. t^^ . &3"??0. ^^ apno?1 ZVz% renta se je precej zvijala, od 67 na 72, m konsolidati od kaJrih 79 na 83. Sorazmerno torej še največ ske obligacije, ki so bile pref na trgih jako zapostavljane. P. V.: Umiranje iraSb treSen] Gojitev črešenj je na Goriškem velike važnosti. V Brdih in v Vipavski dolini je Creflnja najbolj značilno Črevo in kruno se smehlja vsa pokrajina V dobi, ko cvete črešnja. Cvetoča črešnja naznanja najlepši letni in kravjekom, katera se namaže na deblo in na večje veje. Skorja okuftenfh vej in odsekane v«je se morajo seveda sežgatL Ako posnamemo povedano, velja torej največ obvarovanje drevesa pred boleznijo, za kar se priporoča* odstranitev hira-jočkh in poginolih debel, odrezan je suhih vej m mazanje debla s prej omenjeno mešanico. To pa naj se ne dela samo sedaj, ko grosi nevarnost, marveč vedno, ker to zahteva dobra vzgo-jitev črešnje. (aGospL vestnik*). ■ B*ri pri m vet tihe ti? Ko je človek dolgo časa bolan, se konečno tako privadi bolezni, da bi tu pa tam rad pretrgal navodila, ki mu jih je bil predpisal zdravnik, čeprav bi se moral pozneje za ta prestopek pokoriti. Tako je s trtno ušjo, ki se je pojavila na Goriškem okoli 1. 1890., pričenši svoj pohod iz Šmarij, vasi na Vipavskem. Od tedaj je napravil ta mrčes dolgo pot in lahko trdimo, da je z njim okužena vsa Vipavska dolina in tudi Brda. Takoj tedaj so se začeli naši vinogradi obnavljati, t. j. cepiti na amerikanski podlagi, kar je edii— praktični način, izogniti se škode, ki jo-povzroča trtna uš. Obnova je napredovala in je imela lepe uspehe tako, da so pri nas že zelo redke trte, ki bi ginevale radi napadov trtne uši. Nekateri vinogradniki, na srečo jih je zelo malo, bodisi, da so pozabili na škodo, povzročeno po trtni uši, bodisi, da se vdajajo sladki prevari, da je trtna uš sicer bila, da je pa tudi odšla drugam, bodisi, da naravnost zanikajo, da je bila kdaj trtna uš sploh pri nas, so začeli mogoče radi nepravega varčevanja saditi zopet necepljene trte. Kaka prevara jih čaka! Kako jim bo žal, da niso poslušali strokovnjaških nasvetov in kako jim bo žal truda in denarja, ki so ga izdali za nasad! Ali je še trtna uš? Oglejte si, neverni vinogradniki! V Brdih, na Krasu in v Vipavski dolini se lahko prepričate, da je še vedno trtna uš, ki se Jioče tako hitro umakniti z zemljišča, ki si ga je bila prisvojila. Vse tako zvane samordeče trte, ki jih baje ni potreba cepiti, kakor Klinton, izabela, «trojka» ali šmarnica, ki najbrže odgovarja francoski križanki «Terras 20», kakor tudi večina vseh križank od Cuderca in Seibla, so tedaj vse polne trtne uši. Celo nekatere podlage, kakor Riparia Rupestris 3309, so vse okužene. Liste teh trt pokrivajo brezštevilni mehurčki, visoki do pol centimetra na spodnji strani listov. Našteli so jih petdeset do sto in več na enem listu. Na naših domačih trtah so ti mehurčki zelo redki. Nahajajo se pač tudi na listih naših domačih trt mehurčki, ki jih pa ne smemo zamenjati z mehurčki, povzročenimi od listne trtne uši, ki se ločijo od onih od. trtne uši, da se nahajajo na zgornji strani listov. Na spodnji strani lista odgovarja mehurčku votlina, ki je obrasčena z belim puhom, ki ščasoma porjavi. Trtna uš se razvija zelo zapleteno. Ona živi na koreninah in listih. Nekatere imajo peroti, druge zopet jih nimajo. Ene so moškega spola, druge so ženskega spola in tretje so nerazvite samice, ki se množe partenogenetično, t. j. brez vsakega predhodnega parenja. Trtna uš se je močno prilagodila razmerju in podnebju v Evropi. Njen življenski krog je popolen, t. j. pojavlja se v vseh na koreninah kot koreninska uš, na listih kot listna uš in leta v zraku kakor krilata uš. Dokazano pa je, da so one trte, katere je uš napadla na listju, popolnoma zagotovo okužene od nje tudi na korenikah. tnih uši na listih kot neovržljiv dokaz, da j« pri nas še trtna uš. Zatorej je zelo nespametno saditi necepljene trte. (Ctosp. vestnik). mm zanimivosti Beda v južni Afriki V mnogih okrajih kapstadt' ske pokrajine v južni Afriki vlada radi trajne suše velika beda. V mnogih krajih se prehranjuje in oblači več ko polovica prebivalstva z ja/vnimi sredstvi. Ta- Priznal po desetih letih. V občini Forstein (na Solnogra-škem) so dobili dne 9. julija 1917. lovca Ruperta Pfandla in Ivana Trinkerja ustreljena. Osumljen zločina je bil kmet Friderik Ger-harter, ki je bil znan kot divji lovec. Orožniki so ga aretirali, radi pomanjkanja dokazov je bil pa pozneje izpuščen na svobodo. Toda orožniki niso mirovali; ves čas so poizvedovali in te dneve so Friderika Gerharter-ja zopet zaprli. To pot je pa morilec priznal svoj zločin. ZapoHftna velikodušnega dobrotnika. Pariški zdravnik dr. Rene Ap-pert, ki je te dneve umrl v svojem dvorcu v San Remu pet in šestdeset let star, je zapustil vse svoje premoženje, približno 20 milijonov frankov, Pasteur-jevemu zavodu v Parizu. Svojo bogato zbirko pisemskih znamk in novčanic je pa zapestil svojemu prijatelju v Parizu. Ta zbirka je vredna najmanj en milijon frankov in je slovela pri poznavalcih daleč po svetu kot ena najboljših. Uspeh oglase. Pred nekaj dnevi smo poročali o ravnatelju MayfairH>re banke v Londonu, Ralphu Meatyardu, ki se je hotel odkriiati osemnajst mesecev starega leva Bon ca s pomočjo oglasa. Leva je namreč dobil v jamstvo za n«ko posojilo, ki ga je dal neki gospe, ki se pa pozneje ni več zglasila. Na oglas, v katerem je hvalil ravnatelj s vole va Bonco, je dobil never- jetno mnogo ponudb in ne samo iz' Londona, iz Anglije, celo iz Sviee so prihajale brzojavne ponudbe. Bone a je kupila neka dama v Norfolku. Radi pomote v računu Francoski notranji minister je s posebnim odlokom zvišal število francoskega prebivalstva od 40,743.851 na 40,743.874. Pri seštevanju posameznih številk zadnjega ljudskega štetja so se bili namreč prezrli prebivalci občine Honnecourft lv severni Franciji, 23 po številu. Berač na letovišču. V Badgasteinu so se začeli gostje zanimati za starejšega gospoda, ki je živel bolj samosvoje življenje in se le tu pa tam prikazal pri kakem koncertu. Menili so, da imajo pred seboj kakoga visokega diplomata. Doznalo se je pa — neki Dunajčan ga jo bil spoznal — da je to upokojenec, ki dobiva pokojnine 400 šilingov na mesec in ki hodi po dunajskih kavarnah in gostilnah prodajajoč vžigalice. Poleg tega je tudi strasten nabiralec starin. V svojem stanovanju ima že lepo zbirko nabranih starinskih predmetov. Vsako leto si privošči nekaj tednov počitka od svojega utrudljivega pozimskega beračenja. Čudno zneslo. Samo štirinajst milj od Londona leži v grofiji kentski mesto Dovvne. V tem mestu dobiš pač sedem sto let staro cerkev, ne dobiš pa v njem ne elektrike, ne plina, ne kanalizacije, ne kinematografa, niti ne zdravnika. Vse hiše se razsvetljujejo s petrolejskimi svetilkami, v cerkvi gore izključno samo sveče. Od leta 1914. dalje sta se sezidali samo dve novi hiši. V mestu ni nobene plesne dvorane, nobenega gledališča. Edina zabava, ki jo poznajo domačini, je kolesarjenje in priznati je treba, da si nabavlja večina mladih ljudi obojega spola kolesa, s katerimi se odpeljejo — in po večini ne vrnejo več v to dolgočasno gnezdo. Roman Novarro. Roman Novarro je eden izmed najboljših filmskih igralcev. Nekateri so mu odkazali mesto takoj za znamenitim Rudolfom Valentinom. V glavni ulogi filma «Bon- Hurja» je dosegel svetovni sloves. Sedaj poročajo londonski listi in med njimi posebno «Eve-ning Standard», da se ta igralec umakne z začetkom drugega leta v samostan. Sledi rodbinski tradiciji, ker je njegov brat duhovnik njegove dve sestri sta pa nuni Seveda je treba sprejeti vsako tako vest s pridržkom, ker se nikdar ne ve, je li resnica ali naj pa služijo take vesti za reklamo. Tele z dvema glavama V Guamu, mali vasici v pokrajini Lucca, je rodila krava, last vdove Marije Braglia, veliko telo z dvema popolnoma razvitima glavama. Fordove tovarne avtomobilov v Praci- Cehoslovaško zastopstvo Fordovih tovarn avtomobilov je kupilo v Pragi za 1,250.000 čehosl. kron veHko zemljišče, na katerem namerava zgraditi velike de4avnice, garaže za avtomobile in traktor-ie itd. F] Zobozdravnik v ■i ordinira v TRSTU Via M. I iicfctaoi št 16.1!! fprtj Via S. feci) Od 9-12 In od 3-7 _<; 4 tŠll^fNi Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu LASTNIK. Tržaška posojilnica In hnuuMta rejistr. zadrug« z one}. poroStrom uradaje v svoji lastni hiši ulica Torre btanca 19,1, n. Sprejema navadne h rešilne vlog« m kajiitce, vloge m tekoči r*čoo hi vlog« sa Čekovni pcomet, ter )ifc obvatefe irpo 4%n %večje in tiatae vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun In jih obrestuje po dogovora. Davek od vlog plačuje zavod sam. Dafe posolila na vknjižbe, menica, aa- ■tave in osebae kfedite. -Obrestna »era po dogovora. ——- nzpuR VBtttin asa wn Uradne ur* za stranke od 8*30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je ttrad zaprt. Stev. t«lef. 'J6-67. slov. trn zami