151. številka. V Ljubljani, t petek 9. julija I9Z0. LIH. leto lakaj s vsak daa popoldne, aeeelle ta prasaike. (•rali t Prostor 1 trtim X 54 m/m za male oglase do 27 m/m viSir.e 1 K, od 30 m/m višine dalje knpajskl In uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklid, Izjave In reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Ženltne ponudbe, vsaka beseda K t—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpr -Tiištvo „Slov. Naroda11 in , Karo dna Tiskara*«' alica it 5, pritlično. — Telefon it 304. Kasnova M81o»sassl Narod v Jasoslavijl: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno ........ 90 — 3 mesečno......„ 45 — 1 - ........15 - ■ velja v Llabllaal ta po poeti: V iaoaeaaeivo i celoletno polletno . 3 mesečno K 240 — „120— „ 60-20 — Pri rrjorebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na pošljejo v prvič naročnino vedno 5eW" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Urednlitvo tvtlO¥. Heroda4« Raaflora alioe it I, I- nadstropje. Telefon Mer. 34. Dopise »prsj le podpisane in zadostno I ran korane Rokopisov na vrela. Posamezna itevilka velia 1 krono. Poštnina platana v gotovini. FF-S3105 Masti uidoudansbih innčenibou. Sarajevo, 7. julija. Danes popoldne je dospel železniški voz z zemskimi ostanki vi-dovdanskih junakov Gavrila Principa, Trifka Grabeža, Nedeljka Ča-brinovića, Jakoba Milovića, Mitarja Kerovića in Njega Kerovića. Jugoslovenski Sokoli so po praškem sokolskem zletu v spremstvu čehoslovaških Sokolov in praške omladine odšli v Teregin, kjer so bili svečano ekshumirani zemski ostanki vidovdanskih mučenikov. Po žalnih ceremonijah so se prenesle kosti v poseben železniški voz, ki se je prikiopil vlaku, v katerem so se vračali jugoslovenski Sokoli v domovino. Kosti prvih mučenikov naše skupne svobode je stražila v vlaku skozi Nemško Avstrijo častna straža hrvatskega Sokola. V soboto pozno v noč je dospel vlak v Maribor, kjer je pozdravilo kosti Gavrila Principa in njegovih tovarišev odposlanstvo mariborskega Sokola. Govoril je starosta mariborskega Sokola dr. Vladimir Sernec. Po krivdi naše obmejne kontrole v Špilju je imel vlak veliko zamudo, kar le povzročilo, da se naš Maribor ni mogel svečano udeležiti prevoza vidovdanskih mučenikov skozi prvo jugoslovensko mesto. V nedeljo zjutraj je dospel vlak v Zagreb, kjer se je ustavil dalj časa. Zagrebško občinstvo je prihitelo v velikem številu na postajo, da pozdravi kosti onih, ki so postali prve žrtve za našo končno svobodo in ujedinjenje. Na postaji je bilo zbrano zagrebško Sokolstvo. Udeležnice jugosloven-skega ženskega kongresa so okrasile rakve s svežimi cvetlicami in lepim, velikim vencem. Ga. Šiljako-va iz Bosne je imela lep govor, nakar je pravoslavni svečenik opravil mrtvaške ceremonije. Ob 11. se je sokolski vlak s krstami odpeljal proti Sarajevu. Tu so sprejeli zemske ostanke narodnih mučenikov z velikim žalnimi svečanostmi. Pred glavnim poštnim poslopjem na obali Vojvode I Stepe so Sokoli izročili kost; posebnemu odboru, katerega podpredsednik Lujo Novak je imel žalni pozdravni govor. Krste so bile prenesene na mrtvaške vozove, ki so bili okrašeni s cvetjem in zelenjem. Okoli vozov so položila razna društva krasne vence, med katerimi je bil zelo lep venec sarajevskega mesta z narodnimi trakovi in napisom: VI-dovdanskim herojima — općina Sarajevo. Častno stražo ob mrtvaških vozovih so imeli Sokoli in Sokoliće, reditelji pa so bili člani športnih društev. Po Novakovem govoru se je razvrstil veličasten sprevod, katerega so- se udeležili vsi občinski odborniki, šolska mladina* Sokoli in Sokoliće, društva z zastavami in mnogoštevilno občinstvo. Sprevod je spremljala godba z žalnimi koračnicami. Na kraju atentata se je sprevod ustavil, kjer je govoril Vasilij Grgiić o vidovdanski prisegi, ki je bila neposreden povod za naše osvobojenje. Združena pevska društva pa so zapela »Hej trubaču«. Nato se je pomikal sprevod po kralja Petrovi in Aleksandrovi ulici do pravoslavnega pokopališča, kjer je sprejela pravoslavna duhovščina krste in opravila cerkvene žalne ceremonije. Po končanih molitvah so položili krste v skupno začasno grobnico, kjer je govoril predsednik odbora za prenos kosti, Stevo Žakula. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Prenos kosti vidovdanskih mučenikov v Sarajevo je obudil vsem spomin na vidovdansko prisego, ki še ni v polni meri izpolnjena. Vojna je sicer končana, toda velik del našega naroda se nahaja e vedno ood tujim gospodstvom. Ravno v času. ko je domovina sprejemala zemske ostanke vidovdanskih mučenikov, na praznik naših blagovestnikov Cirila in Metoda, je tekla nedolžna kri naših bratov na slovenski zemlji pod italijanskim jarmom. Zato je treba, da ne pozabimo nikdar na vidovdansko prisego, ki nam bodi sveta, kakor je bila sveta našim prvim jugoslovanskim mučenikom. HIL Mi^spkralskl zlet o Prani. V Pragi, 29. junija. Današnji dan je bil vrhunec sokolskih prireditev VIL zleta. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je začelo zbirati Sokolstvo na določenih mestih, da se pokloni slovanski Pragi. Od ranih ur se zbira tudi občinstvo, ki je že zgodaj zasedlo vse glavne prostore, koder se bo vršil obhod Sokolstva. Še nikdar ni bilo zbranega toliko občinstva in še nikdar ni bilo toliko navdušenja med ljudstvom, kakor danes, ko je pozdravljalo Sokolstvo. Točno ob 9. dopoldne je bilo zbrano Sokolstvo na določenem prostoru in načelnik dr. Jindra Va-niček ie dal znamenje za pohod. Obhod se je začel pri stari Fiigner-jevi telovadnici praškega Sokola. [ Na čelu so korakali gostje ameriški j Sokoli, Slovaki v narodnih nošah, Belgijci, Francozi, jugoslovensko Sokolstvo, Švedi, Ukrajinci, člani Sokola v Parizu, Berlinu, Dražda-nih, v Lipskem in Monakovem. Za temi je korakal načelnik ČOS dr. Jindra Vaniček, katerega je občinstvo z velikanskim navdušenjem pozdravljalo, kar je bil najlepši dokaz, kako visoko spoštuje češki narod svoje neumorne narodne delavce — za njim je sledil ves odbor COS z dr. Scheinerjem na čelu, ki je bil ravnotako prisrčno pozdravljen. Tem so sledili najstarejši Člani sokolskih društev, ki so vzlic visoki starosti krepko korakali v sprevodu. Vsi so člani sokolskih društev od leta 1862. in 1867. Za njimi so čvrsto korakali udeležniki mednarodne tekme v Parizu leta 1889., ki je prinesla češkemu Sokolstvu toliko slave. Sledila jim je častna četa telovadcev v telovadnem kroju, nato pa 300 žen v novem sokolskem kroju in 13jOOO zen v telovadnih oblekah. Pri teh nepreglednih vrstah žen, ki so vzorno in v redu korakale, je doseglo navdušenje vrhunec. Prihajala je četa za četo — vse v najlepšem redu in v vzornem koraku. Pod vodstvom brata Bilka so nato sledile nepregledne vrste članstva — vsega skupaj 35.000 Sokolov. Žalosten je bil pogled na mogočne čete Sokolstva iz Tešinskega, kjer se vrši sedaj najhuji boj za glasovanje. Standarto sta spremljala dva Sokola s puškami, vsi so pa imeli črne trakove — bilo jih je okol? 6000. Sprevod je zaključila sokolska konjenica, 500 po številu. Sprevod se je začel pomikati ob 9. dopoldne in je bil končan ob 1. popoldne pred staroslavno mestno hišo na Staro-mestkem namesti, kjer je celokupno Sokolstvo defiliralo pred preziden-tom republike ter se zbralo nato, da se pokloni mestu Pragi. Ko je zavladal red frr mir, je nagovoril navzočega župana mesta Prage starosta ČOS dr. Scheiner, spominjajoč se predvsem onih, ki so padli v bojih za svobodo naroda. Nato je govoril župan Velike Prage dr. Baxa, poživljajoč Sokolstvo, da naj bo odsedaj naprej apostol dela, napredka in mira. Po tem govoru je zapelo celokupno zbrano ljudstvo narodno himno, nakar se je izvršil razhod v polnem redu. Popoldne se je vršila zopet javna telovadba, katere se je udeležila zopet ogromna množica ljudstva. Zanimiv in lep je bil ta dan nastop 150 jezdecev - Sokolov, ki so točno in lepo izvajali razne rajalne vaje. Po nastopu članstva si je ogledal prezident Masarvk garderobe in prenočišča članstva, ki je bilo letos postavljeno nanovo in vzorno urejeno. Pregledal je veliko čitalnico, kjer je članstvo po telovadbi dobilo vse časopise in knjige na razpolago, dalje kuhinje, kjer se je ravno pripravljala večerja ter tudi pokusil pripravljeno večerjo. Članstvo je prezidenta navdušeno pozdravljalo, z mnogimi se je dolgo razgovarjal. V njegovem spremstvu je bil angleški poslanik, general Pelle in minister Švehla. Po končanem nastopu člansu i je prišla na poveljniško tribuno k načelniku dr. Vaničku delegacija mesta Londona, da mu čestita na krasnem uspehu in da mu izroči krasen lovorov venec. Ta prizor ie ljudstvo pozdravljalo z velikanskim navdušenjem. Upralanie mim ieteznice. (Iz trgovskih krogov.) V saintgermainski mirovni pogodbi se nahaja poseben člen (320), ki se tiče Južne železnice. Njena usoda naj se odloči s pogodbami med udeleženimi državami in družbo Južne železnice ter njenim upnikom. V poštev pridejo države, po kojih ozemlju tečejo proge Južne železnice, to so Avstrija, Madžarska, Jugoslavija ter Italija, poleg teh pa je zlasti Francija interesirana pri podjetju, zakaj Južna železnica je zgrajena večinoma s francoskim kapitalom. Začetkom tekočega leta so se vršili v Parizu med zastopniki francoskega kapitala in Južne železnice ter nekaterih pri Južni železnici inte-resiranih držav temeljiti pogovori, pri katerih se je ugotovilo, da še nI možno končnoveljavno ukrepati o bodočem obstoju Južne železnice, ker za to še niso dani predpogoji. Mirovni pogodbi z Avstrijo in Madžarsko namreč še nista ratificirani in vprašanje anuitete, ki jo ima plačati Italija za svoječasen odkuo lombard-ske proge, rudi še ni rešeno. Na dru-si strani na je treba vsaj provizo-rične ureditve. Vse železnice delajo dandanašnji z izgubami, ker vsled pomanjkania premoga omejen promet ne krije ogromnih obratnih stroškov. Južna železnica se torej nahaja v finančni stiski in je navezana na finančno pomoč držav, po katerih tečejo njene proge. Sporazumno s Francozi se je obrnilo vodstvo Južne železnice do teh držav s predlogom, da se naj zavežejo Avstrija, Madžarska, Jugoslavija ter Italija, da krijejo za dobo treh let. to je najdalje do konca leta 1922 morebitne izc^ibe, ki bi nastale na progah dotičnih držav s predujmi, vračljivimi po pnteVn. tep-a provizorna. Da se sklene tak dogovor, je za sedaj treba samo privoljenja imenovanih držav. Italija pride šele pozneje v poštev. ker je na podlagi premirja ore-, vzela obrat na progah, ležečih na zasedenem ozemlju, ki iih bo Južni železnici po ratifikaciji mirovne po-, godbe zopet vrnila. Takrat se bo*tu-di Italija pozvala, da pristopi k temu načrtu za provizorično ureditev. Avstrija in Madžarska sta izjavili, da načelno pristanete na omenjeni provizorij, toda s pogojem, da se jima pridruži rudj Jugoslavija. Tozadevna pogajanja med Južno železnico' in našo državo so se že vršila, pa še niso dovedla do uspeha. Gre za to,: kako stališče naj zavzame naša država nasproti predlogu Južne železnice. O tem. kako se bo vprašani" Južne železnice končno rešilo, ali bo ostala lastno privatno podjetje ali pa jo bodo nasledstvene države po-državile. sedaj Še ni čas obravnav ' Le toliko bodi omenjeno, da po izkušnji zadnjih let podržavljenje železnic ni baš priporočljivo in da ic domnevati, da se bodo v bodoče države zopet odločile za zlstem privatnih železnic. Kar je za sedal ire-ba. je hipna pomoč, da se reši Južna železnica finančnih težkoč. ki utegnejo imeti drugače usodne posledice za udeležene države. Ker so glavne proge Južne železnice za nas življenjskega pomena. Je pač jasno, da il mora tudi naša država priskočiti na oomoč ali pa \n takoi podržaviti. To pomoč i i mo tem lažje. Ver Jn-žna železnica doslej na naših progah, kakor smo informirani. Še ni imela obratn?'i >-gub. dočim na avsrriisHh in med barskih progah brez izdatnih državnih" na poti. Tudi k nam prihaja rusko vprašanje. Ne samo v obliki onih agitatorjev, ki hočejo iz slabih razmer napraviti še slabše, ampak v obliki ruske emigracije. O tem se je že pisalo od obeh strani in se je povedalo par resnih besed. Ruskih gostov je pri nas vedno več in s tem nastaja vprašanje: kam z njimi? Vozil sem se zadnjič s tako rusko družbo: en vojak, en gospod in en agospa. Vojak je služil v Nenikino-vi armadi, gospod in gospa (on je bil menda kak uradnik) sta pobegnila svoj čas iz Petrograda in sta bežala na Alg. Ko je bila razbita Denikinova armada," so bežali vsi trije v Carigrad, tam so našli neke Čehe in ti so jim svetovali, naj gredo z njimi v Če-hoslovaško. Bili so tam, toda draginja in slabe razmere so jih pregnale in zdaj se vozijo na Jug v Ljubljano, ker so slišali, da se tam po ceni živi V Mariboru so si kupili kruha in črešenj, prespali so na kolodvoru in bi bili zadovoljni, ko bi dobili »kipjatok« t. j. vrelo (kipečo) vodo za čaj. V Rusiji se namreč taka voda dobi po vseh postajah in oelo v vagonih, kajti Rus je navajen piti čaj. Pri nas ni te navade. Gospa zdihuje nad takimi razmerami. »A kaj pijete pri vas?« me sprašuje. »Vino ali pivo!« »Uh. a čaja ne pijete?« »Malo«. Vsi trije gledajo svoj prazni sa-movarček. • »Ko bi bil čaj!« S tem smo začeli naš razgovor. Ko so popisali svojo pot, so začeli spraševati po cenah. V Pragi so bili zelo nezadovoljni. Vse so morali drago plačati. Stanovali so v hotelu in nihče Jim ni hotel pomagati. Prodali so že več kosov svoje obleke, da so mogli živeti. Gospa ima še lepe prstane na roki In tudi prtljage imajo še precej. »Tudi na Češkem so sami socijalisti in boljševiku, pravi gospod. »Da, oni nas seda] ne poznajo«, pravi gospa. »To le težka stvar«, ugovarjam Jaz »na Češkem Je prehranjevalna kriza. Težko Je skrbeti za gosta, ako sami nimajo kaj Jesti. Sicer pa Je tam socijalist, vlada in slišal sem, da izganjajo rusko buržoazijo, pač pa smejo tam ostati oni, ki so boljseviškega prepričanja. Ctepodo poSUJajo k nam v Jugoslavijo — pri nas pa je tudi težko«. »Ali je že mnogo Rusov v Jugoslaviji?« »Ne vem: čital sem, da jih je v Belgradu zelo mnogo in da je nastala proti nfim nevoh'a, ker množe draginjo. Tudi po drugih mestih jih je mnogo: pomislite, da po naših mestih ni dovolj stanovanj niti za naše uradnike, torej se ne more zahtevati, da bi Vam dali stanovanje!« »A kam naj gremo? V okolico?« »Celo v okolici je težko dobiti stanovanje. Vse je oddano.« »A v hotelih?« »V hotelih smete stanovati le nekaj dnij«. »To Je še hujše nego na Češkem«. »V tem oziru mogoče. A sicer bodete lažje izhajali, kar se tiče hrane«. »Ali bi bilo mogoče dobit! kako službo?« »Ne vem. To Je težko, ker ue znate i°zika«. »Vidite, a vi ste vsi dobili službe pri nas, v RusiU je bilo za vse mesta, z nami pa tako delate. Cehi na primer« ... »Oprostite, v tem je razlika. Kar se nas tiče. smo le malo zahajali v Rusijo. Čehov je bilo tam mnogo: toda oni so prišli tja delat: ustanavljali so vam industrijo. Oni niso živeli od miloščine. Oni so pospeševali vaš razvoj, širili so slovansko misel. Ko bi ne bilo njih, bi bili prišli Nemci.« »To je vse eno«. »Oprostite, to ni vse eno«. »A mi smo zaradi vas začeli vojno in tako je Rusija propala«. »To ni popolnoma točno. Vzroki so bili bolj globoki. In zakaj niste delali za svojo državo? Rusija b! bila lahko izšla iz vojne kot zmagovalka. Danes bi staji v Carigradu*. »V Carigradu je zdaj prijetno samo da je zelo drago. Tam vas nihče ne vpraša po papirjih. Vsak živi, kakor hoče inmore«. iTo je dobro«. Premor. »A kako govorite pri vas?« vprašuje gospa. »Popolnoma podobno po rusko .Poglejte!« Pokazal sem »Slov. Narod«. »A vi imate tudi, kakor Cehi tiste kljukice«. »Da, to ni težko. To se vsak lahko nauči«. »A pri nas se ni bilo treba ačiti pravi gospod, »k nam je lahko prišel vsak s svojim jezikom: Nemec, Fi coz, Anglež in mi smo ž njim govorili «. »Pri nas nismo tako prijazni^ kdor hoče pri nas živeti, naj se nčH našega jezika. Vi bi morali tudi s tujci po rusko govoriti. »To je vse eno«. »Oprostite: to ni vse eno . »Da: nas so vsi izrabljali«. »Ker ste se dali«. »A v Rusiji je vsega dovolj za vse: žita, kruha, masla, mesa«. »Zato jaz mislim, da ie bolje ostati tam, kajti mi vsi smo zdaj reveži. Evropa je siromašna. Mi smo morali 600 let živeti pod tujo vlado, pa nismo pobegnili: vzdržali smo na svoji zemlji, dokler je^ nismo osvobodili. « »Da, bolje bi bilo, da smo ostali. A kaj vi sodite o boljševikih?« »Ako bodete vsi bežali pred njimi, bodo se dolgo vladali v Rusiji.c »Vi niste boljševik«. »Ne ,za take stvari smo pri nas prepametni«. A jaz priznam, da je ruska inteligenca mnogo grešila in je sama zakrivila svoio nesrečo«. »ZakaJ mislite?* 2. stran. * ■ ■ .SLOVENSKI NAKOD\ dne 9. julija 19*U, i- - ■■ i 154. štev. prispevkov ni mogla izhajati. Vrh tega se je v zadnjem času promet na naših progah znatno izboljšal in upati je, da se bodo uspehi v očigled ugodnemu razvoju našega gospodarstva še trajno izboljševali. Vsled tega se mora pač smatrati, da Južna železnica v bodoče za obrat jugoslovanskih prog ne bo potrebovala državnih prispevkov, tako da ne bo zadelo naše države s tem. da prevzame napram Južni železnici ga- rancijo za morebitne deficite, nobeno breme. Ta garancija pa je, kakor omenjeno, potrebna, ker delata Avstrija in Ogrska svoj pristop k provi-zorični ureditvi odvisen od teca. da se ji tudi naša država pridruži. Če je torej naši vladi na tem, da se sedanje razmerje pri Južni železnici do končne rešitve začasno vzdrži, potem je pač treba, da se pridruži provizoriju. Telefonska in hrzoj^snia poročila. KRVAVI DOGODKI TUDI V CERKNEM! LDU Trst, 7. julija. »Era Nuova« poroča, da so na praznik sv. Cirila in Metoda, to je 5. t. m. kakor v Prva-£ini bili tudi v Cerknem na Goriškem spopadi med zavednim slovenskim prebivalstvom, ki je obhajalo narodni praznik, in vojaki. Podrob-'nosti doslei še ni. TUJERODNI REKRUTI. LDU Beograd, 6. julija. »Tribuna« piše: Vsi rekruti, ki so po narodnosti Nemci, Madžari ali Romuni in so bili rekrntirani na ozemlju Bačke, Baranje in Banata, so odpuščeni domov s tem, da se morajo po vojni in pravomoćnosti mirovnih pogodb izjaviti, ali ostanejo naši državljani ali ne. KONFERENCA V SPAA. LDU Spaa, 6. julija. (DKU — Wolrf) Druga seja konference, katere so se z nemške strani udeležili državni kancelar Fehrenbach, minister za zunanje stvari dr. Simon in državni brambni minister dr. Gessler ter general von Seeckt. se je otvorila ob • 16. uri 30 minut. Državni brambni minister je takoj začel razvijati vprašanje razorožitve in je opisal sedanji položaj .Nemčija je vojni materijal že skoraj popolnoma oddala, dasi v nekaterih točkah obstajajo razlike v naziranju. Nemška vlada potrebuje 200.000 mož, ki predstavljajo minimum tega, kar potrebuje Nemčija spričo političnih nemirov. Nato je povzel besedo angleški ministrski predsednik Llovd George in je navedel točke, v katerih očitajo zavezni-Jti Nemčiji, da v vojaških zadevah ni ■Izpolnila mirovne pogodbe, zlasti da državna bramba namesto 100.000 Uteje 200.000 mož, da ima Nemčija ;50.000 strojnic namesto 2000 in 12.000 jtopov namesto 280. Oddala je sicer jpoldrugi milijon pušk in jih je polovi-[fco uničila, ni pa dvoma, da jih ima prebivalstvo še zelo veliko množino. [Posest pušk pomenja veliko politično pevarnost. Zavezniki so od nemške [vlade pričakovali, da bo dopoldne {predložila gotove načrte, kako hoče [Izvesti izročitev tega orožja in zni-IŽanje vojske na 100.000 mož. Držav-!-ni kancelar Fehrenbach je naglasal Itežave določitve natančnega načrta. fAko zavezniki zaupajo Nemčiji in ji puščajo sredstva za uveljavljenie !svoje moči, potem bi lažje ugodila ;Željam zaveznikov. Llovd George ie ostro govoril, da zahtevajo aliiranci Jasnih podatkov in številk. Konferenca v Spai smatra za potrebno, da se na nji stvarno razpravlja. Pošiljati si note, nima več smisla. — Državni brambni minister dr. Simon je pripomnil, da je dvomljivo, ali se bodo Jutri dopoldne mogli predložiti gotovi načrti. Llovd George mu je odgovoril, da ima nemška delegacija za to dovolj časa. — Prihodnja seja v sredo ob 15. uri 30 min. LDU Spaa, 6. julija. (DKU — Havas) Po sklepu popoldanske seje konference se je izdal nastopni komunike: Konferenca se je bavila z vprašanjem izvedbe vojaških, pomorskih in zrakoplovnih klavzul versailleske mirovne pogodbe. Nemški brambni minister je opozarjal na gospodarski položaj Nemčije, da bi opravičil zakasnitev izvedbe teh klavzul. Dejal je. da je nemogoče naglo znižati efektivni stalež vojske. Delacroix in Llovd George sta opozarjala na potrebo, da nemška vlada naznači gotov in ne predolg rok za izpolnjcnje obveznosti. Llovd George je naprosil nemške delegate, naj mu sporoče natančne podatke. — Prihodu i a seja jutri. POLJSKO - BOLJŠEVIŠKA VOJNA. LDU Beograd, 6. julija. »Politika« objavlja nastopno brzojavko iz Londona: Po poročilih Iz Berlina v tukajšnjem socialističnem listu »Dailv Herald«, je imela velika bolj-ševiška ofenziva proti Poljski uspeh. Druga poljska armija je toliko trpela, da so jo morali odpoklican" s fronte. V okolici Kijeva so bile drugi armadi v zaledju presekane komunikacije. Poljska vojska se je začela na vsej fronti umikati ter je poprej uničila vsa skladišča. »Dailv Telegraph« poroča iz Varšave, da so vsi novi poljski rekruti od 25. do 30. leta pozvani pod orožje. LDU Moskva, 7. julija. (DKU — Brezžično) Rdeče čete zasledujejo bežečega sovražnika in so zasedle mesto Rovno. Zajeli smo mnogo ujetnikov in vojnega materijala, med tem dva oklopna vlaka, dva tanka, dva topa, brezžično postajo, petsto koni in mnogo železniškega materra-la. V odseku Proskurov so rdeče čete prodrle utrjene postojanke Poljakov in v boju zavrnile sovražnika. Na postaji Komorovski smo uplenili 8 vagonov s transoortnim materijalom in 1 voz s francoskimi šrapneli in ročnimi granatami. BOLJŠEVIŠKI PORAZ. LDU London, 7. julija. (DKU — Reuter) Konjenica generala Wranela je obkolila boliševiški konjeniški zbor, zajela približno 1000 ujetnikov, med njimi poveljnika in generalni štab zbora, ter zaplenila 40 topov, mnogo strojnic in transportnega materijala. REŠITEV AVSTRIJSKE KRIZE. LDU Dunaj, 7. julija. (DKU) V današnji seji narodne skupščine so se izvedle volitve državnih tajnikov in podtajnikov. Predsedstvo kabineta in vodstvo državne pisarne je poverjeno državnemu tajniku dr. Maverju, ki je kot državni tajnik brez portfelja vodil pripravljalna dela za ustavno in upravno reformo. Za namestnika v predsedstvu kabineta in vodstvu državne pisarne je izvoljen državni tajnik Hanusch, notranje posle in pouk prevzame drž. tajnik dr. Breiskv, vodstvo državnega urada za pouk državni podtajnik dr. Glockl, vodstvo državnega urada za bogočastje državni podtainik Miklas, pravosodje dr. Roller. finance dr. Reisch, poljedelstvo in gozdarstvo Haueis, trgovino, obrt in javna dela Heinl, socialno upravo Hanusch. Za pomočnika v zadnjem državnem uradu je izvoljen državni podtajnik dr. Resch, kot vodstvo oddelka za ljudsko zdravje prevzame državni podtajnik dr. Tandler, zunanje posle dr. Renner, brambo dr. Deutsch, ljudsko prehrano začasno nihče, promet državni tajnik dr. Pe- šta. Kabineta pripada razen tega tudi državni tajnik dr. Ellenbogen kot predsednik komisije za socializacijo. TEŠINISKO VPRAŠANJE. LDU Pariz 6. Julija. (DKU — Ha-vas) Konferenca veleposlanikov Je določila 10. julij za izmenjavo ratifikacij salntgermainske mirovne pogodbe. Predsednik konference le načelnikoma češkoslovaške in poljske delegacije poslal nismo, kjer naznanja, da se je z ozirom na ugovor, ki ga je ena neudeleženih strank podala proti izreku v tešlnskem vprašanju, konferenca povrnila na izvedbo ljudskega glasovanja. GESSMANN UMRL. LDU Dunaj, 7. Julija. (DKU) Korespondenca »Austria« poroča lz Reichenaua: Sinoči je umrl bivši avstrijski minister za javna dela dr. Albert Gessmann. ITALIJANSKE PONUDBE ALBANCEM. LU. Beograd, 6. julija. Tz Pariza se javlja, da le Italija ponudila Albaniji nastopni sporazum: Priznanje vlade v Tirani, neodvisnost centralne administracije, absolutna evakuvarija italijanskih čet * teritorija vse Albanije, izročitev žendarmerije in policije, dalje da se dopusti Italiji, da izvede obrambna dela pomorskih položajev ic da zgradi radio - telegraf i ^no postajo na Sasenu. Italiji se odstopijo studenci sladke vode pri Valoni, da se morejo ladje preskrbeti s pitno vodo, dalje ee izplača Italiji del troškov, ki jih je imela z gradnjo cest in pristanišč. Albanska vlada bo v svojem imenu rekrutirala 50.000 vojakov v obrambo države proti srbskim prem jam. Italijanska vlada ie i/javila, da je antisrbska in antigrška in da je v interesu Albanije same, da vodi 6kupne interese z Italijo, ki ji z obečanjem Argirokastra jamči neodvisnost države. Politične uesfi. sr Kri .. # V Prvačina so karabi- nerji napadli cerkveno procesijo in prelila se je kri naših nesrečnih bratov, ki že dve leti z občudovanja vrednim samozatajevanjem prenašajo vse grozote in muke tujega nasilstva. Kakor šarom celega jugoslovanskega sveta, proslavil se je tudi v zasedenem ozemlju praznik sv. Cirila in Metoda na svečani način. Tudi v najčrnejših dneh bivše Avstrije se ni našlo javnega organa, ki bi bil smatral nedolžno procesijo pobožnega ljudstva v čast blagovestnikom našega naroda za Izzivanje — le v »svobodoljubnic in >kul-turni« Italiji, ki obstaja, zdi se, samo lo vsled gorečnosti 6vojlh nahujskanih birieev, mogla je tradicionalna narodna svečanost, mirna in dostojna, razburiti rahločutne karabinerje. Ves svet se čudi, s kako lahkomišljenostjo se v domovini dvatleočletne kulture preliva človeška kri. Danes se temu ne moremo več čuditi, če pomislimo, da je usoda našega ljudstva prepuščena samovolji arditov in karabinerjev, ki smejo po svoji slepi pameti streljati na nedolžne ljudi, ko proslavljajo dan svojih blago-vestnikov, kakor so to delali skozi stoletja. — Država, ki je internirala na tisoče nedolžnih ljudi, ki je zakrivila smrt tisoč in tisoč junaških srbskih bratov na tragičnem prehodu skozi Albanijo, ki je na Aslnari in drugod obhodila na grozno, počasno izumiranje cele tabore naših vjetnikov, samo za tot ker so bili Jugoeloveni in so se hoteli boriti na strani svojih bratov na solunski fronti — si upa nastopati v ornatu veleduhovna kulture in napredka in izreči nad našo domovino svoj anatema balkanizma! V interesu miru med narodi smo bili pripravljeni na žrtve; odgovarjali smo na besno blatenje našega narodnega imena in naše narodne časti z besedami ljubezni in s prošnjami, naj ne sejejo nov razdor in nove vojne — odgovor na to je bilo novo spletkarjenje s pomočjo habsburških agentov in streljanje na neoboroženo procesijo. — Vprašamo našo vlado, ali bo še vedno gledala križem rok na teptanje ljudskih pravic v zasedenem ozemlju, ali bo še dalje dovoljevala, da se naša inteligenca deportira, in na* narod ubija? Ne zahtevamo sicer vojne in novega krvoprelltja, ker nimamo iskrene j še želje kot prijateljski sporazum z italijanskim narodom, ki v zemlji ^svobode« ni nič manj tlačen kot naš. Pač pa zahtevamo, da naša vlada stopi iz rezerve in da se odločno zavzame za bedne naše brate onostran demarkacijske Črte, ki imajo vsaj pravico do varnega življenja. Dosedanje prepuščanje našega ljudstva v zasedenem ozemlju njegovi usodi Je zelo nevaren način reševanja jadranskega vprašanja. Samo z mirno odločnostjo, ki jo zahtevamo od naše vlade, se bomo izognili nepotrebnemu razburjenju našega ljudstva in večnim sporom, ki bi utegnili postati usodepolni za ves svet. Skrajen čas je in prelita kri resen opomin... P. P. = Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Beograd, 7. julija. Tekom tega tedna se odloči vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad, ker se je minister Svetozar PtI- »Zato, ker niste delali in sploh: niste imeli narodne ideje.« >To je bilo pri nas reakcijoner-stvo.« »Da, vem, in to kar se godi sedaj je napredek — po vašem. Reak-cijonerstvo je lenoba in nihilizem. Zato ste grešili oboji in sedaj je prišla strašna kazen.« »Zato jaz mislim, da so Nemci narod, ki nas nauče reda. Vi ste se tešili zato, ker so vas pritiskali. Cehi so pravi Nemci, kar se tega tiče.« »To je samo organizacija, ki je vzrastla v boju. Čehi so dobri Slovani.« »VI ne preganjate Nemcev tako, kakor Čehi.« »O preganjanju ni govora. Ko bi Jmi hoteli plačati to, kar so delali 2 nami, bi morali pač dfugače postopati proti njim.« »Videl sem v Marburgu še polno nemških napisov.« »Prvič se pravi Maribor, drugič: če ste videli nemške napise je to vsled tega, ker še nismo utegnili vseh nadomestiti s slovenskimi« *A Bolgare vi ljubite?.c »Kako bi mogli ljubiti izdaialce slovanske?« »A kaj so oni krivi. To so vse delali Angleži.« »Zakaj Angleži?« »Oni so imeli svojo politiko. Izigravali so nas: najprej so podpirali Denikina, potem so vse pokradli in odpeljali in so nas pustili na cedilu. Francozi so nam vzeli tobak, Angleži žito. To so oni . . .« »To mi ni znano — a Bolgari so tudi vam pokazali slabo hvaležnost.« »Nam je vse eno.« »Oprostite, to ni vse eno. In to je, na kar*bi vas opozoril: mi razu-, memo vaš položaj: Težko je zapu-! stiti domovino in iti po svetu. Mi vemo, da smo vaši dolžniki, toda računati morate, da se mi sami borimo za obstanek. A eno bi si želeli: da bi oni, ki hočejo biti gostje pri nas. pokazali vspJ dobro voljo, da se seznanijo z naftni razmerami. Morebiti bo to zanje dobra šola. Tako se bomo tudi lažje razumeli.« j j Dospeli smo na mojo postajo, I 1 Poslovil sena se in sem izstopit * Par dni na to sem dobil pismo z obvestilom, da je dospel v to in to mesto ruski polkovnik In par tovarišev, da so brez sredstev In da naj svetujem, kje bi se dobila zanje pomoč. Naši potniki imajo večkrat priliko videti potujoče ruske goste. Po naših kopališčih Je letos mnogo Rusov. Vprašanje raste. Nekateri teh gostov dobivajo stalno drž. podporo na svoje imetje. Mnogo Jih "je brez Imetja, ker so mogli na begu le malo rešiti. Kam z njimi? Stalno podpirati okoli 50 000 ljudi, ko še nismo poskrbeli za svoje reveže, bo nemogoče. Prepustiti Jih usodi, M bilo krivično, ker je srbski del naše države užival podporo Rusije v svojih najtežjih časih. Treba Je to stvar uredftl s stališča človekoljubja. Onim, ki hočejo delati. Je treba poskrbel primerno delo. Treba bi bilo nekakih komisij, ki bi Jim dajale Informacije, ker sicer pridejo begunci v ro1 e Hud', k» jfh fzžemajo In to nI dobro nfrl zanje niti za nas. Oni so na po«, ml bi želeli, da bi ne MU nikomur »na pori«, da pa bi bili vsi na poti v boljšo bodočnost. Peter Ust blčević že vrnil Iz Prage fn se le tekom Jutrišnjega dne vrne s službenega potovanja v Prilep minister dr. Korošec. — Ministrski predsednik dr. Vcsnic se je izjavil, da stoji prej ko slej na stališču, da se mora priznati veljavnost pakta, sklenjenega med strankami ob sestavi koncentracijske vJa-do in da se mora rekonstrukcija pokrajinskih vlad izvršiti po Istem ključu. = Seja demokratskega kluba. Beograd. 7. Ju'lja. Včeraj se Je vršila plenarna seja demokratskega kluba, na kateri se Je razpravljalo o nekaterih spremembah volilnega reda !n o dodatkih k tako-zvanem »kancel para grafu«. Nato se je razpravljalo o vprašanju rekonstrukcije pokrajinskih vlad In sklenilo, da se mora rekonstrukcija Čimprej Izvršiti. Končno se Je še razpravljalo o Izvozu stare In nove žetve. = Vesti o krizi neresnične? Zagreb, 7. julija. »Narodno djelo« prinaša lz Beograda vest, da so vse vesti o kaki krizi, ki bi bila nastala vsled Izjave ministra pravde Trifkoviča radi stanovanjskih naredb bana, neistinite In da so lažnjive trditve, da namerava Narodni klub te te izjave napraviti kabinetno vprašanje. List konstatira, da vlada med Narodnim klubom in ostalimi strankami parlamentarne zajednice v vseh vprašanjih popolno soglasje. = Sklepi ekonomsko - financija? neg* odbora. Beograd, 7. Julija. Ekonomsko-flnancijalnl odbor je v svoji današnji seji sklenil dovoliti Izvoz zgodnjega krompirja. Istotako se ie ministrstvu prehrane dovolil primeren kredit za prehrano prebivalstvi v okupiranem ozemlju. = Zmanjšanje vojne odškodnine Srbi]!. Beograd, 7. Julija. Beogradska vlada je bUa obveščena od zaveznikov, da se Je vojna odškodnina Srbiji v smislu bruseljske konference zmanjšala, finančni odbor parlamenta se Je bavll v svoji današnji seji s to noto zaveznikov. = Proti onim. Id so služili sovražniku. LDU. Beograd, 6. julija. »Tribuna« pl?e: V par dneh bo vojni minister Izročil ministrstvu za notranje stvari izpisek civilnih oseb, ki so služile sovražniku. Kar ee tiče vojaških oeeb, se bo preiskava izvedla pri vojaških oblastih. =r Rasprava proti Radiću. Danes se Je pričela pred sodiščem v Zagrebu razprava proti Stipi Radiću, Radič ima štiri branitelje. Obravnava bo trajala 8 dni. = Nase pristanišče v Solunu. Iz Soluna poročajo, da je grška vlada sklenila, čimprej urediti svobodni pas za jugoslovansko pristanišče v solunski luki. Ldu. =s > Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev« je imelo v nedeljo dne 4. julija svojo glavno skupščino, ki ji Je predsedoval predsednik dr, P. Karlič. Ljubljansko profesorsko društvo je zastopal njega predsednik dr. Koran, beogradsko pa profesorica Milena Petrović in prof. Miodrag Ristid. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o pravilih centralnega profesorskega društva za vso Jugoslavijo. Profesor RistiČ je v svojem pozdravnem govoru naglašal, da je pripravljalni odbor ona pravila sprejel enoglasno, dasi so v njem sicer člani jako različnih naziranj in da pravila puščajo pokrajinskim organizacijam popolno samostalnost dela in imetka. Profesorica, Petrovič Je v umno zasnovanem govoru povdarjala, da mora naša šola vzgajati enoten tip. t j., naj bi se vsak Srb čutil enako Hrvata in Slovenca in obratno. Pri razpravi sami pa je prišlo do ostrega konflikta. Separatisti so stavili razne formalistične predloge, samo da stvar zavlečejo in na nekak način ujedinjenje onemogočijo aH pa ga nadomeste s »Savezomc. Ker predsedništvo svoji nalogi ni bilo kos, je nastal splošen nered, ki se je končal s tem. da je odbor odstopil. Prijatelji ujedinjenja izstopajo iz društva in se bodo samostalno organi-sir al t Ujedinjenje se odločno in odlično sestopa, zlasti prof. Musulin, Serdar iu Turić. Od profesorjev bi pričakovali, da bodo Idejno Sli naprej in prM drugimi sloji, a ta skupščina je pokazala, da mnogi hočejo biti — zadi. ss Romnn^o - jugt>«U>v. odnoftaji. LDU. Beograd, 6. julija. Danes je obiskal ministrskega predsednika Vesni ča romunski poslanik Laneo - Rasceno, ki se je pred dvema dnrvoma povrnil lz Bukarešte, kamor je žel na kratek dopuni Izjavil je, da sta mu naroČi?s predsednik romunske vlade general Avarescu in minister za zunanje posle Take Joaeeou, ne} mverl etrskega predsednika, da bo politika kraljevine Romunije vedno samo gojila najprisrčnejše prijateljske odnosa je med Romunijo in Jugoslavijo. Ministrski predsednik Vesnic je vzel z velikim zadovoljstvom izjavo Lango - Rascana na znanje ter izrazil svoje veselje nad tem, da sta nam gospoda Avarescu iu Take Joneseu nakloniena, ter izjavil, da bo vlada kraljevine SHS. tudi s svo-ie strani skušala poglobiti prisrčno razmerje med obema državama, posebno sedaj, ko ie vežeio z Romunijo tesnejši interei, kakor fcdaj poprej. ss O slovanski državi od (klanskega do Soluna. Tržaški >Piccoloc priobčil je oster članek proti italijanskim socijalistom, ki eo dosegli, da je Giolitti izjavil >desinteressement« Italije v Albaniji in pravi, da zanikanje tako važnih problemov s strani socijalistov še ne pomeni njihove rešitve. Socijalisti pozabljajo na možnost ustanovitve velike slavjanske države od Gdanskega in Urala do Soluna. Socijalistične parole: Proč iz Albanije! Proč iz Libije! Proč iz Trsta! so lep program za proletarijat, ki trdi, da je zmožen prevzeti v svoje roke državno oblast, toda s ozirom na mednarodni položaj Italije je treba zatisniti oči pred krajevnimi in pokraiiskimi interesi, ki so v primeri z zunanjim položajem le malenkostnega značaja. = Delovna dolžnost v Bolgariji. LDU Beograd, 6. julija. »Politika« dobiva iz Pirota vest, da je vlada Stambullnskega predložila sobranju zakonski predlog, po katerem naj se v vojni mobilizira vse moško in žensko prebivalstvo od 20. do 45. leta. Vsi mobilizirani delavci in delavke bodo nekaj Časa morali delati za državo. In sicer moški 12, ženske pa 8 mesecev. Porabili jih bodo za gospodarsko obnovitev države, za graditev In popravilo mostov, cest, železniških prog, hiš, telefonskih In brzojavnih prog Itd. = Italijanski general o Jadranskem vprašanju. O jadranskem vprašanju je govoril v italijanskem parlamentu general dl Giorgio. Rekel je, da se še ni približalo rešitvi. Priznava, da bi bila mogla rešitev, ki Jo Je zastopala takozvana »stranka odrekanja«, predstavljati dobro rešitev, samo če bi se res moglo doseči, da bi Italija imela ob svojih mejah prijateljske narode. Da se doseže ta cilj. Je dejal DJ Giorgio, bi se bila vsa Italijanska zunanja politika za vojne morala voditi v drugačnih smereh In predvsem bi se moralo zavzeti drugačno stališče proti Jugoslovenom. Sedaj pa Iznašajo Jugoslovenl nasproti našim spravljivim namenom vsak dan nesprejemljive zahteve, ki imajo značaj pod-Jarmljenja. Evropa bi bila gotovo izšla mirna Iz vojne, če bi ne bila v versatlleskl pogodbi prevladala nasilna načela pri določevanju meja raznih držav. Potrebno Je torej, da se napake one pogodbe odpravila Pri reševanju Jadranskega vpraSanja se ne sme pasti v Iste napake. Italija mora Imeti na Jadranu dobra vojaška jamstva, ker vojna je dovolj dokazala, kako važnost Imajo za Italijo, ki s svojo veliko mor-co nI bila kos majhni avstrijski mornarici, ki se je opirala na izvrstne strategične točke. Ako se mora kaj popustiti, naj se popusti samo tedaj. Če to zahteva višja tn nepopustljiva sila. Odložitev rešitve tega vprašanja ne more nikakor škoditi koristim Italije, četudi lahko povzroči velikanske žrtve. — Kar se tiče albanskega vprašanja, Je Izjavil, da odobrava program vlade. Treba pa Je, da se ne oskruni Čast italijanske zastave v Albaniji m da.zavezniki pripoznajo, da spada Albanija pod italijanski vpliv. Nobena država se ne bo smela nikdar dotakniti njene neodvisnosti. Poudarjal je nadalje, da je Italija Izgubila s svojim vedenjem v Libiji veliko od svojega ugleda po miru v Auchvju In tekom vojne. Smatra, da je bilo napačno pogajati se z domačini In Jim dati posebno ustavo. Italija bi biia morala, po mnenju generala Dl Giorgio, postopati z libijskimi domačini kot z vazali, ker se mora kolonialna politika voditi po teh načelih: Kolonije se najprej osvojijo, potem uredijo In nato Izkoriščajo. — Omenjajoč Giollttijeve izjave o Albaniji priznava, da je dobro, če se ne pošiljajo čete v Albanijo v svrho novih vojaških pustolovščin, toda ne priznava, da bi se moralo vsled tega dovoliti, da ostanejo Italijanske zastave In vojaki v Valoni brez obrambe. Govornik je zaključil svoj govor s pozivom na vlado, naj vodi pott-tiko »dostojno zmage nad stoletnim sovražnikom«. = Leni in propadli Dunaj berači po vsej Evropi in Ameriki. Na Dunaju izhajajoči poljski list »Glos TViedenskic, piše: Avstrija bi bila na boljšem tudi pri svoji teritorijalni omejitvi, ako bi ne bilo Dunaja. To mesto, navajeno na komodno in lahko življenje na račun dela In premoženja vseh dežel, ki so jih imeli Habsburgi, n ena vaj eno dela berači danes brez sramu po vsej Evropi in Ameriki in trdi, da se mu je zgodila krivica, ker od konca leta 1918 dalje ne more več kot pijavka izses&<-vati krvi Poljakov, Čehov, Slovencev in ItaMjanov. = Prebivalstva ima Avstrija po štetju z dne 31. januarja t. 1. 6 067.480, med temi 8,162.952 žen in 2.904.478 mož. Dunaj ima prebivalstva 1,542.000, torej sa 183.490 manj nego leta 1910. Iz naše fcralfeolne. — Kongres gleda litftih igralcev. LDU. Zagreb. 7. julija. Na današnjem posvetovanju koneT^sa gledaliških Igralcev je bil sprejet sklep, Id pravi, da gledališki igralci nasprotujejo ustanovitvi ambulrnčnega gledališča za mesta Oaiek, Sarajevo in Split in zahtevajo, naj se za vsa ta mesta osnuje pralna gledališča. V tem zmislu je bila tudi poslana brzojavka ministrstvu za presveto. Za tem se Je nadaljevala debata o pravilih udruženja gledaliških igralcev* Sedanji hablnet prehoden? Današnji »Slovenec« prinaša iz Beograda o dr. Milenku Vesniću telefonsko poročilo, v katerem trdi, da »ministrski predsednik dr. Ml-lenko Vesnić nima jasne politične orijentacije. Rad bi Čuval nepristranost napram vsem strankam, pa se vse preveč približuje demokratom, tako posebno v zadevi rekonstrukcije deželne vlade za Slovenijo . . . Postopanje Vesnlća se v političnih krogih tolmači tako, da bi rad podaljšal dobo sedanjega prehodnega kabineta, z druge strani pa, da bi pri eventualni sestavi nove vlade demokrati ne bili izključeni. V radikalnem klubu Vesnić nima pristašev.« Na videz skromna telefonska vest je zelo zanimiva, ker razkriva klerikalno mnenje sedanje koncentracijske vlade. Kakor znano, se je sestavila sedanja vlada pod Vesni-ćem z velikanskim trudom in na posebno prizadevanje prestolonaslednika Aleksandra. Vladar je dal sestavi sedanje vlade poseben izraz s tem, da jo je pozdravil kot najsrečnejšo pridobitev za državo. Prejšnjih vlad regent ni izrecno pozdravil. V nameri vladalca je bilo in je še danes vzdržati koncentracijsko vlado pod predsedstvom dr. Vesniča za vsako ceno. To pa ni všeč niti Korošcu, niti Protiču. Do-sedaj sta se vršili izmed številnih ministrskih sej koncentracijskega kabineta menda samo šele dve seji, na katerih ni bilo nobenih spopadov. Protič že od prvega dne koncentracije deluje z izzivanjem na njeno razbitje. Korošec ga podpira in po najboljših močeh podpihuje. Zato ni čudno, Če nazivlja »Slovencev« poročevalec iz Beograda sedanjo vla- do za »prehodno«. Vez med Korošcem in Protićem pa je tudi iz telefonskega poročila razvidna. V polni meri se potrjuje vest, da se vrše od strani Protiča in Korošca že dalj časa priprave za padec Vesničeve vlade. Novo je Ie še to, da že sedaj r.askakujt Protič tudi že Vesniča. Tudi Korošec se zato ljuti na Vesniča, četudi po krivici. Potovanje re-gentevo po Sloveniji, kjer je Ml take slavuusten sprejem kot je bil mogoč le. kei so sodelovali demo-kratje po svoji udeležbi z 90 odstotki, je zlcnibila Koroščeva stranka tako spretno v svoje partizanske namene ie zato. ker je imel Korošec pri izvedbi svojega načrta krenko na s\oji strani predsednika Vesniča, katerega je seveda pred odhodom v Slovenijo napačno informiral Ako sedaj Vesnić v Beogradu vztraja na dogovorjenem paktu, ki tvori podlago za koncentracijsko vlado ter zahteva rekonstrukcijo pokrajinske vlade v Ljubljani, je to le dokaz lojalnosti, ki je za predsednika koncentracijske vlade samo ob sebi umevna. Korošec in Protič pa Imata volilni red v prvem glasovanju in v podrobni razpravi sprejet ter mislita, da je prišel čas, ko lahko rud! Vesnić pogazi za koncentracijo sprejete predpogoje. Brezvestnost in neiskrenost Koroščeve politike je tem večja, ker mu mora biti znano, da so demokrati odložili rekonstrukcijo pokrajinske vlade samo zato, ker niso hoteli ovirati reeento-vega pohoda v Slovenijo. Vsekakor moramo biti pripravljeni, da bosta sedaj Korošec in Protič pospešila svobo namero, razbiti koncentracijo ter po možnosti dobiti vso oblast zopet v svoje roke. Dnevne »esfl, V Ljubljani. 8. julija 1920. — Rojstni dan NJ. Vel. kralja Petra I. se praznuje prihodnji ponedeljek kot državni praznik, V vseh cerkvah se bodo služile ob tej priliki slovesne službe božje. V Ljubljani se bo darovala v ponedeljek dopoldne v stolnici slovesna pontifikalna maša, ki se je udeleže zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter razne druge korporacije. Po sv. maši je vojaška parada, nakar bo sprejemal predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc v vladni palači deputacije. * — Slovo generala Krste Smilja-niča. Snoči je zapustil Ljubljano dosedanji poveljnik dravske divizijske oblasti Krsta Smiljanić. Odpeljal se je z brzovlakom v Beograd, kamor je poklican. Na peronu je bila postavljena vojaška godba in zbran je bil ves častniški zbor, da se pošlo vi od svojega obče spoštovanega dosedanjega poveljnika. Došlo je tudi mnogo generalovih prijateljev In znancev, da mu ob slovesu še enkrat stisnejo roko. Splošno se je opažalo, da deželna vlada ni poslala k slovesu nobenega svojega zastopnika. General Krsta Smiljanić si je pridobil za Slovence neprecenljive zasluge. Pred enim letom, ko so koroške nemške tolpe ugrožale že naše kranjske in Štajerske meje. je bil general Smiljanić tisti, ki je organiziral obrambo proti nemškemu navalu ter v zmagoslavnem pohodu v najkrajšem času osvobodil vso slovensko Koroško. Njegove čete so takrat zasedle Celovec in prodrle celo na Go-sposvetsko polje. Gospa Sveta in Celovec bi bila še danes v naših rokah, ako bi odločevala edino Smilja-ničeva volja. Smelo lahko trdimo, da pripada glavna zasluga, ako imamo danes upravo v coni A v svojih rokah in ako bo po plebiscitu slovensko ozemlje na Koroškem končno-veljavno prisojeno naši kraljevini, generalu Smiljaniću. Zato bo ime generala Smiljanića trajno zapisano v povestnici naše osvoboditve z najsvetlejšimi črkami. General Smilia-nić prevzame v ministrstvu vojne in mornarice odlično mesto. Nadejamo se, da bo tudi na svojem novem mestu ostal nam Slovencem dober in iskren prijatelj, kakršnega se je izkazal v najtežjih dneh, ki iih je preživela Slovenija po prevratu. — Kdo je sokriv stanovanjske bede? Opetovano so že klerikalni listi očitali mestni občini Uubljanski. da je ona največ kriva stanovanjske bede. češ da ni pravočasno ničesar ukrenila, da bi se gradile nove hiše v Ljubljani v času. ko je bilo stavbenega materijala na razpolago še v obilici in ko nove zgradbe še niso povzročale takšnih ogromnih stroškov, kakor dandanes. Zdi se nam umestno, da vspričo teh očitkov opozorimo na gotova fakta, na katera je očividno že pozabila naša javnost in o katerih klerikalna gospoda previdno molči. Znano Je, da je svoie-časno mestna občina prevzela v svoh jo last zemljišče pred hotelom »Slonom«, kjer je stalo bivše vojaško preskrbovališče, proti temu, da je na Kodeljevem zgradila novo moderno poslopje v enake namene. Mestna občina je tako pridobljeno zemljišče parcelirala in je pojedine parcele razprodala. Glavna stavbišča je kupila od mestne občine Ljub. kreditna banka« za takratne razmere naravnost visoko ceno — če se ne motim — 72 K kvadratni meter. Banka je imela namen, da prične na kupljenih parcelah takoj graditi veliko palačo, v kateri bi bilo poleg modernega hotela lepo število privatnih stanovanj. Ta palača bi bila dograjena davno pred izbruhom svetovne vojne in čisto gotovo je. da bi zgledu »Ljubljan-ljanske kreditne banke« sledili tudi drugi privatniki, ki so nakupili stavbišča na svetu bivšega vojaškega oskrbovališča. A kdo ie preprečil to stavbo? Klerikalci! Proti prodali onih stavbnih parcel »Ljubljanski kreditni banki« s strani mestne občine ljubljanske sta se namreč pritožila klerikalna občinska svetovalca Ivan Štefe In Ivan Kregar. češ da je te parcele mestna občina prodala prepoceni in s tem občutno oškodovala davkoplačevalce. Tej pritožbi je ugodil takratni klerikalni deželni odbor ter razveljavil ono nrodaio. Vprašamo sedaj, kdo ie kriv, da ne stoti danes ob Dunajski in Aleksandrovi cesti velika palača s nar sto sobami za tujce in s celo vrsto stanovanj? Kdo je kriv, da nI že danes zazidan ves obsežni prostor od Dunajske In Aleksandrove ceste Da gori do Narodnega doma? Naša Javnost naj ne pozabi, da so krivi klerikalci, ki zdaj najbolj kriče radi stanovanjske bede in ki bi sedaj krivdo, ki zadene zgolj nje, komodno radi zvalili na rame občinske uprave! — Poliskl podkonzul v Ljubljani je začasno ustavil svoje poslovanje. Vse njegove agende prevzame za ta čas poljski generalni konzulat v Zagrebu, Boškovićeva ul. št. 2. — Imenovanje. Za inšpektorja pri ravnateljstvu državnih Železnic v Zagrebu je imenovan dr. Vladimir P e r t o t. — Za računskega ravnatelja v VI. čin. razredu ie imenovan računski nadsvetnik pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve Anton Hozhevar. — Za šefa odseka pri generalni direkdji neposrednih davkov je imenovan Hi-larij Vodopivec finančni nadsvetnik v Ljubljani. — za Inšpektorja pri isti direkciji pa dr. Fran Dor-čič, finančni nadsvetnik v Ljubljani. — Promocija. V soboto dne 10. Julija 1920 bo promoviran na vseučilišču v Pragi za doktorja vsega zdravilstva g. Josip Beri o t. -- Povratek ujetnikov Iz Sibirije. Parnik »Džunku Mani« Je pri-plul v Trst z 386 Avstrijci, 43 Nemci, 50 Poljaki, potem Ukrajinci in Jugoslovenl Moštvo se Je v sredo } Izkrcalo In se zvečer odpeljalo preko Beljaka domov. — Italijanski zrakoplov nad Ljubljano. V torek ob 17. uri 5 min. se je pojavil Iz smeri Karlovca nad Ljubljano italijanski aeroplan in krožil nad ljubljanskim Kradom, nad južnim in državnim kolodvorom in nad našim aeroplansklm letališčem. Spustil se je celo do višine 10 m. Ko se je eden naših letalcev dvignil, da zasleduje italijansko letalo, se je zopet dvignilo v veliko višino in odplulo proti Turjaku In Reki. Naše kompetentne oblasti so uvedle potrebne korake proti tel samovoljnosti. — Vžigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda««. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da se je gosp. Perdanu. i trgovcu v Ljubljani, posrečila dobava Ciril Metodovih vžigalic pod tako etiketo, kakor so Jih imele pred vojno. Nedolžne slovenske barve na vžigalicah so bile Avstriji tako nevarne, da so morale izginiti iz sveta. Mnoeo truda in potov je imela družba, zlasti pa g. Perdan. da ie vsai IzoosWal raznečavanje družbenih vživ*!ic pod navadno modro etiketo. Spir io je znano, da so bile od nekdaj C. M. vžigalice naiboliše. zato upamo, da bo javnost, zlasti na vse rodoljubno občinstvo zonet prav nrr-dno segalo po družbenih vžigalicah ter jih zahtevalo po trgovinah In trafikah. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. Zaveda naj se vsaK. da se tem, ko rab! družbene vžigalice, prispeva za šolstvo in kulturno povzdigo našega naroda v zasedenem ozemlju. — Uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev v Avstrijo. Tukajšnje avstrijsko zastopstvo je nas naprosilo, da objavimo tole: Avstrijski državni urad za finance je odredil, da smejo imeti v bodoče Dotnikl, ki prihajalo v Avstrijo, pri sebi avstrijskih žigosanih bankovcev samo svoto, ki ne presega zneska 2000 K na osebo. Za vsak višji znesek je treba posebnega dovoljenja, ki ga izdaja na pismeno prošnjo devizna centrala na Dunaiu. Uvoz čehoslovaških državnih bankovcev in jugoslovenskih kronsko-dinarskih bankovcev ni omejen v nobenem oziru. — Visočanstvo ali Visokost? Ob regentovem posetu so neki govorili in pisali Visočanstvo, drugi »Visokost«; prej izza prevrata smo že bili vajeni pisati »Visočanstvo«, kakor pišemo in govorimo »Veličanstvo*, (ne: Velikost!) Mi bomo pisali: Visočanstvo. kakor se piše tudi v hrv.-srbskem jeziku. — Odsek za narodne noše se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo udeležbo v narodni noši. bodisi posamično ali v skupinah, pripomogli, da je bil sprevod ob sprejemu Nj. Vis. prestolonaslednika regenta uspel tako sijajno. Posebno pa se zahvaljuje ženitovanjski skupini iz Radomelj, ki se je udeležila v soboto sprevoda, in oni iz Skofjeloke, ki je v nedeljo pri ljudski veselici nastopila v občo zadovoljnost in priznanje. Nadalje se zahvaljuje tudi skupinam narodnih noš na vozovih. Zahvaljuje se pa tudi gg, rediteljem akademikom, ki so pri ranžiranju udeležencev v narodnih nošah rešili svojo nalogo predvsem častno. — Načelnik Albert SiČ. — Posnemajte! O priliki nekega krsta v Ribnici so nabrali botri in povabljeni gostje za tamošnjo podružnico Jugoslov. Matice 350 K. — Istotam je daroval tudi g. Ivan Lovšin, totjakarnar in posestnik, 105 K Iz sodnijske poravnave Ivan Klun, Nemška vas, proti njemu, ker je prvi odstopil od tožbe zaradi žaljenia časti. Vrlim narodnjakom hvala! — Vrtni koncert na narodnem slavju v nedeljo dne 11. junija v hotelu Tivoli od 6. do 7. ure zvečer ima sledeči spored: 1. a) Mozart: Ouver-tura k operi »Don Juan«; b) Pokor-ny: »Iz Beogradske okolice, orkester. 2. a) Dr. G. Ipavec: »Pozdrav«, b) Hugolin Sattner: »Oj z Bogom ti planinski svet«, mešana zbora. 3. Dvorak: FantazUa iz opere »Dimitrij«, orkester. 4. a) A. Nedved: »Pesem Iovčeva«. b) V. Novak: »Hrvatom«, moška zbora . 5. I, pl. Zaic: »Hrvatsko prelo«, orkester. 6. a) I. Prochazka: »Ljubezen«, b) St, Premrl: »Zdravica«, mešana zbora. 7. Maverbeer: Slavnostna koračnica iz opere »Profet«, orkester. Orkester vodi kapelnik e. dr. Cerin, pevski zbor »Slavca« pa društveni pevo-vodja g. Heri Svetek. Pred vrtnim koncertom od 5. do 7. ure je promenadu! koncert vojaškega orkestra. — Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo novembra 1. 1919. zastavlenlh predmetov 15. Julija popoldne. — Dr. Miloš Essarovlć ordinira preko ljeta v Karlovim varima (Karlsbad). Stara Luka (alte Wiese), kuća Leopard. — V Podsor! pri St. Vidu nad Ljubljano je umrla ga. Marija Zalo-kar roj. Zakotnik. N. v m. pj Kultura. — Slovensko bralno lraštvo v Tržiču. V septembru lanskega leta je preteklo 30 let, odkar se je ustanovilo Slovensko bralno društvo v Tržiču. Ker so bile tedaj razmere Še precej neurejene, je sklenil odbor, da proslavi društvo svojo obletnico na svečan način ob poznejšem času. Kaj je bil Tržič do 1890. leta, je znano vsemu starejšemu Slovenstvu. »Nemška trdnjava na Gorenjskem« je bil še najnedolžnejši naslov. V rokah so imeli ves kapital in po 6voji volji so gospodarili v občini. Vse se je predrugaeilo, ko se je zbrala peščica narodnozavednih mož in si ustanovila bralno društvo. Ljudje so se trumoraa jeli obračati od gospodstva željne nemške klike. Trideset let tihega in vztrajnega narodnega dela, Rastla so druga narodna društva in vsa dobro in lepo uspevala. Ustanavljali so se redom: Sokol, podružnica sv. CM, podružnica SPD., Tržiška posojilnica, Lastni dom, toda tudi vsa ostala društva imajo svoje korenine v bralnem društvu. Zato je odbor sklenil, da proslavi društvo tridesetletnico svojega obstanka dne 10. in 11. juliia t. £ — Društvo vabi vse svoje prijatelje in vse, ki poznazo pomen narodn. dela. k tej proslavi. Natančnejši spored slav-nosti se v kratkem objavi. Odbor se bo pobripnl, da no rr»o>nopti iznosluje za slavnost znižano vožnjo po železnicah, zvečer 11. julija pa zvezo iz Tržiča s posledniim ruristovskim vlakom. — Celjsko pevsko društva koncertu] e v soboto v Narodnem domu v Celju. Sodelujejo B. Serajnik (violina), M. Gruden (klavir), B. Baebler (bariton). Mešan zbor poje med drugim: »Vozle rečkic od Liadowa in >Večerno pesem« od Ant. Lajovica (prvo proizvajanje). Moški zbor poje skladbe od V. Mirka, O. Deva in E. Adamiča, k — Rogaška Slatina in Petrov dan. Kakor že javljeno priredita >KIub Primork* in > A kade m. društvo jugoslov. tehnikov iz Ljubljane« 11. in 12. julija v Rogaški Slatini veliko ljudsko veselico in >Akademski ples«, nakar se opozarja občinstvo posebno iz slov. Štajerja. Lepaki se razpošljejo v par dneh v vse večje kraje, in prosimo si. občinstvo, naj jih smatra kot povabilo vsakemu posameznemu. — Veselični odbor. k — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane priredi v nedeljo, dne 18. julija t. 1. zvečer v krasni kopa-liščni dvorani Rogaške Slatine velik pevski koncert. Podrobnosti na lepakih iu malih vzporedih. Že sedaj opozarjamo goste naše Rogaške Slatine in tamošnje okoličane, da to lepo prireditev posetijo v obilnem številu. Predprodaja vstopnic pri g. I. Berani-ču v Rog. Slatini od ponedeljka dalje. _(k) Sobolstvo. — Sokol v Vačah pri Litiji praznuje v nedeljo dne 11. julija 1920 desetletnico svojega obstoja. Vabimo vsa bratska društva in si. občinstvo na proslavo. Začetek ob IS. — Za Sokolsko prireditev v Slo-venjgradcu dne 11. t. m, vlada veliko zanimanje; celo mesto se pripravlja na slovesen sprejem Sokolstva, ki se je od vseh strani prijavilo. — Na ta dan bo ljudstvo pokazalo svoj narodni čut in kako mu je pri srcu procvit naše mlade, lepe domovine Jugoslavije. k Turisrika In sportT — S. k. »Sparta«. Sestanek rednih članov se vrši v petek 9. t. m ob 7. uri pri >Novem svetuc. Pridite točno in in polnoštevilno. — Odbor. k — Športni klub »Primorje« v Ljubljani priredi dne 15. avgusta t 1. kolesarsko dirko od gostilne Slamič na Glincah do demarkacijske Črte in nazaj. Po končani dirki tombola s koncertom v gostilni Slamič. k Gospodarske oestl. — g Konjereje!! Poverjeništvo za kmetijstvo namerava o priliki premo-vanja konj meseca julija, avgusta in septembra t. 1. nakupiti 50 do 40 prvovrstnih žrebČkov, da si samo izredi potrebne žrebce — plemen jake. Na to se opozarjajo lastniki tistih žrebet, ki obetajo postati dobri plemenjaki, da jih pred navedenim časom ne odprodajo ter jih zanesljivo pripeljejo k premovanju. — g Uvoz tobaka. Finančno ministrstvo je izdalo prepoved, da se uvaža tobak, ker je na škodo naših državnih interesov. — g Borze. LDU. Zagreb, 7. julija. Borza. Devize (vezane): Berlin 190—198, Italija 440—460, New York 65__66, Pariz 530—0, Praga 164—167, Švica 1280—0, Dunaj (nevezano) 42 do 43. Valute: dolarji 62.50—63.50, avstrijske krone 42—43, carski rublji 120 do 125, francoski franki 510—548, napo-lender 260—, nemške marke 195—200, leji 166—170, italijanske lire 400—0, čehoslovaške krone 160—162. LDU Beograd, 6. Julija. Borza: Valute: 20 dinarjev v zlatu 0—24.15, angleški funti 0—51, francoski franki 140—146, ameriški dolarji 15.25—16.50, italijanske lire 0—110, grSke drahme 0—215, romunski IeJI 45.50 do 46, čehoslovaške krone 0—63, nemške marke 45.85-49, bolgarski levi 36.50—37, avstrijske krone 0—11. Devize: London 61, Rim 94, Praga 45, Dunaj 11.50 Berlin 43. LDU. Curih. 7. iulija. (CTU.) Devize: Berolin 14.80, Hoiandija 197. Novi Jork 556, London 21.96, Pariz 47.70, Milan 34.25, Bruselj 50.80, Kodanj C2.50, Stockholm 122.75, Kristijanija 94.50, Madrid 89.25, Buenos Aires 230, Praga 12.70, Zagreb 7.75, Beograd 31.50, Budimpešta 3.60, Varšava 3.25, Dunaj 3.90, avstrijske iigoeaae krona 4 I LDU. Dunaj, 7. Julija. (CTU.) De-I vize, Amsterdam 5650, Berolin 445, Bu-1 karešta 0, Curih 2700, Kristijanija 2550, Kodanj 2425, Stockholm 3200. — Valute: nemške marko 441. romunski leji S40. bolgarski levi 260, švicarski franki 2675, francoski franki 1250, italijanske lire 925, angleški funti 585, . ameriški dolarji 145, carski rublji 220. i Tečaji v prostem prometu: Zagreb 223 i do 243, Budimpešta, plačilo v denarju ' poštne hranilnice 97—107, plačilo v žigosanih kronah 97—107, madžarske žl-gosane krone 97—107, Praga 3G2-382, I Varšava in Krakov, plačilo v poljskih markah, 85—100, čehoslovanske krone oOOOaki 364—384, manjši bankovci 36« do 385, novi dinarji 900—950. LDU. Praga, 7. julija. (CTU.) Devize: Beograd 249, Zagreb 62, Dunaj 26.62. Valute: jugoslovenski dinarji 245, avstrijske krone 25.62._ Elainssuelša VPRAŠANJE NAŠE ODŠKODNINE. LDU Beograd, 7. julija. »Politika« piše: Naša vlada je včeraj prejela obširno poročilo od našega člana komisije za obnovo gospoda Bo-škoviča o pogajanjih za srbsko odškodnino. Zavezniki so v Parizu apelirali na našo vlado, da sprejme to njihovo najnovejšo odločbo, sprejeto v Bruslju, po kateri dobi Srbija komaj 5 odstotkov odškodnine, ki io mora plačati nemška vlada. Predsednik vlade dr. Vesnić je o tem poročal finančnemu odseku, ki je ime! včeraj sejo in o tem dolgo razpravljal. Po razpoloženju večine ministr-strskih članov tega odseka, je težko verovati, da bo naša vlada sprejela ta odstotek, posebno, ko se ve, da je bilo to vprašanje že enkrat regulirano in protokol podpisan po za--vezniških zastopnikih. Trdi se, da so v Parizu rekli našemu delegatu, da je francoski In angleški del odškodnine zmanjšan za 2 do 3 odstotke In da niti Italija, niti Belgija ne bosta dobili vsega, kar zahtevata. DR. TRUMET^EV SESTANEK S SFORZO. LDU. Beograd, 7. julija. Iz tonoV na se brzojavlja: Naš minister dr. Trumbić" se je v Spaji sestal z italijan* skim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo. Pogovor je bil zelo Živahen' in je trajal nad pol ure. Predmet razgovora je bilo jadransko vprašanje. LDU. Beograd. 7. julija. Minister ca šume in rude je izdal odredbo vsem gozdnim upravam, da se odslej vrli prodajanje drv za kurivo samo lici ta-cljskim potom. Ministrstvo Je za prihodnjo zimo nabavilo dovolj drv za vrne oblasti in za uradnike, tako da to leto ne bo pomanjkanja kuriva. VOJNI ZLOČINCI. LDU. Beograd, 7. Julija. »Balkan« piše: Arhiv 13. zbora bivše avstro-ogrske vojske v Zagrebu je bil Izročen našemu vojnemu ministrstvu, katero ga je izročilo komisiji v pregled. Ta konuV sija je dokončala svoje delo ter se sedaj v vojnem ministrstvu izdeluje 1»^ črpen referat. Kolikor so po tem materijalu kompromitirane gotove osebe, ki so bile v času okupacije v Srbiji v službi sovražnih oblasti, bodo vsi dotid-ni spisi izročeni ministrstvu za notranje stvari v daljno kompetenco, ker te stvari ne spadajo pred vojna oblastva, kolikor se tičejo civilnih oseb. Vojno ministrstvo bo obdržalo samo one akte, ki se tičejo vojaških oseb, proti katerim se bo uvedla preiskava. POGODBA CEHOSLOVASKB. LDU. Beograd, 7. julija. »Balkanr pfiše, da je namestnik ministra za trgovino in industrilo dr. Jankovič podpisal pogodbo e CehoslovaSko o dobavi, oziroma prodaji 1000 vagonov pfeenice' in 10000 vasronov koruze, ki se bo plačala v dinarjih. >Balkan€ dostavlja: Ta pogodba bo dobrodošla našim trgovcem in producentom, ker so cene, ki jih mora plačati Cehoslovaška naši državi, ugodne. Na ta način se bo izvozilo staro žito, ki se nahaja v skladiščih. Rav-notako se bo s tem okoristila nafta' mlinska industrija, ki ima v skladiščih' velike zaloge starega žita, ker je vsled upanja na dobro žetev pretila sedanji ceni nevarnost, da te pridobitne stroke ne zadene velika izguba. Vse se bo Izvršilo preko centralne uprave, ki bo potem začela novo kupovanje po ponudbah. Potem se bo v kratkem izvozil večji kvantum naših poljedelskih pro-1 izvodov, ker se bo razen gori navedene količine izvozilo po avstrijski pogodbi tudi 1500 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze. HproolzacBa. '+ Prodajalci petroleja se nujno poživljajo, da brez odloga vrnejo petrolejske sode veletvrdkam, pri katerih jim je bil svoj čas nakazan petrolej. Poizvedbe. — Najdene stvari. Dotična dama, ki je na povratku iz Prago pozabHa v železniškem vozu površnik, naj ee zglasi v pisarni Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani Narodni dom. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar YodaJU, i 4. stran. ^SLOVENSKI NAROD*, dne 9. julija 1920. štev. 154. ISče član orkestra opernega gledališča. Ponudbe J. K- 4872 na upr. Slov. Naroda. HjHko tmm tataj lentei salon 0. feltiih-fraliMBi. 5016 Jznfflo raženo tralns (rfena moka) fdob£je se odmah uz najjeftinije cijene, rlšn. Zagreb. 4943 i, ko i Pnevmatike za ' lesa (kompletne gar ) prodaja po zelo nizkih cenah na debelo Karal FiorlanciĆ, e. Slavna trs W? a seftlefan mmm soba inirnt^a, olikanega gospoda proti »^nrcsrii plačilu fn nagradi. Ponudbe na heravništvo tega lista pod BL P. 5024^^ _ _ 5024 IHttiri cfrfli ? slovensko testaturo, XpHbI olloj malo rabljen, brezhiben, i^e ceno preda. — Na ogled v pisarni tvrdce Paternost & Remic, Ljubljana, ^cesta 2. 5026 »liini vjeStu i njemačkom jezi-3IJfCll ku, ] mmw]"*"} t pouzdana i savjestna, }p] bi se pc^ierilo njega 1 godiSnjeg ~*-^ta i djeio&iičn* odgoj dvojice dje-od 5 i 7 godina traži uz dobru i izvrstnu-opskrbu Oskar Frohlich, iyac. 4951 fl[Etll?inSi SPBTSt fn ™v^karniCceno naprodaj. Sodna ul. 5 v trgovini. 5007 Kbtfir Uborno °hranjtn, nt proda aH Rtu I si, izposodi Naslov pove upravai-Štvo Slov. Naroda. 4906 DMMb VO fln totografični ararat 13^18 rlUUfl 4c Goerzov trieder 6X, Goenov trieder 10X- Pojasnila daje J. Aparalk, Kamnik. 5021 Parni pil sini. TOS&TSi velepralnico, z bakreni« bobnom cano proda 1>. Bancht Graz, Wassergasae 8. 5010 Banatskega rina 1B fagosor se pređi do nlxki ceni loco Zagreb. Daltnja pojasnila da lastnik Aadrija Oolublč, Ljubljana, hotel Union sob* 20 5030 PfVBVrttM Wi olava*id JschSrtamer) po 50 viru nafti Em. Svata« r Rtgstea. Telefon It. 1. v Rogatcu. Amo, stresao lepepke sčine portu ia Ljnbljanafca kornere, druiba v Ljubljani, Bleiweisova c. 18. 5013 Več tesarjev se sprejme takoi v trajno delo. Anion Stelner, Jeranovn nI. 11, Linhtfana. 3277 Keresuenđectinle. SXS!^3»t nemško ter če možno tudi hrvatsko korespondenco, sprejme takoj za Stubi-co E V. Feller, dvorni lekarnar t Zagrebu, Jurjevska 31. 5005 Dfa PftlHa ifleta meseteo ah za takoj ali pezaeje. EftaSS ca* na upravo tega Usta. 4966 Ha preda) je vet stavbeni!] parcel v Novem Vodmatu blizu elektrone postaje. Pojasnila daje A. VACIK, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 4948 Trsije za streje izdeluje in predaja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust Stelner Anton, Linblfana, Jer p nov a ulica 13, Trnovo. 4256 Brflfljl tO 1 ova knniPietns konfska pr-rlvufl vC sna oprema za dva konja s finim ponikljanim okovjem in nova kompletna koojčka oprema s komati za dva konja z lepim medenim okovjem, vse lepo izdelano. A. Vacfk, Ljubljana, Zaloška cesta 15 4959 Hiia z vrtom in z 12 stanovanji v Utišani se proda. S.xM** upravi lista. 5028 Thaaai U^h varike količine, iliCJM ItfOU borno opremlja ta-ina. Ae*f» btl Wtea nđ Btriti. Tvornice katranovlh izdtikov ki strešne lepenke i velikimi destilacijami. 4903 rva danes ob 4. uri zjutraj umrla v 56. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldan iz hiše žalosti na župno pokopališče v Št. Vidu. Blag ti spomin, ljuba mati! .--'gora pri Št Vidu nad I4afel]*M, dne 8. julija 1920. Ivan Zatakni*, mož; — Fra.ioa por. Otoman, hči; — Tone, čistko, sinova; — Ivana Zakotni k, mati; — Ivan Zehcinir, brat; - Helm Pafalč, rej- Zahctnlk, sestra; — Janko C bronu, zet. Val ostali sorodniki. trtta tetapi neMteo ennofleio Alojzij Plausteiner, St. Jurij ob jut, iel. Prodaji seroje? veliki in majhni strotniki, brusilni stroji, vrtalni, sko-belni in stroji za ubtanje, brusilna vretena itd.( različne strojne sestavine in orodje novo in najcenejše A.Flohr, Ufieni*., Ramperstorflergasse C4. Telefon 123SIV. fffndlm vsakovrstne iivttne potrebščine Gjorgje Grujkf Beograd, jKiletina »L 15. Ponudim prosto, event. predprodajo pridržujoč, različne nove in rabljene kompletne naprave in sicer : veliko tovarno sladkorja, tovarno Špirita in kvasa, 5 t o varen za opeko iz apna in peska, 3 tovarne mila, napravo za briketiranje, tovarno mavca, 3 naprave za kuhanje žganja, 5 o pekar en, napravo za emajliranje, 2 tovarni za konaci etenafe sadja, 3 tiskarne, 10 žag (potnojarmenikov-Voll^atter), napravo za Izdelovanje pohištva, stroje za obdelovanje le*a itd. vse iz Nemčije, lzvo2nlne prosto. Natančnejša pojasnila daje telsOgovlaa Zd. OsmtKnc*, Gnila. 4824 Preia » dobreofiraeleno damsko Spodnja Štska It 09, nasproti gostilne Keršič. 5012 anlB!lB«aWJ«i: "uK.^rfaifflaWlBTfiB«!f„. nudi franko tukal po 750 K za 100 kg tvrdka Pati—ert a Hemlc, LjnMfa-nn, aimaha centa 0. 5025 11.000 lopat z držaji za rezanje, odmetavanje, vagon žVnlkov sortiranih z Gradca, vagon masti za vozove z Wlene r Neustadta ceno naprodaj. Vprašanja na: Alois Zwlrn, Graz, Stranchergasse 15. z vodno močjo ¥ Sloveniji. i. Radii« Laško. Risasmo P^tne VVer'heim, It 1, 3, 4, DKIJI H" odda po ugodnih cenah arel riorfančte, Celje, Glavni trg 16. 4936 Vetja EiniiRa Pcr!t^itt??B?!!!?, večja množina jeklenih Sin za vozove, 500 kom kos, poliranih, 500 kom metel, lepih, 500 1 drenovega soka s sladkorjem, 100 nagrobnih vencev od K 70 do K 160. se takoj proda. Ponudbe pod Šifro ,.Za$top 4901" na upravo tega lista. 4Q01 Lesna Irgovsna In lndnartrilakn draiba .Savinja" razpisuje mesto podravnatelja. Strokovno znanje potrelmo; jezikovno zmožni Imajo prednost.! Ponudbe s spričevali do 20 julija 1920 na zastopnika rfr Antona Botiča. odvetnika v Celjo. Stavbeno : zemljišče: v sredini mesta na zelo lepem prostora se proda. Pismene ponudbe na oprave tega lista. Zlatorog Izdeluje kristalno sedo, s/eče in toaletro milo Je najboljše in najceneje*. Dobiva ee povsod. Prva mariborska tovarna mila, Maribor. 4823 3?? SW| Prlro&nl malinov sirup z rafinadnim sladkorjem virehan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakt! — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki — Srečko Potnik, Metelkova trtica (poprej zaloga mengeškega piva). Gumijeve corl i« kolasa po 1S0 a znamka „PlraUl" plašče xa avto 933X138, 880X130, 815X108 po jako nizki cent proda M. Sternlsa, trgovina, vio itor. te. Osebni avto Fiat, ruchov mali avto, tovorni voz Praga, 4 motorna kolesa ceno naprodaj. Slike brezplačno Hans Bčiim Solzburs-Lehen HRVATSKA TRGOVINSKA BANKA D. D. U ZAGREBU. ZAGREB, 30. lipnja 1980. dionica Hrvatske trgovinske banke d. d. IV. emisije godine 1920. Temeljem ovlasti glavne skupštine dioničara Hrvatske Trgovinske banke u Zagrebu, obdrž&ne 14. lipnja o. g- zaključilo je ravnateljstvo da provede povišenje dioničke glavnice m daljnjih K 3nJ.000.000-— tSakie od K 30,000.000-— sta K 60.000.000-- izdanjem novih 150.000 dionica po K 200" — nomlnale viz slijedeće uvjete: 1. Starim dioničarima pripada na rečenih novih 150.000 dionica pravo opcije i to: na jednu staru dionicu po jednu novu uz cijenu od K 280#— po komadu, zajedno s iznosom od K 5*— u ime kamata od 1. siječnja 1920. Čitava protuvrijednost novih dionica imade se odmah kod prijave opcije uplatiti. 2. Pravo opcije na nove dionice imade se izvršiti od 3. srpnja do 26. srpnja o. g. kod „Hrvatske trgovinske banke d. d." u Zagrebu i njezine podružnice u Osijeku; zatim kod „Ljubljanske kreditne banke" Ljubljani i njezinih podružnica u Splitu. Celovcu, Mariboru, Celja i Sarajevu, te kod „Gradjandske banke" u Beogradu. S. Nove dionice imadu kupon za poslovnu godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu. 4. U svrhu izvršenja pvnvu opcije valja uz predodžbu ispunjenog i pod pisanog odnosnog očitovanja — koje leži kod potpisnih mjesta na dispoziciju — predočiti stare dionice, koje će se providiti opaskom „Pravo opcije 1920. izvršeno" i povratiti dioničarima zajedno s potvrdom o učinjenoj oplati, kako je pod točkom 1. označeno. 5. Dioničar, koji nije pravodobno izvršio svoje pravo opcije na nove dionice, gubi to pravo. 6. Tečajni Opijski) dobitak, koji će se polučiti kod izdanja novih dionica ide u korist redovite pričuvne zakiade banke (odbivši troškove emisije i pristojbe). 7. Eventualno neoptirane dionice preuzima sindikat, koji zajamčuje uspjeh emisije. Ravnateljstvo Hrvatske Trgovinske Banke u Zagrebu. 0675 71