268. SteulIKo. 0 LjoDUanl. v pctcK 23. novembra 1323. »___^_____________________,___^___ Uto LUL -----------------------------------------------------------------------■ izh3\tL vsak dan popoldne, livzeoiii nedoi|o in praznike. Inaerati: do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke vetikost 15 vrst 30 D; ženitne porrjdb: beseda 75 p. Popust le pri naročilih od II objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede fnseratov naj se nrilo?i znamka za odgovor. 0P?avni£tvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskaru«" KoaUova ulica At 5, prltllćno. — T«l«!<»n At. 304. _ ___________ • Uredništvo „Slo?. Naroda" Eaillavi nUca iL S, L nadstropfe Telt'oa Har. 34. Doplso spr&ie-aa le ^odilsRi^ ta z«tSostqo fraukovane. *^r* Hokopiso« »e ne vrača. WS v iugoslaviii w$e 3ni pO Din 1-— v inozemstvu navadna đ% Oin 19 nedelje Din 1*25 Poftnina plačan i v gotovini. „Slovenski Narod" velja: ----- T JiftUUjj------ -----j ,BMeiMW. " t Ljubljani i po j>itti | 12 mesecev...... Din 144'— Din 144- Din 264* 6 . ,..... . 72— , 72 — , 132- — 3 , .......36— 9 36'— , 66*—» 1 . ...... . 12— . 12- . 22- Pri morebUnem novfSanju se Ima daljša naroČnina dopla^ati. Novi naročniki naj pošl;ejo v prvič naročnino vedno StV P° »akasnki* Na «amo pismena naročlla brez po«Utve denaria se ne moretno oztrati. Ekvivalent za naše milijarde... »Tistih nar tisočahov, km 'fh namreč prejme slovensko državno uredništvo, vendar ne mnremo smatrati kot ekvivalent za naše milijarde. Ta divja igra z našim de-narjem se ponavlja leto za letom, odkar so nas bratie osvobodili in resili našega denarja.« »Slovenec« štev. 263. Po »Slovenčevem«: zatrdilu požre, kakor se blagoglasno izraza, vse milijarde, ki jih plačujemo na davkih, Beograd in od teh milijard dobiva Slovenija samo »par tisočakov« — to so pla-Če slovenskih državnih namešČcncev. »Slovenec« seveda previdno molči, da so pod Avstrijo romali vsi naši davki na Dunaj in da so se ti davki večinoma vporabljali za germanizatorične svrhe v naših pokrajinah. To je bilo našim kle-rikalcem prav in »S'ovenec« se takrat pod Avstrijo in pod Habsbn.rgovci ni nikdar pritoževal proti temu. Sedaj je to pač dnigače. Imamo svojo narodno državo, v katerl smo združeni Slovenci, Hrvati in Srbi. Slovenci smo svobo-'ini in postali smo dr-žaven narod, o čemer preje niH sanjali nismo. A prav to je, kar ni po volji našim klcrikaJcem. Njim bi bilo Ijubše, da bi Slovence še dalje robovah da bi bil še danes suženi Nemcev in hlapec Habsburžanov. Ševe, Hobsbtiržani so bili katoliška dinastija in v Avstriji je odločeval klerikalni vpliv. Zato se naši klerikalci nišo rrikdar pritoževali, da so se vsi naši novci ste-kali na Dunaj in se je tamkaj kupičilo bogasrvo, plod naših žuljev in našega znoja. Naš denar je prihajal sicer v prid nemškemu Dunaju, toda ta Dunaj je bil katoliški, saj so v niem gospodarili kršćanski socialci, in je bil povr-hu še prestolica — apostolskega habs-burškega veličanstva. Temu Dunaju so naši katoličani privoščili vse in prav jim je bi] ćelo to, da je dunajska gospoda naš ienar, v koliKor ga ni porabila dru-godi, dosledno trošila samo v svrho, da oropa Slovence njihovoga jezika, jih ponemči in jih porabi kot gradbeni ma-terial za nemški most na Jadran. Niti besedice graje ali nevolje ni bilo takrat stišati iz ust klerikalnih voditeljev, dasi so se takrat naši davki izdaj ali pri nas za nemško šolstvo, dasi so se iz njih plačevali nemški uradniki, ki so vihteli nad nami bič nemške lažikulru-rc in civiMzaclje, in se podpirale ustanove in institucije, katerih naloga je edino bila, da nas gospodarsko zasuž-nijo in politično vprežejo v nemški ja-rem. Sedaj tako junaški in gladni »Slo-venec« v tistih sramotnih časih kajpak ni črhnil zle besede. Kako tuđi, saj je zobai takrat iz avstrijskih jasli in bil plačan za to, da je vihtel kadilnico pred avstrijsko vlado in pel hosano tujemu gospodstvu. Danes teh jasli iz avstrij-skega dispozicijskega fonda ni več, a po njih se tako skomina »Slovencu*. Ali se je potem čuditi, ako si želi nazaj te zanj blažene čaše in prok'inja osvo-bojenje kot vir vsega zla in vzrok vse nesreće?! Toda preveč je znana »Slovenčeva« neslavna in sramotna preteklost, da bi njegov glas danes kaj zalegel v razsod-ni naši javnosti in naj še tako kriči, da Beograd požre vse naše milijarde in nam daje kot ekvivalent za nje samo »par tisočakov« za plače naših državnih nameščencev. Poglavje o tistih »par tisočakihs je nad vse zamrmvo in poučno. Oglejmo si ga nekoliko pobliz je! Kdo vzdržuje naše vseučP'š^e, ki stane Ietno težke milijone? Država, jo klerikalno g1asilo zlonamerno .isto-veti z Beogradom! Kdo vzdržuje naše gimnazije, naše realke. naša učiteljišča, tehnišhe in kmetijpke sofe, pa mešrans^e in osnovne? Zopci država! Kdo skrbi za av-no v amo si. kdo sa prometna srcdsfra, kdo gradi pri nas nove železnlce. kdo Vždržujč vse našć javne bolnice itd.? Zopet in zopet tišti orsanizem, ki ga sicer imenujemo državat katerega pa klerikalci m »Slovenec« psujcjo z __ Beogradom! Da je to že precejšnji ekvivalent — ali povejmo to v našem jeziku — profi-vređnost, mora priznati vsakdo, ki sodi objektivno in komur ni besna mržnja na vse, kar je v zvezi z narodno našo državo, zmešala mozganov. Ako pa tem vrednotam pr?denerrn še moralne in nacijonalne dobrinc, ki izviraio žc iz jroleca fnkta n-š-trn os^n-bojenja in ujedfnjcn.ia. o^r~W^fn tc vrednote in dobrine visoko vse one __ priznavamo odkrito — težke ^rfve. ki jih naša generac'jn mora polagati na oltar skupne domovine. Naš md je sedaj gospodnr m <-t-, -•■• tleh, naš jezik gospoduje sedaj v ura-dih in šolah in nadejamo se, da rasro-spoduje v kratkem i v naših cerkvan. našim Ijudem pripadajo v javnosti odlične in odločilne pozicije, to so taksne idealne, moralne in nacionalne vrednote, da je propalica tišti, ki jih proti bnM šemu svojemu notranjemu prcDričanju omalovažuje, in moralen ničvrednež oni, ki jih zametuje ter p'juje na ono ! osvobojenje, ki je nam dcneslo te dobrine. VREMENSKA NAPOVED. — Duna], 21. nov. Uradna vremenska napoved zn 22. nov. Vreme ncizpremenje-no. Obilne padavine. Zjutraj In čez dan mrzlo. V mnogih krajih je že zapadel prvi sneg. Složni fiaslcp zaveznikov proti Nemciji. Vprašanje povratka nernškega prestolonaslednika. — Delovanje vojaške kontrole v Nemčiji. — Mala antanta. — Pariz, 21. novemT ra. (Irv.) Dane« ob 17.45 se je sestala posianiška konferenca. Ker je angleški poslanik Crcvc dobil od svoje vlade navodila politike proste roke, je mogla konferenca z uspehom zaključiti svoje delo. Dosežen je bil pjede vtebinc not Nemčiji popolen sporonim. Seja je bila za* ključcna ob 19. Scstavljeni ste bili dve noti: I. v vprašanju povratka Hohenzoflemeev v Nemčijo in IT. vprašanfc delnvarja meda Ttn'ezniske vojne kontrole v NcrnčijL Obc noti ste hili ob 20.30 sinoči izroCeni nemške* mu r>osl?.m'ku v Parizv. \T diplomatičr.ih krotjih vlada splošno zadovoljstvo radi sklc* pov poslaniške konference. Prva nota izjavlja. da je poslanika kon« ferenca vzela na znanje akt nemške vlade gledr i?rrcf»tavitve potncija lista bivšemu remškemu cesarju \riljcmu za povratek v Nemčijo. Za\'czniške sile smatrajo za *po* trebnn opozoriti nirmško vtflđo. da je ista svoječatno obi svila zavezrikom ^hdtkftcirn na presfol od sfreni presfotonasleđnika VU Ijema ter obrnem prevzela r*t9\*rto ocf^ovor* nosf za vse eventualne posledice, ki hi nes stale rr.di povdatkz fl'-^cnzoUeznza in nja govege bivanja v Nemčiji. V drugi noti ravezniki nemško vlado opozm*3rnr>sf ?m n&dttfini obsfof miru v srednj; Evmni. Mals antrtnta sicer ne nredlaga ni'*aVifi sankcii. vendar želi skun* ncea rastona zavezni^ih vcIcstI. Mah am tanta se so^Taša s stali^čcra anglcškc vlade Državni proračun. Razr^rava finanen^ga odbora. — Odobreni amendementi. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Za dnnes vb 10. dopcldne je sklicana plenarna sejn fin. ođhora z dnevnim rednim: a'* odobrenje kreditov prornetnemu m;r>istr5tvu fz 7*/« mvesticij^kesa po< ojila, b) odobrenje kreditov elavn? upravi rrjonopf-lov In c) nadaVcvanjff n?ć?lrić debate o proračunu. Za dfines dnpr'!dnc ]* tuđi dnločena Seja dniKe sekcije fin .o*ora, da sestavi ??plo5-no porr-čilo na cd.*?ornv plenum. Včcrajš-nja seja te sekcije je k^nčala nnravo o bndl?T onesa v prorač\mu d'iočcncsa števila univcrzitctnili profesor-jev določi šc tnle štcviln redn'h Ir izrednih 'rof-snri"v: Hcr>p:rad 10 rrdnih. 13 izreci" : 2$ rkaznin docentov in 30 asis'.entov. Za- Krcb 6 rednih, 5 izrcdni^i, 13 docentov in 50 asistentnv, Lj;b!j?r,a 7 rednih, ? izreJ.nlh 10 dr>centov in 10 a^i^tentov. Irda*ki za ostale profesorie in učitelje ostanein v rm-račtinu. V<;eni uradn'kom in na?;avlj?nccem na univerzah je sekciji priznala postavke njih p^ač in o"-!alih ndklad. Stevilo reduciranih t'rndnik^v tetra r^ora znnša mamften procent. Sekcija je dalje skleniln. d^ s? ima plaćati neki prr$Vi n-rdki 130.000 D. kf jrh je plačnla če.^k^lova?kri vladi. Plača se ti'di ćo\n drživni t?*karni. PoviSajo s; krrc!:*i za S'romn^nr rh":ne v svrho vzdrževanja osnovnih Sol v Dalmaciji. Mini srni prrsvete je do\T!jen fnnd z znesk m 100.000 D za vrrV/evsrj* k Iturnih zvez z inozemstvom. Ta fond \mn b'ti pod kontrolo rektorjev vseh univez v kraljevini. — B?owr*d, 22. r^v. (Izv.) Tin. rnini-ster je predlnžil in. odboru pi^rno s katc- rim prlvoljuic v povisanje neknterih po-stavk v budsretu za !-Ao 1023/24 ov. odobrava nrkntera drvpnlnila. 1.) Na zahtevo ministra z^ Javne zpr?ati rned RidiČcvci in hr\Mt-^kinti pravnši nr.peto in ostrn nfisprotie. r?il:zcrr» n?.Šs đrž."y?. Prr»"-a?ki Usti v dn'i- j zrh čV.nV'li ra- "-mvlja-o n nnč'*nu momr- ' hT?+i"no federp!'«t?čne ureditve države. Ht- \ vatsfci, ka!vf:r Madžarski v bivši Avstro- i nrr^VI vn b: <;e nrirn.ilo iztemro drtavno ', stfiliščc. tistvarll rrai bi se dualizem. tir- ! vat?ka bi ime'a pop^lnoma samostojno dr- | zavno uot?ivo, svoj pnrlamcnt z vse mi . prero^st'v^m'. Vse o?ta!c cokrajine n2i bi i bile združene s ?rbrir> v skupn?m parlamentu v Peocrnđu. Skupne ztinanie zađe- j ve in vo.isko bi inreV rcsev.Tti in obrrvna«- ' vati t^kozv^ne rep:m';ofnrne deputacije. ; Za povećanje branilnih vlog. Ukinjenjc davka na obresti hranilnih vlog. — Beofcr% finnnčncR«. m'!n:<>trn odobri! naše rAzlojrc in vsatvfl v nacrt fina?ične<:a za&ona za proračunske* leto 1923 "IX tw5i dcločilo. s knterira so oproščajo od vsakega davka ?>torcstl iz IiranHnfJi vIor la to obresti, kl ne znašojo več kakor 5000 dlnarjev na leto. Ministe-r trs;r>\Hne pričalctije s trdnkn upan.iein. da bodo denami zavodi. vl*>šte-vali že!ic iii STrttirice, ki so vodile kra-iievsko vIaK3o m narodno sKu-nščino pti tei odlo^ftv!, v krafkeni povećan obrestno niero za hranilne v!o?re na račun uklnjcnJA ohrest«ot?a davka. Fmanćni nHnfster dalje pričakuie. da bo o-bčinstvo, ki doma hrani velike svote cotovlns. znčelo vlagati svoic prihranke v denarnih za\^r>dih in da se bo s tem koiikor t^iko priponioRlo k raxpt>-loZ!)Ivosti Kotnvcga kn pitala. Na pripombo novin°rjcv st*n-!e vzn»-nTh\ienoa vlp^iteljcv riđi zadnjih bankerotov nal:ctnrfti bnnk, smatram zn svo}o doliln^t, d.i izjavi tom, da je mirrstrstvo, katrremu naselju jemt ^>o:*včalo svojo VontroJo po svojih posebnfli orsan??i in jo bo 5e pojačalo sporazumno z Narodno banko. Ta kontrola se bo dnevno vršila., apelira pa tuđi na prfvarno Ini-zijatrvo, to ie na inicijativo vlacate1«^, Id naj pazi.'ivo sF-crn"jajo delovanje posam-nih bank, kater'm so zaupali svoi denar. Zhirajte znamke .4. Conan Doy1e: *• Izgubljeni vlak. Iz anffleščine prevel dr. B. Herbert de Larnac, ki je danes za-rrt v Marscju, ker je obsojen na smrt je priznal stvari, katere so nekoliko razjasnile z'očin. ki nirra para in ki je bil eden najbolj skrivnostnih celega stoletia. Čeravno se drže oficijelni krogi v tej zadevi izredno rezervirano, dovoljujejo vendar gotovi podatki. da se dajo smatrati iz:?ve zločinca za d kazane in da se je slednjič prišlo do rešitve najbolj čudnega problema. Ceravno gre za stvar, ki je stara dvajset let, in akoprav ie politična kriza takrat tako prikleni-a zanimanje občinstva, da je vzela dogod-ku njegovo važnost, je vendar vredno, 5i v spomin poklicati vse potankosti, kakor 5e nam kažejo danes. Dne 3. juni a 1890. je gospod. k! se je imenoval samega sebe Louisja Cara-tala, zahteval govoriti z Jamesom Blan-dom, načeln:kom po^ta?e London and \Vcst Coa^t Central Station v Liverpoo-lu. Bil je mozak srednjih let. majhen, rjav in iako sključen, da ie človek ne- hote pri pogledu nanj mislil na skrivlje-nost hrbtenice. Njegov spremljevalec je bil visokega stasa..toda njegov ponizni nastop in velika pozornost napram pr-vemu sta kazala njegov odvisni položaj. Ta spremljcvalec — ali ta prijatelj — katerega ime se ni nikoli zvedelo, je bil gotovo tujec, menda ?panec ali južni American, če se je sodilo po njegovem zagorelem obrazu. Na kolodvoru so zapazili, da je nosil pod levo pazduho malo listnico iz črnega usnja; uradnik osrednje pisarne. ki je imcl d bre oči, je ćelo omenil. da mu je bila ta listnica z jermenom pritrjena okoli zapestja. Na to ni nihee polagal važnosti in sele dogodki so to mnenie spremenili. Gospoda Cara-tala so vedli v pisarno e. Blanda. Njegov spremljevalec je ostal zunaj. Zadeva g- Caratala je bila zelo naglo urejena. Prišel je bil še tišti popoldan iz Srednje Amerike. Silno važne zadeve so ga klicale brez odloga v Pari«. Za-mudil je brzovJak v London in prosil za posebni vlak. Cena mu je bila stranska stvar, samo da ga dobi tak oj. G. Bland je vse uredil v petih minu-tan. Vlak bo odšel v tričetrt ure ali v eni uri. Mogočen stroj, imenovan Rochdale. so priklopili dvema vezovoma. katerlma je sledil službeni voz za sprevodnika. Prvi voz rai bi služit samo za to, da iz-ennči šunke vlaka. Dri-g; je vseb val. kot po navadi, stiri oddelkc: salon in oddelck za kadilce prvega razreda in salon in oddc'ck za kadHce drujjrga razreda. Obema po'ni'oma so dali prvi oddelck. ki je bil naib!;2ii stroju; štirje drugi so ostali prazni. 7a strojevodjo je bil dnlcčen John Slend?r, ki |e bil že več let na^tavl'en pri drr?bi. med tem ko je imel kurjač William Smi*h sele par let službe. Med tem ča^m ?e ?e pa dng-^dil ču-den slučai. Koma? je bil g. Bland odsl'1*-vil g. Caratala, je stoptl do njega drug potnik z isto prošnjo. Imenoval se je x. Horace Moore, bil je mozak najboljše družbe in imel vojaški nastop. Nenadna in nevarna b^lezen njegove soproge ga je silila, da odpotuje v London, ne da bi odi?.šal minute. Strah in žalost sta se mu čitala na licu, tako da je hotel %. Bland storiti vse, da mu ugodi. Sestaviti še en po^eben liak. na to še misliti ni bilo. kati prvi je že ifak obremeril promet. Drug^gn ni prcosfah. kot da si delita g. Moore in g. Caratal posebni vlak sled- nj« z? Ualvor tuđi streške zanj. Toda g. Carnta! ni h^tel o tem ničesar slikati. On je b:l plačal vlak in ga tud! h^tel ime ti i sam za«e *:a nikak racin se ni dal prc- 1 govoriti. O. Horace Moore je odšel silno vznemirjen. ko so mu rekli, da mu ne preostane n;č druge^a. krt cnlpeljati se s pot^'^Vim • vl-»lrom ob sc^ti uri. To^no c>b 4. uri ?>\. minuti je vlnk^d i je vozil •: Carafala in nirgovega sprem- HevnJea, 7?»r?tisti! live. r>^•-Isko postajo. i Progn je h'An nrosta, neljal naj bi se brez i pr.s'anka do Mandustra, kjer so ga pri- čakovali pred šestn uro. Ob četrt na sedem je zavladalo v liverpoolski železniski pisarni velikansko zač»d?nie. skoraj pobitost, ko je dosnel iz Manchcstra telegram, -da vlak Šc ni prišel. Nato so vprašali posta;o Saint-Helens. ki leži na tretjini pota med obema rre^tnrna. in debili sledeči odgovor: »Posebni vlak se relial skozi ob 4. uri 52. minuti kot določeno. — Dow-ser, Saint-Helens.c Ob 6. uri 40. minuti ic prišla ta brzojavka, a ob 6. uri 50. minuti je prišla iz Manche5tra druga: »O napovedanem posebnem vlaku ni sluha.« j In deset minut pozneje trstja, šc I bolj obupna: i »Mcnimo !n tiči pn:iK)ta v umlku posebnoga vlai.u. Loka'ni vlak iz Saint-: rfolens je dospcl ssmka'. rc da bi ga bfl ; videl. Prosimo brzojavn-"b navodiL — | Miner«ister.« | Zadeva se ic Čisto neverjeti*t-> zasu- ; kala. V gotovem oziru pa so bili liver-; po:)lski uradi pomirbeni vsled tegra tele-! srama: kajti če bi se pripeti!** posebn©-! mu vlaku nesreća, bi seotovo ne bil lo-! kalni vlak Šcl po isti proći, ne da bi bil | kaj opazil. To-da kic bi tičal posebni I vlak? Ali so j^a morda iz kateregakoli vzroka po9taviil na kak stranski tir in pustili lokalni vlak nap^ei? Telerrafirtli so na v*:c postade mrd Saint-Helensotn in Mancliestrom. Načelnik postaje to progovni ravnntelj sta pričakovala odgovore pri aparatu. Prihajali so zapo-redoma v vrst? od- vsake postaje od ?aint-FIeicnsa naprei, kakor so jih zm-htevali: »Posebni vlak vozll ntimo ob petih. — Collins Grecn.c »Posebni vlak vozil mimo ob potl uri Šest: minuti. — Charlcstovn.« (Doijo priig Stran 2. USTANOVITEV OBRTNE BANKE. — Beograd, 22. nov. (Ijv.) Posebni odbor v ministrstvu trgovine In Industrije je Udelal pravila za Obrtno banko, ki naj bi imela naloiro dajali naSlm obrtnikom cenen kredit In bi tako podplrala razvo) obrtništva. Obrtna banka te ustanovi na inicijativo beogradskih In slovenskih obrt-nikov v smislu sklepov raznih obrtniSkth korporadi. Začetna glavnica ima zna* at i 40 milijonov dinarjev. Država bi bila pri tej banki udeležena s 40 %, ostanek delntlkt clavnlce pn bi prevzete razne obrtne zadruge. Obresti raznim posojilnim kreditom bi ne smele znaSati več, kakor dvakratno ob-restno mero Narodne banke. Poslovanje Obrtne banke ima nadzorcr/atl za to imenovani državni komisar. Izda se emisija VELESEJEM V BEOGRADU. — Đeocrad, 22. nov. (izv.) Tekom po-letfa se Je v Beogradu konstituira! pose-ben odbor z nalopo, da priredi tuđi v Beogradu po vzoru Hubfjanskeea velesejms Industrijski ln gospodarski velesejcm. Odbor Je sedaf sklenil. da se ima vetesefem o/vo-rW v mesecn marcu nrih. leta, DISCIPLINARNI PRAVILNIK ZA URADNIŠTVO. — Bcoxrad, 22. nov. (Izv.) V mlnlstr* stvu pravde Je včerai nričela raspravljati posebna komMja o nacrtu noveea pravilnika slede disciplinarnera pestoranja v smislu določil uradni?KcKa zakona. Komisija je raspravljala vse dopoldne o načelih teta pravilnika. PRORAČUN CEŠKO-SLOVASKE REPUBLIKE. — Prasa, 21. nov. (Tzv.) Narrdm *kup-Ščlna Je pričela cenera^no debato n prora- i Čunu. Posl. S r b i n k o kot poročevalec pro-računskega odbora Je konstatira!, da deficit znaSa 630 milijonov čK. Pozvat Je vlado, da ukrene vse preventivne odredbe, da ne postane proračunski deficit kronlfen. Zavrnit Je očitke nvnđnih mani Sin posebno nemških poslanccv. da čefkoslovaška vlada ne skrbi z anemske sole. Ugotnvt: je. da te v proračuna za nemške Sole dniočenih 10 V» Izdatkov več kakor pa za češke. ♦SLOVENSKI NAROD«, d n c 25 novembra tava. lov 263 položaj dcUvcev Tsch kategorij. kvalificiranih in nekvalificiranih i ozirom na novo službeno pragmatiko, nakar je obenem omenjal krivico, ki se fiodi južnim ielezničarjcfn*inozemc?m. t. j. Jugoslovenom iz Julijske Benečije in ćehoslovakom, kl ht nišo priznani zt naše državljane. Shod je sprejel kratko resolucijo na vlado, da vpošteva zahte* vc železničarjev pri službeni pragma« tiki, = Na potalfa koncentraciji napredna sli. Kakor čnjemo. se je sinoči vršila seja načelstva NNS, na kateri se je ob-širno razpravljalo o nameravani ustva-ritvi naprednega bioka odnosno napredne fronte, ter su bili v tem pogledu stor-jeni sotfasni sklepi. Glede Ijubljanskcea mandata bo NNS storila sklepe ob do-govorjenem terminu, ki nastopi, kakor znano, s 1. januarjem Vseuč. profesor K. dr. Kušej je odložil občinski mandat ter mu je načelstvo NNS izreklo zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje. Kler. posl. dr. Hohnjec proti svo-bodnl misli. Prošlo nedeljo je predaval na zboru beogradskeea učiteljstva referent prosvetneca ministrstva 2ika Ra-dosavljević in opozoril na nevarnost klerikalizma, ki se sedaj pojavila v vo-dilnih vrstah pravoslavne cerkve. Referent je predlagal, da se z novim šol-skim zakonom iz vseh šol izločro du-Iiovniki in da se na njih mesto posta-vlio posvetni učitelji. Prcdavatclj je samo na enem mestu kratko opozoril na katoliški klerikalizcm. Kcr so kler. po-slanci uvideli, da se z napadom na pravoslavni kierikalizem udana tuđi kato-Iiško klerikalno propagando, je posl. Hohnjec vložil na prosvetnega ministra Trifunovića interpelacijo, zahtevaioč od njega, da pobiia »proticerkveni duh velike veČine učiteljstva raŠe države« in da ukori z. Radosavlievića. Interpelacijo vtemeljuie posl. Holinjec s čl. 16. naše ustave, ki predvideva svobodno ver-sko vzeojo po žel'ah roditeliev. Ta ar-eument g. Hnlmjeca pa na drži. ker se referent Radosavljević ni izjava proti ver§ki vzgoji kot takl marveč je za-hteval le. da jo vršijo prosvetni učitelji. Tak predog pa ne nasprotuje ustavi. Kerikalni poslancl nastopajo torej tuđi že v Beogradu nestrpno in proti svobodl ČlovcSkih staJišč in nazorov. — Polajro-ma bodo tuđi Srbi spoznali nazadn^aške in protikulfume principe slovenskega klerikal^ma! = Skupno Usto so postavili demokrati in radikali za občinske volitve v Novi Gradiški na Hrvatskem, ki se vrše 25. nov. V tern. odboru, ki sklepa o tekoČih po-slih in odloča o nabavkah in njih redu, se nahaja polee direktorja Uprave 2a vojno Škodo po en zastopnik treovske, obrtne, industrijske ln detevske komore v Beogradu ter Zveze zemljeradnih zadrug. Določi ga ministrski svet i2 temo predloga na§tetih korporacij. — Predsednika in še dva člana imenuje ministrski svet na predlog pravokimi dobrovoljci, ki so se borili v italijanski vojski proti Avstriji. Leta 191? \z priSei v Trst z generalom Petittilcm In opravlj^l le zaupna mesto na eubernaterata. ScdaJ pa se le v veliko strmenjt tria^ke javnosti razkrilo, da no*i ta mož neupravičeno svoja vojna odlikovanja in da r.i siužil v voljki km dobrovoljce, marveč kot ohvczsn vnjak. Rair.Iia sn vtakr.i'j v zapor. Skandal je velik. Pet let je »major« Rnin's nemoteno va-ml voU^kc krote In Tr^ačane! — Zimi. Tuđi na Primcn^kcm Je nasto-pila nepričakcvana e:ma in vse sorovjc Je pokril snes, ki je padcl do £cri£ke ni!ine. Se pred dnevl 90 na;>oveda!i 2 Juga milo zi-rr.o, ali pr^lo \c ba? cbratno. — TatTlaa na davkarlil v VIoavl. — Iz Gorice poročajo. da so f-d.if 1; d^UJ še neznani tatovi li vipivike davkarije svot^ 56.000 lir. Sckolstvo. — S«s^anek ia«»*ooti!kov slovenskih KOkoiskili tup t LTubUanl. Starešln^tvo J5S je povnbilo z.a?topnlke slovenskih sokolskih žup na se^tanek. ki je imcl na-men razjasniti nekatera sokoUV:a vpra.-Sanja. tičoJa se v prvi vrsti slovenskih razmer. ?estant-k se Je vršil izven Of-ganizačnih predpisov ter znradi tfjja nl-so bili storjeni r.obenl obvezni sklcpL pač pa ?o zastopniki r>oda!l mnenjft gvo-iih druStev. Debate so se vršile jako stvarno in so v resnici razbistrile mar-sikatera vpraSanja. o katerih je bilo član" stvo napačno poučeno. Večina zastop-nikov je iziavila mnenje, da je za napre-dek Sokolstva u^odnejc. ako ne stoji na čelu Saveza vodilni politifc. Ker kakor rečeno, sestanek ni bil upravljen ?to-riti formelnega sklepa, je sokolska župa Kranj mnene večinc priglasila kot pred-log za sokolski sabor. Debata o tehnič-nem delu je pokazala vzroke, zakaj se nišo vršit doslej predniaški tečaji. Pro-svetnemu delu naj se posveča več pozornosti. Podrobno se je razpravljalo o finančnem položaju Saveza in 0 stanju zletne likvidacije. Na razgovoru je bil tuđi sokolski tisk in sokolsko manjšinj-sko delo. Sestanek je bil prav korišten, ker so se pri stvarni in mirni debati razmotrivale sokolske razmere, kl so v mnogih kraiih povzročale nespora-zumljenja in napačno pojmovanje raznlb nazorov. Parlamentarna situacija. Sestanek narodne skupščine. — Dcosrađ. 22, nov. (Tzvlrj Predscd-rtl^o parlamenta smatra za umestno, da *e parlamentarna seja narodne skupštine ne skliče ta 24. tm- temvefi za 26. trn v ponedeliek. Plenarna seja bo zelo kratka. V parlamentarnih krogih vladu napeto xanimanie za odgovor zuuatijcga ministra na Interpelacfjo nemškega f)oslanca dr. Krafta v zadevi razmejitve z Romunsko. Kakor smo že včeraj javili. Je posl. N e u-• er skupno z ostaliml člani glavnega od--braj ncmSke stranke zbrai in izroči! prcđsedniku nemškega Kluba dr. Kraftu »tatlstične podatke, ki jih scđnj ob?avijajo nekateri beogradski listi. Poročilo dr. Krafia konstatira kratko, da z lzjnibo Zombolje in plođovlteza otoka" Moldave «?i5a država izgubi večje štcvflo srbskih aržavljanov, kakor Jih priđobi s priklopit-vijo Modoša fn Pardanja. Na podlngi rnz-mejftvenega sporazuma, prfđe pod no5o •uverenfteto večje Stcvilo prlpadnikov nacionalnih manjšin. Povrafek naših narlamentarcev iz Poljske. — Beograd, 22. nov. (Izvlr.) SnoČI ob 18- le prispela \z VarSnve v Ceograd par-lameirtftrna delesftclia. ki je oosetila i>olj-*ki parlament. 2 delegacijo so se vrnili tuđi zastopniki tiska In zastopnlkl univerze. Od parlamentarne delegacije je prlspelo v Beograd 12 poslnncev, osmu so se zadržali na potu. Tako je dr. KoroSec ostal na Dunaju, člnnl Jucoslovenskesa parlamen-tarnega kluba so od5M na svoje domove ozir. v Ljubljano, nekateri demokratski poslanci so ostali v Zagrebu, muslimani z dr. Spahorn so odpotovali v Sarajevo m fopet drugi na svoje domove. Parlamentarna delegacija Jo prtnesla % Poljske zelo dobre vt«se. Nišo b!!e njim na čast pri-rejene pompozne svečanosti, toda poslanci «0 Imeli priliko eJobie spoznati politične In parlamentarno razmere na PoIJskem. Vsl v i Beograd došli prulamentarci Izjnvljajo, da ! traa Poljska važno mesto za zbližanje slo- j ranskib narodov 1 Ru&JJo. Položaj PolJ- i *ke le »edaj 2e!o tezftk, toda Poljska brez | Rnslje ne moro obstojatl. Poljska pa bo i Imela todl hvaležno vlogo za prlbllžtnjo naše kraljevine k Rusiji. SpioSno naginjalo parlamentarcl, đa se bije na PoljsVem hud bo! med poljskim plemstvom ln detavsklm narodom. O zbližanju Poljske, Pasijo la j Jugoslavije, nameravajo naši parlamentar- i ci začeti v parlamentu večjo akcijo. j Na kolodvoru so parlamentarce po- i xdravill zastopniki skupSčinskega pred-•edsrva, nekateri poslanci in novinnrlt. NOV POLITIČEN KURZ NA BOLGARSKEM. —* Sofija, 21. nov. (Izvfr.) Mintetrstvo BDtranjih zadev do danes Se ni objavilo 'oficijelnih rezultatov nedetjskih volltev v narodno sobranje. Ministrski predsednik Cankov ie popolnoma zadovoljen z rezultat! In napovedujejo nov politični program svojo vlade. V dobro informiranih političnih krogih trde, da namerava Cankov v aačeJnih smernlcah spremenltl politiko Bol-farske napram sosednl kraljevini Jugoslaviji. Začeti hoče politiko lojalnosti In dob-resa sosedstva. Vlada bo pripravljena * rriznati v marcu letošnjega leta skienjeni aiiki spornzum in ga tuđi lojalno izvajatl. Po nekaterih poročilih je vlada dobila 200 mandatov, 49 pa opozlcijonalne stranke. — Beograd, 22. nov. (Izvlr.) V posam-n!h volilnih okrožjih so opozlcijcnalne stranke dob!le te-le mandate: Vama 5, šumen 8, Trnovo 12. Plodiv 3, Vračar 1, Vidin 2, Kiustendil 2, Stara Zagora 2, *P!evna 1. Durgas 3, Soiiia okolica 6, in efija mesto 4. FRANCOSKO POSOJILO NAŠI DRŽAVI. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Tiskovni ofrJelek zun. ministrstva Je prejel iz Parira Havasnvo brzojavko, ki javlja, da je 20. t m. bil senatu predložen v odobrenje zakon s T>oobla^tilom, da se dovoli kraljevini $HS posolilo v zneska 300 milijonov trankov. MORILEC DASKALOVA - JU-GOSLOVENSKI DRŽAVLJAN. — Praga, 21. novembra. (Tzt.) Povodom današnje proračunske debate je ▼ parlamen« tu posl. Dubickij zelo obzirno govoril o pro« cesu nroti morilcn bivšega bol-ia--»kega minU St1"* Daskalova. Atanasiju Nikolovu. Scnra« ciiona^na odkritja. Ha js NiVolov jugoslo* venski drlavlUn in dt je njegovo pravo ime Cičonkov, rodom iz ?tipa, io izzvala v par* •lamentu najglobokcjši vtia. Poslanec Du* bichij ie pozvel zunsnjefM ministra dr. Bea r.eiM, da v Društvu ntrodov odločno nastopi proti Bnlvarski. — Beor*rf>d. 21. novembra. CTrO C:?*ko* ■lovaški poslanik ie vceral tzročil zunonjsmu ininistrstTTi fotoj?r*^iio Afanasa N i k o 1 o* VA, recte Cičonkcva iz štipa Politične ob# lasti v štipu no bile brzoiavno pozvane, da. mora oče Ci^onVova tako i odpotovati t* i Beograd, da se dožene identiteta njegovega ! sina a fotrgla fi io. ŠPANSKI KRALJ V RIMU. — Rim, Z\. nov. (Irvir.) Špnnskl kralj je ▼ spremstvu |ta!i'>r«:ke5a Vratja po$e- tfl prob ner^nnejra vojakft. SledTT je ob'slc rarn'h sijomeniVov fn v Centoulte 10 bile vr>inSke va'c. Pod vodstvom prof. Perez Buena je prI5!o v R'm 17 ^nanskfh rJija- kov katere je včeraj s?rciel predsednik M'.issoHn najrlašaioč, da se mnrata Tta- Bja in Spanra vcćvn boli zdru2ev«tl na RO5podar«kem ln Inte^ektuamem polfu. — L??tf prfrh^niefo naf»n£n-<5f r^vor Sprtfl- skp^ft Vrnifa pred p«r>e2em. l^rekel je *e- 1K d« bi bflo v nnneSev! ttrtift tud! rtekaj špinik'h P'emenrtniknv fn zavrel $c !e za to. đn bi fmein Istinska AmeriVn veCJe za- StoP'tvo v svetovnem ko^ejr;'u. Cu'e se, da je Ipan^Vi kr«!5evsk?\ đ\-oj?ca srnprosfla 5e za eno avdi'enco popolnomn prfvatnejra anaJala. Najbrže sledi U avdijenca jutri K četitek. Politične vesti. = »Kmetijski list* se je t zadnj številki zalctel v naše glasilo. In sicei j na prav brezobziren način, ki ga nisme I pričakovali in ki ga nikakor ne zaslui ! zimo. Za povod in opravičilo za ta kme« tijski izpad se ondi navaja lažnjivi napad, ki da smo ga baje nedavno za> grešiii. Recimo, da je bila dotična no« tica v resnici za kmetijske živce pre» krepko napisana. Razmotrivala pa je le neko posebno in znano zadevo, ki bi se po našem mneju s prepotrebno dobro* hotnostjo na obeh in na vsch straneh mogoče vendarle dala spraviti iz pota in sploh iz sveta. Kedo namreč more trditi, da je izključen vsak kompromis v tej specijelni zadevi? No in sedaj se je ta do sedaj prevdarni list v tej šc viseči zadevi in mogoče zadregi kar na enkrat zcletel z vso svojo kmetijsko naprednostjo v naš list, pri katerem se razmere mogoče vendarle nišo tako grozno sprernenile, kakor to piše in očividno to želi kmetijski separatist. Takcga napredne^a dogodka pa vkljub vsemu, kakor rečeno, nismo pričako» vali. Do sedaj je naš, brezobzirno na« padeni. list namreč vedno in pri vsaki prilikt vpoštcval vse težnje in vse točke kmetskega programa in delovanja. In dicer vkljub temu da smo ravno to de« lovanje smatrali glede enoinosti na skupni napredni fronti za preveč eks* kluzivno, za preveč recimo — samo« stojno. Te svoje smeri naši kmetijci nišo nikdar hoteli in je še dandanes nočejo zapustiti iz strokovnih razlogov. Vsak po svoje! Vendar pa po našem skromnem mnenju radi teg«, gospodje pošten jaki in svobodomiselci, da rabi« 1 mo vaše titulature, ni treba, ni lepo in tuđi napredno, pisariti takoj — o mili* jonih bančnih mogotcev, o padanju na kolena, o špekulacijah in o kupovanju slovenske javnosti z denarjem itd. Naš list s takimi stvtrmi do sedaj ni imel opraviti. Pa tuđi za prihodnjost mu zastonj slikate in rišete te grde stra* hovc po svojih r>redalih, katere smo do aedaj — z njihovimi strokovnimi in političnimi vred — smatrali za prija* teljske in za politično odkritosrčne. = Železničarski shod. Zvcza jugo* slovenskih železničarjev je sinoči v veliki dvorani Mestnega doma priredila protestno zborovanje proti novi želez* ničarski pragmatiki, oziroma društveni shod, ki je bil razmeroma dobro obi« skan. Shod pa je bil izrazit odraz raz* položenja med železniČarji. ki se naht* jajo v skraino bednem položaju. Nt sličnih shodih pred leti je kipclo in vrvelo, sinoči so železničarji mirno in tupatam t medklici nezadovoljstva po* slušali stvarna izvajanja govornikoT o službeni pragmatik]. Shod je otvoril predsednik Zveze j|. Fi n ž (2 i r. Tijnik glavnega odbora Saveza železničarskih nacijonalnih organiztcij. Rado Janko* vić* iz Beograda, je v stvtmem pregledu podal zgodovino petletne borbe ielez* ničtrjev zt službeno prigmitiko ter kratko ntvtial slabe in dobre strini vltdineat ztkon^kega ntčrtt prigmt« tike. Disciplinarni postopek je popol* nomt spremenjen in vodijo preiskavo posebna disciplinarna sodišča, kjcr ima žclezničtr le svojega branitelja. 2clcz* Gospodarstvo. GOSPODARSKA VAŽNOST IN UVEDBA REPARACIJ. Za obnovo našega gospodarstva je vprašanje nemških reparacij velike praktične važnosti. Tekom zadnjih let je Nemcija kot vojno odškodnino naši državi na račun poprav ali reparacij dobavila znamenite množine razneca blaga. Nekaj Časa je Šio za dobave živine, potem pa se je to obliko odškodnine popustilo in seglo se Je v obojestran-skem interesu na debavo različnega in-dustrialnega materiala tako železniških strojev ,vagonovf osebnih in tovornih, tramvajev, avtomobilov, raznega že-leznega materiala za zgradbe in tovar-ne. Veliko vlogo so igrale tuđi nemške dobave za povzdiso industrije v Srbiji. Mncgo podjetij in naprav je nastalo potom teh reparacij. Ve'iko se je obnovilo in zgradilo na novo po vojski. Ekonomska važnost teh nemških daja-tev je za naše prilike znatna. Vrcd-nost doslej izvršenih dobav pre v tež-ke milijone. Dolgotrajne zmede v Ncm-čiji se končno privedle do tega, da je nemška vlada morah izjaviti za enkrat svojo nesposobnost za nada!jnje dajat-ve. Za našo državo je to občuten uda-rec. Prav tako pomenja prenehanje odškodnmskih dajatev mučen udarec za razne oškodovance v naši državi, so imeli že ra^ne nacrte priprav- vo. — Otvorlivena predstara »SIot. marl-looet. eledališča«. GaSperček se ie pred-stavil o-bčinstvu v nedeljo pop. cb trch v dvoranf Mestnega doma. V »Prologu«, ki En je v ta nnmcn zložil Miran Jare, je po-vedal vse. kar ve o sebi. Ta proloe je Iz-vrsten, in je Ime! velik učinek, mestoma je bi! s!cer morda nekoliko f!'c2nf«iko nav-dahnicn, toda Gošpcrčkavi skek! pa da-K> vsakemu stavku prožnost. vzmet in lah-koto, lETfl. »Skrivnostno zrcalo« je prav primerna za lutkovne priredltve. Tu ie vse-ca v izobilju; čaranja, Ijubeznf, smeha, tudl jeze ne manjka in konec je spravljiv. Scenlčno kot tuđi ijralsko je stala predstava zelo visoko. Iz vseca sem vldel deio In trud, k! sa je vodstvo eled. ln icralsko osobje iip^rabilo ta to predstavo. Ne smem tuđi pozabrti jodbe na klavirju, kl je kaj prijetno spopo!nievala svojevrstni ples lutk. Dvorena :e bila nabito polna, razpoloženje med občinstvom je bilo zelo živahno. Sploh je ta otvoritvena pr!rcd!tev dokazalo, da bo let. sezona lutkovlh lgcr zapustila močno slc-d za seboj. —a. — »Llubczen«, dramo od Wildzansa, so snoči uvrstili med teden. ker le najbrže nastala majhna vrzel v repertoarju. V abon-manih so to deio odigrali začetkom sezone T921/22. Sklicujem se na svoie tedanie po-ročilo v »SI. N.« z dne 20. in 21. okt. 1921, v podilstkti. Nov le bil Putiata v vlcgl starega cespoda, jako dober; toda 2eleznik, ki ga je pred 2 letoma igral, ni radU tega ničesar izjubil na dobrem spominu, ki sa je od te vloce Z2pustil. Imeteliica Javne h"še le Društvene vesti. kl ljene, da jih tem potom uresničijo. Ne-katere vrste na§ih ir.dustrij, med njimi vse kovinske strokc so bile tem doba-vam zorke, ker so čutile v njih neprl-tetno konkurenco. Čule so se tuđi pri-to*be, da se pod krinko reparacijskih dobav spravlja v državo po nzođncjšift pogojih marsifcah kar bi mogli domaćini dobavljati uspešno, ako pač ne bi oiio ugodovanja iz naslova reparacij-skih prejemkov. Tuintam je kakšna industrijska panoga nevoljno gledala reparacije, kf so dofiajale, ker so nastajala tako konkurentna nova podjetja, kl bodo vsled svojih napravnih in ustanov-nih stroSkov po razmeroma nlzk! ceni moda stopati na Uz kot uspcScn tek-mec. Za praktično izvedbo reparacij te NcmCfjc Je določen pri nas poseben postopek. Dobav iz reparacij se morejo posluževatl le take osebe, katerfm se je priznala uradno pravica do odškod-n!nc vsled 5kod In Izj^ub v vojski. Interesent 9 tako kvalifikacijo dogovori dobave z nemško firmo. Dogovor mora Sele uprava odobriti. Uprava teh reparacij je pri nas poverjena posebni komisiji, ki obstoji pri pravoFodnem «inl4kjJtvu in JtjgsJfcavUcnii ix XI osch. israla Rogozova, tuđi d-nbro. A cospa Da-nilova ie biia za to vlogo moČneiSa, izra-zitejša. Druge zasedbe so b:le nekdanje: VVintrova, P. Juvanova, Danilo-Balatkova, Gorupova, Rogoz in Scst. Igrali so marljivo. Zlastl me Je vcscLlo. ro daljSem času videti šesta zopet v večji vlogj. Svojega VVerdegasta le i:stvaril ćelo boljše In f!-nei^o, nego pred 2 letomi. Zlasti prizor pri večerli je močno učinkoval. SceniČno le Scst marsikal izprcmeni! in omejil dekoracije z dobrim okusom rsa najix>trebneiše. Učinko-valo je to v pnloe IcrL Zlastl posrečen ie bil mirni .intimni dekor vcČsrie. Dcbro ie bilo tuđi, da Rogoz v zadnjem aktu ni bil v postelji, nego le ob njcl in scdcl na posteljo v pogovoru z ženo. Sonata Josipa Marka, ki jo posipamo ob neobljudenem odru, bi bila $e lcpSa. če bi Imeli boljci klavir in pa če bi svfralec bil napram violini nekoliko diskretne}§1. Izra ie. kakor vprvič, zapustila ulobok utls. Gleda!"Me le bilo srednje obiskano. M. Z. — GlHailSki oder Nar. Citalnlce ▼ Sn. §!ikl. V »oboto dne 24. nov.: Gluh mora biti, burka v I. dej.; MaJomestno tradicije, burka v 1. de]. — »Aidat, V petek se vprlrori za red A Verdijcva »Aiđa«, pri kateri nastopi pr-vHcrat v ve^*l vlojd ta. Oi*a Borova-Va-louškova. Poje nsmrtč vloto Ammerls, katero je rospa naltudirala v kratkem času v slovenskem ieziku. PrepHCani smo, da bode ta. r3orova dosegla v te} vlotf oni velik! uspeh, katereta je dosedaj Se vedno dosegla s svojfmt kresc!J«mf na Narodnem drvadlu v Prajci. Zato wed»tavo so tud! na novo nastuđfranJ \-si p!e»i, katere pleie baletni tbor pod vodstvom svojega balet-nega molsrra K- A. TrnbfSa. Ojtala lased-ba Je sledeca: AWa-Zikova, Rađames-Sf-mene, Ramfts-Zathey, Amonasro-CvcJIS, JCxalj-Pu««li t» scl-Moborti, — Predavanje primanja dr. Defrance* schfjc o higijeni, ki se je vršilo včeraj na pobudo društvi »Bratstva« na državni realki, jo secIo dobro uspelo. G. prcdavatclj je ft svojim ranimivim predavanjem, prožetim mestoma s finim dovtipom, znal do konca vzdržati najvecjo pozornost poslušalcev ta» ko, da se je skoro dveurno predavanje rdelo prekratko. V začetku je poda! g. predavatelj kratki oris anatomije, ker je potrebno, da poznamo najprej sveje telo. ako si hoćemo ohraniti svoje zdravje. Nato je razpravljnl o vsem, kar ihoduje zdravju in je v dokaz navajal več ranimivih primerov \r avojo zdravni*ke praVse. Oporarjal je na prvo pra» vilo higijene, na čistost in je dal navodila za nego kože. Priporočal je mnogo gibanja (telovadbe) v prostem zraku (tuđi pozimi) in hojo na gore, kJT jo polno kisika. V nadaljnem je obravnaval prehrano in o*i*a» ne, ki »o z njo v zvezi. Dal je navodila, kako stanovati in ae oblačiti ter je svaril ženski svet pred takozvanim steznikom, ki se zopet pokazuje na obzorju. Posebno pa je g. prcdavatclj svaril pred belerbubama. kakor ju je nazval. alkoholom in nikotinom, ki razjedata temelj vsakega naroda. V po« vojni dobi p* ae najbolj širi nevrastenija, t. j. odabljenje živcev, in sicer dandanca osobito med uradništvom, ki se jo pa da ozdraviti ne z zd-avili, marveč z dobro hra« no in mirnim življeniem. Gosp. predavatelj je končno ntglašal, da bi ljudje mnogo lažje iiTeli, ako bi bili bolj flcgmatiLni in bi no vzcli vse tako težko. Zdravila ra ord'-av« ljenje skrbi se žal do danes ni irnašlo. Rav« nati se moramo po prirodnih rakonih in s« potruditi, da iipolnjujemo svote dolžnngti, potem nam ne priđe misel samomora. 2.%\\* bog. da nam fe sedanji čas prinese! toliko materi;a!nlh skrbi, da človeStvo i7gublja ve« •elie do žiTljenja. In vendar Slovenci na •memo obupati, misliti moramo na svoj na« rod. Ako se spomnimo na Primorje in na Koroško. moramo biti neumorno INnNn^n ■c žrtvoTiti, da čimprej prid; čas zdn:žitvc. Ako bi ie ne udinj«li alkoholu In nikotinu, bi bili krepki In bi ne ne bali nobenega so-vražnika. Zato pojdimo med narotl, mrd ljudstvo in ga učimo, da živi po higijenskih pravilih, da postane nas narod, ki h^če *U ▼cti, narod vrlth, krepkih mo*. — Preda« ▼■nju je sledila burna pohvala. Dotar je to, lcako učinkovito ie bilo predavanje in 1-aVo koristna so podobna prrdivsnia. — Prihod« njo srrdo predava urednik Miroslav Golob o pacifizmu. —Nar. Čltalnlca ▼ St>. §!|V| priredi na svojem druStvenem odru dne 24. nov. ob 8. zvečer v dvorani Vallavca burkl: »Ohih mora biti« in »Malomestne tradicije«. — Odbor. — Ođborova sefa *Zve«e sIot. t>ev*k?h fborov« v petek dne 23. t. m\ ob o?mih jrve-Cer v Olasbeni Miticl. ^oba 5t. 6. Važno! — Cevljarska obrtna zadnifa za sod-n! okraj Ljubljana In okolico, naznnnja svojim Članom, da se prJCne v nedeljo 2. decembra ti. obrtna nadr.Ijevalna 5nla. Vpf-sovante se vr5! v nedeljo 25. novembra od 9. do 11. đonolđne fn sleer v vodstven* qU sarn! [V. mestne de^ke 5ofe na Prulah. Obfsk obrtne nadftljevalne Sole je za vse vaience obvezen. Vajcnci morajo prinestl seboj Izpustnico in Din 2S.50 za vsak me-sec napre}, ali pa Din 170 sa ćelo ioUko štev 268. »SLOVENSKI NAKUUi dne 23. novembru u^a. Dnevne vesti. evropskih držav. Na tej konserencf Je bilo v načelu sklenjeno, da se uvedejo direktni vagoni za mesta, ki dotedaj nišo bila v mednarodnem prometu, kakor n. pr.:xa Variavo. Obcnern so bile potrjenc nekate-re podrobnosti In dopolnita dosedanje med-narodne žel. službe. Odslej bodo v prometu direktni vagoni pri vseh vlakih med vseml evropskim! prestolicami. Đodoča medna-rodna konferenca bo v Ncapiju ln sicer v novembru prihodnjega leta. — Radi prekinjšnih telefonskih vtti so dancs vs« borza poro čila izostala, — Poriv flnaačiicaja mlalKrarra. H-nančno ministrstvo poziva vse nafic državljane, ki Imajo terjatve pri bivši avstro- V Ltubiianu dne 22. novtmbra 1923. »Slovence« o resničnem zbližacju Slovanov, Današnji »Slovence« piše: »Ko so došli naši postanci v Beograd« jih je tamošnje prebivalstvo smatralo za — Čehe. Jc#li potem čudno, da so tuđi na Poljskem neoficijelni krogi često za* menjavali Jugoslavijo s Ccikoslovaško? To medsebojno resnićno spoznavanje in zbliževanje je omogočil šc!c svetovni ▼ojni prevrat.« Če »Siovenec« imenuje itmenjavo Slovenca s Cehom in Jugo« »Jovana s Poljakom »resnično spozna* Tanje in zbližanje«, potem se ni Čuditi, ...._._. ------- da besni vsak dan proti Beogradu in i °*rskI ba"ki' k,_akor »a«"«« obHgacIj, ku proti srbskim bratom, ker vidi »vele. | ?°BOV. !n *ru«Lh Yrcdnostn!h ?^"ev- nI roparske«, »centralistiČne« in »protislo* renske« strahove m, kjer je v resnici dobra volja in odkrita pripadnost k enotni in čvrsti Jugoslaviji. Siccr pa kdo je bil tišti, ki je pred vojno do* sledno nastopal proti vsakemu pokretu, ki je meril na to, da bi se Slovani spo* znali med sabo in se zbližali? Bili so to klerika! c; in njihova glasila 1 »Siovenec« ni samo progUšal delo za slovansko vzajemnost, za zbližanje in spoznava* nje bratskih slovenskih narodov, za utopijo i- brezplodno tratenje narodnih sil, marveč je ćelo ovajal avstrijskim oblastem vse tište, ki so delovali za to idejo, kot nevarne panslaviste in vele« izdajnike. V njegovih očeh je bil vsak* do, ki je deloval za sporazum med slo* vanskimi narodi, za odstranitev vseh obstoječih sporov med posamnimi slo* vanskimi narodi, izdajalrc, na katerega je ščuval avstrijske krvnike. V živem spominu je naši javnosti divja zorna klerikalneea vodilneza lista protj tištim, ki so že v predvojnem času skušali navezati bratske stiko med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dan za dnevom je »Siovenec« blatil te ljudi, jih ozna-čeval kot nevarne rovarje proti avstrij-ski državni misli in klical policijo na pomoć", da napravi s silo konec njihove-mu, avstrijski državi opasnemu delova-nju. Kako je pisal »Siovenec« leta 1908. ln kasne;e leta 1910. o vseslovanskih kongresih v Praci in v Sofiji! In vendar ti kongresi v bistvu nišo imeli drugega namena, kakor da ustvarijo močno slovansko falango, ki bi bila dovoli silna in krepka, da bi z združenim! močml la-hko kljubovala vsem sovražnim, proti Slovanstvti vobče in proti r>osamnim slovanskim narodom posebe naperjenim sovražnim naklepom. KlerikaJci pa so te kongrese slikali kot zaroto proti Avstri-ji in kot delo pravoslavne Rusije, ki ste-za svoje krempljc na zapad, da pokori sebi tuđi — katoliške Slovane in jih po-pravoslavl. Klcrikalci in njihovo časopisje so sistematično širili že pred vojno mržnjo proti Slovanstvu, sovraštvo proti poedinim članom slovanske rodbine in to delo nadaljujejo v spremenjeni obliki tuđi dancs. To jih pa ne ovira, da bi sedaj hi-navsko ne zavijali oči in ne tožili, kako malo se Slovani med sabo poznajo in kako potrebno bi bilo med njimi zbli-žanje. Naj bi trk ali na svoja prsa in klicali: Nostra culpa! • • • — Umesten ukaz« ŽieleznIŠko mfnf-strstvo je izdalo najstrožja navodila že-IezniŠkim ravnateljstvom, da morajo v bodoče strogo paziti na to, kdo se sprej-me v železniško službo. Tuji pedaniki prihajajo v poštev na zadnjem mestu in se smejo sprejemati samo, ako je skraj-na in upravičena potreba. V železniško službo se smejo sprejemati samo In odl-no naši državljani in siccr v prvi vrsti Srbi, Hrvati in Slovenci. Z ozlrom na ta ukaz železniškega ministrstva se ima izvršiti revizija vseh tujih Železniških uradnikov, ki jih je žal veliko število v naši službi in ki mnogo škodujejo našemu življu, ker radi njih ne more priti do kruha. — UradnlSke dokfade, Beogradski »Preporod« poroča: »Uradniške draginj-ske doklade se povečajo za 25% od do-sedanjih doklad. Uradniki bodo torej v bodoče, dokler se definitivno ne ured! vprašanje novega uradniikega zakona, dobivali za polovico vlšje doklade od sedaniih. Komisija, ki delire na ureditvl uradniških plač in draginjskih doklad, je v tem smislu opremila tuđi uredbo. Krediti za povećanje teh izplačil so odobreni za poedira ministrstva.« — Kongres Jugosfovensko-čeSkosio-vaSklh učitel;ey bo 20. juli ja 1924. v Bratislavi. Za ta kongres se naše uči-teljstvo že sedaj marljivo pripravlja. __ZeleznISka konferenca ▼ BolocnL V Bolognt se vrši 27. nov. konferenca žel. delegatov ČSR, Avstrije, Italije in SHS. Razpravljalo se bo o uvedbi direktnih vagonov za prevoz ekspresnih pošiljatev med Ttalijo in CSR preko našega "ozemlia in iz naše države v CSR in Italijo. Poleg tega bo konferenca sklepala tuđi o direktnem tarifu za pošilja-tve, ki se prevažajo med omenjeniml državami. ~- Mednarođna feleznfSka konferenca ▼ NTci. V prvi polovici novembra se je vrSila v NIci medna rodna geleznlSka kon-ftrenca, kl so se je udeležlll delegati vseb naj te zglase do 10. decembra pri generainem Inspektorata finančnega ministrstva. Po-datkl o rerjatvah so potrebni likvldacfjskf komisiji na Dunaju. da bi mogla svoj potel čim prej likvidirati. — Klerik alci Ia komunisti — fcoje — relfkega župana! Črnordeča koalicija na magistratu opstala nervozna. Par dnl sem ne srečaš na maristratnlh stopnlcah skoro drureca kot razne načelnike vseh rnogočih odsekov letati s torbicami p.-d razduho k županu In od žHpar.a. HudcmuSni Ijudje delaj že dovtipe, češ kaj vraga pomen; to, da obleca seefej županovo pisarno toliko »acentov«. Majlstratne stene pa Sepeta-jo, da se koalicija boji noveza vclikega župana kot deca parkija na M?k1avžev večer, zakaj mnoffo Je gnilega »v državi danski«! — Reduciranje tuđi na ljubi ansiera magistratu? V popolnltev na?e včeraJSnje notice pod tem naslovom smo preirll od poučene strani ta-le dodatek: Da nimera-va sedanja večlna na matistratu ura^nf-Stvo reducirati. Je rcsnlca, ampak sive lase J! dela skrb. kako bi to reduciranje izvršili da bi se irradni aparat ne us ta vi I! Zato dajemo akclj^kemu odboru ln perso-nalnemu odseku ta-le nasvet: Ker b^do sta-rejšf uradniki z dosluženlmi leti i tak sami v kratkem vložill prošnje za upokojltev, svetulemo županu, akcijskemu odboru \n personalnemu od-eku v interesu službe, da Biprosijo te stare ursdrfke. da ostanejo vsaj še toliko Časa v službi, d a bodo zdresirali in Izučili tlste mlade ljudi, kl jih mlslijo posaditi na njih mesta! Zajedno pa nai si gospodje zri--pomnijo, da se stari uradniki z že zdavnaj dosluženlmi leti s tem. da Se služijo, za to službo le žrtvujejo, ker opravljajo svoje delo brez vsake nairade, torej — zastonj. — Torej! Le hitro z vaso rezervo v Solo, potem Sele začnite z redukcijo. — Tožba »2ltnesa zavoda« pr ti mestn obćlol. V tej pravdi bo mestno občlno, kakor čujemo lastopal župan dr. Perič. To-ženi znesek znaša 320.000 D za dobavo mo-ke in datira iz i. 1921 In 1922. — Protest zoper zgradix> Hkolskega dama na Taboru, ki ca je vlož 1 v obč. svetu MIha Moškcrc. a ra je umaknil so pod-pisali tuđi lazanstl, katerim so sicer tuđi naprednjaiki stoUki dobri, zajedno pa so nahujskali tuđi 150 usmiljenk. da so podpi-sale ta protest To družbo si bo treba dobro zapomntti! — Sprejemanl« lO-diaarskni bankovcev (Ukozranlb »kovačev«) po drž. blazajnah. Fin. delegacija opozarja, da sprejcmaio do vštetcea dne 1. februar ja 1924 vse državne blagajne 10-dinarske bankovce drž. izdaje Iz 1. 1919 tuđi za v p 1 a č 11 a ob poeojih. ki so razvidni iz razglasa te delegac je £t. A rV. 3570 z dne 1. sept. 1923. ki ie objavljen v Ur. listu 5t 84 z dne 8. sept. 1923. Do isteta roka in ob sličnih p02ojrh pa drž. blagajne v kraiih, kjer ni podružnlc Nar. banke, tuđi tosredu\c\o zamenjavo imenovanih bankovcev. Zamenjajo pa se ti bankovci lahko Pri Narodni banki in vseh njrnih po-družnicah do všteteca dne 9. iebruarja 1924, pozneje pa do vSteteca dne 10. iu-nija 1924 le še pri Narodni banki v Beogradu. Uza dne 11. junija 1924 izeubijo ti bankovci vsako vrednost in se ne bodo več lamenjavali. — K zatvorttvl kloo-gledišč t Ljubljani. PiŠejo nam iz občlnstva: Do sedaj se Je po naših časopisih zlasti nekaterih mnogo pozabavljalo čez klnopredstave. pisalo o njih le neugodne kritike, in vseh prestop-kov in presreškov, ki jih je zakrivila naša med vojno in po vojni izprijena in zane-marlcna mladina, 90 bile krive vedno in vedno 1c kinopredstave. Nisem nikak obo-ževatelj teh a tout prix, priznavani drio-mo upravičenost zsoraj navedeneca oči tka. toda kot vsaka stvar, ima kino pcler senč-nih tudl svoje svetle strani. Marsikak film nudi obiskovalcu izreden užltek v tem ali onem oziru. Včaslh vidimo prelepe pekra->inske slike obmorskih ln planinskih kra-jev* velemest, svetovno rnanih kopaliSč, monumentalnih ztradb, spomenikov, znamenitih oscbnostl Itd., kl so nam ubotim ljubljanskim mcSčanom — zlasU ob sedaniih valutnih razmerah, popolnomt nedostopni. Zadovoljimo se v svoji skromnosti torej z naravniml posnetki, če tuđi nam ne nudi-Jo vsega teta, kakor narava sama. Histerični fltmi nam prikazujeio In predočujeio Sere In običaje, noSnje in orožja, pohiStvo in orodje dotičnih Casov, narodov in krajev, v katerih se godj dejanje ln to često v naj-večji pristnosti opreme, razkoiju in sijaiu. Ob taklh prillkah se lahko oraža. da prlha-Jajo v kino U ud je Izmed atjbol] inteligentnih slojev. kl sicer nlso stalni obiskovalci kina. Tudl na« l*r»lcl prihalajo često opa-zovat ln učit se frre, mimike In elegantnih kreteni prvovrstnlh umetnikov, ki nas topa I o v takih fllmlh. Zlasti velik užltek nudilo % vio vestnostjo in nttančnostlo ufilmijeni amotvori, drame, romani In povesti slavnih pisateljftv ln dramatlkov vseh časov In narodov. Tak« m marsikatert slojl vsaj po-rrlno seznanilo % dell svetovne literature, mtr^ikomu te pa ravno na ta način vibudl EanlmanJe, da sele po dela avtorla sameea. No In kaka nfllmljcna burka z do-briinl dovUpi in domlslcki, Igraoa od Da)- [ boljših komikov. Je ▼ teh težavnih, skrbi ' dartko moč vnch »voj!1i drSavljano^r. Pred« polnih časih mtrsikomu v uteho ln razvedrilo. Treba pa je upoitcvati tuđi zahteve ln želje oneta cbčinstva. kl ni prijatelj cleda-H5ča, bodlsi ker mu preseda ali px n; do-staja časa sedeti dve In pol do tri ln pol ure v zjledališču, bodisi da mu je tuđi vstop-nina zanj predraga, publike torej, ki Ji nudi kino edlni duievni užitek. Pclet vsega pa je Se podcrtati in uvaževati tuđi materi-alne koristi kinopred-tav, katerih so dflež-ni v prvi vrsti invalidi, država, mesina bia- laga. dt se ta vtzna interpelacija izroči po-klLinenrj odjeku. Trcdlcf je bil »oglasno sprejet. — Magistrat mm nmstmvljenccm *« poviiafo drafinJMkm doklade za 25 %. j— Omejittv obrata v tkmlnici Doctor & dr. Radi telkoč v dobavi turovi« je vclua tvornica Doctor ft dr. primorana obrarova-nje iztlatno omejiti na ta na.in. da delo večkrat pre'.Jne. — Sovo čeikoilovaiko podjetje v Meriboru. Zt nc'.vtj ća« uitav. ljeno tvornico kola na Tcznu is zopet rc«no ranima neko Tcčje čeikoslov«5ko podjetje, za tkatnico. »• * ui vi visu »•••"«> -■------. llu»"1* Ui-" 1 ki namciava tovarno preurediti ra tkainico. tajna, v drugi vrsti pa klnonastavjenci. ti- j v tcra M\uuyi bo itpotlcno okrog 500 4t* skarne. plakaterji. Jufosl Matica itd. Zate- j Utcct. — Zaćitck zime V torek je priiu- fadelj se čudim, da teta noče uvidetf ve-čina ljubljanskeca obćlnskcga sveta, ki tr-di o srbi. da je socialno pravična napram vsem slojem in pcdjc'Jem. da ni prišlj med j njo in kinopodjetli do soorazuma. ter so bili slednji \sled predranesa obdavčerja s , strani mestne občine prisiljeni, zatvoriti za ! nedorleden čas ljubljanska kInogicdi*Ca ki j so jih bili ztradili z velikim! investfcij- mala zima Ttrmomctcr je prvii padel jpod ni silo in t sredo ijutraj je tuđi M*riDor vatal v prvi beli oblcki. — N»>e uliiue fa kii« tak^ za itrkatf-rt ulice Je masistrai že narcCil stare lablo pa je dal te dru odstraniti. Cim bodo taM« prep?eskane ln napiti izvišcni, j;h •bciljo po hiStH. — Noto pcslopjo Uč'tcUHc« t!s' aro« na skimi strefki. ln so vedno pripravljeni ufo- j lJubljansem d^!]u. t. J. tovarna za učila, je diti opravičenim zahtevam m?stne*a cbčin- ! popolnoma drdclina in prlčne z cbrato- skejfa sveta, dasi so obremenjeni itak žc z mnogiml druslml davki. Prikrai.»an! so po-lee kinolastnikov vsled zatvorlrve tuđi invalidi in država za precO$nie svot* ter tuđi vedno prazna mestna cbčimka blagajna. Pa tuđi ob^lnstvo zlasti stalni posetniki. mrmra. da so v tem drls^časnsm zimskom vremenu in d-olglh ziriskih večerih ob svojo zabavo. Zato želi Ijublian k« oublika ki pohaja kir.opredstave, da se ti spjri, zad^-vajoči preveliko obremeniiev kinov z davki in stroški, med občinskim svetom in policijskim ravnateljstvom ter kinolaal je na1a pri oovlb zsm-clbab tu ađaotzcljah. Vila zavarova'ne družbe »feniks« na Zrinrkcca cesti (p-le* \z. Oru»-tarjev« vile) Je dotrajena. Poe-lr.pje »Okr. urada za zavarovanj? d^Iavcev« ob Mi-klo^ičevi cesti Je docrajeno do visine trcij--ta nad-tropja in bo sn:>rnlad; ometan. V hiši St. 8. ob Aleksandrovi cesti ln d'bma v Reethovnovl ulici so dovrJcna v pritH3Ju »djiptacijska dela za trsov^ke loka'e, ena-ka dela so izvršena v priiličju h;5c it. 11. v Sodnl nlici. — Mestne tlnace In preskrba • prento-fon. Kakor smrt lzved*li, so mestnr f'nan-ce v t^ko cb„pnem sanju da si oblina ne mere ni za svojo potrebo ni za svoje uradnlštvo nabaviti potrrbn^sa premota. — Ventilacija v Javnih lokalih. Mestni magistrat r«.htevA, — k«r je popolnoma v redu, v vsftki £ost?!nf ventlfftcijo. če pa te ventilacije ne de'uiejo, m se v higijeni nekoliko zaostali gostje branfjo svežesa zraka, potem ni Izpolnjen namen teh na-prav, ki postanelo nd t« načfn Ćis'o navodne Pdtenkfnove v«si, s katerimi hoče mat'strat samo paradirati. Pozivamo kompetentne krote, da posežeio vmes In skrbe zato, da se ventl'fltcrji v vseh j&vafh lnkallh vzdr^ujejo v uporabnem stanju. In da se Jih tud' uporoblja. kadar je to treba. Ob^'nsk! svetn!ki, ki se ne boje vetra na »Izposojenih« avtomobtJh se menda tudl ne bodo ustr«šili par kubičnih centimetrnv svežeia zraka, in ne bodo zagov^rjatf oblčnjnlh nnprav, k«kor jih Ijubijo ljubljanske beznice. — Pasji kotiimac. PfSeio nam, In prl-občujemo. Pred mesecem dn! se je ugoto-vilo, da so se pojavile v Ljub'jnni stekle rr*\Čke. V neverjeini lahkomlselnostl. da ne rečemo nečuveni brezveitnoiti In Indo-icnci se ni takorprot!*silo strogesa kntu-maca. Sedaj, ko so se pokazali novi sluča-Ji, se je uvc-del kontumac. A kako se Izvr-ŠLije, Je vzorno. Kontur se ljubi, pušja svojeca psa brez vrvice fn nnrr>bOnika prosto tekati ekrot — ro Sr. peterski cesti, kjer lm« menda vsaka hiša po več psov, se jfh pode" ćele to!p«! — naflepSe je p« to. d« se za nebroj sestradonih in nebof'jcnih psov brez ovratnika In marke — torej iz blflntfh vas! — potepa nemote- pred sodiJča. Radi prejreSka zoper j no po 'mes*u okrog. Radi bi znali, čemu zakon, varstvo in javni red je bil pred okrožnitn sodifičem na tri tedne zapora ob-sojen 26 letni delavec Franc Dvoršak iz Bukovce Pri Laškem. — Radi r«znih tat-vin katere sta v kozjašVem okraju Izvršila, sta bila obsojena Jftkob PeršiĆ na 6, Jos. Gračner pa n* 2 meseca stroge ječe. — MARIBORSKE VESTI. Zanimiv* občinska seja. Zadnja »cja ▼ torek dne 20. t. m. je biia t v-č o^irih rclo »animivn. Obč. svet. g. K e j ža r (demokrat) je od!o2il svoj mandat. Na njegovo mesto pridc prof. dr. P i v k o. — Beda stevilnih nezaposlenih uradnikov je prisilila i bčJnskt svet, da se je zečel zopet resneje krt doslej zanimati, da xc mrstnrmu m»giatratu vrnejo rarpi važni referati, ki so MH svoj'aa magistratu od* vzeti ter pridcljcni okrajnemu glavarstvu. Tozadcvna aponncnica, soglasno »prejeta, se izroči pokrajinski upravi v Ljubljani in mu ntatrstvu. — Zanlmivo, a od khibov slabo zastopano debato je i/zvala spomenica or» ganizacij© »tanovanjskih najemnikoT. S*>o* menica opozarja na katastrofalne posledice stanovanjske bedc in na obupne poslcd're ra slučaj ukinjenja zaščite najemnikov. Na« vaja rci točk v svrho reiitve »tanovtniske bede. G. župan p# oporarja posebno na točko, ki protestira proti vsa':emu nedoloč* nema ukinjenju zaščite. Debate ita se ude* ležiTa samo dva občinsVa svetnika. in sicer {. Dahun in g. R o g 1 i č. Govorila sta o potrebi kredita za nove stanovanjsks hi$e. Slednji je opozarjal. kako se sedtj nad ntiemniki samimi maSČuje brezbrižrtost, or. ćelo protest od t« strani, ko je občina na« meravala uvesti stanovtnjski, oziroma na* jemniški davek. — Protest na vojno upravo. G. žup«n opozarja na slučaj, ko Je neVi major v artiljerijski voj^šnJci dal atreljati na delavce, ki so hoteli izprazniti ielernico in na drugi strani, ki se je pred kratkim zgodil ▼ mestni klavntei. ko je neki tuka i se nahajajoči oficir r orožjem napadci civilne otebe. Občinskl «ret te soglasno strinja 2 županovim prcdlogom, da zahteva ugled meatne občine, pa tuđi Interes vojne upra« ve, da »e javno in od kompetentne j*? strani, to je občinski avet, protestira proti zlorabi posameznikov iz voja$kega atanu. — Zelo živahno debato je povzročila inter« pelaciU BahirnoTega kltih« glede vestf • razpustu delavnice Južne Železnice in prese* litri Iste ▼ notranji del države. Te vesti že delj čas« krožijo in povzročajo vxnemirje< nje po Mariboru. V to debato je posepV več govorniVov SploJno pozornost in odo» brava«je tuđi na galeriji je povrročfl nastor obč. svet dr Rosim Začetkom svojega govora je na^lafal. da kakor je tnan kot velik srbofil, vendar tuđi on doceta soglaSa. da ne meatn« občin« r tako važnem gospo* darakem vpraSanJTi brani pred takimf po Iskud. ki bi nriradeli Tiemu ntettu ▼ellVan-•Vo Škodo. Tuđi je koristno ▼ interepu drr žare same. da se vlado od te stmni opoaor na poMedice. ker eospodje ▼ Bro«jre zbodet z zarjavtlhn žcbljent v desno nogo In so ga morali oddatf vsled lnfek--Ije v bolnico v Celju. — Žagarja Antonu ^lanke! na Josip MeSičeri fagl v Skornem e odletel pr! krofn! žari t desno oko kos esa Ia ga nevarao polkodgvaL Gotdai Stran 3 delavec Jurij Rakovntk si 1« pf>?Vodovn1 T tozdu pri bv. LoviCDču levo roko. -Vrit« dok. pj A. Lu^ncrja v Kosian.cvi.i je pade! na rudarja franca Božica teiak ka-meir in mu zdrobi! kost leve roke. (Jddall »o ga v novomcJAo bolnico. — Proces PaskLJević. Za proces proti Paskiieviču, ki ^ la^ne 26. L m.. vlada v Zagrebu ogromno zanimanje. Za publiko j« v ruipravr.i dvorani dsločenih 165 mest in ta novinarj« 15 scd,2cv. Pričakuje sts, ća prldcio na r&zpravo tuđi tuji novinar}!. Razprava ba trajala 14 dni. — Razbaioiki v Kosov'k! Mitrorld. V q4 15. na 16. t. m. je bil izvrien v malent »estu Kosovska Mitroviea ncobičajno dr-acn roparski napad in sicer na h io kapetana Ptk rni. Kapetan ]e med tem roparjs čul in je otvoril nanjc ogenj. Nastala je prav« cata bi.ka. Kapetanu so prlhiieli na p^mofi bliiaji sosedje in posrcČUo se lim je, da so roparje poznali v beg. Navzlic temu pa so rof»arji odnesll več cblcke, rerila lQ orožja. Ka-ntje Jo toU-o zaskdovala oroi-aiška pctrulja in Je blf nje vodja Bcćir Mu« stafa Duljak Iz Okčitina v boju z oroinUtl ublL — Prebriaan sleparskl nemanec. »Jai 8em detektiv«, tako se je predstavtl neki okcll 30 letn! clegan.m neznance gostllni-čarju Josipu Straku na Viču. »Zahtevam 100 Din odškodnine, ali vas pa naznanim, radi nekega policijskesa pres:o?4ta«. Oo-stllničar p« nezaancu ni Sel na lim. temveS ga je odsiovll. nakar je slednji Izginil. Za prefriginm »agernom« je izdana tiralica. — Zopet vlon r muzej. K »maj to do-debra utihn:!c vesti o prvem viomu v Ijub-Ijanski muzej, Že je bil izveden zopet nov vlom ln sictr v noći cd 15. na 16. trn. Vio* milec, kl se mora v ostalcm dobro spoznati z razmeraml v muzeju, je odncsei stek-lenfco živega srebra v pribili ni teli po! kllogrtma. — Izjcubl s* jt b rllj aa teti uhen. PoSte* neta na]ditel]a se prosi, da ga odda proti nagradi Blei\veisova cesta 32. Smcr, katera te dorr-neva. da se Je uhan iztubil 1?: Hici-welsova c. 32 ob Narođnem domu, AI ksan-drova c. ob opernem clcdaltSču. Knaflova ul., ?e!enbnrzova. Po Konfresnem trstu cb kavarnl »Zvezda«. VV'olfova. franČiSkan^ka cerkev, Miklo^iieva c sodnijski park, Sod-na ul.. DiTnaiska. Kollzelska. Đlcivveisova. — Tatrlna ptrlla. Josipu Bole Iz Vod* ma ta je bilo v noći od 12. na 13. ukradeno s hodnika več perila v vre^nosti 375 Din. - Nova »senzacija« Beograda. MrllČ t krsti na Dona vi. Ceograd ima zop«t novo senzacijo. V ponedeljek je orožniška patrolja naila na obali Donave nvtvaSko krsto. Ko so jo odprli, so našM v r.iej tru-p!o neznanega, samo v pcrilo obleČcneKa človeka. Ns lice mesta je prišla takoj ob-dukcljska komisija, ki je u*otovfla, da je neznanec okoll 40 let star in da je ie 48 ur v vodi. Znakov nasilja na truplu ni bilo opaziti in se je jumllo. da je bil neznanec najbrž zastrupljen. Medtem )• nadaljna preiskava ngotovlla, da je bilo truplo pre-pe'jano iz Pančeva za anatomski zavod T Beogradu. Krsta je bila odpremljena na ladjf p^> Donavi In je bila izložena na obali, da bi se prepeljala na določen kraj. Taka je bila razjašnjena sova beogradska senzacija. — Dan«« koncert t restavradjl In ka* vam! »Tratiti*-* prvovrstne salonske ka-pce. Začctek ob pol 9. do pol 1. uro po noči. Vstop prost. Cene cjbIČajne. — Restavradja lp kavama »Zrtrđa«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan T kavarmi od 17. do 19. ore. od V). do 22. v rš* stavracM in od 22. del Je topet v kavarnl. — Kapelnik Kada S a n do r. — Prvovrstna kapela, d"š!a \z O^jfka. Atrakcija prve vrste! — Svarilo! Pred nak pom manufaktur* nejra blaca za dame ln gospode, predno *l n% ojrlcdate velike ral-^ge Po najnižjih cenah ▼ Specijalni treovinl JoMp Bedra č (hi5a Po-kojninsk. zavoda), Ljubljana, Aleksandrova cesta St. 12. (12.330) — Od đsnes naprej nova portugalka. OMtomerskl noit. — Got tihu »pri Mraku«* Rimska cesta St. 4. Dopisi. — Iz Zigorj« o. S. Sredi oktobra t L }e tuka]inja podružnica Jugosl. Matice pri-čela s ksgljanjem in strcljanjem v prid za-sužnjenih bratov. Udclcžba je z orirom na mnrgoštevilno inteligenco do sedaj b.la ial precej plčla. NepristranskI opazovalec lahko konitatlra precej^njo mlačnost in brez-brižnost Več narodne favednosti in po-irtvovalnostl v dcjanj.h. in ne samo v besedah! — Sirclja se samo še 23. in 30. nov. t. I. Kegljanje se zaključi v prvi polovici decembra. Une 16. decembra 1923. rri-redi imenovana podružnica vesel'co pri po-grnjenih mizah v sok. domu » sodelovanjcm pevskera zbora in godbe. Ob tej pril.ki se bodo razdelili tuđi lepi dobitki, ki smo jih rbrall za ketljače in strelce. Rodoljubi, vedramito •• in pri pomolite k čim oaj-častnejšemu zaključku! — Iz NoT«t« ssesta nam poročajo: V sobo to, dne 17. nov. je priredila napredna dijaška organizacija »Prrvsveta« v proslavo pete obletnice Cankarjeve smrti, njegovo dramo iz učiteljskega življenja »Hlap-ce«. Tok rat Je napolnila publika gledali^ko dvorano »Na domac do zadnjega kotlčka. Pred igro Je Imel osmoJolec Ferdo Delak govor: »K peti obletnici Cankarjeve smr-tic. Igro. ki je ca »Poht-JSanjem v dolini Šentflorljanski« i« »Lepo Vidoc — pesmijo Čisttga. umetniSkega hrepenenja — najteija Cankarjeva drama. Je Izborno lirežirtl g. »čltell IvanetiČ. Žrtvoval Je vse svoje proste ure za vale, a ta trud mu Je rodll tudl lep« uspeh«. Ct pomislimo, da so Igrali di-Jaki, k! ie skoro nikdar nišo nastopfll moramo reci. da je drama uspela sijajno. Po sijajno uspeli osmoSolskl akademiji, kjcr so vtHizortU TcIstoj-MilčinskcKa I^ro »Kjer Ijubesen taru Bog«, ln po »Hlapdhc bi si lelell kako okusnp vcselolgro. L (Ravni mrednik: HASTO PUSTOSLr.MSEl Ođtffvorrtt urednik' VALENTIN KOPITA*. stian 4 iSLOVENSKl NAROD«, dne 23. novembra 1**3 i\e\. 268. Rlder eiedMirsU kon4«azcolfskl parni str©! oi 55 HP še popolnoma novo ohranj^n s parnim ktritom katercga kurilna ploskva rneri 26nasla Ima SVa atmonrtar pritiska Ogleda se ta stroj lahko v tovtrni v Kranja, kjer se izve tuđi za prodajno eeno. zmožnega e<žb%ga ha sknren« k*ffa testira, z Mk»Hfeo}etat> boačiio prakso im lilnrdatuf! Ih pri deviznih poaifli »pcejme Češka ftafastaršiftšaala r»?«#o sabtev in referenc im ravnateljstvo. -----------------------------——Hrt Ehpl. inž. KARL OROSZY PIPSI OROrZY to], K.LINAR POROĆENA Aplcrbcck *ri Dortmundu Ljubljana 21. ncrrcrabra 1933 Bukovo osile nudi waje*fi«je H. Skala - Ljubljana MSrJ« **- ^ 113^ lif nii in luterii S dobriml rtfertoca« *« z daiišo prakso dobe »amtSčenj« pri pošt-ntti aatoffaralah D*r«keije poite i tei««rala n Splitu po pogojlh, ki 9« domeni jo — Ponudbe ptemtnt aM i*tm««€ naj se po« je jo «a „Tehirično pišamo Direkcije poitc i telcgriU" a SpUta, Dtlmtciji Rraiiii SoUfei sve! na Vrhniki naznanja tužnim srcem, da je premimil za večno 21. novembra ob pol 21. uri vpo-kojeni nadačitclj, gospod Karei Matai@c« Pogreb se vrSi v petek, dne 23. novembra ob 15. uri iz šolskega poslopja. Ma VrhxfkL, 22. novembta 1923. Predsednik. Potrti globoke žalosti naznantemo prežaTostno vest, da je naša iskreno))obijena soproga, nepozabna mati, sestra, teta in svikrnja, gospa roj. grofica Ltchfenberg T sredo, dne 21. t m. po dol^i, mučni bolezni, previđena s tolažiH sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se bo vršil v petek, dne 23. t. m. ob 4. popoldne iz hlše žalosti, Rimska cesta št 5, na pokopaliSče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1923. Rihard Schumi, rač. svetnik, soprog. Edffta, liely, Viktor in Alice, otroci. Vsl ostali sorodnlkl. nehaiiin« dalsvaloa (po* nrlf alate*) L. BA3ACJA LjnM?ana fteleabweova vllca 6-1. @don cKotttng Zpectfalna -trgovina 5 orodieni, siro/t #•*■ teh-ntzntmi potrebne mami nagnan?a vi/udno, da se & pr*seWa na H Aleksandrovo cesto Z (vogal J$*etAovrtov€ uliceJ to? prosi fvo/e cen/vna octjemaic* 3a nada I jno naklonjenost- JJGUDLIUIJUUUL-RJLJI JlJJL JLKJLJUUl JU( JULU JUULJULJ1 JLaJUUL JL» a ^ Tvrdka ^ IHJ <^ 8. Mlklaoc ^x prf^«r>o&« avojo bogato aalogo v moškem blagu kakor sukna, ševjota 2« povrinike in raglane, kamg«rnn ia obleke m modne hlače, double . štofn . */tfa*. za zimske suk- ^^ %?r n^ce in površ- #^ l|a^a, Ble;weisova cesta št. 18. \ Provirijski zastopniki naj se javijo! »»♦♦»»> M»»»j MI »»»♦•»»»»»» H* Novo! AMOR Novo! Modrilo (plavilo) v platnenih raoinjičkih. Porabljajo ga vse gospodinje. Dobiva se povsod! Prva Jugoslaven. Induslrlja plavila a alatnarliti kiiloimo i Tal«fon 890. B^B^B^B^B^B^B^BHalBaBlB^B^B^B^a^B^Bi^BfllllHaBvllaaB^B^BaaB^BBaVaM Baa aV^BŠ ar^P 19« ^V^Wfl H H| ^^| ^^| aa^aaV^B Baal IH aBl hH a^Bt ^d aaV ^aaaaa^B ^3^£Dh BBS ■ ■ ■ ■ ^ a^ B ■ ^^ « aitMM I ■ B ■ ■^B Ba H ™ »taw. ■■ Hl a W a^^2 Ej nadali«*: a^ese^a 30 B *WTlJLuJiJ^tft E!X1 haaaaaaaaajBaamffA^BrH I JBaaaaattaflaaaaaaai nA* Vagon korenja naprodaj — Naslor po* ▼e uprava »Sk)Tcnskega Naroda«. 12.348 Slađko seno prve in druge koinj« prodaj. — Poirrc se t kavami »Jadrtn«, Ljt>h» ljana. 12.323 Biljard in vse zraven spadajoče 3tvaH po ni«ki ecni na* prodaj. — Naslov: ka* vama. »Jadran«, Lj'^M?«* na. 12.322 Moško kolo, prvovrstno, novo, i prodaj. — Naslov pov« oprava »Slovenskcga Na* roda*. 12.381 Štirrreljčni sfol^ •ivtema «GanK« kombi* niran, v dobrem »tanju, naprodaj. — Matjan, Fu* iine«Hru rabljen, poceni naprodaj — Po* nuđbe pod »Skoro nov 12.309* na upravo »Slov. Naroda«. »Wanderer«-avto, trisedcini, v prvovrst* nem stanju, moderno opremljen, se ugodno proda. — Naslov nove uprava »SI. Nar.«. 12.370 Razmnoževalni anarat »Opaln^raf« se ceno pro* da — Xa.tlov pove nprts va 7>S\oy. N«r.«. 12.373 Šivelai stroj, novo žensko kolo, hara montira »Lutaš«, popol* noma nova, štirivrsrna. triclasna, se radi odpo* tavani a takoj proda. — Ljubljana. Zaloška e*sta 13, vrata 17/1. 12.385 Gurati^ djmcnriic: 710—90, 760 „00. ?30—130, SSO—120, fiO.5—135. po najuf?odnej« Sih crnah naprodai. — Ponudbe pod »TTgodnost 12.311« na upravo »Slov. Naroda«. Moferno kolo tnamke »(Opel«, popol* nema. novo, 1H HP, »elo poceni naprodai. — Po* n^đbc pod »Najcrncjc 12.^)^« na upravo »Slov. Naroda«. Pnch-avto, VIH jfldnj! modri, rtfljrr.ođrr* nejsc opremljen, 33 HP, ceno proda. — Porvcibc pod »Nizka r-na.'l2.310« na upravo »STov. Nar.«-. biuzbe jsce siti ;a sa žensko in mo^o delo. Gre hidt na dom. — Na^lnv povc uprava »SI. Naroda«. 12.294 Dva vajesca rkleparska in inštatacij* ska) se takoj sprejmeta : pod jako ugodnimi pogoji j in dobri h-ani — v uče* ! «j« pri R. Jakelj, Dravo* i grad 12.349 Bccm sltsžbo »I"gc, mkasanta ali kaj sličnega. V slučaju po* trebe položim lahko 50 tisoč kron kavcijc. — Ponudbe pod Dclo/l 2.379 n« «pre.To »Slov. Nar.a. Učene© s potrebao »oliko U« obrazbo, kateri bi kncl veselje do trgovine, po-v««ib rdravega, poite a ih stari«v, sprrimc takoj trgovska tvrd « J. ICu* ?kin, Kranj (SkrTrmjaV ___________________12.306 vi»O'ro«o!dc s »trokovniai irpitom vi* »oke sole za svetovr.o trgovino na Dinaru, išCe primemc sluŽb* ?a takoj alt poinf je. — Ponudbe pod' »30 hrt/12.353« na upravo »Slov. Naroda«. Koretpondent, ifrvržbana. sanraliiva in samoetejna pi»«rnl»k« moč, zrnoicTi slovrnsVr ; in ncmške korc:»por,drn* cc. 9pr«tem stenograf in strojepi»cc, — se t*koj sprejme. — Ietnta-r\ $c snreime ti3di KONTO* RfSTlNJA t daljšn nra* 1 '*o v trjjDviVih nojjet* jih. — Golob & Ko., to Ta-n3 kemičnih izd»'vov. Vic. 13.359 Stanovanje, obatojeće iz 1 — 2 sob. »c Uče a« dve osebi ▼ novi hifi ali vili; tvdi v okolici. — Ponudbe yod »Privatai uradnik '12.319« aa upravo »Slov. Nar.«. Mrbjšc »ianoTanjo ali veČjo primo *obo ▼ Ljubljani iačr mirrn r*» konski p«r ?a t«Voj ali porncie. — Pofi-dhe je po*la<:i pod »Nag-ad« 12.372* a* upravo »Sk>v. Nareda« 'J^VSI^!"^-' p^s^iu 10.000 Din poaojifa iiicm za dobo trch mc» »ceev proti 30 % obrc« •jtim. Jamstvo na zemlji« ste. — Piimcn: ponudbe pod »Po*o jUo 12.378« na in>ravo »Slov. Naroda«. W* N'komur ni več treba Jan za dne^om ćez p-a2-:0 juho tožit!' .Juhan" napravi za majhen denar jhookusno JnredFIno. dobi takoj, kdor kupi ali vnmc v na |em en>''nad« stropno hi«»o: v njej ie trgorina. %c\bc za ri*ar» no, skltdinčc, konjiki hlev in dr-'(?o. Vsc taVoj na raiprU?o. — Naslov pove uprava »Slovew«Ve» fa Naroda«. 12.135 urednicvcli^a, se kurrf. — Ponudbe je posUti nn: Milavc fn d-vc. MikloSi« ćeva cesta 2S, Ljubii«nn. 12.356 Snrove kože ▼•eh vrst kupnje po nai-vtišiih cenah — Maschke & Knmp., Glin^ka rlics St 11, Pot v Rožno c?^li = bo. 12.2S8 Polhove kože in vsch dnvCih divjaćin kupnje skori celo leto trgovina t. usnjem D ZHravič, Ljubljana, Flo^ rijinska ulica. 11697 rC^zno Ažuriranje, ttidi v b«rrah. in plisi« ranje se spreimc v d~l<> — Breg št. 2/IL 12033 Ribje oljc, 78jsm5cno printno, nai» I-oljše norveške znamke, tloapclo. — T.ekarna B;*.» karČić. Ka-io^nka cesta št 2. — Direktni im^rt iz Kristijanije! 11 834 Spec'jslna zaloga double. rviilmer^ton. ftaM?. tT izgotovljcnih /imikih rffff'anov, ulstrov in vs.i* Icovr^tnih oblek. — Dri* g« Schwab. Ljubljana, Dvorni trfi 3 I1.9h2 J Meblovsno sobo Na stanovanje in hrano se sprejmeta dva gospoda. — Naslov pove uprava »Slovenske* jfa Naroda«. 12.336 I L sredi mesta isde ra 1. decembar »oliden tjospod. — Poredbe pod »1. dc» cemb*r/12.355« na upra* vo »Slov. Naro<3*«. Mlad zakonski par i»Č€ meblovano sos b o, eventualno se plaća riajemnina za pnr mr^c-* ccv vr>aprej. — Pon'-dr^ pod Mirna st'-anka'l2.305 na upravo »Slov. Nar.«. Stanovsnfe preslikam brezplačno dotičnemti, kdor mi pre»krbi prime* ren pro*tor za dcltvnico proti najemnini, v sredini r^rrtta. — LabVo t^-di r?i dvr»Hšč*i. — Pon'?rTV>e pod »Hrezplaćno 12.377* na t?nravo »5!ov. Nar.«. 1 Nc-r?^'čnin^ 1 fmBSESSSBSSBBUSS&nBKIBttm Prvovrstno njivo v bHfmi 5tcpanjake cera kve prodam. — Vpra*a=> nja pod ^NjivaH 2.374« na trpravo »Slov. Nar.«. Hiša v Lmb-jani, tndi na periferiji mesta ali okolici, s prostim sta« novanjem. se takoj kupi. — Ponudb? ie prijaviti Društvu hišnih posestnis kov, Sodna uliea 4, ali pa trstmeno od 4. do 6. ure. 12.331 Okraske in svečke za božično drevo, letos krasna i^bira, n a debelo in drobno nnj» eeneje priporoča L. Pc* val§k. Ljubljana. Zidnvi ska ulica. 12.380 Jaslice, BOŽIČNE IN NOVO. LETNE RAZGLEDNICE, velika krasna iirbira, na debelo in dre-bno rajceneje priporoča — I.. Pc\-alck, Ljubljana, Židovka ulica. 12.2S1 Svarilo ! Svari ne pred naku-pom ukradene zlate dam* flke ure z monodramom J. P. V slučaju izsleditve prosim naj se narn^ni prnti naeradi upravniitvu »Slov. Narodt«. 12.326 Osmošolec, kateremu je vsled rod* bin«!:ih ra/mtr onemo* ffočena vsaka pomoć. — prosi vljndno dobrosrrno damo ali ijospodt za pod* noto. — Pon"d Marljiv di\ak'12.3*0. V«< Brata Po^'n 8. dr. Kjl|||| vlasnic, kijukic, rinčic za čevlje, L'ubJjana I, postni preda! 126 Š^kv^ telcoi \n v v»»ki ftinožfii! Izvršnje;o. Zahtevsfte vz >rcc In cenik. Pri večjHi mmrtfč ffh pofH»t. ftS65 Halo! Predao kupli, ocjioj si izložbo pri A. Sinkovic najS. K. $css ProdaLi do honca meseea c 10-20 % popusta. Ravnateljstvo u Slovenljo in Dalmacijo zav. družbe na življenje m fe preselilo v »*?• s^s?ot»« fir^^^re v ^mlajo Pri tej priliki penovno ntTlindncjc pomamo vse p. n. zavarovance, ki posedcjejo police živlienskih zavarovalnih drnfb: Aniaoxf Aflu, I. »Bgtmefntr Bwm4tBV^^G( Sfs^f«-¥er«l»9 ^«?«? Đai?er5a9ey V*rsIofe#rosMi?*tali v Bsdla^^MI, da predložijo v najkrajšem i*su s?o}e za?arofal»e police v svrko oznake, da }e iste našn družba prevrela in da se jim bodo zaf«roTaoe ^Javnicc svoječasno ? ceioti izplačale v jngoslovaaskfh kronah. * Lastaiaa in tisk »Narodne tiskaraec«