PREDLOG Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS ter na osnovi 45. in 47. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na.....naskupnem zasedanju dne........... 1987 spre- jela RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnikza obdobje 1986-1990 vletu 1988 i.uvoD ci>-:.:;^.y';...y\,M: ¦.. ' - ¦ V zvezni skupščini je bil sprejet Program ukrepov in aktivno-sti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Program ne predstavlja celote, grajene na konceptu odprtega gospodar-skega sistema. Vse preveč temelji na administrativnem preraz-porejanju dohodka in pomeni ponoven odmik od uveljavljanja tržnih zakonitosti. ' Razvojni cilji opredeljeni v družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-199,0 v prvih dveh letih ne bodo v celoti uresničeni. Globalni cilji razvoja ne bodo uresničeni tudi v širši družbeno politični skupnosti v Ljubljani in v SR Sloveniji. V letu 1988 bodo zato potrebne spremembe Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Načrtovana rast obsega industrijske proizvodnje ni bila dose-žena. Posebno zaskrbljujoče je zmanjševanje obsega medna-rodne menjave. V letu 1988 ne pričakujemo porasta proizvodnje, ki bi lahko nadomestil zaostanek za planirano poprečno letno 3,7 odstotno rastjo družbenega proizvoda, ki je v družbenem planu občine predvidena za obdobje 1986-1990. Enako je z mednarodno menjavo. Pričakovane stopnje rasti družbenega proizvoda in izvoza za leto 1988 so na osnovi slabih pogojev gospodarjenja in, ugotovljenih gospodarskih gibanj v letu 1987 nižje od povprečno planiranih v srednjeročnem družbenem planu. Ugotavljamo, da se usmeritev dolgoročnega plana mesta Ljub-Ijana o hitrejšem razvoju južnega dela Ljubljane ne uresničuje. Zaskrbljujoče so zamude pri komunalni opremljenosti industrij-skih con in izpada nekaterih predvidenih naložb na prostoru občine. V sodelovanju z nosilci odgovornosti za izvajanje družbe-nega plana mesta Ljubljane bomo morali potrdili planske usmeri-tve in doseči njihovo uresničevanje. Neugodna gospodarska gibanja, vlsoka zunanja in tudi notra-nja zadolženost vse višja stopnja inflacije so glavne značilnosti stanja v državi. V letu 1988 ni mogoče z gotovostjo pričakovati ugodnejših možnosti za plasma blaga na konvertibilno področje. Potrebno je z ustreznimi ukrepi ekonomske politike in s spremembo nekate-rih sistemskih predpisov odločneje materialno podpreti izvoz-nike, predvsem tiste, ki izvažajo v razvite države s konvertibilno valuto. ... . Že tako visoka stopnja inflacije je v.prvih dve letih tega srednje-ročnega obdobja še porastla, Štabilnejše gospodarske razmere, predvsem nižjo rast cen, je možno doseči z doslednješim spopa-danjem z vzroki inflacije. Veliko breme zunanje zadolženosti je< možno rešiti le z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, ki jo bo lažje N plasirati na tuja tržlšča. . : ¦ ¦ ¦ . . . . 9 V letu 1987 je stopil v veljavo nov obračunski zakon, ki vnaša nekatere rešitve, katerih (emeljni smoter je prilagoditev obračun-skega sistema pogojem visoke inflacije, realno ugotavljanje finančnega rezultata in s tem določitev realnih materialnih okvi-rov za vse vrste porabe. V letu 1988 je pričakovati nekatere spremembe obračunskega zakona. Hitrejši razvoj, večanje proizvodnje je možno doseči z boljšim izkoristkom in modernizacijo obstoječih proizvodnih zmoglivosti, z dokončanjem nekaterih objektov v gradnji in z izgradnjo novih. Sredstva akumulacije gospodarstva so razmeroma skromna, zmanjšana pa je tudi možnost najemanja kreditov. Potrebno bo poiskati še nekatere nove oblike za angažiranje prostih sredstev (obveznice). Dodatna sredstva za investiranje je možno dobiti tudi od tujih sovlagateljev, vendar je treba bolj sprostiti predplse na tem področju. Število zaposlenih bomo povečali največ za 1 odstotek. Posebno pozomost bomo namenili produktivnemu zaposlovanju in izboljševanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Prednost bomo dali pokrivanju kadrovskih potreb v organizacijah združe-nega dela, ki so večji izvozniki na konvertibilno področje. Priza-devali si bomo za večjo uveljavitev ustvarjalriega dela, popolnejšo izrabo med študijem pridobljenih znanj, spodbujali staino izobra-ževanje ob delu in razvijali inovativno dejavnost. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELAVLETU1988 , 2.1. GLOBALNI OKVIRI RA2VOJA+ Družbeni proizvod bomo realno povečali za 2,5 odstotka, fizični obseg industrijske proizvodnje za 3,5 odstotka. V letu 1988 bomo dosegli višji izvoz kot v letu 1986, predvsem se bomo zavzemali za povečanje izvoza na konvertibilni trg. V skladu z možnostmi in potrebami bomo povečali uvoz, Ocenjujemo, da v letu 1988 ne bo materialnih možnosti za realno povečanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Realno naj bi se povečala le sredstva za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarova-nja in sicer zaradi uveljavitve postopnega prehoda izračuna pokojninske osnove na zadnje leto dela in hitrejše rasti upokoje-vanja. Uporabniki družbenih sredstev bodo razporejali dohodek, čisti dohodek in oblikovali sredstva za osebne dohodke ir| skupno porabo delavcev v skladu z določili družbenega dogovora o skup-nih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji in usmeritvah za uresničevanje družbenega dogovora v letu 1988. V letu 1988 naj bi dosegli vsaj tolikšen delež akumulacije v dohodku kot v letu 1987. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih in drugih negospo-darskih dejavnostih bodo odvisni od sredstev za financiranje skupne in splošne družbene porabe, od izpolnjevanja dogovorje-nih programov dela, racionalnosti poslovanja, gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pri vrednotenju programov oziroma dolo-čitvi cen storitev bo upoštevana rast osebnih dohodkov v gospo-darstvu. Osebni dohodki in skupna poraba delavcev naj bi dosegla realen obseg iz leta 1987, kar pomeni, da bi ohranili življenjski standard delovnih Ijudi. , Število zaposlenih bomo povečali največ za 1 odstotek Družbene dejavnosti botno v letu 1938 razvijali skladno z razvo-jem gospodarstva. V okviru skupne porabe bomo prednostno zagotavljali sredstva za uresničevanje osnovnih programov. Uve-Ijavljali bomo programe, ki bodo zagotavljali boljšo kakovost in vsebinsko bogatili zadovoljevanje potreb delovnih Ijudi in ob-čanov. V letu 1988 bomo nadaljevali s pridobivanjem prostorske doku-mentacije. Skrbeli bomo za smotrno urejanje in rabo prostora, še posebej zemljišč, namenjenih kmetijski proizvodnji. Varovali bomo naravno in kulturno dediščino ter skrbeli za ohranitev in izboljšanje okolja. +Usmeritve na področju osebne, skupne in splošne družbene porabe bomo v končnem tekstu resolucije povzeli iz usmeritev republiške resolu-cije za leto 1988. 10 , 2.2. ZAPOSLOVANJE V letu 1988 bo veljala usmeritev zaposlovanja v smeri vefi-jega znanja, dviga izobrazbene ravni, večje profesionalne in prostorske mobilnosti kadrov, kar bo omogočilo prilagajanje kadrov hitrejšim tehnološkim premikotn. Ocenjujemo, da bo letna rast zaposlovanja največ 1% in to v proizvodnih usmeritvah, na področju družbenih dejavnosti pa le v primeru povečanja kapacitet na tem področju. Sedanja izobrazbena struktura zaposlenih v občini Ljubljana Vič-Rudnik je izrazito neugodna, zato bo treba povečati delež visoko strokovnih kadrov. To bomo dosegli z večjim številom razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij na višjih zahtev-nostnih stopnjah in z načrtnim usmerjanjem že zaposlenih delavcev v izobraževanje. Zaradi prestrukturiranja in nove zakonodaje moramo posebno skrb nameniti načrtovanim tehnološkim viškom, za katere moramo skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje pripraviti programe prekvalifikacij, ki bodo omogočali njihovo produk-tivno prezaposlitev. Organizacije združenega dela bodo pri zaposlovanju dosledno upoštevale minimalne standarde za zagotavljanje bivalnih in živ-Ijenjskih pogojev delavcev. Za izboljšanje starostne in izobrazbene strukture poslovodnih delavcev bomo vodili aktivno kadrovsko politiko v povezavi z organizacijami združenega dela. Kadrovali bomo predvsem mlajše delavce z najmanj višje-šolsko izobrazbo. Pri kadrovanju poslovodnih delavcev bomo, poleg že sprejetih meril, upoštevali že opravljeno delo in rezultate dela ter uresničevanje ciljev raz-voja in kadrovske politike OZD. Zavzemali se botno za stimulativno nagrajevanje poslovod-nih delavcev. Zahtevali bomo njihovo osebno odgovornost za uresničevanje razvojnih ciljev. Posebno skrb bomo namenili spremljanju in izobraževanju mlajših perspektivnih kadrov za prevzemanja najodgovornejših del in nalog v OZD. Zato bomo vzpostavili evidenco mladih strokovno usposobljenih kadrov, ki živijo ali že delajo na območju naše občine, jih spremljali, usposabljali in usmerjali za postopno prevzemanje najodgovornejših dolžnosti. Za izvajanje dogovorjenih nalog s področja kadrovske poli-tike bomo izboljševali izobrazbeno raven kadrovskih služb in vzpostavili kadrovsko informacijski sistem, spremljanje, ureja-nje in posredovanje potrebnih in kvalitetnih informacij o kadrih. 2.3. MEDNARODNA MENJAVA V letu 1988 bomo dosegli večji izvoz kot v letu 1986, predvsem se bomo zavzemali za povečanje izvoza na konvertibilni trg. V skladu z možnostmi bomo povečali tudi uvoz. Velik delež uvoza bo zavzemal uvoz opreme za znanstvenoraziskovalne in visokošolske organizacije. Izvoz je za veliko število organizacij dohodkovno nezanimiv. Na domačem trgu dosegajo višje cene in s tem boljši finančni re-zultat. Načrtovane cilje bo mogoče doseči le oo ustreznih ukrepih zunanjetrgovinske politike - realnem tečaju dinarja, normalnem delovanju deviznega trga, sprotnemu izplačevanju izvoznih spod-bud. Izvoznike bo potrebno stimulirati z ustrezno politiko olaišav pri plačevanju davkov in prispevkov. Znanstveno - raziskovalne organizacije združenega dela in inštituti se bodo vključevali v izvoz preko drugih organizacij in tako s svojim znanjem in tehnološkimi dosežki prispevali k vklju-čevanju gospodarstva v mednarodno menjavo. Organizacije združenega dela bodo bolj izkoriščale možnosti povezovanja in sklepanja kooperacijskih pogodb s tujimi part-nerji (DO Avtomontaža TOZD TGN, DO KIG, DO IUV TOZD Galan-terija), proizvajale zanimive tržne prbizvode za tuji trg (DO ISKRA Mčrilna elektronika, DO IUV TOZD Galanterija) ter pripravile skupne naložbe s tujimi poslovnimi partnerji (DO Žičnica). Glavni nosilci izvoza blaga v občini bodo nasiednje organiza-cije združenega dela: DO Tovil, DO Iskra Merilna elektronika, DO Hoja, DO Plutal, DO llirija Vedrog, HP Kolinska TOZD Vinocet, DO IGO. V vseh tistih organizacijah združenga dela, kjer konvertibilni izvoz zaostaja glede na predhodna obdobja, bodo točno oprede-lili svoje izvozne plane in si zastavili konkretne izvozne naloge, preučili tržne zasnove, izboljšali kvaliteto proizvodov, dosledno upoštevali dobavne roke, zmanjšali odvisnost preskrbe z repro-dukcijskim materialom iz uvoza, izločili iz programa nezanimive izdelke in pripravili skupne naložbe. 2.4. NALOŽBE ' Kompletiranje komunalne opreme v prioritetnih prolzvodnih conah v občini, v IC VP-6/1 Plutal in IC VP-1/2 Rudnik, bo v letu 1988 zagotovilo izvajanje naložb vseh dogovorjenih investitorjev in omogočilo načrtno izgradnjo teh dveh con v pravem pomenu besede, z zagotovljeno in skupnim interesom prirejeno notranjo organizacijo, nekaterimi skupnimi objekti in napravami. Za vse prostore površine v obeh conah bomo nadaljevali aktivnosti za pridobitev investitorjev tako združenega kot samostojnega oseb-nega dela z ekološko nezahtevnimi programi. Pripravili bomo programske zasnove in zazidalni načrt za inšti-tutsko cono VI-2/4 in VI-2/-v kateri bo omogočen nadaljnji razvoj znanstvenoraziskovalnih organizacij. Aktivnosti na področju naložb bomo usmerjali tudi na pridobi-vanje novih delovnih mest na izvenmestnem območju občine, v coni VP 14/2 Ig Silvaprodukt in VS 14/1 IG. Pri tem bo dan poseben poudarek dogovarjanju o zago* • ivi komunalne opreme industrijskih con VP 9/1 Škofliica in V ^ "3/1 Velike Lašče. Dokončane naložbe v letu 1988 in + naložbe v teku - DO HOJA TOZD TESARSTVO IN ŽAGA ŠKOFUllCA - dokon-čanje gradnje žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov - DO SLOVENIJALES ŽIČNICA - dokončanje izgradnje podalj-ška proizvodne hale na Koprski - DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - uvedba nove proiz-vodnje na Poklukarjevi s pričetkom poskusne proizvodnje - HP KOLINSKA TOZD VINOCET - dokončanje širitve proiz-vodnih zmogljivosti v kisarni - DO POHIŠTVO ROŽNA DOLINA - dokončanje izgradnje novega proizvodnega objekta na Viču - DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL - dokončanje izgradnje novih proizvodnih prostorov, modernizacija opreme ter začetek obratovanja - DO ZASTAVA AVTO LJUBLJANA - dokončanje gradnje ser-visnih objektov ob Tržaški cesti - MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - dokončanje gradnje preskrbovalnega centra Trnovo - ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE - dokončanje gradnje SP trgovine osnovne preskrbe na Škofljici - SCT TOZD TESARSKA DEJAVNOST - dokončanje rekon-strukcije objektov, oprema in začetek obratovanja žagalnice na lokaciji Brdo - KEMIJSKI INŠTITUT BORIS KIDRIČ - dokončanje gradnje prizidka in nabava raziskovalne opreme - PTD CENTER KEMIJE - nadaljevanje izgradnje proizvodno skladiščnih zmogljivosti v coni VP-1 Rudnik (dokončanje I. faze in izgradnja železniškega tira) - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR LJUBLJANA - nadaljevanje izgradnje II. faze tovornega terminala v coni VP-1/ 2 Rudnik (izgradnja kosovnega skladišča in pričetek izgradnje gostinsko prenočitvenih zmogljivosti) - DO AVTOMONTAŽA TOZD TGN - dokončanje II. faze tovarne, ki vključuje oddelke orodjarne in strojne obdelave, lakir-nice in razvoja elektronskih komponent ter pričetek gradaje III. faze s skladiščnimi prostori, razrezovalnico in montažo robotskih podsklopov - EGS sestavljena organizacija elektrogospodarstva Maribor - nadaljevanje izradnje republiškega centra vodenja s pripadajo-čim info sistemom - DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - nadaljevanje prenove gostinskega kompleksa Podrožnik (dokončanje prenove zida-nega gospodarskega objekta v restavracijske prostore z usposo-bitvijo pritličnega dela tega objekta v letu 1988) - DO LESNINA TOZD VELETRGOVINA - začetek izgradnje skladiščno prodajnega centra v coni VP-2/4 s posebnim poudar-kom na potrebah drobnega gospodarstva Nove naložbe z začetkom leta 1988 in + naložbe katerih priče-tek OZO prenašajo iz preteklih let v leto 1988 - DO PLUTAL - začetek gradnje objekta za razvoj nove emba-laže - DO ELEKTROMEHANIKA - začetek izgradnje novih obratov v proizvodni coni VP-6/1 Plutal - OZ GALEB IZOLA - začetek izgradnje proizvodno trgov-skega objekta drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti - SDK Cnetrala Ljubljana - začetek izgradnje prostorov za sektor ROP in podružnico Ljubljana, expozitura Vič ob Tržaki cesti - METALURŠKI INŠTITUT - začetek in dokončanje izgradnje proizvodno raziskovalnega objekta za pilotno proizvodnjo. + - DO ILIRIJA VEDROG - tehnološka posodobitev proizvpd-nje na obstoječi lokaciji - DO IGO - začetek modernizacije proizvodnih zmogljivosti v coni VP 2/3 Koprska - DO SLIKOPLESK TERMOPLAST - začetek gradnje proizvod-nih in skladiščnih prostorov v coni VP 2/4 - IUV TOZD GALANTERIJA - začetek izgradnje novega pro-izvodnega objekta na obstoječi lokaciji - INGRAD CELJE TOZD GRADBENA OPERATIVA - začetek gradnje proizvodnih objektov za spremljajoče dejavnostl s pre-selitvijo sedeža TOZD - DO CESTNO PODJETJE LJUBLJANA - začetek izgradnje vzdrževalne baze mehaničnih obratov, skladišč, prostorov za vozni in strojni park in poslovnih prostorov v coni VP-1/2 Rudnik. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ 3.1. INDUSTRIJA Organizacije združenega dela iz industrije bodo v letu 1988 dosegle 3,5% rast količinskega obsega proizvodnje. Za doseganje ciljev in čim večji tehnično-tehnološki napredek bodo organizacije namenile svojo skrb prodajno-nabavni funkciji ter organizaciji dela. Organizacije združenega dela bodo učinko-viteje izkorlščale že obstoječe proizvodne zmogljivosti, hitreje prilagajale svoje programe tržnim zahtevam in se tesneje povezo-vale s proizvajalci surovin na domačem trgu. Organizacije v lesni, kemičnl tekstilni in kovinsko-predelovalni panogi bodo modernizirale proizvodnjo, uvajale nove proizvode in posvečale večjo skrb kvaliteti izdelkov. Industrijske organiza-cije združenega dela bodo skrbele za večjo uporabo dosežkov znanstveno-raziskovalnih organizacij in razvijanju lastne inova-tivne dejavnosti. Večjo pozornost bodo namenile izboljšanju kadrovske struk-ture. Vsi napori bodo usmerjeni v doseganje boljših dohodkovnih učinkov in večjo usmeritev v izvoz, zato je potrebno pospešitl dinamično proizvodno rast dejavnosti, ki so izvozno usmerjene in imajo največje možnosti za razvoj. V organizacijah združenega dela, kjer količinski obseg proiz-vodnje tje dosega načrtovanega obsega, bodo v letu 1988 usme-rili svoje cilje v zaustavitev trenda padanja. Z analizo in odpravo vzrokov za nazadovanje proizvodnje, s prestrukturiranjem proiz-vodnje in boljšim delom bodo poskušale doseči načrtovano stop-¦ njo rasti industrijske proizvodnje. Industrijske organizacije bodo v letu 1988 izvajale različne aktivnosti: - uvajanje novih proizvodov (DO KIP, DO Iskra Merilna elektro-nika, DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvodnja cigaret, DO llirija- Vedrog) - širitev in modernizacija obstoječih zmogljivosti (DO KIP, DO Plutal, DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Proizvodnja cigaret, HP Kolinska, TOZD Vinocet, DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki) - uvajanje zahtevnejših programov (DO Tovil, IMP DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin, DO Hoja, Silvaprodukt. - prestrukturiranje proizvodnje v DO Tovil in DO Mercator Konditor, . - širitev proizvodnje v DO Avtomontaža TOZD UTENSILIA 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO Tržna usmerjenost, sposobnost za prilagajanje ter tehnološki razvoj, so med najpomembnejšimi sestavinami prestrukturiranja gospodarstva, v katerem ima drobno gospodarstvo velike možno-sti, s tem pa pomembno vlogo in poseben pomen. Zato bo tudi 11 v letu 1988 naša temeljna usmeritev na tem področju njegov proizvodnega objekta IUV TOZD Galanterija ob Tržaški cesti in hitrejši in kakovostnejši razvoj, ki bo temeljil predvsem na odpira- začeta širitev proizvodnih zmogljivosti DO Elektromontaža na nju novih enot drobnega gospodarstva, zagoiavljanju prostih obstoječi lokaciji. površin za gradnjo, vzpodbujanju investiranja, vzpodbujanju ino- „ _ «METIJSTVO vacij in zaposlovnje, zagotavljanju urejenih poslovnih prostorov, i k f k ri t" " ' širitvi in razvoju obrtnih zadrug kot organizatorjev proizvodnje za ' ° r^X e. , C ane' ... ... - , V primerjavi z realizacijo v letu 1987 planirajo kmetijske organi- Ob usklajevamu potreb tn moznost. bomo pospesevah razvo, L 'rečno - 5% ra'st odk krnetijskih proizvodov v letu predvsem proizvodnih dejavnosti, ki dopolnjujejo druga podrocja .._ ' združenga dela, storitvenih in intelektualnih dejavnosti iz okvira _ nesorazmerja. ki so vplivala na obseg družbenoorga- obrtnega zakona ter dejavnost,, k, pomemjo < popestritev tun- njzjrane jzvodnje oziroma Jkup v letu 198a7| bodo vpllvaje sticneponudbevobcini. tudi na plan odkupa kmetijskih pridelkov v letu 1988. Za dosego tega c.lja bomo na področ,u prostora * tehnološke možnosti je kmetijska proiz- - v obmocjih proizvodmh con VP-1/2 Rudn.k ,n VP-6/1 Plutal ^ Qb občjne usme a v živinorJejsko proizvodnjo. oddat. se proste površine za gradn,o 14 enot drobnega gospodar- ye'jna kmetjjskjh zem|jjše na Jobmoč]u občjne je zatrav)jenai . . . .. ,,r.H/^r-. .. , wr> n,. ..r,^,^ živinorejski proizvodnji pa je podrejena tudi raba njivskih povr- " v, obmocju-pro.zvodn.h con VP-1/2 Rudmk, VP-2/4 ter VP-6/1 ^ p p J p ^ rastlinami. Kljub vecletnim ni oTod "atdva)eVa" °Z'rOma k°nCa" 9radn)0 2° enOt dr°b" prizadevanjem strokovnih služb v kmetijskih zadrugah ter ugod- nega gospo ars va nim cenam se v zasebnem sektorju ne povečuje odkup pšenice, - v obmociu cone VP 14/2 Ig - SMvaprodukt bodo odprte nove na cca |etnoJTo en da bQ ebnQ rf moznost, za gradn,o eno drobnega gospodarstva. setvj» /?9 v|ožjtj yeč da se y ide|ovanje te 7 non P2r°'ZV°dm COm M; °b ^TJ C6Sh k^ P°tVrSmi P°')ščine vključijo novo usposobljene površine v Hor,ulski dolini 7.000 m dokoncan in zainteresiranim tudi prodan obrtno trgov- n h zadrugrGaleb^fz Izote' ** *° *' 9radbene ^6 '^3 ^^*"3 '"^leto 1988'je planiran naslednji obseg setve pooiembnejših - Skupaj z investitorjem GP Grosuplje si bomo prizadevali u v ha prodati cca 1.500 m2 še neprodanih zgrajenih površin v Centru ----------------------1------------1 TJ——----------1 _ „ n T .. ¦ i ,,------:—~ drobnega gospodarstva (CDG I) v coni VM-2/1 ob Tržaški cesti, --a »J- So^- ^1'^.!,^"1 predvsem namenjenih intelektualnim obrtnim dejavnostnim in____________________vse aružb.orK. orKan.i organ. takim, ki ne povzročajo hrupa in ekološko niso zahtevne pšenicn ii8 200 ao 50 - j68 ao Najemne poslovne prostore bomo, ob upoštevanju določil oljnlw 71 .. 71 občinskega odloka o namembnosti, ki zagotavlja bolj smotrno kro^pir 350 190 -540 izrabo pritličnih prostorov stanovanjskih hiš, prednostno name- vrtnine 5 50 ?o 53 20 njali storitveni dejavnosti. koruza - zmje 95 550 - 30 - 675 S prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije bomo povečali koruzs - su«ž« 50 570 - 70 - 690 fond družbenih najemnih poslovnih prostorov. deteije - 670 - 50 - 720 S prenovo Eipprove in starega Krakovega pridobljene pro- trav.det.neš. 59 1400 - 20 - 1.479, store bomo namenjali dejavnostim, ki so prostorsko in ekolo- k""ski dosevki | - | 35<> | - [ "° | - |?9o| ško nezahtevne in ki popestrijo turistično ponudbo v občini in Ljubljani. Za realizacijo predvidenega plana setve bo potrebno povečati K hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva bomo pripomo- prodajo semen, zaščitnih sredstev in gnojil za 5-10%. gli tudi v z ukrepi davčne politike. Na tem področju bomo obsto- Od celotnega obsega rastlinske proizvodnje bodo kmetijske ječ sistem investicijskih in drugih olajšav dopolnili oziroma razši- organizacije odkupile oz. proizvedle naslednje količine: rili še na druge dejavnosti (dopolnilne) in nove cone._______________________________________________ Tudi z ažurnim in pospešenim reševanjem zahtevkov za obrtna vrsta proi?.voda m ^^ Posestva kz Ljubijana skupao dovoljenja, z jasnimi informacijami, s tesnim sodelovanjem (v tonah)------------------------------------------na vic--------°biina • z obrtnim združenjem, si bomo prizadevali povečati število obrt- pšenica 531 170 700 nih delavnic v občini. oijnice 213 - 213 Skozi skupščinski sistem bomo sodelovali pri dograjevanju krompir - 200 200 zakonodaje, da bo omogočala hitrejše nastajanje novih enot in vrtnlne_________I______!2________1 ž0°______I a7° razvoj drobnega gospodarstva, tako združenega kot samostoj- Intenzifikacija rastlinske proizvodnje z agro in hidromelioraci- nega osebnega dela. jami zaioznjm gnojenjem ter drugimi agrotehničnimi ukrepi se Spremenili bomo vlogo obrtnih zadrug, ki morajo večpozorno- b0 v |etu -\qqq odražala v večjem obsegu živinorejske tržne 9ti nameniti kompleksnemu razvoju obrti, ki jo povezujejo proizvodnje, ki bo naslednja: s ciljem skupne proizvodnje, skuprrega opravljanja storitev, skup-_________________________________________________—1 nega plasmana izdelkov in storitev na domačem in tujem trgu ter vrsta Eri lm tozd kz Ljubijana kz veiike skupaj dolgoročnejšega in bolj organiziranega povezovanja z OZD. Ob H____2_l--------------------Posestva tzo vič---------_sče--------občina_ tem bomo posebno podporo nudili oblikovanju zadrug, ki se mieko hi 16.800 49.000 11.500 77.200 ukvarjajo z novejšimi, sodobnimi poklici v okviru obrtnega pitanci ton 900 240 l.ito zakona (svetovalni, organizacijski, računalniški servisi) in ki bi teieta za zakpi ton 10 1 11 z združevanjem svojih članov in njihovih dejavnosti lahko nudile ost.gov. za zakoi ton 20 100 70 190 raznovrstna sodelovanja, oblikovanja programov, trženja terteh- Plem- teiice kom 70 120 190 nološka in druga znanja zainteresiranim organizacijam in obrt- Plen- kobil(1 kom 5° " 5° njkom konji za zakol ton 193 ______15______206 V družbenem sektorju bomo spodbujali tržne raziskave, izde- lavo novih programov ter prenos poskusne proizvodnje in znanja Zastavljene cilje bomo dosegli: \z znanstveno raziskovalnih organizacij v neposredno prakso in - z intenzivnejšo izrabo travinja in uvajanjem krmnih dosevkov proizvodnjo ter sodelovali pri ustanavljanju novih enot ali drugih v njivski kolobar. Skladno s tako usmeritvijo se v sodelovanju oblik organiziranosti. V ta nemen bomo nudili vso pomoč pri z Biotehniško fakulteto že izvaja program, ki zajema prenos razreševanju prostorskih in kadrovskih težav, kakor tudi pri vode- določenih znanstveno-tehnoloških spoznanj o pridelovanju ' nju postopkov za ustanovitev nove enote, ki je na tem področju krompirja, koruze, pšenice in ogrščice v prakso tako v družbe- predvidena v letu 1988. nem kot v zasebnem sektorju ob ustrezno povečani gospodar- V združenem delu drobnega gospodarstva bo dokončana inve- nosti; sticija DO Pohištvo Rožna dolina ob Koprski ulici, začeta gradnja - s smotrnejšo uporabo umetnih gnojil in močnih krmil na 12 * podlagi analize vzorcev ter proizvodnih programov, ki jih bodo za skrbe mesa Ljubljane in sredstva občinskega sklada SIS za razvoj večje proizvajalce pripravile pospeševalne službe; kmetijstva. - z izvajanjem srednjeročnega programa osemenjevanja go- 2. Pomemben element za izboljšanje ekonomskega položaja vedi; kmetijskih proizvajalcev predstavljajo t. i. dopolnilne dejavnosti - z vodenjem enotne evidence stanja in ukrepov na kmetijah, kot so: izdelovanje izdelkov domače obrti, kmečki turizem kjer se vodi »A« kontrola ter izvaja program reprodukcije; s »Kmetijo odprtih vrat« ter gozdarstvo. Zlasti slednje je pornem- - z usposabljanjem slabših kmetijskih zemljišč za intenziv- ben element socialne varnosti kmetij v hribovitih območjih, zato nejšo proizvodnjo. ' bomo krepili vlogo temeljnih organizacij kooperantov predvsem V letu 1988 bomo za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo uspo- z vidika skupnega in celovitega gospodarjenja z gozdovi, dohod- sabljali naslednja zemljišča (v ha): kovnega povezovanja z lesnopredelovalno industrijo ter odloča- ¦------------------------1---------------------1-----------------------1-----v h__ ,jh kmetov b0. kaicifikacija 50-50 - informirala odbore za socialno in zdravstveno varstvo in -------------------------------------------------------------------------------------------- odbore za kmetijstvo krajevnih skupnosti o možnostih obstoječih po«tiže msn3ših 200 5o 250 socialnih pomoči in pogojih za njihovo pridobitev; ______________I____________I______________I |_______L - preko odborov za socialno in zdravstveno varstvo in odborov X opomba- površine nad 10 ha za kmetijstvo krajevnih skupnosti bo spremljala podatke o ostare- Komasacije se bodo izvajale na hidromelioriranih površinah. lih kmetih in njihovih zemljišč; Glede na razmeroma velika družbena sredstva, ki se vlagajo ~ na Podla9' analize Podatkov bo delovna skupina predlagala v usposabljanje kmetijskih zemljišč bodo kmetijske zadruge ta ukrePe in rešitve za P°samezne ostarele kmetije. , vlaganja pogodbeno vezale na dogovorjeno tržno proizvodnjo. 3.4. GOZDARSTVO Sredstva za vzdrževalna dela se bodo zagotavljala z odlokom V gozdarski proizvodnji načrtujejo gozdno gospodarske orga- o višmi nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na nizacije blagovno proizvodnjo v višini 96.400 m3, kar je za 21% skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju; manj kot v letu 1987. Zmanjšanje gre skoraj v celoti na račun - z vzdrževanjem odvodne mreže na Barju. zmanjšanja plana blagovne proizvodnje v TOZD Gozdarstvo Kmetijsko zemljiška skupnost kot koordinator in Kmetijska Lašče. V tej GG organizaciji so v letu 1986 in bodo v letu 1987 zadruga Ljubljana ter VGP Hidrotehnik bodo pripravili ietni pro- posekali dosti več gozdnega drevja kot je planiran povprečni letni gram vzdrževanja jarkov najkasneje do meseca februarja. Izva- pOsek v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Tako povečanje jalci pa bodo o poteku del redno obveščali Kmetijsko zemljiško poseka je bilo nujno zaradi sanacije škode, ki jo je povzročil žled skupnost; novembra 1985 v posebej velikem obsegu na območju gozdov - z izvedbo komasacij na melioracijskih območjih; s katerimi gospodari ta GG organizacija. Za ostale GG organiza- - s povečanjem števila demonstracijskih poskusov in oglednih cije se planira blagovna proizvodnja v obsegu kot je planirana kmet'j- povprečna letna blagovna proizvodnja v srednjeročnem obdobju Cilj tega dela je seznanjanje ostalih kmetijskih proizvajalcev 1986-1990. s sodobnimi tehnologijami ter z rezultati, ki jih je na ta način Vlaganjav gozdove bo izvajano vobsegu, predpisanem z načrti možno doseči: gozdno gospodarskih enot. - s povečanjem števila zavarovanih živali za 5%; Obnovili bodo 146 ha gozdov, v nego bo vključeno 738 ha - 2 izvajanjem zdravstvenega varstva živali (parazitoze gozdov, osnovali bodo 72 ha gozdov in vzdrževali bodo 280 ha mastitisa, ketoze); gozdov. - z izvajanjem programa preventivnega varstva živali pred kuž- Gozdnogospodarske organizacije bodo v letu 1988 še naprej nimi boleznimi; spremljale zdravstveno stanje gozdov, opozarjale javnost, vzpod- - 2 izgradnjo sušilnice za seno na živinorejskem obratu bujale vse aktivnosti za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki je Gmajnice, izgradnjo mlečnih zbiralnic v Podsmreki, Pijavi gorici, giavni vzrok propadanja gozdov. Spreminjale bodo gozdnogo-iški vasi, Butajnovi, Mali Slevici, Velikih in Malih Laščah ter spodarske načrte tako, da bo dano več poudarka obnovi in negi z ureditvijo razstavnega prostora ob Peruz^ijevi in skladišča gozdov. Pri tem bodo upoštevale najnovejša znanja o varovanju kmetijskih repromaterialov na Turjaku; jn obnavljanju prizadetih gozdov. Intenzivneje bodo zatirale - z izvajanjem programov izobraževanja kmetov. škodljivce ter bolj preudarno posegale v gozdove z graditvijo K hitrejšemu izvajanju programov pospeševanja kmetijstva komunikacij in uporabo mehanizacije. Z lovskimi družinami se bodo prispevala tudi sredstva, ki jih delavci združujejo v SIS-u za bodo dogovarjale tudi za omejitev staleža parkljaste divjadi na pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne pre- štvilo, ki ga prizadeti, presvetljeni gozdovi, še prenesejo. Tabela: Obseg blagovne proizvodnje in gozdnogojitvenih del 1. Blagovna proizvodnja (m3) _______GG LJUBLJAHA_______________ LJ.MLEKAR. GG KOČEVJE -TTTZ I T0K I ^ TOZD Po- TOZD Gozdsr • SKDPAJ ___________________Skofl.jica Skofl.jica L.jubl.iana sestva stvo Lasce________ iglavci 7.100 25.500 14.250 2.000 5-500 54.350 listavci 6.250 ¦ 17.000 15.000 l.JOO 2.500 42.050 SKDPAJ: 13.350 42.500 29-250 3-300 0.000 96.400 13 2. Gozdno gojitvena dela (ha) ..." obnova gozdov 17,5 49,0 18,5 2,0 59,0 146,0 nega gozdov 98,0 357,0 162,0 40,0 81,0 738,0 osnovanje nasadov 3,3 24,0 43,0 2,0 - 72,3 vzdrževanje nasadov 11,5 71,0 185,0 12,0 - 279,5 3.5. TRGOVINA ~ prizadevali si bomo za vključevanje rejcev konj za ježo v turi- .•'¦'¦- stično ponudbo Tudi v letu 1988 bo največ pozomosti na področju trgovine " nadalJevali bomo z akc'!° tedna viških gostincev, z akcijo za namenjeno trgovini osnovne preskrbe, predvsem njeni založeno- Clsto ln ureieno okolie ter z informativno propagandno dejav- sti, izboru blaga in delovnemu času. nostjo Za zagotavljanje ustreznega asortimenta in kakovosti blaga ~ nadalievali bomo iz informativno propagandno dejavnostj sprejemanja odločitv o poslovnem času v prodajalnah in reševa- ~ nadaljevai bomo z izvajanjem programa prenove Eipprove nju ostalih vprašanj skupnega pomena bodo trgovinske organi- ullce in se P°sPešeno pripravljali na etapno izgradnjo TRC Bo- zacije združenega dela še naprej izpopolnjevale in učvrstile orga- kalce nizirane oblike sodelovanja s potrošniki. Njihova posebna skrb ~ dorekh bomo Program Blagojevega gradu in graščinskega pa bo veljala predvsem zagotavljanju trgovskega kadra Stimula- komP'eksa v Polhovem Gradcu, ki naj bi pomenil tudi že prvi tivnejše nagrajevanje delavcev, prilagojeni programi usmerje- korak k nie90vi oživitvi. nega izobraževanja potrebam trgovine, ustrezna štipendijska ~ sodelovah bomo Pn pnpravi športno rekreacijskih površin politika, pa tudi posodobitev prodajne tehnologije in izboljšani ob Mubljanici in se vključevali v izgradnjo centra vodnih športov pogoji dela bodo bistveno prispevali k reševanju tega pro- Livada blema. Med investicijami v objekte osnovne preskrbe bo v prvi polovici 3~ RAZISK0VANJE leta na 700 m2 površine dokončana SP trgovina na Škofljici Spodbujali bomo prenos poskusne proizvodnje v redno investitorja ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje s čemer bo sani- prakS°- UstanovlJena b0 nova enota- kat^ proizvodnja bo rano dosedanje nevzdržno stanje osnovne preskrbe tega temel'lla na Prenosu znania ™anstveno-raziskovalnega dela območja. V drugi polovici leta bo dokončana gradnja preskrbo- V Prakf- R^oJno^^kovalne organizacije bodo nadaljevale valnega centra Trnovo na 2.720 m2 površine, investitorja Merca- S Posodabl)anlem °Pre™ m izboljševanjem prostorskih pogojev torKITDORožnikTOZDDolomiti, skaterimboodpravliendeficit za SV0Je del°- neto prodajnih površin osnovne preskrbe Trnovega in sosedniih **g°}° b° P°trebn0 Še tesne|Se Povezovanie gospodarskih krajevnih skupnosti. V tem letu bosta urejeni dve prodaialni (s °ZDl Z'aStl mdustrlJsklh z raziskovalnimi. Zlasti to veljazanosilke sadjem in zelenjavo in delikatesami) privatnih investitorjevv Cen- raZVOJa' ki bOdo omo9očale zaPoslovanje mladih kadrov razisko- tru drobnega gospodarstva valcev m se zavzemaie za izmenjavo tega kadra. Poleg obstoječih organizacij bomo pritegnili v izgradnjo trgov- V akCij0 "f000 mladih raziskoval<=ev« se bodo poleg znanstve- skih objektov še druge deiovne organizacije noraziskovalnih in visokoSolsklhprganizacij vvečji meri vključile Skupaj z DO MERCATOR - ROŽNIK TOZD Dolomiti bomo tud' 90SP°darske organizacije. Studentom in dijakom-bodočim pripravljali dokumentacijo za izgradnjo samopostrežne trgovine raziskoval»m- bom° že v času šolania omogočili delo v znan- osnovne preskrbe na Brezovici in železnine v Velikih Laščah stveno-raz,skovalnih orgamzacijah in v razvojnih sektorjih orga- Poseben poudarek pa bo tudi na pripravi zemljišča in dokumen- n'ZaC" zdruzfne9a de'a M ade razlskovalce bodo organizacije tacije trgovine IG ter trgovini v Kozarjah, kjer se bo treba zdru2ene9a *"* vzpodbujale s kadrovskimi stipendijami. Nasta- dogovoriti o nosilcu investiciie nltev mladih raziskovalcev bomo reševali z zagotovitvijo določe- Napodročjutrgovineosnovnepreskrbebomotem.kjerobstoje ne9a ^vila sob v Studentskem centru. , pogoji in interes, tudi še naprej vzpodbujali vključevanje oseb- .. Sodel°va" bomo P» pndobitv. okac.je (ob podaljSku Karde- nega dela Ijeve ceste) za izgradnio objekta »Univerzitetni kolegij raziskoval- - . / .. ¦ cev«. Prostori novega objekta bodo namenjeni za nove razisko- 3 6 GOSTINSTVO IN TURIZEM " valce, podiplomce, gostujoče profesorje, strokovnjake in znan- ' 7-r-r,-m_•!,„ i. i *¦ _, , stvenike, tako domače kot tuje. tem oodroč u n/ho^ h'Vne, mhreProdukciiske ^Posobnosti na Organizacije združenega dela, predvsem gospodarske, bodo l TJ> iQRflfhn tP ,T h rf T°l 9Ostmstva m turizma Povečale delež sredstev namenjenih v razvojno-raziskovalno LS,p SLllT ] ^ lzb0l)šan|u kvalltete 9°stinske in turi" dejavnost in povečale delež dohodka iz lastnih inovacij. 7at^ K^m^ n* * * ~- *• * ^ z namenom boljse informiranosti bo občinska raziskovalna imoWi^mP L '4-9° f f P0Se,bn° Skrb USmeriM k! skuP"0S« seznanjala organizacije združenega dela s programi - smotrnejsemu .zkonScanju obstojech zmogljivosti in rezultati raziskovanj. - izboljsanju organiziranosti ,, . . , , , . , . , ,. . _ . - specializaciji gostinskih obratov . MeS'na razlskova na skuPnost Ljubljana m Gospodarska zbor-„„„,_„,:„„:, , .. , nica obcin Ijubljanskega obmocja zdruzujeta sredstva v poseben : ^,'r.srpo" zudbo m'acmh iideikov f •"»".-Mruianie »rrr™™v prakso v'a skiad ,„; rrrr"05" 9o5ti;sr Tm r°b°™ "¦ ™* ^zt:zi%z ^sssrcissrc Ijan, zlasti v tunsticno zanimivih krajih in poteh k njim nost- Dv^SU^n1"'r30?"8 "'^hI11'6 hZap°Slenih Odbor za inventivno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS Ljub- z ul LiTJ! 9 ?• k vP°H ŽT° VZpOdbujali tudi Ijana Vič-Rudnik bo nada jeval aktivnosti za vzpodbujanje inova- z ukrepi davcne politike, kjer bomo dali absolutno prednost tivne deiavnosti v OZD . razvoju gotinskih obratov višjih kategorij (hrana in prenočišče) ter z večjimi olajšavami vzpodbujali tudi takšna vlaganja, ki bodo . cnriAl Kii DA7\/r> ¦ pomenila dopolnitev dejavnosti (jahanje, tenis) in s tem celovi- OUOIALIMI MAZ.VUJ / tejšo gostinsko in turistično ponudbo. Sredstva za delovanje družbenih dejavnosti bodo tudi v letu Na podrocju tunzma pa bomo: 1988 odviSna od materialnih možnosti gospodarstva Prednostno - še naprej vzpodbujali dejavnost kmetij odprtih vrat, zlasti ob bomo zagotavljali uresničevanje osnovnih programov posamez-tunsticnih poteh (Polhograjska planinska pot, Evropska pešpot, nih dejavnosti ter programov vzajemnosti in solidarnosti po novih ur)a •' ustreznih razmerjih. Vse ostale programe bo potrebno preveriti in 14 "¦¦ , ' -.¦.-.. - . ugotoviti možnosti financiranja tudi po načelih neposredne me-njave. Zaradi omejenih materialnih možnosti bodo organizacije zdru-ženega dela s področja družbenih dejavnosti dosledno skrbele za polno izrabo in učinkovito vzdrževanje obstoječih zmogljivosti in izboljšanje organizacije dela ob izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih. Materialni položaj delavcev v družbenih dejavnostih in rast osebnih dohodkov zaposlenih bo usklajevana z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu. S sprejemom samoupravnega sporazuma o mejnih dejavnostih bodo zagoto-* vile tudi nemoteno financiranje dogovorjenih programov mejnih dejavnosti. Na področju investicij v družbenjh dejavnostih se bo končala izgradnja zadnjega objekta iz programa samoprispevka III v občini. Sicer pa se bodo sredstva v ta namen zagotavljala samo po samoupravnem sporazumu iz 0,5% čistega dohodka OZD in združene amortizacije. Nadaljevali bomo obnove objektov sred-njega usmerjenega izobraževanja po sprejetem programu. Nadaljevali bomo vzdrževalna dela in posodabljanje otroškega letovišča Pacug. Na področju otroškega varstva bomo za vzgojnovarstvene sto-ritve prispevek staršev sprotno valorizirali. Nadaljevali bomo z^vlaganji v otroška igrišča na podlagi usklajenih planov krajevnih skupnosti in materialnih možnosti. Iz sredstev amortizacije bomo glede na izredne potrebe uredili ustrezne prostore za dodatne oddelke v vzgojnovarstveni enoti Ig. Na področju osnovnega šolstva se bo program dela v celoti izvajal v skladu s prenovljenirn programom življenja in dela v osnovni šoli. Dejavnost bomo v vsebinskem in organizacijskem smislu prilagajali načelom celodnevne osnovne šole. Z uveljavlja-njem boljše notranje diferenciacije in individualizacije pouka, kakovostnejšega dopolnilnega in dodatnega pouka bomo učen-cem zagotavljali pogoje za razvoj individualnih sposobnosti. Podaljšano bivanje bomo izvajali v obsegu potreb staršev. Inve-Sticije bomo izvajali iz sredstev združene amortizacije in sicer: izgradnja prizidka k OŠ Horjul, začetek sanacije Velike Lašče ter priprava gradbene dokumentacije za PŠ Turjak in PŠ Rob. Na področju usmerjenega izobraževanja bodo aktivnosti ob vpisu v 1. letnik vsebinsko in organizacijsko poglobljene. Za urejanje prenove večine vzgojnoizobraževalnih programov v šol-skem letu 1987/88 pa bo potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva oziroma uvajanje prenove prilagoditi finančnim možno-stim. Nadaljevali bomo z izvajanjem investicijsko-prenovitvenih del na kompleksu srednjih šol na Aškerčevi ter z nadaljevanjem priprave na gradnjo prizidka Srednje šole za računalništvo. Na področju visokošolskega izobraževanja se bodo izvajale naslednje investicije: BF-VTOZD za lesarstvo (izgradnja laborato-rijskih prostorov), FAGG-VTOZ za arhitekturo (pridobivanje in odkup zemljišča za gradnjo dveh prizidkov), FNT-VTOZD Farma-cija (obnovitev laboratorijev in adaptacija prostorov za pridobitev dodatnih prostorov za učni proces), FNT-VTOZD Tekstilna tehno-logija (dokončanje obnove strehe,) FNT-VTOZD Kemija in kemij-ska tehnologija (pričetek nadzidave objekte na Murnikovi 6), BF-VTOZD za veterinarstvo (dograditev nadzidave objekta diag-nostika za potrebe virološkega laboratorija), Fakulteta za elektro-tehniko (začetek gradnje I. faze prizidka). Usmeritve in naloge občinske raziskovalne skupnosti bodo skupne z mestno raziskovalno skupnostjo s tem, da bo poudarek v občinski na ugotavljanju in analiziranju raziskovalnih potreb kot osnovo za oblikovanje raziskovalnega programa. Razisko-valne skupnosti občin in mesta Ljubljane bodo v letu 1988 pričele z delom na novi organizacijski osnovi, ki bo predvsem vsebin-skega značaja. Na področju kulture bo tudi v letu 1988 namenjena večja pozornost prednostnima področjema, knjižničarstvu in varovanju naravne in kulturne dediščine. Pri varovanju naravne in kulturne dediščine bomo nadaljevali z razglašanjem kultume in naravne dediščine. Razglasili bomo del Ljubljanskega barja terPolhograj-ske Dolomite za naravno znamenitost. Dokončali bomo gradnjo občinske matične knjižnice Prežihov Voranc in ji s tem zagotovili ustrezne nadomestne prostore. Omejeni finančni pogoji bodo zahtevali povezano delovanje Občinske zveze kulturnih organiza-cij s kulturnimi društvi za doseganja kvalitetne rasti programov Ijubiteljske kulture. Nadaljevali bomo z urejanjem in obnavlja- njem spomenikov NOB in revolucionarnega gibanja ter z nadalj-njim urejanjem gradu Turjak, da bi se omogočil dostop javnosti. Pripravila in pridobila se bo vsa potrebna dokumentacija za pričetek gradnje CTK. Pričela se bo gradnja Muzeja Ijudske revolucije. Telesnokulturna skupnost bo v prihodnjem letu izdelala nov program mladinskega športa. Še večjo pozornost bodo posvetili tekmovanjem športnih društev v osnovnih in srednjih šolah. Spremenili bodo način financiranja rekreativnega športa in večjo participacijo udeležencev samih. V vrhunskem športu pa bodo zmanjšali število vključenih v usmerjevalni program nižjih se-lekcij. Na podrpčju zdravstvenega varstva bo tudi v letu 1988 pred-nostno osnovno zdravstveno varstvo in zagotavljanje funkci-onalne povezave osnovnega zdravstvenega varstva s specialistič-nim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom. Nadaljevali bomo z razvijanjem sodelovanja s socialnimi zavodi. V osnovnem zdravstvenem varstvu bo poudarek na preventivni dejavnosti, zdravljenju, negi in rehabilitaciji bolnikov na domu ter mentalno-higienski dejavnosti za vse občane. Dokončana bo izgradnja ZP Škofljica iz programa samopri-spevka III ter ureditev nadomestnih prostorov za ZP Ig. Na področju socialnega skrbstva bo Dom za starejše občane nadaljeval z uvajanjem gospodinjske pomoči na domu za starejše občane kot zunanjo dejavnost. Skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani bodo izdelale koncept reorganizacije centrov za soci-alno delo, ki bo predhodno preverjen z eksperimentalnim delova-njem enega od centrov v Ljubljani. Iz sredstev zbranih po družbe-nem dogovoru za obnovo in izgradnjo vzgojnih zavodov in orga-nizacij za usposabljanje otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bomo pričeli z nadomestno gradnjo Mladin-skega doma Malči Belič skupaj s prostori za stanovanjske sku-pine, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost izvajanja funkcije Doma. Na področju socialnega varstva bodo skupnosti socialnega varstva v Ljubljani uravnavale višino socialno-varstvenih pomoči skladno s SaS o uresničevanju socialnovarstvenih ppmoči po sprejetem sistemu, ki zagotavlja tekoče medletne valorizacije pomoči. Strokovna služba SIS zdravstvenega in socialnega var-stva in Center za socialno delo bosta zagotovita izvajanje enotne evidence za vse oblike družbSno-denarne pomoči. Na osnovi samoupravnega sporazuma o usklajevanju planskih dokumentov v občinah in mestu Ljubljana za obdobje 1986-90 bodo pričeli delovati skupni organi za izvajanje socialnovarstvenih pomoči, ki bodo odločali o vseh oblikah socialno-varstvenih pomoči. Občinska skupnost za zaposlovanje bo usklajevala lelne plane zaposlovanja TOZD z razpoložljivimi kadrovskimi viri. V primerih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev bomo v skupno-sti izvajali prekvalifikacijo. Aktivno bomo delovali na usposablja-nju in zaposlovanju invalidnih oseb. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 5.1. PROSTORSKO PLANIRANJE ..¦-¦•. Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijane Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, bomo v letu 1988 usmer-jali poselitev na komunalno urejena območja zaradi zagotavljanja humanejših pogojev bivanja, smotrnejše razporeditve delovnih mest in s tem boljših pogojev dela in bivanja delovnih Ijudi in občanov. Posebno pozornost bomo namenili kompleksnim gradnjam sosesk in pravočasnemu pridobivanju dokumentacije za gradnjo objektov, ki zagotavljajo delovna mesta v izvenmestnem ob-močju. Še nadalje bomo skrbeli za racionalno rabo prostora ter izbolj-šanje in varstvo naravnih dobrin, predvsem pa varovali zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji. Preprečevali in sanirali bomo črna odlagališča odpadkov ter sodelovali pri ureditvi odlagališča posebnih odpadkov za območje Ljubljane. V večji meri bomo skrbeli za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov in pravilno odlaganje smeti in odpadkov ter širili območje, s katerega bomo organizirano odvažali te odpadke ter 15 odpadke steklene embalaže namenjene reciklaži. Podpirali bomo vse tiste investicije v spremembe tehnologije. ki bodo zagotavljale izboljšanje okolja. Od novih investitorjev pa dosledno zahtevali. da zagotovijo vse ukrepe in zahteve za zmanj-šan|e vplivov na okolje. Zato bomo locirali galvanske obrate in podobno na ekološko neproblematična območja in jih gradili v takih skupinah, da bodo sposobni odplake prečistiti, in z drugimi ukrepi skrbeli, da se odpravijo tehnološko neustrezni obrati. Pri eksploataciji mineralnih dobrin za potrebe širše družbene skupnosti bomo zbirali sredstva za tekoče izvajanje sanacije in rekultivacije. 2a zagotovitev kompleksnih posegov v prostor povsod tam, kjer so v izdelavi prostorski izvedbeni akti, bomo sprejeli Odloke o splošni prepovedi parcelacije, gradnje in spremembe namemb-nosti. V skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1990 bomo v ietu 1988 izdelovali, sprejeli in naročili prostorske izvedbene akte, navedene v prilogi 1. Poleg tega bomo vodili postopke sprejemanja za vse tiste izvedbene akte, ki niso zajeti v programu dela Sklada stavbenih zemljišč mesta Ljubljane in resoluciji, za katere pa bodo investi-torji, ki se bodo pojavili naknadno, sami financirali njihovo izde-tavo. 5.2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1988 bomo dogradili 465 stanovanj v soseskah: VS 3/2 (VS 6/3) Vič (Na Grbi) 46 VS 13/4 (236/8. S 5/1) Ig 88 \,' VS 2/2 (VS1) Trnovo 30 , . ', VS 41/1 (208/2) Polhov Gradec 25 VS 1/3, 1/4 Galjevica (RS 1,2 Jurčkova pot) 130 VS 2/7 (VS 103) Murgle 78 vf> VS 6/1 (VS 109) Dolgi most 20 , v1 , , VS 8/6 (VS 202 2,3) Selo 22 VS 40/6 (VS 203) Gudnje 10 '" VS 2/6 (VS 103>Trnovo 6 VS 12/4 (VS 250/1) Smrjene VS 12/5 (VS 250/2, 3,4 Smrjene) Kopanke 10 Pričeta gradnja v letu 1988 za 318 stanovanj: VS 35/1 (VS 213/1, 2, 1a, 2a) Horjul 24 VS 9/10 (VS 245/7) Škofljica 100 VS 1/3, 1/4 Galjevica (RS 1, 2 Jurčkova pot) 79 '." , . . . ''.'. VS 6/1 (VS 109) Dolgi most 20 VS 8/6 (VS 202/2, 3) Selo 34 VS 21/5 (VS 225/1) Kamnik na Barju 10 , ' VS 40/6 (VS 203) Gudnje 10 VS 29/3 (VS 259) Male Lašče 5 VS 10/1 (VS 220/1, 2) Radna5 ., , VS 2/6 (VS 102) Trnovo 10 VS 12/4 (VS 250/1) Smrjene ¦¦¦ ' , - VS 12/5 Kopanke (VS 250/2, 3, 4, Smrjene) 10 Za nemoteno in pravočasno stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti urbanistično izvedbeno dokumentacijo in potrebna zemljišča, sodelovanje ostalih udeležencev v stanovanjski grad-nji. opremljanje zemljišč in vključevanje investitorjev spremljajo-čih objektov v posameznih celovitih soseskah. Prenova se bo nadaljevala v Eipprovi ulici. Obseg pa je odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev. Prenavljali se bodo objekti Eipprova 1, Razpotna 2, Eipprova 3 in 5, pripravljala dokumenta-cija za prenovo objekta Ziherlova 38 ter pridobivala stanovanja za razselitev stanovalcev v tem objektu. Na področju gospodarjenja bomo skrbeli za vzdrževanje stano-vanjskega fonda in preverjali kvaliteto gradnje novih objektov, prevzetih v gospodarjenje. Pospeševali bomo ustanavljanje hišne samouprave v novih hišah in izvajanje volitev po preteku mandata dosedanjim organom hišne samouprave. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi bomo v spdelovanju z Mestno upravo inšpekcijskih služb prepr^čevali črne gradnje in izvajali odstranjevanje že začetih in dokončanih objektov neskladnih s pogoji urejanja prostora. 5.3. PRIDOBIVANJE IN OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ V letu 1988 se bodo pridobivala in opremljala stavbna zem- 'iišča: .»I.,<.«! .Mhfi,«.-.-..•!. .¦ ; .,* ^- za za stanovanjsko gradnJQ,omsv.oniBioQ ^:>,Mu^ - / VS 1/3, 1/4 Galjevica (RS 1, 2 Jurčkova pot) ¦ VS 1/5 llovica (RS - U. llovica) VS 1/7 (RS 103/2) Vinterca .¦ - .. ¦ • •. ' VS 2/1 (VS 1) Trnovo VS 2/4 (VS 104/1) Langusova VS 2/6 (VS 102) Trnovo VS 2/7 (VS 103) Murgle - . ¦ ' ¦ • > VS 210 (VS 3) Ob Tržaški cesti : ' . VS 2/11 (VS 102/2) Rakovajelša - VS 2/12 (VS 113/2) Sibirija VS 3/2 (VS6/3) Na Grbi VS 3/3 (VS 7) Vrhovci ' , - . VS 4/4 (RS 5) Lavrica VS 6/1 (VS 109) Dolgi most • ' VS 8/2 (VS 201/5) Dobrova VS 9/10 (VS 245/7) Škofljica ' . . . VS 10/1 (VS 220/1) Radna ' '. • - VS 13/1 (VS 251) Želimlje VS 14/1 (VS 236/6) Ig l ¦ .' VS 21/5 (VS 225/1) Kamnik pod Krimom VS 29/3 (VS 260) Velike Lašče - za ostalo gradnjo VP 1/2 (RP 2) Rudnik VI 2/2 (VI 6) Tehnična knjižnica • VI 2/8 (VI 1) Muzej revolucije . . VO 2/1 (VS 106) Bobenčkova VP3/2 (VP6) Brdo VP4/2 (RP 3/1) Lavrica V* VP6/1 (VP4) Plutal ¦ -¦¦'". ,' ' - VP 9/1 (VS 245/1) Škofljica 5.4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO VODOVOD: Viri in objekti: Črpališče Želimeljščica (1. etapa), vodohram Brezovica (pri-pravljalna dela), vodohram Golo-Zapotok. Primarni vodovodi: po Cesti XVIII, divizije (v industrijski coni), ob Tržaški (Dolgi most - Pot čez gmajno, odsek Pot čez gmajno - Brezovica), po Kardeljeva (od Kardeljeve do Opekarske, Brezovica - Notranje Gorice - Podpeč) vodohram Škofljica, ob soseski VP 6/1 (Plutal), Brezova noga - Kremenice - Ig, Kozarje, Črnavas - Peruzzijeva - Cesta XVIII. divizije, Brezova noga - Pijava gorica (priprav-Ijalna dela), vodovod Turjak - Rob (čistilna naprava) -Sekundarno omrežje: Ob Tržaški, Želimlje, Velike Lašče, Cesta XVIII. divizije, VP 6/1 (Plutal)., Vinterica in drugi vodovodi skladno s programi KS Lavrica, Ig, Horjul, Pijava gorica, Črni vrh, Dobrova, Polhov Gra-dec, Podpeč-Preserje, Vnanje Gorice, Iška vas, Notranje Gorice, Škofljica, Rob, Velike Lašče. KANALIZACIJA: . • \ Viri in objekti: . ' ! . Čistilna naprava Notranje Gorice ' ¦¦•¦'• Primarno omrežje: Kanal južna obvoznica - Kardeljeva, kanal ob južni strani Galjevca, kanal Ljubljana - Vinterca - Lavrica (soseska RS 5), Rakova jelša. Sanacija varnostnih pasov vodovodov: Vodarna Brest (Ig - čistilna naprava, kanali) ' . Sekundarno omrezje: Ob Tržaški cesti, Rakova jelša, Trnovo, Podvozna pot, Želimlje, Velike Lašče, Cesta XVII. divizije, VP 6/1 (Plutal) ter skladno s programi KS (Horjul, Škofljica, Kolezija, Podpeč-Preserje, Trnovo, Rudnik, Želimlje, Polhov Gradec, Brdo. Vič, Kozarje. Velike Lašče, Dobrova) < , PLINOVODNO OMREŽJE . Ob Tržaški cesti, Cesta XVIII. divizije, llovica, Industrijska cona Plutal. ELEKTRIČNO OMREŽJE: Gradile se bodo naslednje TP postaje oziroma omrežja: Na Grbi, Rakova jelša, Murgle, Želimlje, Velike Lašče, llovica, Indu-strijska cona Brdo, Rudnik, Vrzdenec, Rožanija, Gradišče. Poleg navedenih del se bodo opravljala tudi dela na rednem vzdrževa- nju, obnavljanju in sanaciji obstoječih komunalnih objektov in naprav. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA ' ' - ¦¦ V letu 1988 se bo opravljalo tekoče vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe: CESTE . - Pričela se bo gradnja mostu preko Gradaščice in izgradnja podaljška Kardeljeve ceste; - izvajala se bodo dela na prometno varnostni ureditvi Dolenj-ske ceste vključno s semaforizacijo Orlove in Peruzzijeve ceste; - nadaljevala se bodo dela za asfaltiranje ceste Črna vas - Podpeč; - ureditev ceste med priključkom na zahodno obvoznico in Ceste na Brdo; - narejen bo nov prehod čez železnico v Notranjih Goricah; - potekaie bodo aktivnosti za ureditev novega cestnoželezni-škega prehoda v podaljšku Kamnikarjeve ulice na Lavrici; - nadaljevalo se bo z urejanjem cest v KS Rožna dolina; - urejale se bodo ceste, v KS Vrhovci - Cesta X, Cesta na Bokalce, Cesta na Vrhovce, Brdo-Brdnikova, Galjevica - Cesta XV. divizije, Milan Česnik - Gunduličeva in Postojnska, Kolezija - Cesta v Mestni log in Kolezijska, Vič-Sattnerjeva cesta, Ig - Cesta v Iški Vindgar. MOSTOVI - mošt v Žažarju (KS Horjul) ' .'.. - most na Vrhovnikovi (KS Milan Česnik) - V skladu s krajevnoskupniškim programom pa se bodo urejale ceste za katere bodo ustrezen del sredstev zagotovile krajevne skupnosti. JAVNA RAZSVETLJAVA: Iz sredstev KSLO se bo urejala javna razsvetljava po cesti v Mestni log in Gerbičevi ulici (KS Kolezija), Cesta na Vrhovce in Cesta na Bokalce (KS Vrhovci), Mencingerjeva (KS Malči Belič), Kočevska-šmarska cesta (KS Škofljica) Male Lašče. V skladu s krajevnoskupniškim programom pa se bo urejala javna razsvetljava v KS, kjer bodo zagotovili ustrezna lastna sredstva. 5.5. PROMET IN ZVEZE Na področju avtobusnega mestnega in primestnega potni-škega prometa bomo še naprej zagotavljali delovnim Ijudem in občanom primeren in pravočasen prevoz na delo in iz dela. Nadaljevali bomo z opremljanjem in urejanjem avtobusnih posta-jališč. Mestni potniški promet bo z združitvijo proge št. 17. in 19. povezal področje Barja s sredino mesta na liniji Barje-Opekar-ska cesta-Tomačevo. . Nadaljnje aktivnosti SOZD Integral DO LPP bodo potekale pri ureditvi prog in sicer po cesti Dolomitskega odreda ter na cesti Razor-Podsmreka-Tržaška cesta. Pričelo se bo z izgradnjo parkirišča za tovornjake na Dolgem mostu. SOZD Integral DO Tovorni promet bo: - z enakimi prevoznimi kapacitetami kot v letu 1987 povečal kakovost in fizični obseg svojih storitev; - povečal obseg svoje dejavnosti s komercialnim oddelkgm za mednarodni transport; . - dokončal izgradnjo in opremo delavnic; - s sovlagatelji pričel gradnjo kosovnega skladišča. Za rekonstrukcijo železniške postaje Rakovnik (VT 1/1) bo dokončno izdelan in potrjen lokacijski načrt. SIS za PTT promet Ljubljana in Podjetje za PTT promet Ljub-Ijana bosta nadaljevala s pričetimi naložbami v poštno in telegraf-sko infrastrukturo. Nadaljevala se bo izgradnja PTT omrežja na območju KS-Brezovica, KS Notranje Gorice, KS Plešivica, KS Lavrica in KS Škofljica. Pričeta bo izgradnja PTT omrežja v VP 6/1 (Plutal), VM 6/2 in VM 6/3 in VS 6/1 Podvozna pot. Evidentirali bomo potrebe in možnosti za razvoj kabelske tele-vizije v posameznih KS ter nadaljevali z izgradnjo v KS Lavrica in KS Škofljica. Nadaljnje aktivnosti na PTT področju bodo usmer-jene na razširitev telefonskega omrežja v KS Brezovica, KS Vna-nje Gorice, KS Notranje Gorice, KS Preserje, KS Rakitna, KS Golo, KS Dobrova, KS Barje, KS Galjevica, KS Krim, KS Peruzzi, KS Rudnik. 5.6. VODNO GOSPODARSTVO Dela na področju vodnega gospodarstva se bodo odvijala skladno s programi Območne vodne skupnosti, pri čemer se bo posebno pozornost posvetilo vzdrževanju odvodne mreže na Barju. Intenzivno bodo potekale aktivnosti za gradnjo zadrževal-nikov v povirju Gradaščice (Božna) in urejanju vodnega režima nižinskih vodotokov in hudournikov. Na osnovi študij bomo v letu 1988 zakonsko zavarovali povirje Iške in Zale. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI Da bodo krajevne skupnosti uresničevale naloge, ki izhajajo iz družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ob politiki enakomernejšega razvoja krajevnih skup-nosti, bodo letu 1988 posebno pozornost posvečali: - utrjevanje dela delegacij, zlasti delegacij v SlS-e materialne proizvodnje, kjer bodo delegati uveljavili uresničevanje interesov krajevnih skupnosti, - zagotavljanje sredstev za nemoteno delo delegacij ter funkci-onalne dejavnosti krajevne skupnosti, preko splošne porabe na osnovi dopolnjenih kriterijev upoštevajoč usmeritve za mini-malno zaposlitev delavcev v krajevnih skupnostih ob večjem združevanju strokovnih del s področja administrativnih in finanč-nih opravil - uresničevanju petletnega programa zagotavljanja prostor-skih pogojev ter vzdrževanje zgradb po krajevnih skupnostih, - dograjevanju komunalne infrastrukture preko krajevno skup-niških programov Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin na podlagi sprejetih pravil glede določanja vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov krajevnih skupnosti, s poudarkom na vodoo-skrbi ter dograditvi posameznih lokalnih vodovodnih sistemov, - ustanovitvi in delovanju skupnosti delavcev, zaposlenih v kra-jevnih skupnostih vsled zagotavljanja pravic ter delovnih raz-merij, - dograditvi statutov in drugih dokumentov krajevnih skupno-sti, ki jih narekuje statut občine, - informiranosti delovnih Ijudi in občanov, delegatov in delegacij zaradi usklajevanja delovanja pri obravnavanju interesov, tako v krajevni skupnosti, kakor v družbenopolitični skupnosti. - v okviru možnosti bodo krajevne skupnosti zagotavljale pro-store za organizirano klubsko dejavnost mladine. 7. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju obrambnega načrtovanja bo še nadalje v ospredju dograjevanje in noveliranje obrambnih načrtov po veljavni meto-dologiji. Osrednja naloga na področju mobilizacijskih priprav bo dopol-njevanje mobilizacijskih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav in usklajevanje le-teh z veljavnimi predpisi. Krepili bomo razvoj družbene samozaščite ter nadaljevali s strokovnim in praktičnim usposabljanjem narodne zaščite. Dograjevali bomo varnostne načrte pri vseh nosilcih načrtovanja. Nadaljevali bomo z oprem-Ijanjem in usposabljanjem enot in štabov teritorialne obrambe in civilne zaščite. V civilni zaščiti bomo posebno pozornost namenili pomlajeva-nju enot in štabov. Izpolnjevali bomo kurirski sistem in izvajali poskusne mobilizacije za enote oboroženih sil. Dograjevali bomo vojno upravne zveze predvsem na mestnem delu občine in gradili zaklonišča kot dvonamenske objekte. Skrbeli bomo za obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, izvajali bomo strokovni nadzor in nudili strokovno pomoč nosilcem obrambno-varnostnih priprav. Skrbeli bomo za obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, izvajali bomo strokovni nadzor in nudili strokovno pomoč nosilcem obrambno-varnostnih priprav. 8. POŽARNA VARNOST ' SIS za varstvo pred požarom in Občinska gasilska zveza občine Vič-Rudnik bosta v letu 1988 nadaljevali z ustvarjanjem pogojev ^ za izboljšanje požarno-varnostnih razmer v občini. ,' .' , ' - 17\ Posebno skrb bosta posvečala, kot vsako leto, preventivni dejavnosti ter strokovni vzgoji gasilskega kadra, posebno pomladka, enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, v organiza-cijah združenega dela, osnovnih šolah, vzgojno-varstvenih usta-novah ter širšega prebivalstva, s strokovnimi predavanji propa-gandnim gradivom - letaki, plakati, s praktičnimi vajami ter predvajanjem strokovnih filmov, posebno v oktobru - mesecu požarne varnosti. V okviru programa investicij SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga izvaja skupaj z občinsko gasilsko zvezo ter v okviru dotoka finančnih sredstev, bo SIS za varstvo pred požarom sofinancirala: - gradnjo odnosno dograditev že začetih gradenj ter večja vzdrževalna dela - adaptacije gasilskih domov - nabavo vozil (orodna vozila, cisterne) - nabavo dveh motornih brizgal - gradnjo vodnih rezervarjev in vodnih zajetij, posebno v hri-bovitih področjih občine - ureditev enotnega alarmnega sistema - UKW - veze - nabavo RBH opreme za aktivno članstvo - nabavo specialne tehnične opreme za gašenje in reševanje - redno vzdrževanje in popravila tehnične opreme.orodja vozil in motork. Poleg navedenega pa bosta SIS za varstvo pred požarom in občinske gasilska zveza v letu 1988 poživili akcijo za ustanovitev društva »Mladi gasilec« v vseh osnovnih šolah ter nadaljevali tudi akcijo za ustanavljanje industrijskih gasilskih društev v vseh večjih organizacijah. Organizirali bodo tudi tečaje za strojnike na vseh šestih sektorjih za vsa društva. 9. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE Višino sredstev splošne porabe za leto 1988 bomo oblikovali na podlagi usmeritev opredeljenih v osnutku resolucije SR Slovenije in osnutka dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1988, upoštevajoč štirikraten obseg proračunskih sredstev v zadnjem tromesečju Ieta1987. Obseg sredstevza splošno porabo se bo usklajeval na osnovi podatkov o ugotovljeni rasti primerljivega dohodka, doseženega v gospodarstvu SRS po periodičnih obračunih. V okviru dovoljenega obsega sredstev splošne porabe bomo skušali delavcem v upravnih in drugih organih zagotoviti take osebne dohodke, kot jih bodo imeli za primerljiva dela delavci v gospodarstvu. Zato bomo morali korigirati sedanje izhodiščne osnove in jih med letom usklajevati z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Potrebno bo okrepiti kadrovsko zasedbo s stro-kovnimi delavci, ki bodo prispevafli k boljšemu izvajanju nalog in zagotoviti stimulativnejše nagrajevanje kreativnega in kvalitetno opravljenega dela. Nadaljevali borno z aktivnostmi za racionaliza-cijo in modernizacijo dela upravnih organov in strokovnih služb, pri čemer je treba še posebej poudariti postavitev enotnega informacijskega sistema, ki bo tako v mestu kot v vseh Ijubljan-skih občinah zahteval dograditev enotne računalniške opreme, pa tudi programskih rešitev. Pospešeno bomo razvijali svoj informacijski sistem, predvsem tisti del, ki bo omogočal hitrejše reševanje zadev, ki jih občani urejajo z osebnimi obiski pri občinskih upravnih organih. Delo projektne skupine za izgradnjo informacijskega sistema občine bo izvršni svet tekoče spremljal, tako gfede predvidenih vsebinskih rešitev, kot tudi strokovno. Z gospodarnim ravnanjem z dovoljenim obsegom splošne porabe bomo zagotovili primerne pogoje za delo upravnih orga-nov in strokovnih služb, ki naj bodo garancija za zadovoljivo opravljanje storitev občanom. Občinska uprava za družbene prihodke bo nadaljevala z modernizacijo svojega poslovanja. V ta okvir sodi tudi disloci-rana enota za evidentiranje računov davčnih zavezancev, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost v cen-tru drobnega gospodarstva. , 10. UKREPIZA IZVAJANJE RESOLUCIJE 18 Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev. Vključiti jih morajo v načrte svojih dejavnosti za leto 1988. Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničevanje resolucijskih ciljev opredelili v svojih programih dela. v OZD, kjer bodo med letom ugotovljena večja odstopanja od opredeljenih ciljev, bo izvršpi svet ugotovil vzroke za tako stanje in predlagal ustrezne ukrepe. Upravni organi bodo o uresničevanju programa seznanjali izvršni svet, ki bo spremljal izvajanje resolucije in s svojimi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev ter o tem obveščal skupščino. PRILOGAŠt. 1 V letu 1988 bomo sprejeli naslednje prostorske izvedbene akte za območja urejanja v naslednjih planskih celotah: - zazidalne načrte: Planska celota RUDNIK VS 1/5 llovica - del Planska celota TRNOVO-TRŽAŠKA CESTA VM 2/4 Motel ' VI 2/4 Ob Tržaški cesti VP 2/3 Koprska Planska celota VIČ VS3/2Vič VP 3/2 Brdo Planska celota MESTNI LOG VM 6/1 Motel - ureditvene načrte: Planska celota TRNOVO-TRŽAŠKA CESTA VM 2/1 Ob Tržaški cesti - del ',- . . VO 2/1 Ob Bobenčkovi VR 2/7 Slovenijaavto , Izdelovali pa bomo naslednje prostorsko izvedbene akte: - zazidalni načrti: Planska celota MESTNI LOG VO 6/1 Južna vpadnica - jug ; '*'"' Planska celota ŠKOFLJICA ' VP9/1 Škofljica ' . Planska celota VELIKE LAŠČE > VS 29/8 Velike Lašče pod kolodvorom VP 29/1 Velike Lašče pod kolodvorom Planska celota HORJUL . VP35/1 Horjul . Planska celota POLHOV GRADEC .. - . VS 41/1 Polhov Gradec • ' , - ¦ - ureditvene načrte: Planska celota RUDNIK ' ' VR 1/2 Ob Ljubljanici > ' '; • Planska celota TRNOVO-TRŽAŠKA CESTA VP 2/1 Tobačna tovarna ¦ Planska celota VIČ . VR3/4TRC Bokalce , ~ Planska celota MESTNI LOG VR 6/1 Južni park •'¦ Planska celota KOZARJE ..'¦'. VR 7/1 TRC Bokalce • . Planska celota TOMIŠELJ VP 16/1 Vrbljene-Tekstilka Planska celota PODPfČ VP 20/1 Podpeč ' VE 20/1 Podpeč , Planska celota PRESERJE . ¦ ¦ : . VP 21/1 Podpeč IPKO V letu 1988 bomo naročili naslednje prostorske izvedbene akte: - zazidalne načrte: • Planska celota TRNOVO-TRŽAŠKA CESTA ' VS 2/4 Langusova ' , ¦ VS2/10ObTržaški cesti VI 2/5 Institut J. Štefan Planska celota BREZOVICA, VNANJE IN NOTRANJE GORICE VS 10/3 Mala vas Planska celota DVOR ¦ . . VS40/6Gudnje -^s«;: Planska celota POLHOV GRADEC VO41/1 PolhovGradec - ureditvene načrte: ", Planska celota ČRNA VAS . , VR5/1 Črnavas Planska celota MESTNI LOG VR 6/3 Črna vas ' , Planska celota PRESERJE ' • ¦ , VP 21/2 Kamnik na Barju Planska cetota TURJAK VS 25/1 Turjak Planska celota VELIKE LAŠČE VS 29/1 Velike Lašče Planska celota HORJUL VS35/1 Horjul Planska celota DVOR \ ' VP 40/1 Babna gora - prostorske ureditvene pogoje pa za naslednje planske celote: A Območje urbanistične zasnove mesta Ljubljane 8. Planska celota DOBROVA B Izvenmestno območje: ¦ 20. Planska celota PODPEČ - 21. Planska celota PRESERJE 22. Planska celota PREVALJE 23. Planska celota BREZOVICA : 24. Planska celota RAKITNA 34. Planska celota BREZJE 35. Planska celota HORJUL 36. Planska celota KORENO •' • 37. Planska celota VRZDENEC 38. Planska celota ŽAŽAR ; 39. Planska celota HRUŠEVO 43. Planska celota ČRNI VRH 44. Planska celota BUTAJNCJVA ' ¦ 45. Planska celota ŠENTJOŠT - OBRAZLOŽITEV V času izdelave predloga resolucije vsi pogoji gospodarjenja v letu 1988, ki se oblikujejo na zvezni ravni, še niso bili znani. V zvezni skupščini je sicer že bil sprejet program ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ven-dar pa izvedbenih aktov Zvezni izvršni svet še ni v celoti predsta-vil. Ne glede na to smo se opredelili, da bomo razmerja v delitvi dohodka povzeli po usmeritvah republiške resolucije. V pripravi so tudi spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Komu-nalne skupnosti Ijubljanskih občin. Pri pripravi resolucije smo upoštevali pripombe in razprave, se posvetovali z organizacijami združenega dela, pridobili smo podatke pomembne za resolucijo ter tako vključili v ta dokument realna pričakovanja v letu 1988. Občinski skupščini predlagamo, da predlog resolucije sprejme. Pri sestavi predloga Resolucije pa niso bile v celoti upoštevane naslednje pripombe: 1. OS ZSS - analiza vzrokov za stanje, perspektivnost oziroma neperspektivnost OK ZKS posameznih gospodarskih dejavnosti Pripomba ni bila upoštevana, ker tekst resolucije ne vsebuje analize v tako velikem obsegu. Analize se pripravljajo po posa-meznih obdobjih in po dejavnostih ter so tako tudi posredovane občinski skupščini. 2. OS ZSS - 1% rast zaposlovanja naj temelji na res utemelje-nih podlagah. Posebno pozornost posvetiti zaposlovanju v negospodarskih OZD. V letu 1987 je bila stopnja zaposlovanja v negospodarskih dejavnostih visoka zaradi povečanega obsega dejavnosti (OŠ 10. SNOUB Ljubljanske - enota Cveto Močnik, VVO Ljubljana Vič-Rudnik - dislociran oddelek Lavrica), v letu 1988 pa 1% stopnja rasti sloni na dokončanih novih naložbati v gospodarstvu. 3. OS ZSS - cenovna nesorazmerja v kmetijstvu, problem starostne strukture kmetov, motiviranje mladih Problem cenovnih nesorazmerij, ki vpliva na ekonomski polo-žaj kmetijstva, je prisoten na celotnem območju SR Slovenije oziroma SFRJ in nanj lahko vplivamo le z vztrajnim opozarjanjem preko delegatskega sistema. Iz navedenega razloga tega dela problematike v smislu razreše-vanja nismo vključili v občinsko resolucijo. Ekonomski položaj kmetijstva in iz njega izhajajoče možnosti ustvarjanja dohodka odločilno vplivajo na odločanje mladih ali naj ostanejo na kmetiji. Ker so vsi inštrumenti ekonomske polilike v pristojnosti širših družbeno političnih skupnosti, smo v resolu-ciji opredelili samo liste ukrepe, ki naj prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev (v skladu z možnostmi) t.j. izboljšanju komu-nalne opremljenosti v najširšem smislu, razvoju storitev s sredslvi v lasti občanov ter razvoju ostalih dejavnosti kot so šolstvo, zdravstvo ipd. Problematiko ostarelih kmetov in način njenega razreševanja pa smo opredelili v poglavju kmetijstvo v 3. točki. 4. OS ZSS - neusklajenost OD v družbenih dejavnostih z OD v gospodarstvu V globalu so bili OD v družbenih dejavnostih do konca leta 1986 usklajeni z OD v gospodarstvu. Na podlagi Družbenega dogovora o OD je potekalo usklajeva-nje rasti OD v DO v letu 1987, posamezne probleme je reševal občinski odbor, podobno bo tudi v letu 1988. 5. OK ZKS - presežek kapacitet vzgojnovarstvenih ustanov V naši občini ni presežka, pač pa so potrebe celo večje od prostorskih možnpsti. 6. OK ZKS -- uprava za družbene prihodke dela preveč izza »štirih sten in mize« in je premalo prisotna na terenu, posebno glede davčnih utaj S spremembo statuta mesta Ljubljane so se razdelile pristojno-sti med mestom in občinami glede dela uprav za družbene prihodke. Prvega julija 1987 je bila ustanovljena mestna uprava za družbene prihodke, katere glavna naloga je inšpekcijska kon-trola na področju davkov na terenu, kar med drugim zajema tudi utaje davka. Na občinski upravi za družbene prihodke pa oprav-Ijamo odmero, knjigovodstvo in izterjavo davkov in prispevkov. 7. OK ZKS - kaj je bilo doslej realizirano in kaj je ostalo za nalogo v naslednjem letu Odgovorjeno je v Poročilu o uresničevanju družbenega plana za obdobje I-IX/1987 z oceno do konca leta. <8. OK ZKS - rečeno je, da se bodo znanstveno raziskovalne organizacije vključevale v izvoz preko organizacij... To ne spada sem, vključiti se morajo organizacije neposredno - druž-benopolitična skupnost in gospodarstvo Ekonomske razmere same že sedaj, še bolj pa bodo v prihodnje zahtevale od znanstveno raziskovalnih in od proizvodnih organi-zacij, da bodo bolj sodelovale. Navadno gospodarstvo ima več koristi, ko znanje prodajamo v ceni proizvodov, kot če znan-stvena spozhanja neposredno prodamo tujini. 9. OK ZSMS - preveritev delovanja in organiziranosti SIS Pripomba je delno upoštevana v smislu preverjanja programov, glede organiziranosti SIS-ov pa so predlagani ukrepi v širši druž-beno politični skupnosti. 10. Delegaciji KS PODPEČ - PRESERJE - vključitev izgradnje vodovoda od zajetja Virje - Podpeč Pripomba ni upoštevana, ker zajetje Virje ni v programu mestenga vodovoda Ljubljana. 19 PREDLOG PREDLAGATELJA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pred-laga delegatom skupščine občine v obravnavo in spre-jem gradivo o stanju drobnoprodajne mreže osnovne preskrbe v občini Ljubljana Vič-Rudnik. KOMITB ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODAR- STVO STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA O gradivu »Stanje drobno prodajne mreže osnovne preskrbe na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik« je razpravljal Izvršni svet na 75. seji 18. novembra 1987 in ga sprejel z naslednjimi stališči: 1. Izvršni svet bo ob uresničevanju Družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik zagotavljal odprtost občin-skega prostora za vse zainteresirane investitorje s področja preskrbe. 2. Izvršni svet bo vztrajal, da bo ob oddaji zemljišča za izgradnjo novih stanovanjskih sosesk bistveni pogoj vzporedno zagotavljanje kvalitetne in zadostne osnovne preskrbe. 3. Na osnovi gradiva in prikazanih potreb po gradnji objektov osnovne preskrbe, bo Izvršni svet ukrepal za pravočasno pridobitev potrebnih prostorskih izvedbenih aktov, ob tem pa mora postati obveza krajevnih skupno-sti, da aktivno sodelujejo pri pridobivanju zemljišča. 4. Izvršni svet smatra, da imajo glede izgradnje novih Irgovin osnovne preskrbe (v primeru, da bodo prostorski izvedbeni akti pravočasno pripravljeni in zagotovljeno zemljišče) prednost krajevne skupnosti Kozarje, Lavrica in Ig. 5. Izvršni svet se bo v širitvi ponudbe z izdelki osnovne preskrbe in drugimi izdelki v maloprodaji, še naprej zav-zemal za sodelovanje osebnega dela drobnega gospo-darstva in zato predlaga komisiji za oddajo poslovnih prostorov, da ob sprostitvi primernih prostorov ob Trža-ški in Dolenjski cesti, le z razpisom odda za dejavnost osnovne preskrbe. UVOD IN VIRI PODATKOV V okviru organizirane preskrbe ima trgovina osnovne preskrbe, ki je v najbolj neposrednem stiku z občani. posebno mesto. Njen obstoj je nepogrešljiv. Dobra maloprodajna mreža trgovin osnovne preskrbe predstavlja v sistemu celotne preskrbe nujen ter izredno pomemben vmesni člen med proizvodnjo na eni strani ter končno potrošnjo na drugi strani. Njen razvoj pa je v primer-javi s hitro urbanizacijo v zaostanku. Z rastjo števila prebivalcev in spreminjanjem njihove strukture. se je poleg tega zmanjšal delež prebivalcev, ki se oskrbuje s kmetijskimi pridelki iz lastnih virov. Tako je večina prebivalcev vse bolj odvisna od organizirane dobave prehrambenega blaga ter količinsko in strukturno zado-voljive ponudbe v trgovini na drobno. Dobra preskrba z živili in drugim blagom vsekdanje rabe pa je ena izmed temeljnih potreb občanov kar pomeni. da stanje v trgovini in njene razvojne tendence oblikujejo življenjske pogoje občanov in so torej bistveni pokazatelj razvoja določenega dela družbenega stan-darda občanov. Namen našega poročila je ugotoviti razširjenost drobnopro-dajne mreže osnovne preskrbe v občini kot celoti in po posamez-nih krajevnih skupnostih, spoznati v kolikšni meri obstoječe stanje zadovoljuje potrebe občanov, ter se ozreti na planirane naložbe v trgovini osnovne preskrbe v tem srednjeročnem obdobju in pripraviti osnovo za načrtovanje v prihodnjem sred-njeročnem obdobju. Vzporedno s tem pa opozarjamo na nekaj najbolj perečih problemov, ki pestijo trgovske delovne organiza-cije in ki so tudi vzrok sedanjega in verjetno tudi bodočega stanja na tem področju. 20 Za pripravo poročila smo uporabili naslednje vire: Pregted teritorialnih enot v SR Sloveniji št. 285 (Zavod Slovenije za stati-stiko - april 1986), Statistični letopis Ljubljana '86, statistični obrazci TRG 41, raziskovalno nalogo - Vpliv obratovalnega in delovnega časa na uspešnost trgovskih delovnih organizacij -¦februar 1987 (Univerza v Mariboru, Visoka šola za organizacijo dela Kranj), Aktualna kadrovska problematika (SOZD Mercator KIT, november 1986), Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Delno pa so podatki zbrani na osnovi osebnih pogovorov z nekaterimi nosilci maloprodajne mreže trgovine osnovne preskrbe. ......