PoJtnina plačana ▼ gotovini Leto LXV., št. 2$8 Ljabljana, sobota 12. novembra 1932 Cena Din 1.- Izhaja vs&Jc dan popoldne, izvzemsi nedelje tn praznike. — inseratl do 90 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do* 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Lase ratni davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3134, 3125 In 3136 POOEUINIOB: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — — CELJE, K ocen ova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. it. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. VELESILE ZAHTEVAJO OD^ DITEV PLAČILA VOJNIH DOLGOV V AMERIKI Koraku Anglije so se pridružile tudi Francija, Italija in Nemčija — Plačila naj bi se odgodila do konca svetovne gospodarske kon- fereice London, 12. novembra. Oficijelno potrjujejo, da je angleška vlada, čim je prejela uradno obvestilo o izidu ameriških volitev, podvzela korak pri ameriški vladi v cilju, da se vprašanje medzavezniških vojnih dolgov začne znova razpravljati. Angleški poslanik v Londona je izročil ameriški vladi noto, ki se nanaša na vprašanje plačila zapadlih obrokov medzavezniških vojnih dolgov. Nota naglasa, da angleška vlada zahteva, naj se izplačilo zapadlih obrokov vojnih dolgov, ki bi se morali plačati 15. decembra, odgodi za tako dolgo, dokler svetovna gospodarska konferenca ne konca svojega dela. Angleška nota podrobno opisnje položaj v Evropi v zvezi s sklepi lausannske konference in naglasa, da je izvedba lausannskega sporazuma odvisna od tega, da se na novi osnovi urede tudi med zavezniški vojni dolgovi v Ameriki. Britanska vlada stvarno ne zahteva niti brisanja, niti revizije medzavezniških vojnih dolgov, marveč samo naglasa potrebo od-goditve prihodnjega obroka. V službenih krogih se zatrjuje, da ta korak angleške vlade ne predstavlja nikake nove inicijative Macdonalda, marveč da je le rezultat razgovorov, ki jih je imel Macdonald z ameriškim delegatom Normanom Davi som, s katerim je bil dosežen kompromis, da bo ameriška vlada pristala na odaroditev anuitet medzavez- niških vojnih dolgov do konca svetovno gospodarske konference. Pariz, 12. novembra. Koraku angleške vlade v Washingtonu glede odgodi tve plačil medzavezniških vojnih dolgov se je pridružila tudi Francija. Zgleda Anglije bosta, kakor napovedujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih, sledili tudi Italija in Nemčija. Na ta način bo vprašanje medzavezniških vojnih dolgov znova stavljeno na dnevni red in v diplomatskih krogih ne dvomijo, da se bo dala zadeva pod novim ameriškim predsednikom povoljnejše urediti. Od tega bodo imele koristi tudi ostale manjše zavezniške države. M dolgujejo ^anadnim velesilam- 10 letno premirje v Evropi Anglija predlaga, naj se vse evropske države za dobo prihodnjih desetih let odrečejo nasilja kot sredstva za reševanje sporov London, 12. novembra. Kakor se doznava v tukajšnjih diplomatskih krogih, namerava angleška vlada sprožiti inicijativno akcijo, ki gre za tem, da bi vse evropske države podpisale in sklenile svečano izjavo, s katero bi se obvezale, da se v dobi prihodnjih pet ali deset W v vseh sporih in konfliktih odrečejo vseh nasilnih sredstev za reševanje sporov. Anglija pričakuje od te akcije moralni uspeh v tem smislu, da bi se na ta način javno mnenje vsega sveta naperilo proti vsakemu napadalcu. Kot veliko nevarnost smatrajo v londonskih krogih, kakor pišejo »Times«, nemško-poljski spor. Anjrleški zunanji minister bo v teku prihodnjih dni povabil k sebi zastopnike vseh evropskih držav ter jih seznanil s tem predlogom angleške vlade. V angleških vladnih krogih upajo, da bo ta predlog sprejet, s čimer bi bila obenem znatno olajšana tudi razorožitvena pogajanja, ki se bodo sedaj vršila predvsem na osnovi francoskega razorožitvenega načrta. Istočasno si ho angleška vlada prizadevala pridobiti Nemčijo za to, da se zopet aktivno udeležuje razoroži tve ni h razprav na ženevski konferenci. Podrobnosti o katastrofi na Kubi Strahovita razdejanja razbesnelih posadkami Havana, 12. novembra, g. število smrt-n!h žrt-e^r, ki jih je zahtevala viharna katastrofa na južmi obali Kube. se najbrž ne bo dak> točno ugotoviti. Doč-iin je po uradnih podatkih zahteval vihar nekau sto žrtev, se cenijo žrtve po privatnih cenitvaii na več kot tisoč. Samo v mestu Santa Oaz del Sud so potegnili Izpod razvalin 200 trupel, 400 oseb pa še pogrešajo. Težko prizadeto je tudi mesto Kamajiiani, kjer ni os-tala skoro nobena hiša cela Ker ©o telefonske in brzojavne zveze v prizadetih krajih potrgane, do sedaj še niso znane podrobnosti o poteku strašne katastrofe. Mnogo več škode kot vihar sam pa so napravili ogromni morskj valovi, ki so dosegali višino do 10 metrov in podrli pred seboj vse, kar jim je bilo na poti. Lažje ladje so valovi odnesli 6 do 7 km daleč na kopno, kjer so obležale kot razvaline na opustošenem polju. Cvetoči kraji ob obali nuditfo brezupno •Uko strašnega razdejanja. Več kiilome-trov dolgi pas ob obali se je tzpremenil v Jmp razvalin. Pod njimi je na kutpe žrtev. Kešervalni oddolki odkopavajo vedno zno- elementov. - Mnogo pamfkov je s potonilo va strašno razkosana trupla. Vihar je uničil tudi več večjih parnikov, ker jih je preseneti na morju n so se prej potopili, preden so se mogli umaknit: v zavetišči. Njihove posadke so večinoma potonii le. Nevvvork, 12. novembra, g. Orkan, ki Je dosegel do 65 mijjj hitrosti na uro, je divjal v pretekli noči nad obalo v državd Newyork In povzročil vzdolž obale in v pristanišču ogromno škodo. Okold 200 oseb. ki so bile. ko je izbruhnil vihar, aa prostem, se je le z največjo težavo vrnilo na varno. Okraj za weeckend Newyorka vzdolž obale je skoro popolnoma uničen. Na stotine hišic je vihar odnesel v morje. Obalno paroplovbo je bik> treba ustarvitd. Vihar je zahteval v krajih ob obali tudi več smrtnih žrtev. PoMcija in vojaštvo sta nudila prvo pomoč. London, 12. novembra. AA. Na britanskih otokih Lrttlecavmanu in Cavmanbra-cu (150 nnilj od Jamaike) je divjal strašen orkan, ki je po brezžičnih vesteh pokrajino silno opustošil. Več ko 60 ljudi je našlo smrt, nad sto pa jah je ranjenih. Vse vladne stavbe so porušene. Italijanski tisk o krizi Madžarske Poudarjajoč potrebo italijanske podpore dokazujejo fašistični listi obupen gospodarski položaj Madžarske Rim, 12. novembra. Italijanski tisk posveča pose tu madžarskega ministrskega we^ediika G6mb6sa največjo pozornost in K>derv«va njegov politični pomen. Fašistična glasila poudarjajo, da je to nov dokaz naj-Rkrenejšejza in najtesnejšega prijateljstva med I tali v In Madžarsko. Zlasti podčrtava-jo listi važnost uradnega komunikeja o razgovorih med GombnŠem in Mussolinijem ter poudarjajo, da so prijateljske vezi med Madžarsko in Italijo danes čvrstejše, kakor kdij poprej ter da bo sodelovanie Italije in Madžarske razčistilo mnoga vprašanja, od katerih je odvisen razvoj in napredek obeh držav. cGiornale d' Ita1ia< poudarja v uvodnem članku potrebo čim tesnejšega sodelovanja med Budimpešto in Rimom ter pravi m ed d ru p" m: Z odcepitvijo velikih delov madžarskega ozemlja je prišla Madžarska v položaj, da je izključno agrarna država, ki more izvažati samo žito m živino. Zato ni v stanju, da hi z izvozom kompenzirala svoj uvoz, ker zaradi izgube Transilvanije nima več rud in lesa za izvoz. Zaradi svetovne krize so občutno padle cene žita in živine. V zadnjih dveh letih je Madžarska izgubila dve tretjini dohodkov od svoje agrarne proizvodnje. Vrednost zemljiških posestev je padla, ■ plačilna moč poljedelcev je znatno oslabela. Madžarska ne more več z rednimi dohodki ohraniti ravnotežja v svojem državnem proračunu. V tem težkem položaju pa Madžarska, dasi mora iskati gospodarsko in finančno sodelovanje, ki p je neobhodno potrebno, odločno Čuva svojo neodvisnost in noče, da bi si to sodelovanje krila za ceno svoje nacionalne individualnosti. Italijansko- madžarsko prijateljstvo je okrepljeno baš s to zdravo nacionalno zavestjo, ki je tudi življenjski zakon fašistične Italije. To prijateljstvo je razširjeno s političnim sporazumom, ker je Italija prepričana, da predstavlja Madžarska močan konstruktivni element v najbolj kompliciranem političnem in nacionalnem delu Evrope. Zaradi tega smatra za potrebno, da se v interesu evropskega miru omogoči Madžarski, ki so jo mirovne pogodbe sila hudo- zadele, mirno življenje ter da se ji vmeio kulturna sredstva za normalni obstanek. Naši vrtnarji v Dalmaciji Dober teden je šele potekel, odkar smo zaključili z našimi vrtnarji polernitko zaradi uvoza inozemskih nageljnov in drugega zimskega cvetja, ki so ga vrtnarji tako vneto zagovarjali, in že se je situacija popolnoma izpremenila. Pred nekaj dnevi se je namreč v ZTOI oglasila deputacija vrtnarjev s predsednikom vrtnarske zadruge g. Ivanom Šimencem na čelu ter naprosila za priporočilno pismo, ki bi z njim v Dalmacijo šli iskat za kulturo zimskega cvetja primerno zemljišče. S priporočilnim pismom naše ZTOI se je odpeljala prav številna ekspedicija v splitsko ZTOI k tajniku g. dr. Mirku Buiću, ki ji bo gotovo z največjim veseljem postregel z najboljšimi informacijami in navodili. Vest, da je v naših vedno narodno zavednih vrtnarjih rudi to pot narodna zavest premagala vse ozire na trenutne lahke dobičke, bo gotovo tudi vsa javnost sprejela z največjim zadoščenjem, saj sedaj mora uvideti, da so naši vrtnarji navzlic najtežjim časom dalekovidno pripravljeni tudi mnogo žrtvovati za osamosvojitev našega gospodarstva in s tem pomagati tudi bedni Dalmaciji. Na današnji dan za vse nas, zlasti pa tudi za okrnjeno Dalmacijo tako žalostnega spomina, nam je vsem odločni korak naših vrtnarjev v tolažbo, zato jim pa želimo mnogo sreče in največjih uspehov v korist njim, Dalmaciji m vsemu na rodu l Francoski razorožitveni načrt gotov Pariz, 12. novembra. AA. >Excelsior« piše v današnji številki, da so francoski konstruktivni načrt snoči dodelali v vseh podrobnostih. Zdaj tvori načrt celoto, ki je ni moči razčleniti v posamezne dele, ne da hi pri tem celota trpela. Doktrina načrta so arbitraža, varnost in razorožitev — pojmi, ki se ne morejo izpreminjati ne eliminirati, ne da bi prišlo do usodnih neprilik. Jasno je, pravi list, da se morajo načela, ki je nanje Francija pristala, tudi rigorozno izvršiti. Francija se noče in se ne more zadovoljiti s platonično varnostjo kakor tudi ne s čisto teoretično razorožitvijo. Naši delegati, zaključuje list, bodo imeli nalog, paziti na to, da ne bo katera država sprejela samo to, kar ji prija, in odklonila, kar ni po njenem okusu Borzna norofc:!**. INOZEMSKE BORZE Cnrih: Pariz 20.37Vi, London 17.20, Newyork 5-19K, Broseld 72.10, Milan 26.5$, Madrid 42.50, Amsterdam 208.60, Berlin 123.50, Sofija 3.74, Praga 15.38»V Varšava 58.15, Bukarešta 3.0S'/i. Pred dvanajstimi leti Kaj pripoveduje o rapallski pogodbi istrski odvetnik dr. Uliks Stanger Novo mesto, 11. novembra Plaho so utripala srca v dvomečem pričakovanju, potem pa je prišlo nenadno in nepričakovano. Porazna vest o rapallskem dogovoru je potrla pač vse Jugoslovene, najhujše pa seveda neposredno prizadete v izgubljenem ozemlju. Dve leti so se otepali naši državniki, skuša je rešiti, kar je mogoče in naš narod, osobito ob vzhodni obali Istre, je trdno upal in veroval, da se njegov križev pot pod tujim jarmom čim prej neha. pa mu je z 12. novembrom 1920 šele prav pričel. V Voloskem je živel do zadnjega časa istrski rojak odvetnik dr. Uliks Stanger. Iz okupiranega Trsta se je umaknil pod Učko goro in tam več kot polno desetletje vodil in ščitil naš narod pred nasilnimi tujci. Saj je bil dalje Časa tudi njegov zastopnik v rimskem parlamentu. Slednjič tudi on ni več vzdržal, moral je zapustiti rodno grudo in zdaj živi kot pravni veščak za pomorske zadeve v našem Splitu. Pred kratkim mi je pravil zanimivosti glede rapallske pogodbe, ki jih z njegovim dovoljenjem sporočam javnosti. Ne le naš narod, tudi Italijani sami so bili prepričani, da se bo treba umakniti iz mnogih zasedenih krajev Sušljalo in glasno govorilo se je marsikaj. Sklepalo se je, da se bo celo VVilsonova črta še izboljšaia nam v prilog. Trst se je smatral za definitivno izgubljen, istotako zapadna l6tra, dočim je vzhodna Istra le Čakala, kdaj bo smela razviti jugoslovensko zastavo in pozdraviti v svoji sredi slavno njeno vojsko. Zato je bila v teb krajih italijanska okupacijska vojska zelo vljudna, naravnost ustrežljiva. Teden pred rapallskim dogovorom Je ~komisar Guido Farello v Voloskem telefo-nično prosil dr. Stangerja, naj pride k njemu. In v svojem uradu ga je prosil, če bi hotel prevzeti po njem vse posle in vso oblast, kadar se bodo Italijani morali umakniti za novo mejno črto, ki se je one dni komisijonelno določila in ki bi šla od Plo-minskega salira po naravnem gorskem grebena na vrh Učke in dalje po Wilsonovi trti. Dr. Stanger je komaj zatajeval brezmejno veselje in izjavil, da nima nikakega po-oblaščenja. da bi kaj prevzemal. To bodo storile že jugoslovenske oblasti. Komisarju Farellu pa je bilo mnogo na tem, da odda vse v roke tamošnjega zastopnika avtohtonega ljudstva, in po dolgem razgovoru sta se domenila, da bo dr- Stanger posredoval pri naših oblasteh za miren in reden prevzem oblasti. In od onega dne so bile okupacijske oblasti še bolj vljudne in ljubeznive, Farello in vsi Italijani so bili uverjeni, da bo treba čim prej proč. Saj je bil komisar Farello sam pri razmejitvi in je to najbolje vedel. Naši ljudje pa so smatrali to že itak za samo po sebi umevno, osobito ker je imel dr. Stanger od tedanjega vodilnega našega zunanjega politika izjavo in zagotovilo, da je njihov kraj rešen. Pa je prišel 12. november. Jugoslovanske zastave so bile že v vsaki hiši pripravljene, okupacijske oblasti so imele tolike kot vse pripravljeno za odhod, pa je labrnel brzojav, pa je zapel telefon mrtvaško in pogrebno pesem naši Istri tja do Rečine. Ono strašno zaprepaščenje je nepopisno. Iz nebes je padel naš narod na dno pekla-Saj ni mogoče! Še Italijani sami niso verjeli, najmanj komisar Farello. Pa je bilo le res in kdo ve, kako dolgo bo še ... Zanimivo je tudi, kako so hoteli slovenski in hrvaški zastopniki našega naroda tam preko rešiti svojo domovino pred italijansko pohlepnostjo. Dr. Josip Wiifan, dr. Karel Podgornik in dr. Uliks Stanger so i»-delali svojevrsten predlog in pohiteli s njim v San Remo, da ga osebno izroče italijanskemu ministrskemu predsedniku Nit-tiju. Ker se jim to ni posrečilo, so oddal predlog priporočeno po pošti. Glasil se je ▼ tem smislu: Trst, Istra, Gorica in eventuelno Reka naj se združijo v prosto državo, kjer bosta obe narodnosti, jugoslovenska in italijanska, popolnoma enakopravni. Za obstoj take svobodne države so bili dani vsi predpogoji-Bila bi povsem nevtralna, Železniške proge internacionalne, trgovska mornarica močna in bogata. Ta državica bi bila finančno močnejša od Švice. Bila bi pa tudi trden zid med Italijo in nami, kar so gospodje previdno zamolčali in naš živeli bi ostal na svoji zemlji svoj gospod. Zal je ostalo le pri sijajnem predlogn. Gospod Nitti, ki je bil nam še dokaj naklonjen, ga morda niti videl ni. Slišalo se mf ni o njem nikdar več. Mi pa smo izgubili tam gori 566 km divne in bogate morske obali, če pa prištejemo še izgubljeno otočje, smo ob 1140 km obale, ki jo obliva naš Jadran in ki jo obdeluje naš ž i vel j. Čuvajmo naše morje 1 Viktor Pimai. Amerik je „mokra" Ogromna večina se je izjavila za o najo, da bo še letos izpremenjen z N©w York, 12. novembra, d. Nasprotstvo ameriškega prebivalstva proti prohibiciji se je pri zadnjih volitvah povsem jasno pokazalo. Izmed 96 senatorjev jih ni nič manj kakor 63. izmed 435 poslancev pa 325 proti prohibiciji. V vseh državah, v katerih so pretekli torek glasovali tudi o nadaljnjem obstoju prohibicije, so po dosedanjih ugotovitvah dobili večino >mokri«. Louisiana. New Jereev, Oregon in VVashington so glasovale za odpravo alkoholne zakonodaje na svojem področju, Michigan in Severna Dokata dpravo prohibicije. - Splošno račtlak on o prepovedi alkoholnih pijač pa za odpravo prohibicijskih določb iz državne ustave, Wyoming za odpravo iz zvezne ustave, Connecticut pa za sklicanje Narodno skupščine o rešitvi prohibicijskega vprašanja. Spričo te večine za odpravo sK vsaj za olajšanje prohibicije pričakujejo, da bo še pred nastopom Roosevelta padla odločitev v tej zadevi. Vprašanje je le, kakšno stališče bo zavzel Hoover napram sklepu kongresa, ki bi določal i spremembo Wolsteadovega zakona o dopustni količini alkohola v ne-upijanljivih pijačah. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Zaman so čakali Ljubljana, 12. novembra. Običajno se vrši vsako soboto na dvorišču mestnega magistrata dražba zarobljenih predmetov zaredi neplačane občinske davščine. Tudi za danes je bila najavljena taka dražba in se je kakor vedno zbralo mnogo resnih kupcev. Govorilo se je, da so med dražbenimi predmeti pisalni stroji, posamezni deli pohištva m celo prav izvrstna vinska kapljica. Ker se te reči dobe navadno prav poceni, je bil-n - •■no. da so ljudje nestrpno pričakova' prikaže sodni organ z dražbenim Dražbe je bila najavljena za 9. ur m je pa te* kel, cninila je cela ura pa se sodni licita-tor le ni hotel prska zeti. Končno se je pojavil mestni sraga, ki je kupcem naznanil, da so vsi zarobljeni predmeti že odkupljeni in da danes dražbe ne bo. Marsiikom« to ni bilo prav in slišati je bilo tihe opazke, da zadeva ne more biti pravilna, kajti časi so pretežki, da bi se dobil denar ravno ob dvanajsti uri, posebno ker so zaradi tega prišli kupci ob ugodno priliko Posebno hudo je bilo nekemu meščanu, ki se mu je na nosu poznalo, da ga rad pije Ta kar ni mogel razumeti, da je lastnik žlahtnega soka vinske trte v pomanjkanju čuta ljubezni do bližnjega odkupil vino, ki so mu ga zarobili. Ni se mogel potolažiti m je ves čas tožil, da mu je za- » radi tega nedelja pokvarjena in da ga celo i že začenja prijemi jat?! revtnatizem. Tudi drugi so se hudovafc m so se prav neradi razhajali, posebno še, ko je nekdo omenil, d* je preteklo soboto kupil na dražbi avto« mobi! za borih 700 I>m. Avto sicer ni bil Rolk Roys, niti Lincoln, voziti se je pa vendar dalo z njim. Kompliciran obed Friedrichshfffen, 12. novembra. AA. Nemškemu letalcu v. Grdnauu so na povratku s poleta okoli sveta priredili zastopniki državne vlade in vviirtemberske vlade banket; ki so se ga udeležili tudi posebni delegati iz Japonske. Kosik), ki so ga napravili letalcu na čast, je bilo zelo originalno; servirali so izključno samo jedi, kj so jih priredili na načine, kakršni so v navadi v deželah, čez k*»tere je v. Gronau letel. Tako so bile na jedilnem listu tele jedi: goveja juha na groenlandski način z islandskimi svaljčki, losos iz ameriških Skalnih gora, piščanec »nemuroc a la japonais s kompotom na kitajski način in birmsko solato, al jaški sladoled in drobno pecivo na ameriški način. K temu so servirali maniljske smotke, javao-sko kavo in grške cigarete. Samo za pijačo ie bilo bavarsko pivo. j SVENCAU pride' I Jubilejna predstava Bojana Pečka Ako reši Se kaj našo opero, jo reši opereta in v nji naš marljivi Peček Ljubljana, 12. novembra« Ne spominjam se, da bi bila katerakoli jubilejna predstava privabila toliko občinstva kakor snoči za pet in dvajsetletnico igralca in pevca Bojana Pečka Gledališče je bilo na vseh prostorih nabito polno, v parter so postavili stole, a še je odšlo dokaj* občinstva brez vstopnic, O, če bi bila naša opera ob vsaki predstavi vsaj približno tako zasedena! Kakšen bi bil potem njen polet in razvoj! In če bi vladalo pri vsaki predstavi tako navdušenje in sodelovanje publike, s koliko vnemo bi delovali naši pevci na odru in glasbeniki pod odrom! Pred predMavo je bila običajna proslava Jubilantova: oder izpremenjen v pravcat cvetlični gaj. Izjemoma je celo tehnično osobje izkazalo g. Peeku svoje prijateljstvo, cigar originalni dokaz je visel s primernim napisom izpod sofit Vsi operetni in mnogi dramski solisti, med njimi tudi upokojenci, ves zbor, ves balet, odbor Udruženja gral-cev in gosp. operni ravnatelj Polič kot govornik gledališke uprave so obkrožili z venci, šopki in raznimi darili g. Pečka ter mu čestitali pri?rčno, toplo in iskreno- Senzacijo je prinesel nagovor g. dir- Poliča: izjavil je. da ako reči še kaj našo opero, jo reši predvsem naša opereta in v nji marljivi in vztrajni g. Peček! — — Opereta je torej zopet naš spas. O bože, vse kakor nekdaj, vse kakor pred prevratom« ko so grmeli topovi, topiči, raglje in ragljice na našo — mojo! — opereto in ko so moji prijatelji po slovnikih iskali besed in psovk, s katerimi bi mi čim temeljiteje izrazili svoje zaničevanje. Opereto sem gojil iz — obupa, da sem odtegoval nemškemu odru slovensko občinstvo in sem mogel točno in redno vsakega 1. in 15. dne v mesecu plačevati gaze, račune, elektriko, kulise L dr. Pa so me xato bičali s škorpijoni in ometavali z blatom. Ah, biio je krasno in veselo! In snoči je izjavil operni direktor, da je opereta zopet tisti isti rešilni kol, na kateri sem se obešal sam. da nisem utonil! Vse se povraća; svet se pač vrti in prihaja končno le na i-to točko. Po prevratu, ko smo — tudi jaz, ki sem vso akcijo začel! — obnovili slovensko gledališče, obnovili brez sodelovanja tistih ra-gelj in ra^ljic, smo bili sklenili, da operete sploh ne bomo gojili več ali kvečjemu prav izjemoma. Te^a sklepa smo se tudi držali. Ali že upravnik ravnatelj Matej Hubad je bil po razmerah prisiljen, da je uvedel vendarle redne operetne predstave. In izkazalo se je — žalostno, a resnično — da je tudi v naših prilikah opereta ne le neizogibna, nego za blagajno,, za red v budgetu silno koristna- Topovi, topiči, raglje in ragljice pa so utihnile. Oprostite, da obujam take spomine! Ali jubileji 60 pač spominski dnevi, in zgodovina popravlja krivice na vse plati... Za Poličem je krasno govoril predsednik Udruženja gledal, igralcev v Ljubljani, g. L. Drenovec, ki je zlasti naglašal Peč-kovo vzorno kolegijalnost, moško značajnost in vzgledno, idealno vztrajnost v stremljenju kvišku preko vseh težkoč in bolesti, ki jih prinaša igralski poklic. Izročil mu je dar kolegov. Prisrčno je čestital jubilantu Še starosta g. A. Danilo in z ginljivim ponosom jubilarjeva prva učiteljica ga. Avgnsta - Danilova. Upravičeno jo je Peček objel in poljubil. V imenu publike je nastopil še g. Leop. Kovač, povedal kratko, da ga imamo radi in mu stisnil velik in, nadejam se, da tudi primerno težak zavojček! In nato ovacije. Peček je vzkliknil: >Da-nes je pa luštno tako, kakor še nikdar ni bilo!« in med gromkim, brezkončnim ploskanjem je padel zastor. Naj bodo vsi tisti venci, šopki, prstan, zavojček i. dr. g. Pečku dokaz, da znajo biti Ljubljančani resnemu delavcu za slovensko gledališko umetnost hvaležni, obenem pa na vzpudbudo, da naj ne odneha vzlic vsemu in proti vsemu v svoji neuklonljivi marljivosti, da naj ustvarja dalje vedno nove tipe in značaje in junaško vztraja v svoji umetniški stroki, zlasti komiki, ki nam je vsem v današnji čmerni in kriz bujno bogati dobi tako prokleto potrebna! Da, prav danes nam je zdrav, pristen komik največji dobrotnik. Predstava je bila izredno animirana. Marsikaj se je moralo ponavljati in zlasti kvarteta s harmonikami se publika ni mogla nasititi. Vsi sodelujoči so bili pri stvari s prav posebno vnemo. Gg. Janko, Peček, Zupan, Magnlie, Poličeva, Ribičeva, Kogeje-va, španova i. dr. so bili snoči še boljši kakor pri premieri. Vigrani 60, znajo svoje tekste in predstava je res prav dobra. Tudi komponist je prejel zaslužen šopek. Bil je krasen večer, Čeprav smo dospeli v svoje postelje naravnost iz gledališča šele opolnoči! F. G. Za prohibicijo ali proti nji Zanimivo predavanje dr. Frante Misa pod okriljem društva „Treznost" Tržne cene silijo navzgor Cene gor, plače doL - Najbolj se občuti podražitev mesa in jajc Ljubljana, 12. novembra. Snoči je rta povabilo društva ^Treznost« predaval v mali dvorani OUZD dr. F ran ta ilis o prohibiciji, ki se je menda z izvolitvijo Roosevelta za predsednika Zedinje-nih, držav odločila njena usoda, čeprav jo ščdti sama ustava s § 18. Predavatelj je gotovo pri nas najbolj poklicana oseba za sodbo o tem važnem vprašanju, saj je to in podobna vprašanja študiral v Ameriki in na njenih visokih šolah. Navzlic aktualnosti prohibicije in kljub odličnemu strokovnjaku kot predavatelju je bilo pa predavanje le slabo obiskano pač zato, ker ga je sklicala »Treznost« in je zato vsakdo moral pričakovati pristransko sodbo in tendenčno predavanje s propagando za abstinenco. Predsednik »Treznosti« gosp. Horvat je sicer v svojem pozdravnem govoru konstatira!, da so abstinenti tembolj krepki, čim manj jih je, a ta paradoksni zaključek je pozneje ovrgel sam predavatelj, ko je opozarjal, da abstinenca lahko računa z uspehom le, če se jo oprimejo mase. Prohibicija ima po besedah zakona namen ščititi ameriško družino in, ker se-veroameriški državljani spoštujejo in varujejo vsak zakon, zato je pa tudi ne bo lahko rxlpraviti. Marsikaj govori proti prohibiciji. Mnogi trde, da se v prohibiciji nič manj ne konzumira alkohola kot prej. Res je, da se še vedno mnogo pije, vendar se pa iztoči sedaj v na^labšem primeru 3—5^c manj alkoholnih pijač. Na skrivaj jih uživajo povsod, zlasti pa pijače najslabše kakovosti ter celo s tobakom mešan špirit, mnogo pa, zlasti naši izseljenci popijejo iz kupljenega grozdja doma pripravljenega, vina. Ker pa pivci ved orna kršijo zakon, prohibicija državljane demoralizira, da tudi drugih zakonov ne spoštujejo več. Organizacija prohibioijskega urada, je odpovedala in razpasla se je silna korupcija, ki tolerira nešteto pivnic in bežnic, a vse se bavi s tihotapstvom m kršenjem zakona na ta ah oni način, ker je pač silno dobičkanosrbo. Američanom se zdi prohibicija zlasti krivična zato, ker bogataš lahko uživa alkohol, ki je revežu zaradi visoke cene nedostopen. S tem je užaljen njihov globoki čut za demokracijo, ki je Američanu res sveta. Tudi davek za prohibicijo neradi plačujejo, ker vidijo, da je v ta namen plačanih 400—500 milijonov dolarjev na leto prav za prav vrženih proč. To sicer ni resnica, saj se je dvignilo »nravstveno stanje, padla je umrljivost in tucfi izdatki za bomice in jetnisnice so manjši, da računajo zagovorniki prohibicije s prihrankom 6 milijard na leto. Nasprotniki spet trde. da to vsoto ljudje izdajo za dražjo pijačo tako da narodno gospodarstvo ničesar ne profitira. Tudi je sedaj pijancev a nje v beznicah nevarnejše in škodi ji vejše zaradi slabe pijače, ki se po njej ljudi radi vdajo mamilom, da Število morfinistov, uživalcev opija i. dr. stalno narašča. Človeštvo se pa vdaja uživanju mamil le zato, ker propada. Ker ljudje neprestano razpravljajo o prohibiciji, se vedno spominjajo tudi alkohola in si ga zažele. Uspehi so navidez negativni, venuar ,uia prohibicija velike pozitivne uspehe. Bila je uvedena prezgodaj, ko masa še ni bila dosti pripravljena na njo, propadlo je zaradi nje mnogo kapitalistov, ker je okrepilo opozocijo proti njej. Ko so jo uvajali tudi niso mislili na 30% prebivalstva, namreč na priseljence, ki so vajeni pijače iz stare domovine. Kar se tiče zdravstvenega stanja, govori statistika navidez proti prohibiciji, ker je število po alkoholu povzročenih bolezni po uvedbi sicer padalo, od 1. 1925 pa zopet raste in je doseglo približno predvojno višino. Najmanj bolnikov je na deželi in med pristnimi Američani — belokožcd, več med naseljenci, največji pijanci so pa črnci. Kakor povsod, je največ bolnikov med nižjimi sloji. Nasprotno je pa resnica, da se 95% Američanov ne vdaja pijančevanju in da le zaradi 5% pijancev narašča število duševnih bolezni. Težko je zopet dovoliti alkohol, a dovoljeni 1% odstotka alkohol je težko kontrolirati. Ker kongres sam ne more izpre-m eni ti ustave, bo najbrže prišlo do splošnega glasovanja, ki bo po mnenju predavatelja obdržalo prohibicijo. Najbolj kočljiva je pa zadeva, ker § 18. ustave, torej prohibicijski zakon, nasprotuje § 10. o nedotakljivosti osebne svobode in zasebne lastnine. Iz grozdja, ki je moja last, napravim kar hočem, in z alkoholom tudi kar hočem. Prohibicija je pa izraz narodove moči in zdravja Američanov. Po predavanja se je razvila razprava in predavatelj je na vprašanje, zakaj v Evropi ne uvedemo prohibicije, odgovoru, da je mlajša Amerika sprejemljivejša za nove ideje in velikopoteznejša kot Evropa, kjer odloča prohibiciji nasprotni kapital. P roti alkoholna propaganda mora biti indirektna v mladinskih in športnih društvih, da si okrepimo moralne in fizične sile, ker čvrst in zdrav človek nikdar ne pogreša alkohola, zato bo pa tudi pri nas, ko bomo dovolj močni fizično in naravno, prodrla prohibicija. ZKD film jutri ob 11. dopoldne v ELITNEM KINU MATICI Opasnosti lahkomiselne ljubezni MARLENE DIETRICH Mladini neprimerno! Ljubljana, 12. novembra. Cene gor, plače dol — je zdaj najaktualnejši recept med neštetimi, po katerih hočemo odpraviti vražjo krizo. Ljudje morajo gledati na to seveda kot na povsem normalen pojav, če se n. pr. podraži kruh, moramo biti celo veseli, da se ni podražil še bolj in biti pripravljeni, da se bo ob prvi priliki še podražil. Kdo bi ugibal, zakaj se je podražil kruh! žita zdaj ne izvažamo toliko kot včasih, žitnice so polne, zakaj bi torej ne podražili kruha! Zdaj se kaže tudi na trgu, da silijo cene vztrajno navzgor. Toda na živilskem trgu se vseeno ne bodo cene zvišale tako hitro, ker kmetje niso tako podkovani v ki^poijaki politiki, pa bi Jim tudi nič ne pomagala, ker kmetom se pač še vedno najBažje diktira, kaj smejo in česar ne. Na živilskem trgu se zlasti opaža, da se podražaje meso. živina se je nekoliko podražila zaradE zopet uvedenega izvoza. To pač upravi čuje, da se podraži meso. Ni pa brez pomena, da nekaj mesarjev še vedno prodaja meso po starih cenah. Zaradi tega je med cenami velika razlika, ki se zdi morda nepoučenemu nenaravna. Goveje meso je po 5 do 12 Din. Lahko torej dobiš dva kg mesa ali pa samo enega za isti denar. Kvalfiteta je torej neprimerno važnejša od kvantitete. Hitreje kot govedina se pa podražuje svinjsko meso, ki je bilo danes najdražje že po 20 Din, po večini ga pa prodajajo po 16 do 18 Din. Ni še dolgo, ko si lahko dobil prašičje meso po 10 Din. Časi se torej zelo hitro spreminjajo. Zanimivo je še posebno, da dobiš tu in tam teletino ceneje kot govedino. Prodajajo jo po 8 do 14 Din. Jagnje-tina ima isto ceno, 12 do 14 Din kg. Cena slanine se seveda ravna po cenah prašičjega mesa. a je v splošnem vedno nekoliko cenejša od mesa, zdaj je po 14 do 16 Din. Gospodinjam se je zdelo, da so tudi tako zvane jajcarice skovale zaroto zoper nje. ker so se jajca podražila kar čez noč. Podražila so se od poletja za celih 100%! Poleti so prodajali jaica komad po 75 par, zdaj pa po 1.50 Din. To je pa vsekakor pomembna podražitev. Kljub temu ni treba misliti, da je bil trg zaradi tega slabše založen z jajci kot navadno. Jajc je bilo preko potrebe, toda prodajalke so se držale stalne cene — par po 2.75 Din, Prvi slovenski alpinski koledar Ljubljana, 12. novembra. Delniška tiskarna ga že tiska natančno in vestno, da bo reprezentativen in lep, kot ga pri nas še ni bilo. V posameznem eksemplar-ju bosta namešana dva odtenka najfinejšega papirja za bakrotisk (cream in bel) in na vsakem odtenku bo druga barva, tako da bo vsak koledar dvobarven na dveh različnih papirjih v formatu 18 X 24 cm, naslovno stran bo krasil Triglav, perorisba našega al-pinca g. Eda Peržaja, ki je ilustriral s svojim veščim jmetnišklm peresom znano knjigo »Beatifoul mountains«, katero je izdala ga. F. Coopeland v Londonu v angleškem Jeziku, kjer opisuje naše planine. Slik bo 52, z naslovno perorisbo 53, sami izbrani posnetki naših amaterjev. Pod vsako sliko bo tedenski koledar. Vsa ta krasna oprema, kot je doslej pri nas še sploh nismo imeli, bi v inozemstvu odgovarjala ceni 70—80 Din, a veljala bo le 3& Din, tako da je omogočena nabava prav vsakemu. Pozneje bodo izšle mapice, kjer se bo lahko hranilo slike več let skupno in taka zbirka najlepših posnetkov naših krajev bo v ponos in kras vsakemu domu, obenem pa predstavlja ta koledar najlepše darilo, kjer je združeno »utile cum dulci«. Naslov koledarja bo »Iz naših krajev«. Sokolsko gledališče na Jesenicah Jekenice, 10. novembra. Sokolsko gledališče na Jesenicah se je pod vodstvom br. Jožeta čebul j a v prete-kM 4n tekoči sezonrf povzpelo na izredno višino diletantske umetnosti. Ne moremo še govortti o popolnosti odrskih tehničnih naprav, toda s skromnimi razpoložljivimi sredstvi se dosegajo od predstave do predstave efektnejše odrske scene, ki odgovarjajo (posameznnm komadom, približujoč se vedno bolj moderni scenerij.i mestnih gledalrišč. Idealni dn požrtvovalni igralci pod vodstvom glavnega režiserja br. Klavore Izčrpavajo določeni repertoar dosledno ter podajajo vloge težjih dger ne več kot podeželska igralci, temveč kot umetniki -diletanti, ki na polju gledališke umetnosti stalno napredujejo. Kaže, da so glavne funkcije uprave sokolskega odra v najboljšrlh rokah, ki najdejo v glavna društveni npravl vedno dovolj razumevanja za njih težnje in stremljenja. Svoj čas gledališču močno odtujeno občinstvo se vrača v Sofcr.lski dom in obisk stalno narašča Toda nato izbirčna, a vseskozi hvaležna publika je glede kritike preveč prepuščena sama sebi. Vseh razmer in okolnosti ne pozna, najmanj pa se more vživ_ Ijati v zakulisno življenje enega največjih podeželskih in diletantskih odrov. Tu-dri našim Igralcem manjka dosledne hi objektivne kritike, kri bd dvigmila interes in pravilno oceno prti publiki in bd jfrn bila ogledalo, v katerem bi videli svoje uspehe, a tndd pomanjkljivosti. Do danes pa razen redkih »izjem še nismo bili deležni strokovne kritike, nasprotno, dobe se ljudje, ki mcetr niso nobeni kritiki, pa poročajo v naših dnevmikih o odrskih prireditvah, ki jih niso niti videli Želeti je. da bi nPtičar« bo uprizorjen v soboto 12. t m. zvečer in v nedeljo 13. t. m ob 3. popoldne. Opereta >Ptičar« je dosegla lansko leto sijajen uspeh, letos je v režiji nekaj izpremenjeno ter scen eri č-no prenovljene uprizoritve pa občinstvo že nestrpno pričakuje. Iz škofje Loke — Zlato uro je našel. Zasebna uradnica gd-č. Julka Kalanova je bila letos na poletje zelo neprijetno presenečena, ko ji je zmanjkala pri kopanju pri električni centrali ob Selščici njena zlata ura. Gospodična je odložila uro v čevelj tako, da jo je vsak lahko vddel. Ko se je Kalanova zopet napravljala, je opazila, da ure nPri Mariji po-magaj< na Glavnem trgu. KOLEDAR: Danes: Sobota, 12. novembra, katoličan*: Martin, papež, Kunibert, Davorin; pravoslavni 30. oktobra. Jutri: Nedelja 13. novembra, katoličan*: Stanislav, Nevenka; pravoslavni 31. okt. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Zaprto. Kino Ideal: Johann Stranes v rjubezni in pesmi. Kino Dvor: Hči prerije. Krajevna organizacija JRKD LJublJana-Barje: Izredni občni zbor ob 20. ▼ salonu gostilne Marenče na Delenjsk4, cesti. PRIREDITVE V NEDELJO: Kino Matica: Rasputin. Kino Ideal: Johann Strauss t ljubezni ta pesmiL Kino Dvor: Hči prerije, ZKD: >Opasnosti lahkomiselne ljub^ro^ ob 11. dopoldne Lutkovno gledališče Sokola L na Tabor«:' >Začarani gozd«, ob 16. Delavski oder »Svobode«: »Magda«, vb pol 21. v Delavski zbornici. Primorje : Maribor, prvenstvena tekma ob 14.30 na Igrišču Primorja. Slovan. : Jadran ob 13. na igrišča ASK Primorja. DEŽURNE LEKARNE: Danes In jutri: Dr. Piccolt, Dunajska cesta 6, in Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Električna zadruga v Siš*i obve* šSa svoje konzumente, da bo v nedeljo, dne 13. t. m. prekinila radi nujnih det na omrež* ju od 1. do 3. ure popoldne tok. jfsspoct sita in rešeta Sama božja previdnost je nam naklonila vsega uvaževanja vredno naključje, da smo tu na severu države pokrenili odločno akcijo za podpiranje brezposelnih in smo že dosegli lepe uspehe, saj tržne cene že skačejo, tam doli na jugu so pa skoraj istočasno ustanovili v prestolnem Beograda klub debeluharjev. Prainco do pristopa imajo samo tisti, ki tehtajo najmanj 100 kg, žensk pa ta klub sploh in nikakor ne sprejema. Klub ima že precej članov in mu je predsednik debeli gospod Milorad Savič. Pravijo, da se snuje kot protiutež v pre-stolnem Beogradu tudi klub suhcev in da bo imel ta številično morda večino med vsemi drugimi klubi. Toda to najbrž ne bo držalo. Eni cerkve zidajo, drugi fih podirajo, eni stradajo in iztegujejo roke za koščkom kruha, drugi pa ustanavljajo klube debeluharjev, ki morajo tehtati najmanj 100 kg. Kdo bi torej mogel trditi, da ne živimo * preimenitnih časih? Narodu** **isdališSe DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 12. novembra: Zaprto. Nedelja, 13. novembra: ob 15. uri Srce igračk. Mladinska predstava Premijera. Izven. Ob 20. Roksi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14. novembra: Zločin in kazen. Red A. * Danes zvečer ne bo napovedane dijaške predstave: »Celjski grofje«. Dijaška pre-dsava je preložena na prihodnji teden. »Roksi«, izredno prisrčna in zabavna veseloigra z gospo Šaričevo v naslovni vlogi, se ponovi v nedeljo zvečer kot ljudska predstava po znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 12. novembra: Hlapec Jernej. Red C. Nedelja, 13. novembra: ob 15. uri Erika. Znižane cene. Izven. Ob 20. uri Sevilj-ski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. • Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. uri se poje prvič kot popoMansica operna predstava dernača opereta »Erika«, ki >e imele doslej še vedno lep, resničen uspeh. Ob 20 uri zvečer pa gostuje v naši operi g. Popov Boris, Tnani in priljubljeni bari to ni st član pariške Opera Comiquc. Poje naslovno vlogo v Rossu,ijevi operi »Se-viljski brivec«. Ostala zasedba: Rosino poj« ga Ponovičeva grofa Almavivo 0. Bano-vec, Dona Bartola g. Zupana in Dona Basilija g. Marijan Rus Opero dirigira ravnatelj g. Mirko Polič Obisk te predstave najtoplejo priporočamo. 7a obe nedeljski predstavi veljajo znižane operne cene. Tolažba našim vinogradnikom Letošnja trgatev spada po poročilih iz raznih krajev Evrope med najslabše zadnjih let Slovo vzornega učitelja od Tržiča V torek so se Tržičani prisrčno posloviti od priljubljenega učitelja g. Leopolda Kernca Ljubljana, IZ novembra. Se nedavno pisana poročila o obupnem položaju naših marljivih vinogradnikov ne veljajo več v polnem obsegu. Po poročilih is vse Evrope spada letanja trgatev med najslabše zadnjih let. Dasi ravno so vse trte v Evropi dobro prezimile sicer precej ostro zimo, je dobljeni plod zelo razočaral. Poletje je bilo suho, pa je celo že mejilo s sušo, tako, da so upi v dober izid trgatve bili ie vnaprej zmanjšani. Suša je celo še omogočila razvoj raznih trtnih bolezni, v nekaterih krajin pa so še nenadne močne toče uničile ves rod. V Avstriji je bila trgatev, izredno slaba, pa je dobljeni kvantum grozdja oziroma vina za polovico manjši od lanskega. Cene vina zato iz dneva v dan rastejo. Še zlasti glede na dejstvo, da nimajo starih zalog. Klj-ub slabi konjunkturi bodo prisiljeni bolj segati po naših vinih. V Bolgarski je letos sicer dosežen boljši ttSfpoh, nego lani, ker se vinogradništvo tam šele počasi razvija, vendar pa kljub temu Bolgarija ne prihaja v poštev za izvoz vma, ker izvaža predvsem grozdje. Cehoslovaki so pridelali 350.000 hektolitrov vina, kar je mnogo manj, kakor lansko leto. Francozi, najmočnejši vinski pro izvod-niki, so imeli letos izredno 6labo trgatev. Peronospora je uničila vinograde, kakor se nikdar. Deficit bodo seveda morali pokriti m uvozom. V Grčiji je končni uspeh trgatve relativno dober, vendar pa ona v izvozni konkurenci s kvaliteto naših vin ne prihaja posebno v poštev. V Italiji pričakujejo, da bo uspeh trgatve letos m^lo boljši od slabega lanskega leta. ■Madžari so letos na mestu lanskoletnih 4 milijonov hekrolitrov pridelali le 2 milijona. Cene so se že sedaj zvišale za 25%. Poskočile pa bi še bolj, če bi glavni konsumentl njihovih vin, Cehoslovaki in Avstrijci, mogli več kupovati. V Nemčiji so uspehi trgatve enako tv- redno slabi. Ker nimajo starih zalog vina, bodo prisiljeni uvažati ga, pa cene že sedaj neprenehoma skačejo. Rumuni so leto« s trgatvijo »dovoljni. Cene vin so stabilne, ker vlada namerava pro izvod nikom dovoliti plačevanje dolgov z robo. V Španiji je letošnje leto izredno slabo, pa je dobljeni kvantum mnogo manjši od lanskoletnega. Morala bo uvažati. Tudi pri nas je trgatev splošno bila precej slaba, posebno v nekaterih krajih. Edino precejšnje stare zaloge in slab konzum cene zadržujejo. Kljub temu pa so ponekod že poskočile za 100%. V Dalmaciji, zlasti v okolici Šibenika, so kmetje pred tremi tedni nudili belo vino po 1 dinar in črno po 75 para. danes pa so cene zvišali na 300 do 220 Din za hektoliter, ali ga pa sploh ne prodajajo, ker pričakujejo še boljše cene. Splošni vidiki za domačo prodajo in zlasti za izvoz vina so se torej zelo izboljšali za naše vinogradnike, ki imajo še lepo zalogo vin 1* zadnjih let Splošno pa je rudi mnenje, da bodo cene še dalje rastle, ker skoro nobena država, v katerih je bila trgatev izredno slaba, ne razpolaga z večjimi zalogami vina. Italija n. pr. je kljub slabemu lanskemu rodu v prvi polovici letošnjega leta izvozila vina za blizu 200.000 milijonov Din, pa Je sedaj dolžnost vseh naših vinarskih zadrug in vseh drugih gospodarskrh ustanov, da čim intenzivneje delajo na inozemskih vinskih tržiščih v korist naših vinogradnikov m da jim omogočijo in organizirajo izvoz. Naša vina ne zaostajajo kvalitativno za tujim!, pa moramo zato sedanjo priložnost tem bolje izrabiti m skrbeti za čim večji place-ment v inozemstvu, kar- nam bo tudi za bodočnost odprlo pot na svetovna tržišča, našim vin ograd nikom pa omogočilo prodajo pridelkov in omililo krizo, ki je nastopila v tej izredno važni panogi našega narodnega gospodarstva, ki je mnogim našim krajem edino življenjsko sredstvo, R—y. Tržič, 12. novembra. Te dat je zapustil naše mesto ugled n j učitelj m narodni prosvetite^ g. Leopold Kernc, strokovni učitelj na državni deški In dekliški šofc, ki je na njej deloval polnih 13 let. Prišel je k natn takoj po svetovni vojnj, »z daljne Makedonije, kjer je bil čun dobrovoljske divizije. Čeprav rahlega zdravja, se je takoj z vso vnemo lotil vzgoje mladine, ki ji je bil najboljši učitelj in pe* dagog, kakor malo takih. Zato je mladina odličnega šolnika vedno čislala in ljubka, saj jj je s svojim delom rudi dajal najlepše zglede vztrajnosti. Med šolsko dobo je neutrudno obiskoval ljubljanski konserva torij, kjer je z uspehom položil izpit za. poučevanje glasbe na meščanskih šolah. Pa ne samo v šoli, tudi v zasebnem življenju je bil g. Kernc mož na evo jem mestu in povsod priljubljen. Nastopal je kot predavatelj n« mnogih debatnih večerih, kjer je dajal ljudem up in nado za boljšo bodočnost sodeloval je na neštetih koncertih kot solist na gosli in kadar je nastopil Kem-čev salonski orkester, je bfla prireditev gotovo najboljše obiskana. Mnogo se je ukvarjal rudi z risanjem, sam nadarjen risar in slikar je vodil mladino v prosto nftravo, kjer ji je odkrjval lepote priro- Prizor Is velikega fUma Rasputin demon Žensk Nagrade kolesarjem-dirkačem Ljubljana, 12. novembra, Kot Jo bffo ie javljeno, bo v nedeljo. 20. t. m. ob 15. v prostorih hotela »Bellevile« kolesarsko društvo *Seva« razdelilo nagrade kolesarjem dirkačem, ki so si jih priborfld na dirkah, prirejenih po omenjenem društvu v letošnja sezoni. Istočasno razdeli nagrade dirkačem tudi ZSK Hermes, m sicer vsem onjm, Id so si jih priborili na dirkališčnih dirkah dne 23. oktobra. Iz raznih naš'h klubov se bodo torej zbrati neumorni in pogivrmi kolesarski atleti, da prejmejo za svoj letošnji trud na jeklenem konjiču skromne nagrade, ka gotovo ne bodo pretehtale vsega njihovem fizičnega napora in požrtvovalnosti, položenih v pa—peti te lepe športne panoge. Pa saj ni na*m kolesarjem toliko do nagrad, ki so jSh deležni ob takih prilikah, temveč' njih vrte kolesarski duh je. ki jih žene v cestno jn dirkališčno kolesarsko borbo. Dan razdelitve nagrad je zato bolj prijateljski se* stanek vseh drrkaških konkurentov, ki so se ar anej sosom bosih nuno ob rečni aa iste de. Vzgojil je v Tržiču generacijo mladih predavateljev, goslačev in slikarjev ter vr» šil v kulturnem pogledu važno nalogo. Od tega priljubljenega šolnika se je v torek popoldne poslovila mladina tržiške meščanske šole. Priredila mu je v telovadnici meščanske šole prisrčno odhodnjco, kjer se je solznih oči od njega poslovil razred za razredom V znak priznanja u spoštovanja sta prejeli njegova gospa soproga in hčerka več šopkov krasnega jesenskega cvetja. Kernc se je ginjen zahvalil za izkazane mu simpatije, potem je pa mladine še zapela več pesmi v slovo. Zvečer so se zbrali pred poslopjem meščanske šole zastopnjki tržiških društev in mu napravili prisrčno podoknico. Ves trg je bil poln občinstva, ki je spontano prišlo k slovesu. Po podoknici se je zbra'a ožja družba tovarišev in zastopnikov društva v hotelu Lončar, kjer so se toplo poslovili od odhajajočega učitelja Kernca vsi njegovi znanci in prijatelji. Čeprav odhaja na novo službeno mesto, smo prepričani, da nas bo večkrat posetil v Tržiču, saj ga vežejo nanj prelepi spomini, poleg tega je pa njegova verna družica ga. Anka rojena Tržiča ntoa. G. Kerncu želimo na novem službenem mestu mnogo uspeha! I calje, t J. za napredek in razvoj kolesarstva; je zaključni sezomki sestanek, na katerem se bodo obujala spomini in doživljaji 6 cestnih in dirkalaš-čnih dirk in kjer se bodo sklepali razni načrti dirkačev za prihodnje leto. Ker je bilo zanimanje naše športne pu-bHk prei vseh kolesarskih prireditvah pre* cejtšnje. se je nadejati, da ista tudi na dan razdelitve nagrad dirkačem ne bo pozabila priti v prostore hotela »Bellevue«, kjer bo deležna nekaj uric veselega razpoloženja. Primorski emigranti v Kranju Kranj, 11. novembra. Pred leti je bjV> ustanovljeno v Kranju primorsko društvo »Zarja«, ki je sicer lepo delovalo, vendar pa so osebni prepiri med oxfbvjrn/iki ovirali razvoj in napredek društva. Mnogo Članov je izstopilo iz društva ki hotelo osnovati novo organizacijo, ki naj hi se imenovale »Bazovica*. To nesložno življenje je bilo interesom primorskih emigrantov v Kranju samo v kvar in je vzbujalo občo nevoljo Članstva in meščanstva. Temu je bMo krivo mnogo tudi dejstvo, da «j bilo med članri odbora vplivnih m inteligentnih Primorcev, ki jih je v Kranju dosti m ki imajo potreben organizatoričen čut. Končno so se zediriili Slani in v soglasju -hi s sodalovnnjem izobraženih kranjskih Primorcev formi nali novo primorsko prosvetno m podporno društvo »Sloga«. V nedeljo popoldne 23. oktobra se je vršH v društvenih prostorih v hotelu Kranjski dvor ustanovni občni odbor novoustanovljene organizacije. Na programu je bila v prvi vrsti sprememba pravjl, volitev predsednika in odbora ter navodna za bodoče delovanje društva. Preč?tan je bi1 najpreje apel pri* moralo!m enrigrantom. K društvu je pristopilo nad 70 članov. Odbor tvorijo sam: ugledni gospodje, ki preje niso bil-* člani društva »Zarje«. D rev*! se bo or&>r ;zacija spomn-te obletnice rape-TMce nogodb«. Na dan Vseh svetnikov se >e vršil tradici jonal-ni pohod na pokopališče, kjer je spomenik bazoviških žrtev in mučenika Gortana. Društveni pevski zbor je zapel par žalostink. eden jzrned članov pa je- vnel kratek nagovor v spomin mučenikov za nerodno misel. 25. oktobra zvečer so se člani spomnili pokojnega Karla Bejce, ki je bil dijak kranj- ske gimnazije. Vsako sredo in soboto se vršijo društveni sestanki, pri katerih se obravnavajo v prvi vrsta vprašanja, ki se tičejo primorskih emigrantov, na programu pa so tudi znanstvena predavanja. Pridno de'u'e /lasti pev^ ski zbor Radi št edem j« se je društvo preselilo v nov N>kal v gostilni prj Vekselnu. Lokal bo stalno kurjen in bodo našli *u no» trebno zatočišče posebno nezaposleni Primorci ki jim bodo na razpolago tudi dnevni časopisa. Iz Kranja — Rapallo. Sokolsko članstvo bo poslušalo drevi ob 19.45 v osnovni šoli radio-pre-nos primorskega večera iz Ljubljane. Uvodoma bo govoril br. Adol! K lavora. Plesna vaja v Narodnem domu zaradi obletnice ra-pallske pogodbe odpade, pač pa bo jutri ob 20. uri. — Opozorilo najemnikom in hišnim pa- seMnikom. Pri prijavljenju prebivalstva v občinskem uradu so se pokazale mnoge netočnosti. Hišni posestniki naj nove stranke vedno takoj prijavijo. — Nedolžni lahkoiivee. Gledališki oder Narodne čitalnice vprizori jutri ob 15. tro-dejansko komedijo >Nedolžni lahkožive?* (Arnold in Bach), ki je pri obeh vprizorit-vah v Kranju in pri gostovanju v Škotji Loki nad vse sijajno uspela. Prvovrstna zasedba in duhovita igra bosta gotovo privabili občinstvo iz mesta in okolice. — Dom in šola. Zajednica Dom in šola priredi jutri ob pol 11. uri dopoldne sestanek staršev in skrbnikov dijakov. Na programu sta dve zanimivi in aktualni predavanji. O modernem pouku v srednji šoli bo predaval gimn. direktor v pokoju g. Ivan Košnik, o varčevanju pa g. prof. dr. Josip Žontar. Oba predavatelja sta znana pedagoga in strokovnjaka v praktičnih vzgojnih vprašanjih. _ Poštna telefonska služba. Državni poštni urad vzdržuje redno telefonsko službo vsako nedeljo in praznik kot vsak delavnik. — Cvetje v jeseni. V Orehku pri Drulov-fri je vzbujala obče zanimanje cvetoča jablana, ki je bila vsa v prešernem cvetju, kakor v najlepSi pomladi. Jablana j« ie zgodaj obrodila in je bila polna sadja. Potem ji js takoj odpadlo bet je in vsi so mislili, da so bo posušila. Pred kratkim pa je v eonenih jesenskih dneh bohotno vzcvetela. Jablana spada v vrsto kosmačev in je last posestnika Drakolerja, ki je s tem cvetjem okrasil v Šmartnem grob svojega očeta. V kranjski okolici so vzcvetele tudi jagode, kar je tudi vzbujalo mnogo občudovanja. — Gledališki oder Narodne čitaftajee ▼ Kranju ponovi na splošno željo občinstva ▼ nedeljo IS. L m. ob 3. popoldnen zadnjikrat burko >Nedolžni lahkoživeco Smeha željni _ pridite! 596-n Iz Novega mesta — Rapallski večer bo oddajala nocoj ljubljanska radio-postaja od 20. do 22. ure. V salonu hotela VVindischer bo na prošnjo tukajšnjega sokolskega društva postavljen močan radio aparat in ob njem bomo v duha prisostvovali žalni spominski slavnosti- Vabljen vsakdo. Vstopnine ni. — Skioptično predavanje g. Švigija bi bilo zaslužilo več pažnje, kot se je to zgodilo- Popoldne je dijaštvo dvorano sicer skoro napolnilo, zvečer pa je prišlo le 80 poslušalcev. Slike so kar po vrsti izbrane, nekatere divne, da je bilo kar škoda, ko so tako hitro izginile izpred oči. Način opisovanja poti iz Ljubljane v kraljestvo Zlatorogo-vo in zvočni predavateljev glas sta lepota slik Še povečala m Čas je potekel kot v sanjah. Želeli bi si še sličnih predavanj, m to >sekakor ob neprimerno večji udeležbi. — Olepševalno društvo opravlja zadnT* dela v tem letu. Delavci se odpuste, ko odpade zadnje li6tje z drevja. Pred dnevi ss je izvršila končna redakcija novih pravil. ▼ kratkem bo sklicani izredni občni zbor, ki bo sprejel nova izpremenjena in Dopolnjena pravila za novomeško olepševalno in tujsko-prometno društvo. Mestna občina je votirala društvu podporo 10.000 Din in bi bilo v interesu mesta samega, da bi se društvu izročilo spet nekaj denarja. Doslej je prejela na gornji račun 3000 Din. — Letno vilo, povsem leseno, si gradi na svojem novem vrtu v gorenji Kandiji odvetnik dr- Franjo Ivanetič. Oni del zemljišč gori do Grma naj bi se sploh odločil le za zgradbo vil, ker je položaj izreden-Treba bi bilo tudi parcelirati bivše kandij-eko sejmišče, ki naj bi isto tako postalo nova kolonija viL Novo mesto se bo itak širilo le proti jugovzhodu in pa eventuelno proti Brsljinu. Zato pozor pri stavbenih dovoljenjih! — Dijaška kuhinja bo v torek in sredo spet potrkala na sleherna vrata za podporo vrednih in potrebnih, za podporo našega naraščaja, za podporo učeče se mladine. Nihče naj ne odkloni daru in vsakdo po svojih močeh! — Osebna vest. Na tukajšnjo meščansko šolo je prestavljena učiteljica ga. Marija Pavčičeva iz Dolenjskih Toplic. — Župni prosvetni večer SKJ se vrši danes popoldne in jutri ves dan na tukajšnji meščanski šoli in ne kot smo včeraj poročali v Sokolskem domu. Danes predavajo bratje: dr. Vasic >Pota in cilji«, ravnatelj Mervič ^Sokolska ideja in praksa<, sreski nadzornik Zagore >Vzgoja mladine v Soko-lu<, učitelj Menard »Zgodovina Sokoletva« in profesor Krajec >Film in radio<« Jutri prično predavanja ob osmih zjutraj in govore bratje: Kovačič »Prosvetno delo So-kolstva«. Slibar »Govori pred vrsto«. Tratar »Prosvetna administracija in statistika«, Spicar »Sokolski oder«; popoldne so predavanja od 14. do I? ure in nastopijo bratje: Horvat »Delo poroČavelca in izvestilca<» Poharc »Pripomočki pri prosvetnem delu in navodila< ter slednji starosta novom- sokolskega društva notar br. Marinček »Sokolska organizacijam — Med hrami in sidanleami je naslov cekmrnemu šaljivemu predavanju, ki ga bo imel jutri popoldne v ljubljanskem radiu tukajšnji učitelj g. Viktor Pimat Župan Karol Prelesnik 75 letnik Skromna lovska počastitev župana v Stahovici g. Karta Prelesnika Ljubljana, 12. noveanJbra. Prt >Korlnu< v Stahovici so imeli t nedeljo prav lepo domače slavje, Preles-nikov >KorU so učakali 75. leto svojega življenja Na prijazno povabilo g. Karla Sossa, kd ima v okolici Stahovice svoje Jovske reviirje, sem -torej prišel v nedeljo zjutraj h J>Korinn<, kjer je bilo *e vse pripravljeno, namreč za — lov. .. Lovci, gonjači, psi in dobra volja, ki mora biti na vsakrtn lovu vsai tako D-raviio. ubilant sedi v sredini Pa svem od tovariša Lojzeta, da Je we-*al >gospođ župan« prav snoči »Abrahama v drugem stuk<; ko pa bolj natanko po-V5>ra»am, »vem, da se temu pravi tako, *e se doseže 76. 1-eto starosti. Ej, hn-do-xaa<šetn >? naš gospod Lojze, dobre volje pa ta>ko. da nehote postaneš še sam. Mislil sem, da bodo Prelesnikov oče na taiko važen dan ostali doma, pa sem se nmotil, jmb-Uant se je pojavil prav prn-pravlj^n za lov, s puško na rami. Ko se j>e spoznal z >novriTici< v tem Sossovem revis-Ju in jam povedal, da j« on ,en star jogerc. kj »j-agra< že 60 let po kamniških gozdovrih in tudi drugod, smo se počasi od/pravili, vesolj, da so tudi oče Prelesnik s nansL S sinom sva se spotoma pogovarjala o očetu, dosti se ni zvedelo od njega: 6. novembra 1557. leta se je rodil v Stahovici št. 9 >Prelesnikov oče«. Mladega fanta je pokiical k sebi v SpitalJč noegov stric, ki je bil župnik in ,hud lovec« in pri njem je kot 15-letni fant pričel ,jagati<. Kasneje se je Prelesnik povrne! v Sta.hovioo, kjer se je pred 46 leti poToččl; iz srečnega zakona ima troje otrok, dva sina, eden je doma v Stahovici, drugi pa je umrl v Ameriki, hčerka pa je poročena v Kamniku. Njegova žena je umrla letos v septembru ... V tej lepi dobi je Prelesnik deloval vsestransko, občcnl županuje z dtveana kratkima presledkoma že 40 let, vidimo ga v raznih gospodarskih odborih, del j časa je bil cestni odbornik, sedaj je pa tudi načelnik sreskega planšarskega odbora. Mož je spoštovan in splošno znan daleč na okrog. Ni Purista, ki bd ne poznal >Kortoa<, če me osebno, pozna vsaj njegovo gostilno, v kateri se prav rad oglasi vsakdo, kd pohiti na prelepe kamniške planine. Za zasluge je bil odlikovan tndd z zlato kolajno. V vseh domačih društvih je vedno in še sedaj deluje, tako je tuđi med ustanovitelji gasilnega društva. To je bilo vse, kar sva se s mladim Prelesniikom pomenila. Po lova se je zbrala vsa lovska družina pri misi v prijazni gostilni »Piri Korlnu< in veselo je bilo, res veselo, kajti spomnili so se, da je tisti večer prav primeren za »krste, ta je imel petelina, omi pa mdsMm hišico ,na vesti«, In 4o $e treba prav po lovsko »kr- V prav prijetni družbi «e jm mnogim nazvozljal jezik, marsikatero »jogerskoc nam Je povedal tovanis »Ja&a«, pasja noga, to bi se dalo pleartl — če bd bdio vse res...! Prelesnikov oče no pe Wlt prarv veseli In baje se na nobeni rojstni dan ni bilo tako veselo kot ravno »a 76. Naj bi jubilant živel ie mnogo, »nogo let, še mnogokrat 9zadagalc in bil sdrarr in veeeL TumtI naše eestHftef R. Kos. Proračunska seja Borze dela Ljubljana, 12. novembra. Smoci se je vršila proračunska seja upravnega oxfbora Borze dela v Ljubljani. Po odredbi centralnega odbora Borz dela v Beogradu bi se smeli v proračunu za leto 1933. predvideti samo ona minimalni izdatki ta upravo in podpore, kakor so v letošnjem proračunu, in srcer: za upravo, administracijo m posredovanje dela Din 655.200, «a podpore brezposelnim p« Din 1310.400. skupaj Din 1,965.600. Član ravnateljstva in upravnega odbora JBD v Ljubljani g. Jakom in je kot zastopnik Del. zbornice ta račm budžetiranja kafleor ga j« odredil centralni odbor BD v Beogradu podvrgel temeljiti kritiki, čes, kako pridemo do te£a, da bi se budižetirafo tafoo kakor lani, ko se vendar že od aprila tega leta pobira od del avoev in delodajalcev z« 100 odstotkov zvišani prispevek. Ze letos se je teh prispevkov pobralo najmanj na Dfen 800.000 »n namesru. da se ta sredstva "»kažejo Borzi dela v LjuMijana kot izreden proračun, se na odredbo centralnega odbora ne bi smela niti za prihodnje leto staviti v proračun za podpore sredstev, ki se ta 100 odstotkov zvišano pobirajo. Na predlog g. Jakomrf-aa j« upraMii odbor soglasno sklenil, da se imajo prvič dati iTjubljansfo Borzi delai na »a z polako vsa sredstva, fci so se v zvisanem prispevku zbrala lansko !eto. drugič, da se ima v proračunu za leto 1933 še en milijon Din, ker bo po izjavi zastopnika OUZD v Liubljarri več pob ranega prispevf'li so več mrv rn nakupili sviloprejni-h jajc, vendar pa že v sredi preteklega stoletja ni bilo ne duha ne sluha več o Č5pkariji m sviloreji. L. 1799. se je izvršila ločitev učeiik od učencev. Kot šolsko poslopje Je služila v prvi dobi mežnarija poleg oerikve, za časa turških vpadov pa frančiškanski samostan. V 18. stoletju je imelo mesto lepo šolsko poslopje, ki je po ustanovitvi trivijalne šole postalo premajhno in šola se je morala preseliti v staro vojašnico. Po groznem požaru 1. 1804. je Kamnik oste'1 brez šolskega poslopja «i šola se je to pot preselila v rmnčiškanfko suknarno, v kateri se je prej j zde lova lo sukno za 14 frančaškanskih samostanov. Ta je ostala do 1. 1882-, ko se je na prizadeva* nje zaslužnega kamniškega župana dr. Maksa Samca zgradilo na glavnem trgu krasno šolsko poslopje. Po preselitvi šole iz frančiškanskega samostana so oa njej preneha- vocffli ves pouk. Dne 3. novembra 1882 so pričelj poučevati na kamniški deški osnovni šoli nadučitelj Valentin Buznik in učitelji Avgust Stefancič. Ljudevit Stiasnv in Ignacij Tram te. Učitelja Stefančič in T ram te sta službovala v Kamniku 40 let Jn sta bila upokojena šele po prevratu. Kamnik je v zadnjih letih številčno zelo malo napredoval, kar se kaže rodi v številu učencev. Pred 150 leti je bilo na deski šoli komaj 79 učencev, pred 100 leti nekaj nad 100, leta 1860. pa 227, torej samo en učenec manj kot v letošnjem letu, ko imamo 228 učencev. Učenk je letos 168, pred 50 leti pa jih je bilo 188. Vzrok je pač ta, kr gre veliko število učencev in učenk na srednje šole. Kamniška osnovna šola ima sedaj 6 razredov deške in 5 razredov dekliške šole. Šolsko poslopje, ka je do prevrata odgovarjalo svojim namenom, je postalo premajhno. Občinski odbor je že večkrat deloval na to, da bi zgradil šoloobiskujoči kamniški mla« deži novo šolsko poslopje, v katerem bi imela prostora osemrazredna osnovna šola. Občjna je kupila velik, v ostalem za gradnjo šolskega poslopja povsem neprimeren travnik od župne nadarbine med Krištofom in Rodetom, da bi na njem zgradila šolo, ki naj bi bila otvor jena ob proslavi 7001etnice Kamnika. Vendar pa so nastale težave z vprašanjem, kako financirati drago stavbo. Tega vprašanja ni mogla razčistiti niti živahna polemika o proslavi 7001etnice, ki se je vnela takrat v časopisju. Kamnik je moral zdaj za dalj časa opustiti misel za zgradbo novega šolskega poslopja, od akcije, ki jo je uvedel pred leti, pa ima samo škodo. Obresti posojila, ki ga je bjlo treba najeti za nakup travnika, znašajo namreč mnogo ven kot pa dobi občina za travo, ka zraste na travniku, Izgleda, da bo staro šolsko poslopje, ki ga je »gradil pred 50 leti zaslužni župan dr. Samec, še dolgo vrsto let b poučevati frančiškani, ki so od L 1801. I služila svojim namenom. Dnevne vesti — He državne službe. V višjo skupino >e pomaknjena zvanicnica pri Tehnični erednji Soli t Ljubljani Ana čermak-Pečnik. — bnrememde v banovinski službi. Imenovana sna za bauovinskega uradnika nripravniika kot sestra pomočnica v zdm-ieni zdravstveni občini Metlr.ka s sedežem v Metlkl Marica Cigan in za banovinske, ga uradniškega pripravuika pri sreskem cestnem odboru v Črnomlju Bran Košuta; aražba je prestala banovinskemu pisarju računovodji banovin skega veleposestva Ponoviče pri Lit: ji Janezu Lenčku in banovinskemu zvanlčnikn pni banski upravi Iranu Vidicu — Komisita za opravljanje kmetij.Hcega strokovnega izpita uradniških pripravnikov i nižjesolsko in srednješolsko kmetijsko strokovno izobrazbo je sestavljena po odredbi banske uprave takole: ing. Josip Zi-darrsek. načelnik kmetijskega oddelka kot predsednik. Franc Trampuš, šef kmetijskega odf»eka kot podpredsednik, višji kmetijski pristav ing. Vinko Sad ar, kmetijski pristav ing. Franjo Lukman in finančni tajnik Jernej Božič kot Člani, ravnatelj kmetijske šole Sv. Jurij mg. Valentin Petkovšek, višii kmetijski pristav ing. Beno Wcnko. ravnatelj kmetijske šole na Grmu ing. Ivo Zupančič in ravnatelj vinarske šole v Mariboru Josip Priol kot namestniki. Program izprta m pristojbine zanj bodo določene 6 posebnim odlokom- Komisijo sklicuje pred-ednike in določa dan izpita. Kandidati se pripušca.H) k izpitu z banovim odlokom. — Iz zdravniške službe. Iz imenika »dravniške zbornice za dravsko banovino je bid črten zaradi preselitve v Beograd sdravmk v Ljubljeni dr. Leon Mogilnicki. — Notarska vest. Včeraj je začel poslovati kot novopostavljeni notar v Ljubljani notar na razpoloženju Mate Hafner — Nov sodni tolmač. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo notarskega pripravnika v Mariboru Odona Šorlija za tolmača angleškega, francoskega, italijan* skega in nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Razpisana služba. Ban.-ka uprava dravske banovine razpisuje v območju sre-akega cestnega odbora Litijskega službeno mesto rja no v iraškega cestarja, rn sicer na banovinski cesti št. 61 Trojane—Izlake— Kan drse (Vače) v odseku od vasi Mlrnš (most) do vrh klanca nad Vačami z odcepom brdska meja t- j- na banovinski cesti II. reda št. 6 v skupni izmeri 6.660 km. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Litiji — Zagreb se zanima za električni tok fz Velenja. Včeraj so odpotovali iz Zagreba v Velenje zastopniki mestne občine, da pregledajo električno centralo. Komisija zagrebške občine se hoče prepričati, ali bi bil rentabilen priključek zagrebške električne centrale na velenjsko centralo. Zagrebški strokovnjaki sestavijo na mestu poročilo o tem vprašanju in ga predlože mestnemu plinsko električnemu odboru. Ce bo poročilo ugodno, odpotuje v kratkem v Ljubljano zagrebški župan dr. Krbek, da uredi vprašanje priključka zagrebške centrale na velenj^k-o z merodajnimi krogi _ 70-letnica velezaslužne Jugosloven- fce. Dan-c^s in jutri proslavd Zagreb 70-leinico gospe Zlate Kovačevlceve, vele-saslu'žne organizatorke ženskih kulturnih fin dobro tvom' h društev na Hrvatskem. Proslave se udeležujejo tudi Slovenke iz Ljubljane in Maribora na čelu jim greste Tr. Tavčarjeva M.inka Govekarjeva. in Oir. štebijeva. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine št. 90 z dne 12. t m. objavlja uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem Poštne hranilnice, pravilnik o poslovanju stalne komisije za opojne droge, razglas banske uprave o imenovanju komisije za opravljanje kmetijskega strokovnega izpita, objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 v občini £mihel-Stopiee, in razne objave iz »Službenih Novin«. — Čudne informacije nemškega lista. Nemška strokovni list »Die Musik«, ki iz* Haja v Berlinu, priobčuje v eni zadnjih številk informativen Članek o delu ljubljanske opere. Članek je napisal znani nemški kritik Bernhardt Krause, ki je že dvakrat prepotoval Jugoslavijo. Krause pravi, da ima Ljubljana ediuo operno gledališče v Jugoslaviji. _ Izprememba rodbinskega imena. B&nska uprava dravske banovine je dovolila Francu. Pušnilm, pristojnemu v občino Bresen, srez Konjice, lzpremembo rodbinskega imena Pušnlk v Stravs. — Prepovedani publikaciji. Notranje imnistrstjvo je prepovedalo uvažati in šiniti v naši državi v Essen-Borbeku v Avstriji rzhajajoči list »Avstrijski Slovenecc in knjigo L»ili Korber: »Eine Fran erlebt den roten Alltag«. ki je izšla v Berlinu. — Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nabrano članarino za leto 1932 pošljejo vodstvena blagajni po položnici. Prosi se tudi vse one, ki so prejeli razglednice, za poravnavo računa 599/n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno z manjšimi padavina m L Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19, v Skopim 18, v Beogradu 14, v Ljubljani in Mariboru 11, v Zagrebu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.9. temperatur-* ie znašala 8 stopinj. — Nenadna smrt Ljubljančanke v Zagrebu Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu na njenem domu mrtvo 371etno Ljubljančanko Marijo Karbl. prodajalko v trgovini z mesnimi izdelki Cavlek v Juriši cevi ulici. Mrtvo je našla njena gospodinia Ema Ratkajec, ko jo je prišla zjutraj bndrt. Videč da je Karblova mrtva, je hitela iz sobe m obvestila najbližjega stražnika. Ker so našli v njeni nočni omarici prazne ste-klenrcice so mislili, da si je Karblova končala življenje. Komisija pa ni našla na nji nobenih znakov zastrupljenja, pač je pa 3z razila imenje,. da je Karblovo zadela kap Pokojna je živela v dobrih razmerah, kar tudi govori proti samomoru. Dan prec smrtjo si je kupila zimski plašč. Njena gospodinja pripoveduje, da je imela Karblova slabo srce. Kljub temu so pa oblasti odredile obdukcijo. — Sin s sekiro ubil očeta. Kmet Josip Bunič iz Sagovine blizu Nove Gradiške se je večkrat prep-ral s 6vojim sinom Gjurom Ko je sin nekega dne izjavil, da bo odslej on gospodari L mu je začel stari groziti z nožem, še preden ga je pa potegnil iz žepa je pograbil sin sekiro m zadal očetu globok o rano na rami. Starega so prepeljali t bolnico, kjer je pa v četrtek umrL Pohitite danes v „SAVSKI TIVOLI*4! Saj Vam je že vse preskrbljeno, zabava, gos in pa še eno, kdor hoče pa to vedeti, naj pride v »SAVSKI TIVOLI« pogledat! Izvrstna jedila in izborna pijača! Zveza za Ljubljano ob vsaki uri brezplačno zagotovljena, 4265 — Vitomir Aleksič umrl. Poročali smo o ljubavni tragediji v Karlovcu, kjer je pe* kovffci pomočnik Vitomir Aleksič streljal na svojo prijateljico Ano Slančevo. potem si je pa hotel končati življenje. Aleksič se je ranil tako težko, da je v četrtek • bol niči umrl, stanje An~ Slančeve se jc pa nekoliko zboljšalo. — Paratifus v Splitu. V Splitu se je pojavil zadnje dni paratifus. Zdravstvenim oblastem je prijavljenih že 30 orimerov, umrl pa ni še nihče. — Sin ubil nasilnega očeta. V Ferdinan dovcu blizu Bjelovara je bil poleti ubiT kmet Josip Pintar. Oblasti so dolgo zaman iskale ubijalca, končno so ga pa našle v osebi njegovega 20!etnega sina Mije. Oče in sin sta se večkrat prepirala in pretepala Oče je bil namreč zelo nasilen Usodnega dne je stari ves dan besnel doma ter pretil žen' in sinu. da ju bo ubil Sin je pograbil lovsko puško in ustrelil očeta. V sredo se je zagovarjal pred sodiščem in bil obsojen na 8 mesecev ječe. — Nesreče. V bolnico so prepeljan 34-letnesa strojnika Josipa Spetančiča iz Ljubljane, ki ga je stroj zagrabil za roko in mu jo nekoliko poškodoval. — Jakob Ferkol, GfMetnI dninar ir Studenca-Iga. se je včeraj doma po nesreči s flobertko n strelci v levo roko. — France Paceta, sin delavke, rojen 1. 1919 4n stanujoč na Mirki 12 pr{ Vrhniki, je snooi pri tek> vadoi padel In sd občutno poškodoval levo roko. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. TEČAJI za reklamo, aranžiranje, postrežbo v trgovini, začetek 14« novembra 1932« Pojasnila daje ■?^cvskl učni zavod, LJUBLJANA, Pražakova nJ. 8/1 — Smrtna nesreča. V Rakovčah pri Kamniku so je pripetila v četrtek zvečer huda nesreča, katere žrtev je postala 81-letna občinska uboga Neža Slokarjeva iz Rakove. V mraku je šla Slokarjeva domov, pa je pri vozil v naglem diru neki voznik in je ubogo starko podrl. Voz je Šel čez njo ter je nezavestna obležala Voznik se za svojo žrtev ni zmenil in jo je pustil ležati na cesti, kjer so io pozneje pobrali dobri ljudje In jo včeraj popoldne prepeljali v lju-bljaneko bolndoo. Toda vsaka pomoč je bila zaman, Slokarjeva je dorvj podlegla hudim notranjim poškodbam, ne da bi se zarvedla Za brezobzirni* m voznikom poizvedujejo oblasti. — Surov zločin. Snoči Jo bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Podsmre-ko pri '^joib^jani, kjer so našli nezavestnega 53-letnega berača Matevža zvok I j a. Revež je bil ves zbit. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so poleg vidnih zunanjih ugotovili tudi hude notranje poškod'be, vrh tega jo pa Amel 2vokeU dvakrat zlomljeno desno roko. Berač je izpovedal, da ga je neki posestnik z vilami tako pretepel, da se nI mogel gani« z mesta, V bolnici ae je Zvokelj onesvestil in ledbi se danes v nezavesti. Njegovo stanje je zek> resno in se je bati, da bo poškodbam podlegel _ Sadjarji! V lepih jesenskih dnevih ne pozabite oznažiti svojega sadnega drevja mahu in lišaja ter skrbno pregledati zlasti češpljeve nasade, če jih morda ni že napadel kapar. Da se ubranite tega in tudi drugih zajedavcev, poškropite drevje z AR BOR I-NOM. Zahtevajte brezplačna navodila pri tvrdki: >CHEMOTECHNAc, Ljubljana, Meet-ni trg 10. — Češpljevega kaparja ha druge škodljive žuželke na 6adnem drevju je treba zatirati že jeseni z ARBORINOM. Navodila daje tvrdka: >CHEMOTECHNA< družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. _ Veseli otroci. Vsaka solza, ki jo prihranite otroku, je dobiček. Tudi umivanje glave in las je otrokom v veselje z uporabo očal zoper peno, ki tvorijo omot vsakega zavojčka >Cme glavec in obvarujejo oči in obraz zanesljivo pred vodo in peno. Vaš ljubljenček pri umivanju ne bo več vpil in jokal, marveč se bo veselo smejal. Sredstvo >Haarglanz<, priloženo vsakemu zavojčku >£rne glave-t, pa služi za izpiranje ter napravi lase mehke kakor svila, sveže in blesteče. i Dunajsko pranje, Bvetlollkanj©, Šimenc, Kolodvorska utira 8L ZIMSKE SUKNJE in vsa druga OBLAČILA v največji izbiri J. Maček, Ljubljana Aleksandrova 13 Iz Ljubljane —4 Koncert Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek 14. t m. bo t Unlonu prvd koncert pevskega zbora Glasbene Matice v letosn}i sezoni. Na sporedu so tri prvič v Ljubljani izvajana dela, in sicer Bravničarjeva uvertura za veliki orkester >Kralj Matjaže, Szymanovskega ML simfonija, po kratkem odanom pa bo izvajana veličastna simfonija Stravinske-ga: simfonija psalmov za mešani zbor in veliki orkester. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, ki bo nudal izreden glasbeni užitek. Vsa tri dela so vzeta iz slovanske literature. Sedežev Je še dovolj na razpolago, pred prodaj a vstopnic se vrši danes ves dan v Matrični knjigarni. Cene za sedeže od 10 do 40 Din, za stojišča po 7 in dijaška stojišča po 5 Drfn. Za koncert je rzšla tudri posebna sporedna knjižica. —I j Da bo tudi Cankarjevo nabrežje urejeno, pričakujejo ljudje zdaj še posebno, ko urejujejo ter lepšajo s takšno vnemo Dvorna nasip. Upajo le, da jim bodo ob hišah vsaj nasuld hodnike, če že ne zbe toni rali. Na Cankarjevem nabrežju seveda ne bo promenade in arhitefletonskih znamenitosti, Mjub terma pa ne bo nikomur Škodoval pošten hodnik, tudi mestni blagajni ne tako strašno. Kjer še ni hodnika, vozijo z vozovi in arvtomobihd tik do hiš, s čimer je ogrožena varnost pešcev, in blato je takšno, da se cedi pri veznih vratm v hiše. I SVENGALI pride* j —lj Spomenik kralja Petra pred magistratom so včeraj ogradila z lesenimi stenami, da se zdi, kot da so spomenik zamenjali z grdo kolibo. Ta baraka je pa potrebno zlo, čeprav nima nič monumental-nega na sebi ter kvari tudi arhitektonsko dovršenost magistratnega pročelja; pod-peški kamen, iz katerega je izklesan spomenik, se namreč ni izkazal dovolj odporen proti vremenskim vplivom, vlaga in mraz mu zelo škodujeta, zlasti, če je površina polirana. Lani spomenik ni bil zakrit, pa so morali spomladi pooraviti poškodbe. Zdaj nič več ne pomaga, po pol leta na leto bomo morali občudovati pred magistratom namestu monumentalne umetnine neokusno barako. —lj Najtežja dela pri regulaciji Ljubljanice bodo končana še ta mesec, če bo količkaj ugodno vreme. Med ta dela je treba nedvomno prištevati poglabljanje struge m izvažanje materijala, se kakšnih 20 dni dela, pa bo dno struge zravnano in materijal izvožen. Kamnito dno struge je že skoraj vse poglobljeno. Izvozili so že doslej nad 43.000 kubičnih metrov materijala, torej več kot se je predvidevalo za ves izvoz. Obrežja je tiicri že precej obzidanega; Se nekaj 100 m ga morajo obzidati spodaj, kjer nastopa voda ob hujšem deževju, pa bodo delo lahko nadaljevali, Četudi bodo morali izpustiti vodo v zdaj zaprto strugo. Zaposlenih je nad 200 delavcev. —lj Prarnlk vzhodne Ljubljane. Zanimanje in podpora široke javnosti ter dolga leta trdega dela so pred nekaj leti uresničili največjo željo članstva Sokola L Na Taboru imamo danes Sokolski dom. Letos praznujemo 251etnico društvenega obstoja. Javnosti bomo pokazali uspehe svojega dela s svečano akademijo 19. novembra in koncertom društvene godbe 20. novembra. Vsi, ki imamo Tabor radi, in teh nas m malo, borno s svojo udeležbo na teh prireditvah podprli stremljenje Sokola L, da bo uspeval Se lepše. Na svidenje! Zdravo! —lj Dva zanimiva filma. V kinu Matica bo jutri premiera zanimivega filme o življenju zloglasnega Rasputin a. Film nam kaže odlomek iz Rasputinovega življenja in njegovo tragično smrt. Rasputina igra Con-rad Veidt. ZKD nam pa pokaže jutri v kinu Matici poučni ra zanimiv film >Nevar* nosti lahkomiselne ljubezni« z Marleno Dietrich v glavm* vlogi. Ta film ni mladini primeren. Jutri bo predstava ob 11., v ponedeljek in torek pa ob 14.15. _lj Ustanovni občni zbor kraj. org. JRKD za kolezljskl okraj ae Je vršil dne 10. novembra ob 8. zvečer v gostflni ^Svetič«, Gerbičeva nI. 7. Radi obolelosti predsednika pripravljalnega odbora gosp. Satlerja je vodil uspelo m dobro obiskano zborovanje njegov namestnik g. Epich Tilen, kd si je Štel v prijetno dolžnost in veliko čast, pozdraviti v krogu kolez^skih mož In fantov ^hrbljanskega žu»pana g. dr. Dinka Puca, poslevođečega podpTedsel. sreske organizacije g. dr. Capudra in zastopnike bližnjih bratskih orga»iRapalluc Predava primorski rojak akademik ValenitinČiČ. Vstop prost. Vse članstvo in naraščaj pozivamo k Številni udeležbi. —lj sokol 14obljana-ši£ka priredi jutri ob 10.45 v Sokolskem domu higijensko predavanje s filmom. Vstop prost. Predava br. dr. Ciber. Vsi bratsko vabljeni. —lj Članski sestanek krajevne organizacije JRKD za Udmat bo 15. t. m, ob 20. v salonu pri >Majarončku«, Stara pot št. 1. Dnevni red: poročilo g. župana dr. Dinko Puca, rx>ročdlo diristvenih funkcionarjev in slučajnosti, —Ij TjmetaostoPzg^dOvfcnsfco društvo v Ljubljani priredi v soboto 12. novemibra ob pol 3. popoldne ogled sflik v Narodnem muzeju. Vodil bo g. konservator dr. Štele. Sestanek pred muzejem. Zaradi kratkega dneva je ogled pol ure prej kakor sicer. Vabljeni vsi prijatelji umetnosti. _lj Novi odbor Jadrana. Na XXVL rednem občnem zboru je JNA D Jadran izvolil naslednji odbor: predsednik: Gerželj France, stud. i ur., podpred. L: Tomaži č Mile, cand. iur^ podpred. II.: Roth Matija, cand. ing., tajnik h: Drovenik Dore, stud. pni L, tajnik II.: Artnak France, stud. iur., tajnik III.: Skala Hugo, stud. iur., blagaj.: Vadnal Slavko, stud. phiL, knjiž. L: Prein-falk Anton, stud. phiL, knjiž. II-: Frantar Vlado, cand. iur., gospodar: Samec Smil jan, stud. hir^ čital.: Keber Franc, stud. iur., arhivar.: Jenko Milica, cand, phiL Revizorji: Kosmatin Jože, cand. phiL, Uršič Andrej, cand. iur-, Hiter Boleslav, stud. iur. Načelniki sekcij: kulturno znanstvena: Strniša Marjan, stud. iur., socialno gospod.: Verbič Dušan, stud. iur., šahovska: Preinfalk Anton, stud. phil-, ženska: Jenko Milica, cand. phil., dramska: Fuchs Marijan, stud. phil., športna: Vadnal Slavko, stud. phiL, zabavna: Venturini Franc, cand. iur. —lj Gospodinjska šola >Mladika« začne večerni gospodinjski tečaj v sredo 16. novembra ob 17. Vpisovanje v tečaj bo 14. in 15. t m- vsakokrat od 10. do 12. dopoldne in od 16. do 19. v prostorih >Mladike«. Prednost za sprejem imajo one, ki že samostojno gospodinjijo in pa neveste. —lj Ljubljanske pevce vseh zborov opozarjamo, da posetljo koncert Matičnega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek 14. L m. ob 20. v Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni —lj Remcev* >Magđac na delavskem odru >Svobode<. V nedeljo 13. L m. ob pol 9. zvečer vprizori v dvorani Delavske zbornice delavski oder >Svobode< tragedijo slovenskega dekleta, ki je ob enem tragedija vseh deklet, ki morajo iskati kruha pri tujih ljudeh za sramotno plačo in biti na m> polago tistim starcem. Uloge so v dobrih rokah, režija Ferda Delaka. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 Din. 598-n —lj Zveča naprednih starešin v Ljubljani priredi sestanek 9vojih članov v ponedeljek 14. t m. v restavraciji >Zvezdi«. Na dnevnem redu je zanimivo poročilo o zakonu za zaščito zadolženih kmetov. Poročata dr. Spiller-Muyus in dr. Janže Novak. Vabimo vse člane, da se sestanka no možnosti udeleže. Odbor. —lj Kuharski in servirski teeaj. Zaradi obširnejših predpriprav za otvoritev kuharskega in servirskega tečaja, se je zadeva nekoliko zakasnila, ter se otvori že razglašen pouk s 15. L m. dopoldne. —Jj Materinski večeri. Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece z dečjim domom kraljice Marije bo zopet prirejal za matere večere, na katerih bo nudil priložnost, da art Iz raznih panog pridobijo za praktično, zdravstveno, vzgojno to ^spodinjsko delo novih pobud prd ravnanju z otroci. Kot dan za materinske večere v sporazuman z materami določamo sredo. Prvi materinski večer bo naknadno objarvljen. —lj Kavarna »Viadukte danes do 4. zjutraj odprta 597/n —43 Plesni zavod >Jenko<, Kazina _ nedeljski popoldanski tečaj od pol 4—7. Posebni »začetniškj tacaj« t ponedeljek in petek ob S. zv. Nadaljevalni tečaj vsak torek. Informacije In posebne plesne ure celodnevno. Dijaki popust. 4.267 _ Psihografolog Karmah samo ie kratek čas v Ljubljani, hotel ,Soča<. 4270 _lj Umetno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Čeh, Ljubljana VII, Gasilska 14, se priporoča za nagrobne in jubilejne vence po najnižjih cenah. 592/a —lj Za stavo v mrzlo Ljubljanico. Umazana in mrzla Ljubljanica ni posebno vabljiva za kopel, kljub temu je pa v četrtek nekdo skočil vanjo. N«i bil sicer samomorilni kandidat, pač pa je šlo za stavo. Na Prulah, kjer prodajajo kmetje drva in se zbirajo mešetarji ter brezpo-seLni, ki iščejo zaslužka, Je bil v četrtek med drugimi tudi podjetni Ivan. Pogovor je nanesel na t-ooibljanioo In Ivan je ponudil 100 Din onemu, ki skoči v njene mrzle valove ter jo oblečen preplava Stanku Bitencu, ki ga pozna pol Ljubljane, tega ni bilo treba dvakrat reči. Kar oblečen se je pognal z betonske škarpe v Ljubljanico ter jo preplaval. Na drugi strani »a J© že čakal Ivan. ki mu je res izplačal obljubljeno nagrado. Stanko jo je ubral v najbližjo gostilno, kjer se je osušil in pokrepčal z vinom. V gostilni so mn dejali, da se bo prehladi! >A, se bo že odteklo!« je dejal Stanko in zamahnil s roko. Korajža velja! _ Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice ima v krasni izbiri tvrdka MILOŠ KARNIčNIK, Stari trg 8. iz Trebnjesa — Iz delovanja TO v Trebnjem, Na redni mesečni seji TO v Trebnjem je h* urejen urnik zimske telovadbe in sestavljen načrt akademije za 1. december. Iz poročila načelnika je razvidno, da je telovadba Članstva nekoliko nazadovala. Umik za telovadbo vseh oddeleov je urejen takole: člani vsatc torek in petek od 20. do 21., članico vsak torek in petek od 19. do 20., vsako soboto ob isti uri je pa izredna telovadba za iste oddelke do nastopa na akademiji. Ženska deca bo telovadila ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do pol 18.t moška ob torkih in četrtkih od 16. do 17. Tekrvad* niča je bila preurejena ter odgovarja vsem zahtevam, zlasti v hngijenskem pogledu. Pod okriliern TO bo ustanovljen tudi smučarski odsek, ki bo vodil tudi propagande za tuj*fci promet v Trebnjem in okolici. — Vinogradi in sadovnjaki. Iz kmctijskie statistice, ki je sestavljena za leto 1932-, razvi dimo, da znaša površina rodnih vino» gradov v naši občim, in sioer na amerikanski podlagi 110.77 faa. Površina mladih še nerodnih vinogradov na amerikanski podlagi pa 10 ha. Pridelek vina na 1 ha jo približno 4 hI. Na celotni površini se je pridelalo belega vtvna 587 hI, rdečega pa 86 M. Skupaj 673 hI. Sadovnjaki so številčno tudi zammivi. Vseh vrst jablan je v ob5ini 7018, nerodnih 1422. Hrušk 2S68, nerodna h nth 375. črešcoj 2795, nerodnih 1422. Češpelj 6878, od teh nerodnih 1532. Marelic 377, od teh nerodnih 452. Breskev 53L, nerodnih 156. Orehov 2380, od teh nerodnih 294 m kostanjev 727, nerodnih 302. Pod ncrodnvmri drevesi so označena mlada drevesca, ki še tpc dajojo sadu. Ako bi bil« vsako leto tu-di za sadje letina dobra, bd sadje prav lahko prodajala tudi drugam. Zgoda se pa največkrat, da j« tej ali oni kulturi letina slaba m, da priman i kuje naj-, vecierat tiDcfti sadja. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Bučk Jone v senzacijonalni pustolovščini HČI PRERIJE kot predigra izvrstna saloijrra! Predstave ob 4~, Ms 8. in 9. uri zvečer — Jutri v nedeljo ob 3.f %5., 6-, y2S. in 9. zvečer Z Jesenic — Pred pogajanji za novo delavsko kolektivno pogodbo. Predstavniki delavskih strokovnih organizacij so pred kratkim odpovedali kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena med K1D in predstavniki delavstva spomadi. Pogodba je vsebovala za delavstvo težke pogoje, na podlagi te 90 jim bile znatno znižane place in družinske doklade, obenem pa povišane cene kurivu. V splošnem se je položaj delavstva zopet poslabšal. Podražila 6o se živila, zvišali prispevki za razne socialne dajatve, uvedla se je šolnina itd. Delavstvo se sicer zaveda težkih razmer, vendaT bo odločno nastopilo proti vsem redutc-ai jam, če so pa res nujno potrebne, bo raje pristalo na šesturni delavni čas. — Na Jesenice prihajajo dan za dnem razni ljudje, zlasti pa iz južnih krajev naše države, la prosijo podpore in nadlegujejo prebivalstvo. Enkrat so ciganke s celo kopico otrok, drugič so strgam in razcapani Bo* sanci, potem brezposelni, ki prihajajo kar v skupinah, s svojimi obiski pa osrečujejo Jesennčane tudi duhovniki vseh ver, ki nabirajo prispevke za gradnje cerkva, katedral in džamij. Bilo bi res umestno, da bi oblasti vsem tem malo bolj gledale na prste, saj imamo Jeseničani svojih siromakov, ki so podpore notrebni. več ko dovolj. — Jeseniške ceste in pota so v zelo slabem etanju. da so včasih bolj podobne poljskim kolovozom, kakor pa gorenjskim cestam, ki so nekoč slovele kot zelo dobre. Zlasti so blatne oeste ob drevoredu, ki so tudi polne odpadajočega listja. Ponekod sega blato do gležnjev, da je človeka res kar »trah po njih hoditi. — Poroka. V farni cerkvi na Jesenicah se je poročil g. Rudolf Rajhman, tovarniški delavec, z gdč. Marijo Kienreichovo. Bilo srečno! K. W. Aramis: Zamotana operacija Gospod Ksawery je sedel dobro uro 8 prijateljem v kavarni pri črni kavi. Kar je pogledal na uro: »Počakaj ... Trenutek, prosim, samo k telefonu skočim.« Vrnil se ie res takoj in zamrmral ogorčeno: »Ni ga še, beštije! Petkrat na dan Tprašam telefonično M ved "no zaman.« »Koga še ni?« »Eh, koga... Dominika Zephla.« »Kdo pa je to?« »Ne vem, ne poznam ga. Toda zdi se mi, da je dokaj soliden mož ... Te dni mora prispeti v Varšavo in pričakujem ga res nestrpno, c »Zakaj pa?« »Zakaj, zakaj... odpeljal se je v LiUblin, kjer mora dobiti nekaj denarja. In čim se vrne, plača 1000 zlatih nekemu Strzvpinskemu ...« »Kdo pa i> ta Strzypinsky? Tvoj znanec ?« »Kaj še! Še svoj živ dan ga nisem videl! c »Kaj te torej briga, ali se je ta Zep-hlo vrnil in plačal Strzvpinskemu tisoč zlatih?« »Seveda me briga. Strzypinsky je pod častno besedo obljubil, da poravna sroj dolg soboslikar ju, ki mu je pred- lanskim poslikal stanovanje, čim dobi ta tisočak ...« >In kaj imaš ti opraviti pri tem?« »Soboslikar je svečano obljubil, da bo takoj plačal gospodarju najemnino za zadnji kvartal, ram dobi ta denar; cele štiri stotake, gospodar jih kar pričakati ne more ...« »Verjamem, toda Se vedno ne razumem, kaj imaš opraviti z vsemi temi kupčijami in denarnimi operacijami povsem tujih ljudi...« >Počakaj, da ti povem do konca. TI ljudje mi niso tako zelo tuji, kakor misliš. Ta gospodar je moj tast In ko sem mu te dni odkrito priznal, da mi teče voda v grlo, da se je vrnila žena s počitnic brez beliča, da se začenja šola in je treba otrokom marsikaj kupiti, mi je častivredni starec svečano obljubil, da mi da sto zlatih, čim mu bo soboslikar plačal dolžno najemnino.« »No, zdaj končno razumem. Toda to je preklicano zamotana finančna operacija za borih dvesto zlatih, začenši od praneznanega Dorninika Zephla...« »Misliš? Kar poskusi izposoditi sf t teh težkih časih recimo samo stotak brez komplikacij! Rad bi vedel, kdo ti ga - bo posodil,« se je zasmejal Ksawe-ry. Potem je pa znova pogledal na uro, vstal je in odšel za vsak slučaj zopet k telefonu. Prizor iz filma »Morfij« seillska policija zasačila tihotapce, ki so imeli v treh klavirjih 36 funtov kokaina. Med najpremetenejšimi tihotapci mamil je bil svojca« neki Gaston. Se zdaj ne vedo, kako in od kod je dobival kokain in kje ga je skrival. Imel je vedno najboljšo robo in policija mu ni mogla do živega. Opetovano so ga do nagega slekli in preiskali, posvetili so mu pod nohte na rokah in nogah, preiskali sobe, pa niso ničesar našli. Ko je pa umri, je prišla njegova skrivnost na dan. Umri je tragične smrti, ustrelili so ga drugI tihotapci mamil. Gaston je imel stekleno oko in za njim so našli detektiv« vrečico, ki je v nji prenašal kokain. Torej v to gnezdo na eni strani rafiniranoga, zločinskega, na drugi pa v objemu nepremagljive strasti hirajočega sveta nas po- pelje film »Morfij«, ki ga bo—»o v kratkem videli tudi v Ljubljani Dobova V nedeljo 6. t. m. je priredil kr. o. Rdečega Križa v Dobo v i posebro dan Rdeče g« križa. Ta dan je vprizoril drernetičnri odsek R. K. Jurčie-Cetnikovo narodno igro »Domen«, ki je pod jaiko spretnim vodstvom neumornega režiserja g. Grbca nad vse pričakovanje lepo uspela. Videlo se je, kaj se doseže s pridnostjo in veseljem do igre in društva. Popolni ramah igre je oviral ne kolfko rmajhen oder, vendar tako dobro po* dana še ni bila nobena igra v Dobo vi, in lahko dramatični odsek R. K. nastopi s to igro brez skrbi na vsakem večjem odru. Učinek igre so povečale dobro izdelane šmirlce (g. Bogovič in Kovač RozUca) pa kulise, delo priznanega domačega umetnika g. Bogoviča. Vsš igralci so svoje vloge dobro, da, celo prav dobro izvršili, a vseeno so nekateri še posebno vredni, da se jjh omeni: Kmet Jurec (g. Zaje) je bil prav dober, kakor tudi Anka, njegova Mn (gdč. Kovačie). Naravnost zadivila nas je Meta (gdč. Škvarčeva), Domen je bil lep v maski in zaradi sigurnega nastopa (g. Zupančič), graš&ik Sova (g. Grbec) in pa Urh, berač. (g. Bogovič) pa igrata kot poklicna igralca in je na deželi dobiti težko tako dobrih moči. Največ zaslug imata za lep uspeh režiser kot Sova in Bogovič kot Urh in i:ma moramo res čestita ti. Kr. o. Rdečega križa v Dobovi pa je čestitati, da se tako lepo razvija in uživa na ugledu daleč na dcoK. Poslovila sva se in odšel je nazaj v svet. Njč pustolovskega ni v njem, dober je. stanoviten, pošten, isfcren. Kako mu bo. ko nt bo imel kaj jesti, ko pride večer življenja, pa ne bo imel kam položiti tr„ dne glave? Taki ljudje ne znajo prosjačiti. Razoran bo njegov obraz, toda globoka plemenitost bo odsevala iz njega, ki je pa za! ne bo nihče razumel. Romar bo, popo-n k, kj se bo počasi bližal vrhu svoje Kalvarije, kjer najde končno počitek. Oglejmo si še en primer izza kulis zakonskega življenja. Pred seboj imamo kmetovalca. Veder, brez sanja vosti, kVvO. so dobri m pošteni kmeekri ljudje, se f« pcToči! z edinim namenom, da bi si neko« l;ko opomogel Prišlo je pa drugače. Naenkrat <-e mu !e v zakonu stožilo po nekikšui vzajem nosti, zahotelo se mu je človeka, ki bd razumel glas njegove notranjosti. Prej tega m iskal in torej rudi ne naic-l. a kam naj se obrne zdaj, ko je že zvezan za vw življenje? Po filmskem svetu Grisa Rasputra Leta 1871. se je v nekem hlevu rodil vozniku Jefimu Rasrm t in u v Pokrovskem v Sibiriji sin. ki so ga krstili za Grišo (Grigo-rija). Njegovi prvi tovariši so bili konji. Ko mu je bilo 12 let, je rešil iz besnečih valov reke Ture svojega brata, ki se je potapljal. Pri tem pa si je nakopal bolezen, ki ga je dolgo mučila. Kakor oče, je tudi on postal voznik. V tridesetem letu se je pridružil verski sekti »bičarjev«, ki so služili bogu z divjimi orgijami in neiismnljenmi bičanjem. Potovati je jel po Siliriji, kjer >e Širil novo vero. Nori menih — »starce* so jih imenovali ▼ Rusiji — ni bil prvi, ki je prišel tudi na dvor v Carskem selu. Ljudje njegovega ko-va so se zelo pogosto zbirali v salonih pe-trograjskih odličnjakov. Največkrat so se mudila v dvoru grofice Ignatijeve. Tja je prišel tudi Rasputin. Slučaj je nanesel, da je ozdravil malega carjeviča in to nru je prineslo neizmerno moč nad vladarsko dvojico. Med svetovno vojno se je potegoval za mir. bil je največji nasprotnik poveljnika ruske armade, velikega kneza Nikolaja Ni-kolajeviča in dosegel celo to, da ga je car odstavil. Zato so ga vojaški dostojanstveniki sovražili in ga naposled 16. decembra 1016. za vratno umorili. Vodja morilcev je bal knez Jusupov. Ra^putkiov biograf Fiilap-vMiiler popisuje njegovo smrt takole: Morilec se je dotaknil negibnega telesa m opazil, da so se začele Rasputinove trepalnice narahlo premikati. Potem so se odprle in se v neizmernem sovraštvu zastrmele vanj. Nekaj zelenega, kačjega je bilo v njih. Jusupov je otv stal kakor prikovan v strašni grozi, ni mogel poklicati na pomoč in zhežati. Nenadoma pa je na smrt nmjen Rasputin vstal, divje zatulil, njegovi krčevito stisnjeni prsti so se zadrli v morilčevo ramo ie iskali njegov vrat S hripavim glasom je Rasputin neprestano šepetal ime njega, ki ga je izdal . . . Tak je bil konec čudnega moža, ki so ga prijatelji imenovali »čudodelnika«. »ie. Leta so tonila v večnost, 15 jih je bilo, ta Čas so mu pokopali meter, d< m so mu razdejali, v srce njegove žene se je bjla pa naselila nova ljubezen, Ali nej zamerimo ženi, da si je poiskala drugega moža? Tu je odgovor težzk, še težja obsodba. Trudila se je na vse načine, da bi zvedela kaj o svojem možu; dvakrat «o ji odgovorili, da je na boj;šeu padel. Sirota je prelivala bridke solze, bolest ji je dolgo trgala srca pa je začel čas polagoma celiti rane, prebolela je strašni udarec rn drugič se je omožila. V drugem zakonu je imela pet otrok, delala je m živela zanje, z drugim možem sta še dokaj složno gospodarila na skromnem posestvu. Morda je bil prvemu možu solnčen dan, dan radosti, ko je stopal po širnih ruskih stepah, ko se je previdno plazil, da bt ga obmejna straža ne opazila in ne ustrelila, preden je dosegel svoj cjilj, svoj dom. Nepremagljiva želja ga je gnala domov, ko je pa prispel tja, kamor ga je vleklo, ni bilo več bele hišice gosposka vila je stal« tam. travniki, kjer je kosil travo za svojo 7:v*no, in polja, kjer je prideloval žnto, vse je bilo ograjeno na lepo urejenih gredicah so se pa šopirile pestre cvetice. Bolest mu je stisnila srce. toda stisnil je zobe v nadi, da mu je ostalo cisto ki zvesto vsaj ženino srce. Približal se je koncu vasi, kjer je stafa sftromna hišica. Veselo čebljanje otrok se je razlegalo od hišice in sam je bil vesel tega smeha, saj m*u j« bil prvj iskreni pozdrav toli zaželene domovine Ni pa vedet da je to smeh otrok njegove žene. Pozdravil jih je in nagovoril, pa so se prestrašeni ra zbežal i pred tujcem. Nič ne de, je menil, me bo pa žena tem prisrčneje sprejela. Kar je stopil iz hišice mož m tudj nJega je prijazno pozdravil. Komaj mu je odgovoril, že je stopila na prag gospodinja vedrega, zdravega obraza. Spoznal je v nji svojo ženo. Leta so ji bila začrtala sledove na lica, toda 5« vedno je bil njen obraz lepo okrogel in nasmejan. Samo pozdravil jo je. izdati se pa n}; strt se je obrnil od hišice, da bi se v tem/i zjokaL Ob zori ga je pa privedla pot k meni, prijateljsko sva pokramljala in eve* toval sem mu, naj se premaga in zadrži v sebi vihar, če je že toliko trpel in žrtvoval. Pustj naj ženo v prepričanju, da je mrtev. Res bi se lahko vrnil k nji, saj je samo on njen pravi mož, toda uničena bi bila njena sreča, uničeno njeno ki življenje njenega moža, razdejano domače ognjišče, da o udarcu, ki bi zadel uboge otročičke, niti ne govorim. tf&* j* m & 4LHtyf d0r*++4 tAt'-*^ f Njegova pisava je odločna, jedrnata. In Če se pr} tako kremen rt em značaju prikrade solza v oči, vem dobro, koliko je vreden tak Človek, koLko lepote in samozatajeva-nja se skriva v tem značaju. To kaže moža, ki stopi preko svoje uničene sreče na novo pot, težko, polno bridkosti in bolesti, ki pa vendar ne bo klonil na nji. Tako je nastala prva vrzsl v njegovi, notranji harmoniji, a klor zaSne zdvajate. «e pogreza vedno globlje. Zadel se le ozirati po r- ladih dekletih in obrn 1 js hrbet svoji zrni. ne da bi se vprašal, kaj bo z njo. Poiskal si je drugo družico, misleč, da bo x s ***** Pisava njegove Izvoljeli© kaže žensko ki je že vnaprej pripravljena na razočaranje. Povprečni značaj brez večje duševne vrednosti, ie nekaj fantazije odseva z njega. Mehke poteze, ki iadajajo fantazijo, niso nič drugega nego past, s katero hoče prikleniti moža nase. Povedal sem mu to, pri-prav4jetn je na udarec, pa je sam prevee vihrav, da bi verjel m me poslušal. Priti bo pač moralo razočaranje. Psihoorafolog Karmah Nedelja, 13. novembra. 9: Smučarska gimnastika (M. Dobov-iek); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz škofovih zavodov v št. Vidu nad Ljubljano r 10: Versko predavanje (dr. R. Tominec); 10.30: Šahovska ura (dr. Vidmar); 10: Salonski kvintet; 12: <5as, poročila, plošče; 12.15: Pevski solistični koncert, izvaja g, Bori3 Popov; 15.15: Postanek in razvoj žen-skega pokreta (gdč. Peleasa); 15.45: Cvir-nov jazz; 16.30: Martinovanje na Dolenjskem (Viktor Pirnat); 17.30: Plošče; 20: Simfonija B-dur (Cesar Franck) na ploščah; 20.45: Fantje na vasi (moški kvartet); 21.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa sa naslednji dan. Ponedeljek, 14. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. M. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 15. novembra. 11.15: Šolska ura: Boka Kotorska (A-Milkovič), L in m. stopnja; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13 čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina, (dr. Grafenauer); 19: Gospodarska in socialna vzgoja (dr. Gogala); 19.30: Orientacija v zvezdnatem nebu (A. Peterlin)? 20: II. Ravag koncert (prenos z Dunaja); 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. JUTRI SENZACIJ ONALNA PREMIERA ! FILM O SLOVITEM MTJ2IKU, KATEREMU SE JE KLANJALA VSA CARSKA RUSIJA! MOŽ, KI JE BIL DEMON IN SVETNIK V ENI OSEBI! RASPUTIN V glavni vlogi demon žensk CONRAD VEIDT ~~ Sodelujejo najboljši filmski umetniki. Danes kino ne obratuje! Elitni kino Matica Telefon 2124, Pred prodaja vstopnic za Jutrišnjo premi ero jutri od 11. do i/2 13. ure. šaljapin RockeSellerjevo mesto pri Leninu in Trockem v mestu Kako je slavni ruski pevec spoznal oba bol]ševi&a RockefeUerievo mesto radia bo veljalo 250 milijonov prvaka, ki sta mn imponirala dolarjev V svoji novi knjigi »Duša in maska« pripoveduje Šaljapin tudi o tem, kako je moral dvakrat prositi Lenina in Trocke-ga. Lenina je prosil, naj zaščiti gledališke kostume in rekvizite iz bivših carskih gledališč, ki jih je hotelo novo komunistično ravnateljstvo deloma razposlati podeželskim odrom, da bi se umetnost približala Ljudstvu, kakor se je glasila utemeljitev. _ Proti temu sem odločno nastopil — piše šaljapin. — Po svojem bogastvu in razkošju edinstvene na svetu delavnice, garderobe in dekoracije carskih gledališč v Petrogradu imajo svojo slavno zgodovino in neprecenljivo umetniško vrednost. In te zaklade naj bi začeli raz-važati po deželi, da pridejo v roke ljudem, ki jih sploh ne potrebujejo ? Neprijetna mi je bila že misel, kako naše dra- gocene zaklade uničujejo in kako gnijo za kulisami podeželskih odrov. Ne, sem dejal odločno. Spominjam se, da sem celo zagrozil, da bi bil pripravljen seči po orožju, če bi se moral boriti za to gledališko bogastvo. Z upravnikom gledališča, ki mi je bil naklonjen, sva se domenila, da odpotujeva v Moskvo in se obrneva na Lenina samega. Priti k Leninu pa ni bilo tako lahko. V Kremlu, v palači, ki se je imenovala prej sodna, če se ne motim, sem prehodil nebroj stopnišč in hodnikov, povsod so pa stali oboroženi vojaki in na vsakem koraku sem moral pokazati svojo propustnico. Slednjič sem prišel do vrat, ki je pred njimi stala straža. Vstopil sem v veliko sobo, razdeljeno v večji in manjši del. Tu je stala velika pisalna miza, na nji je pa ležal kup papirjev. Pri mizi je stal naslanjač. Bil je skromno opremljeni kabinet. Kar je vstopil skozi nizka vrata v kotu mož tatarskega tipa. širokih ličnih kosti, nizke postave. Bil je Lenin. »R« je izgovarjal nekoliko skozi grlo. Pozdravila sva se. Zelo prijazno me je povabil, naj sedem, in vprašal, kaj bi rad. Začel sem mu kar se je dalo razumljivo razlagati v resnici zelo enostavno zadevo. Komaj sem izgovoril nekaj besed, je Lenin zamahnil z roko rekoč: Le mirno, le mirno, prav dobro vas razumem. Takoj sem spoznal, da imam opraviti s človekom, ki mu zadostuje nekaj besed, pa že razume, za kaj gre. Takoj si je pridobil moje simpatije. Glej, to je Koliko |e vreden denar Nedavno umrla Rockefellerjeva hči Edith je bila znana v času svoje slave kot dolarska princesa. Ameriški listi še vedno priobčujejo zanimive podrobnosti iz njenega življenja. Leta 1S95 se je poročila z milijonarjem Karoldom Mac Kormikom, ki se je od njega ločila leta 1923. V Chicagu je imel njen mož ogromno hišo z visokim stolpom. Rockefellerjeva hči je imela zelo rada ta stolp in krstila ga je »Trdnjava Edithe Rockefellerjeve«. Tu je živela svoje razkošno življenje. Serviralo se je samo v zlatih posodah. Ko se je ločila od moža, je kupila od njegra to hišo. Pozneje je kupila tudi čikaško ODero in žrtvovala za njo več milijonov. Ko se je naveličala opere, je pa odpotovala v Curih. Tam je bila učenka znanega psihoanalitika Karla Junga. Začela je oznanjati psihoanalizo in ustanovila je bolnico, kjer je lečila po tej metodi zlasti tako zvane dozdevne bolne. Med pacijenti je bil tudi njen vrtnar, Švicar Ed-vin Krennv, m oži ček nizke, okrogle postave. Z njim je imela pozneje ljubavno razmerje. Krennv se je pa pokazal kot zelo plemenit mož. Ko je Rockefellerjeva hči pognala vse svoje premoženje in je oče ni hotel več podpirati, ji je dal Krennv na razpolago vse svoje prihranke. Bil je z njenim ločenim možem tudi pri njeni smrtni postelji. Stari Rockefeller se je zelo jezil na hčerko, da je imela to ljubavno razmerje. Obetal ji je rento 200 funtov šter-lingov dnevno, če bi vrtnarja odslovila. Ko se je naveličala psihoanalize, se je začela navduševati za astrologijo. Božič je praznovala vedno 12. namestu 25. decembra, češ, da je bila v svojem prvem življenju Tutankamnova žena. Ko so se pojavile fotografije raznih predmetov iz njegovega groba, je trdila, da spozna svoje prejšnje pohištvo. Tudi ko je videla fotografirano mumijo žene tega faraona, je spoznala v nji svojo podobo. Med svojo zadnjo boleznijo, ko Jo je že zelo hudo razjedal rak, je po- vodja, sem pomislil. Lenin je pa nadaljeval : Vrnite se v Petrograd in ne omenite nikomur niti z besedico, o čem sva govorila, jaz pa napnem ves svoj vpliv, če ga kaj imam, da bo vaši želji ustreženo. Zahvalil sem se mu in razšla sva se. Vpliv je moral imeti Lenin velik, kajti vsi kostumi in dekoracije so ostali na svojem mestu in nihče se jih ni več dotaknil. Bil sem srečen. Zelo mi bi bilo žal. če bi bila stepala vsem resničnim prijateljem gledališke umetnosti tako mili gledališki prah okorna roka. Gledališke zadeve, ki so me bile prisilile obrniti se na Lenina, so me privedle tudi k drugemu vodji revolucije, k Trockemu. Vzrok je bil pa drugačen. Šlo je samo za naše osebne igralske interese. Ker se je državljanska vojna nadaljevala, je začelo primanjkovati hrane. Igralci so zlasti trpeli pomanjkanje masti in masla. Iz Petrograda sem se često vozil na gostovanje v Moskvo. Nekoč so mi moskovski igralci potožili, da dobivajo premalo živil in da naj bi se zavzel za nje. Kmalu je naneslo, da sem lahko ustregel njihovi želji. V gledališču je bil prirejen velik komunistični večer, ki so se ga udeležili tudi boljševiški prvaki. Prišel je tudi Trocki in zasedel mesto v loži, kjer je v carskih časih sedel veliki knez Sergej Aleksandrovič. Loža je hdla tik ob odru in kot delegat igralske družine sem odšel k vojnemu komisarju. Bil sem sprej-t. Trockega sem si predstavljal kot črnolasega moža, v resnici je imel pa kostanjeve lase, svetlo brado, ze- lo energične in srepe oči, zroče skozi blesteča očala. Sedel je na stolčku in v njegovi pozi je bil nekakšen težak mir. Pozdravljeni, tovariš Trocki, sem dejal na pragu lože. Ne da bi se ganil je odgovoril: Pozdravljeni. Prihajam, sem dejal, prosit ne zase, temveč za igralce. Težko mi je. Premalo živil dobivajo, pa so mi dejali, da je odvisno od vas, ali dobo dobivali več ali manj. Trocki je nekaj časa molčal, potem je pa odgovoril jasno in razločno besedo za besedo: Ali mislite, tovariš, da ne razumem, kaj se pravi pomanjkanje kruha? Ne morem pa postaviti v isto vrsto vojaka, čepečega v strelskem jarku, z baletko, ki smeje pleše na odru. To je žalostno, toda resnično, sem pomislil. Oprostite, sem za jecljal in odšel po prstih iz lože. stala močno podobna svojemu očetu. Mešati se ji je začelo kmalu po poroki. Vse mora pisati V Berlinu so imeli oni dan zanimivo obravnavo, ki je pokazala, da mora strojepiska pisati vsak diktat. Strojepisko Hildo Muller je poklical njen šef v svojo sobo, da bi mu napisala na stroj pismo. Sedla je k mizici s pisalnim strojem in šef je začel narekovati: »Oboževana Irena! Zadnja noč mi ostane nepozabna, bila je najlepša, kar sem jih doživel. Tvoj prekrasni obraz mi je vso noč...« Strojepisko je oblila rdečica. Planila je pokonci in zaklicala: »Gospod šef, sram vas bodi, da mi narekujete kaj takega. Ljubavna pisma lahko pišete sami!« Tudi presenečeni šef je planil pokonci in zaklical: »Kakor vam drago! Odpovedujem vam službo!« Strojepiska je šefa tožila in zahtevala trimesečno odpravnino. Tožbo je sicer dobila, toda šef se je pritožil in tudi on je zmagal. Sodišče je namreč odločilo, da mora strojepiska pisati vse, kar se ji narekuje. Elektrizirani slon Nekaj čudnega se je pripetilo v Strasburgovem cirku v Renzu. Pod streho šotora je bil pritrjen električni vod in žica je bila dobro izolirana, da bi se slonom nič ne zgodilo, če bi se je dotaknili. Vendar se je posrečilo enemu slonu odstraniti z rilcem izolacijo in posledica je bila, da ga je pošteno streslo. »Jonny«, elektrizirani slon, je od strahu odskočil, tako da je pretrgal steno šotora, potem je pa začel prestrašeno tuliti, a drugi sloni so mu navdušeno pomagali. Prestrašenega slona dolgo niso mogli pomiriti in ukrotiti. Zabavno je bilo gledati, kako so se vedli sloni, ki so jih prignali popoldne v šotor. Na kraju, kjer ie električni tok stresel njihovega tovariša, so se od strahu pripogibali do tal in plazili počasi naprej. Največji gradbeni projekt, kar ;ph je pokrenfl doslej privastni kapital, je Rockefellerjev naičrt trgovskih poslopij v New Yorku. Ta nacrt je najboljši dokaz, da znajo Američani kljub vsem očitkom praktično le vsaj deloma rešiti gospodarsko krizo. Stroški za Rockefeller j evo mesto v New Yorku so preračun j eni na 250 milijonov dolarjev in za- poslitev dobi posredno ali neposredno nad 56.000 ljudi. Sodeč po tem, kar je že zgrajeno, ni čuda, da so Američani ponosni na orjaško Rockefellerjevo podjetje. Zadostuje čitati ameriške liste, pa imamo vsaj približno sliko, kako gleda ameriška javnost na Rockefellerjevo akcijo. Poslopje za poslopjem bo postopno zgrajeno, potem bo pa Rockefellerjevo radio mesto enako zgodovinskim stavbam, kakor so Louvre, Alham-bra, Kitajski zid in Piramide, piše new-vorški list »Sun« in pripominja: ...toda samo s to majhno razliko, da je bilo treba za vse omenjene zgodovinske stavbe cela stoletja, preden so bile dograjene. Louvre so gradili od 1. 1541 do 1880. Od Franca I. so kralji, cesarji in predsedniki Francije složno delali na načrtih poslopja, John Rockefeller pa hoče v nekaj letih dovršiti enako epohalno zgodovinsko delo ... Ta skupina poslopij, piše odličen newyorški arhitekt, razdeli svetovno zgodovino umetnosti na novo epoho. Glavne podrobnosti projekta so: Temelj novega mesta v mestu bodo tvorili trije bloki, kjer je prej stalo 229 poslopij. Tu bodo štiri velika poslopja, eno bo središče angleške, drugo francoske, tretje italijanske, četrto pa nemške izvozne trgovine, industrije in umetnosti. Poleg tega bosta zgrajena tu dva orjaška nebotičnika, prvi za pisarne Radio Corporation of America (RCA), drugi pa družbe Radio Keith Orpheum Comp. (RKO, izdelovalca filmov in največjega gledališkega koncerna Amerike). Nadalje je v načrtu veliko poslopje kinematografa iste družbe, koncertna dvorana, ki bo največja na svetu, opera, kamor se preseli Metropolitan opera, in končno še Casanovine zetnske ostanke iščejo Zadnjič smo poročali, da namerava bogati beneški grof Girolamo Valierv, Casanovin življenjepisec, prepeljati zem-ske ostanke slavnega pustolovca iz Duchcova na Češkoslovaškem v Benetke, kjer naj bi v bodoče počivali. Kako je ta vest nastala, ni znano, in težko je tudi ugotoviti, koliko je na nji resnice, kajti grof Valiery biva izven Benetk in ni dostopen za noben razgovor. Pač je pa ta vest opozorila prebivalce Duchcova na Casanovine zemske ostanke in ljudje so začeli hoditi v množicah na pokopališče ter iskati pustolovcev grob v nadi, da dobe bogato nagrado, če ga najdejo. V parku ducheovskega gradu so sicer našli kamen s Casanovinim imenom in letnico njegove smrti 1798, vse pa kaže, da je ta kamen poznejšega izvora in da je letnica Casanovine smrti na njem navedena samo po ustnem izročilu. Tudi v župni matriki stoji med umrlimi samo »Jacob Casanova, Benečan«, manjka pa dan njegove smrti in tudi leto najbrž ni pravilno zabeleženo. Drugi Casanovin življenjepisec Eduard Mavniel pravi, da je umrl sflavni pustolovec 1. 1803. Da podatki o Casanovi niso točni, sledi tudi iz tega, da je cerkev pustolovca zaradi njegovega razuzdanega življenja obsodila. Baje je pripeljal Ca-sanovo že vsega onemoglega in betež-nega z Dunaja v ducheovski grad njegov tovariš Lorenzo de Ponte, ki je prosil grofa Waldsteina, naj sprejme be-težnega starca pod streho. Casanova si je pa v Duchcovu opomogel, tako da je lahko celo napisal svoje znamenite spomine, ki je njih prvi del izšel v praski tiskarni Schonfelda. Umrl je baje leta 1801 ali 1802 in položili so ga v svinčeni krsti v grobnico Waldsteinov. Po drugi verziji je bil pa pokopan na duch-eovskem pokopališču, a je bil njegov grob pozneje z drugimi vred zravnan z zemljo. dve veliki poslopji, namenjeni izključno pisarnam in lokalom trgovskih družb. Ves projekt poslopij je razdeljen na tri dele: zapadni del se bo imenoval Radio City, centralno poslopje RCA, tretji del pa Poslopje RKO. Zdaj lahko vidiš na ogromnem stav-bašču vse faze zgradnje velikega projekta. Več sto delavcev podira stara poslopja, drugi delavci pa kopljejo temelje za nova poslopja, kraj stavbišča pa že rasto jeklena ogrodja. En nebotičnik je skoraj že dograjen. Rockefellerjev projekt ni samo rekord v celotni koncepciji, temveč tudi v podrobnostih, kajti z njimi hočejo Američani prekositi več rekordov. Nebotičnik družbe RCA bo največje trgovsko poslopje na svetu. Visok bo 256 m, imel bo 70 nadstropij, njegova temeljna ploskev bo merila skoraj 92.000 kvadratnih metrov. Koristna ploskev vsega poslopja, ki bo služilo trgovskim svrham, bo znašala okrog 1,900.000 kvadratnih metrov. Jekla porabijo 140.000 ton, od tega 60 tisoč ton za ogrodje. Za prevoz jekla bo treba okrog 2800 tovornih vagonov. Drugi rekord je v pogodbi glede dobavljan j a pare za vsa poslopja. Podjetje New York Steam Corporation se je obvezalo, da bo dobavljalo letno 180 milijonov kg pare, ki bo segrevala 25.000 radiatorjev s celotno ogrevno ploskvijo 480.000 kvadratnih metrov. Za pridobivanje te pare bo treba nad 500 vagonov premoga in toliko vode, da bi lahko po nji vozilo pet največjih prekooceanskih parnikov. Ta para bi lahko gnala med New Yorkom in Chicagom vozeči brzo-vlak 640.000 km daleč, ali 16-krat okrog zemlje po ekvatorju. V mednarodni koncertni dvorani bo prostora za nad 6000 poslušalcev. Tu bodo instalirane največje orgle sveta. Kino družbe RKO bo imel prostora za 3500 gledalcev, v njem bo visel največji lestenec sveta, ki meri 8 m v premeru in je težak 65 stotov. Novo poslopje newyorške opere bo po svojem obsegu in notranji opremi najlepše na svetu. Moža, ki lahko toliko investira, bi se tudi pri nas ne branili. Vodja »črnega zmaja11 MitsAvin Tovarna, 77 letni vodja japonske konservativne stranke in pntrljotične organizacije »črni zmaj«, je tako popularen, da se oblasti ne npajo aretirati ga.; njegove anove in mnoge pristaše so aretirali. Najmodernejše gledališče V prestolnici sovjetske Sibirije No-vosibirsku (prej Novonikolajevsk) grade največje univerzalno gledališče, ki mora biti po načrtih dograjeno 1. 1935. Samo v parterju tega ogromnega gledališča bi bilo dovolj prostora za veliko moskovsko gledališče z vsemi njegovimi poslopji. V gledališču, namenjenem za opere in velike ljudske predstave, bo prostora za 5000 gledalcev, na oder pa lahko gre 3000 sodelujočih. Najdrznejše ideje gradbenikov, vse prizadevanje sodobne arhitektonske umetnosti, vsa najnovejša odkritja gledališke tehnike so združena v projektu tega gledališča. Avtorja projekta M. Kurilko ia T. Barttt, sta nazvala novo gledališča »Planetarno - panoramsko gledališče«. Gradbena dela vodi arhitekt Grunberg. Oder in dvorana imata premična tla, tako da se lahko gledališči po potrebi izpremeni v cirkus, kar ne traja dolgo. Parter se pomakne nazaj v ozadje odra in na njegovo mesto pride arena. Arena sama se pa da spustiti in prazen prostor se napolni z vodo, da nastane velik bazen. Poleg mnogih tehničnih novosti ima gledališče tudi najnovejšo kinematografsko opremo. V gledališču bo montiranih več velikih zvočnikov, da bodo slišale množice vsako besedico. Novosibirsk se je izpremenil v zadnjih 10 letih iz provinci j alnega mesteca v polmilijonsko mesto, ki se pa še vedno naglo razvija. Rooseveltova žena urednica Neki ameriški list je poročal, da ima Franklin Roosevelt 42.500 dolarjev letnih dohodkov. Zdaj bo imel seveda mnogo več, ker je postal predsednik. 25.000 dolarjev je dobival kot guverner države New York, 12.500 dolarjev obresti od svoje dedščine, 5000 dolarjev mu je pa nesla sodna praksa, honorarji od Člankov in pa dohodki njegove žene, ki izdaja otroški list »Otroci — samo otroci«. Ta list bo seveda zdaj zelo pomnožil naklado, ker je postal Roosevelt predsednik. Doslej je izhajal samo enkrat na mesec, zdaj bo pa gotovo postal tednik. Urejuje ga Rooseveltova žena, ki ji pomaga poročena hči Ana Roosevelt-Dall. Zanimivo je, da lahko Rooseveltova soproga poleg domačih in poslovnih opravkov opravlja še novinarske poeles. Tudi njena hči se z velikim veseljem posveča novmarskemu delu. Sicer je pa Rooseveltova soproga, že druga, »prva dama« Bele hiše, ki se peča z novinarstvom. Tudi Hooverova soproga je pisala pred osmimi leti članke, ki jih jo objavljala revija »American Girl«. Cirkus Kludskv postane živalski vrt Znani cirkus Kludskv, Id smo ga vi* deli tudi v Ljubljani, se je ponudil mestu Bukarešti in naj bi postal velik živalski vrt. Želja lastnikov cdrka je naseliti se trajno v Bukarešti. 2e v februarju je bil Kludskv v avdijend pri kralju Karlu in sedaj bo sprejet ponovno. V drugi avdijened se bo odločilo, ali sprejme Bukarešta, odnosno rumunska država v dar cirkus aH ne. Lastnika si ne izgovarjata za bogato darilo nobenih drugih ugodnosti, razen te, da ta v bodoče nastopala kot ravnatelja novega živalskega vrta v Bukarešti. Cirkus Kludskv ima sedaj 30 slonov in nosorogov, 100 levov in tigrov, 50 belih medvedov, 200 krokodilov in kač, 150 konj, velblodov in zeber, 10 hijen ter mnogo drugih divjih živali in eksotičnih ptic. Bukarešta bi za svoj živalski vrt ne potrebovala toliko slonov in zato bi jih 20 prepustili ruskim živalskim vrtovom, ki so se že ponudili, da bi dobavili rumunskemu živalskemu vrtu v zahvalo vso rusko specijalno favno. Kmet častni doktor Ob 400 letnici ustanovitve univerze v Upsali bo 79 letni kmet Patri Peterson svečano promoviran za častnega doktorja filozofije. Peterson j« doma iz vasi Valda v provinci flal-landu na zapadni obali Švedske. KUjub visoki starosti še vedno sam gospodari na svouem posestvu. Obenem se pa peča z znanstvenim delom in med drugim je sestavu* slovar, ki obsega 36.000 beseNe vem, babica, v kredenci je bila t**ia, pa nisem videl drugega kosa.« Stre* 7 \_ (Resedo imajo nasi čitatelji Trebanjska občina izgubila odličnega pedagoga Iz Nemške vasi pri Trebnjem je Mi premeščen v LJubljano šolski upravitelj g. Jakob Novak Veseli vinograd ali Sej te bodi? Vsak gledališki ravnatelj, ki ima zmisel ■a gledališko blagajno, se prav močno zanima za _ komeditfe. Pa si >ih tudi zna poiskati in najt.; — komedije! To sicer ni pr«več težavno, ker komediij je hvalabogu se vedno dovolj na svetu, vendar pa je razlika med komedijo in komedijo. Nekatere so res naravnost dražestne — nekakšen šarm veje Iz njih, skratKa nekatere komedije imajo kvalitete, take kvalitete pač, ki so v stanu izvabiti Iz mračnih globin človeške duše prav prisrčen in recimo še zdrav smeh. Torej tisto vedro, prešerno in razigrano razpoloženje spoštovanega občinstva je imel v mislih tudi dotični ravnatelj, ko t)e dobil pred nedavnim v roko komedijo >Veseii vinograd«. Udobno se je zleknil, cigareto si je nemara prižgal in oči so se mu začele smehljati. Komedija, katero je začel čitati, je imela po tem takem tiste gotove kvalitete. Spočetka so se mu res kar smehljaje oči, a počasi, čisto počasi se je nekam izg-u'bil smehljaj njegovih oči, pač pa so mu začeLi rdeti uhljii in končno mu je rdečica zalila obraz. Težke tn mračne gube na njegovem umetniško razvitem čelu so točno in jasno pričale, da ima komedija poleg prima kvalitet tudi k v aLi tete diruge In tretje Trste. Ah, kako globoko )e vzdrthnil gospod ravnatelj, ko je rokopis odložil! Kako nemarno so mu brenčale po ušesih nekatere besede In besedice iz komedije >Yeseld vinograd«! Skrajno nemarno so mu brenčale po ušesih, da Brenčeče besede so bile namreč tako oblečene, kakor bi ne smele biti. Da boste vedeLi: Sploh niso bile oblečene, človeška rahločutnost ali po domače sramežmljivost zahteva namreč tudi od vsake besede, da si ovije pod pasom nekakšno tančico. Kam pa pridemo, če bi smele besede kar tako ,brez< okrog frčati! Nič ne rečemo, med štirimi stenami so lahko besede brez tančice. Za doma je vse dobro in kdo bi se tinal predpisovati besedi, kako se bo doma oblačila! Ampak — na deske nam ne bos hodila, naga beseda. Ne boš in ne boš! Za na oder pač moramo vljudno prositi vsaj za — tančico. Vidite, tančica je bila tista, ki je dejala našem ravnatelju hude brige. Ah, kako bi bilo lepo, če bi se ne bilo treba ozirati na tančico. Pa se je treba — nh! Dolgo, zelo dolgo je razmišljal ravnatelj, kaj bi bilo ukreniti ter kako bi skril in prekril občinstvu nago besedo. — »Veseli vinograd . . .< Dvakrat, trikrat, devetkrat, stokrat je že izustil ta naslov: Veseli vinograd. _ kako nedolžen naslov. Kdo bi mogel slutiti, da se za njim skriva popolnoma naga b. seda! Nihče bi ne mogel kaj takega vnaprej misliti. Veseli vinograd — sploh ni primeren naslov za tako komedijo. Ja, komedija, ki hoče brez tančice na oder, se pač mora drugače imenovati. Taka komedija se mora že s naslovom oprostiti pri spoštovanem občinstvu. Gospod ravnatelj je povesil oči in izpod poluzaprtih trepalnic je švignil mahoma plamen ... In takrat se je zavedel gospod ravnatelj, da mora vzeti komedija njen naslov ter ji ustvariti novega. >Fej te bodi!« Koga _ ej te bodi? Kajoada — fej te bodi! Seve, lepo ne zveni ta naslov, ampak za komedijo z golimi beseda mri je še dosti prelep. Neke sobote zvečer se je zastor dvignil. Gospod ravnatelj se je poklonil spoštovanemu občinstvu. Zagotavljal je velespo-štovano občinstvo, da komedija >Fej te bodd« nI pohujšLjiva. Ljudi nam kaže. žali-bog eo to taki Ljudje, katerim — hvalabogu _ mi nismo prav nič podobni. Hvala. bogu! Zato se jim lahko prav od srca emejeano. Zavedamo se, da so naše besede vedno in povsod dostotfno oblečene, umite SO, obrite m sfrizirane, celo napudramo in našminkamo jih. kadar se nam zdi, da bi bik> dobro in prav. Besede ljudi iz komedije ,Fej te bodi« so seveda popolnoma drugačne. Prav za prav so gnusne in nemarne. Ce jih poslušamo, storimo to Ie «ato, da lahko prispodabljamo našo čed-nostno in dostojno oblečeno besedo z njihovim smradom. Fej! še in še bd bil razlagal gospod ravnatelj, a spoštovano občinstvo je začelo ploskati In žirvio klicati. Zato je presrečen in zadovoljen užival še za kulisami svojo zmago, dokler se mu Bi naenkrat zavrtelo v glavi. Omedlel je Mihsdl Zoščenko: Drobtine Nesrečni žeparji V naših časih se malopridneži vobče, Žeparji Pa še posebno pritožujejo. Slabi, zelo slabi časi so napočili tudi nam, pravijo. — Najbolje bi bilo opustiti ta posel, saj se od tega ne da živeti. Tako se solidarno pritožujejo žeparji, kakor tudi vsi drugi, vštevši bandite. V tem pogledu so složni. In povejte, prosim vas: Kaj se pa da suniti v teh težkih časih? In kje naj človek kaj sune? Bogatašev pri nas nimamo. Naš sovjetski režim jih sploh ne trpi. A naše dobro kmetsko ljudstvo kmalu še konj ne bo imelo. A v mestu — kar se-zi komu v žep, tovariš! Otipal boš kvečjemu luknjo. Res, nekateri ljudje svetujejo: Vsaj suknjo suneš človeku. Toda tudi ta posel dandanes ne gre. Suknje so v teh težkih časih oguljene, zakrpane. Ni vredno, da bi se človek trudil. namreč 'in šele drugo jutro ne ie zavedel, ko so mu prinesli časopis v bolnico. Komedijo »Fej te bodi« je publika Jx-žvižgala. Enostavno jo Je izžvižgala. Pa bi je ne bila če bi Igralci ne bil uporabljali po vsaki goLi besedi ogročenega: >Fej te bodi!« Spočetka so se gledalci celo zabavali, krohotaLi so se >fej te bodi«, a ker le ni bilo konca ne kraja, je publika morala izgubiti živce. Za fej te bodi nihče ne bo polnil gledališke blagajne. To je seveda povsem resnično in razumljivo. še mesec dni po premieri si je kritika zastavljala vprašanje: S kakšno pravico je odvzel ravnatelj komediji njen pravi naslov? S kakšno pravico jo je našemil In potvoril s popolnoma nemogočim, naravnost gorostasnim in neokusnim: »Fej te bodi!«? Ubogi ravnatelj se »1 opravičeval, čemu! Plemeniti nagibi so ga vodild k temu, saj je hotel samo čuvati človeško rahločutnost pred žaLitvami. človeška rahločutnost pa sd Je to prepovedala Vadite! Pri nas se seveda kaj takega ne bi moglo zgoditi. Ko so pri nas pokazati %Vesela vinograd«, smo takoj opazili nage besede in dali smo nagim besedam takoj primerno lekcijo. Tako lekcijo smo jim pač dali. da je nage besede lahko sram. Kakor se po tem vidi, je pni nas rahločutnost malo drugače usmerjena, kakor v deželi ubogega ravnatelja. Zato bi ne bilo napačno, če bi poskusilo naše gledališče vzeti Veselemu vinogradu« naslov. Morda bomo mi radevolje in še vzhičeno ploskali, ko bodo ligralci vzklikali za vsako nago besedo: >Fej te bodi!« Morda bj al na ta način gleda^šsa blagajna tudi nekako opomogla. Gledališče naj malo premisli in preštudira vso stvar. To je seveda samo moje mnenje in naj se mi ne zameri, če še enkrat svetujem: Poskusite, poskusite pregnati nage besedače z našega odra s >Fej te bodi!« Vam bomo slavo peli Res! Strnadova. Kulantnost MŽD Kruto in bridko se moti, kdor misli, da je v Ljubljani tramvaj zaradi ljudi. Nikakor ne. Bog nas varuj takega mnenja kajti smo menda Ljubljančani zaradi tramvaja. Ali pa vsaj gospodje okrog Maloželezniške družbe nemara tako mislijo, ka-li? Na Blei\veisovi cesti je ta družba zgradila Lično kajžico za podružnico svoje centrale. In nam prodajajo v tej kajžici gospodje tramvajske karte v blokih. Jako lepo in hvalevredno- Človek bi mislil, kako sila uslužna da je ta družba. Neznansko pa se bo vsak razočaral, kdor misli, da more v tej podružnici kupiti tudi one mesečne karte po 50 Din. To bi bilo vendar vseeno preveč. Moraš se zakolobariti tja proti Zgornji Šiški do remize, kajti imajo gospodje take karte samo tam. In če ni drugače, lahko sedeš do remize na tramvaj in plačaš zmerno pristojbino, da MŽD vsaj kaj zasluži pri tvojem namenu, da kupiš take vrste nesrečno tramvajsko karto. Ljubljančani, kakor sploh Slovenci, smo znani kot ljubitelji turizma, prirode in sprehodov. Morda bi jako uvidevna Maloželezni-ška družba določila kot mesto za prodajo mesečnih kart nekje na šmarni gori ali sv. Katarini. Potem bi ob vsaki nabavi mesečnih kart morali, hočeš nočeš, napraviti tudi mal sprehod. In bi si ugledna M2D pridobila neprecenljive zasluge za fizični odgoj našega naroda, kar bi nedvomno upoštevalo tudi tozadevno resorno ministrstvo in določilo še kak oddaljenejši kraj Pošten kristjan se še ne bi temu niti čudil, Če bi ne bilo te podružnice na Bleiwei-sovi cesti. Tako pa ne more vedeti, jeli izdajanje mesečnih kart tako sila kočljivo, da «a more vršiti samo centrala, ali pa morda ljudje v podružnici niso dovolj zanesljivi za tako delo. Podružnice namreč navadno prodajajo vse ono. kar centrale, in so ustanovljene zgolj zato, da so ljudem bolj pri roki-Nisem namreč še slišal, da bi trgovec odprl podružnico samo za prodajo makaronov in črne kreme za čevlje, vse drugo pa bi prodajal le v centrali, ker podružnici razen makaronov in kreme ne more nič drugega ali ne sme zaupati. Tako je menda pri MZD. Upamo m se ponižno zatekamo h gospodom okrog uprave s prošnjo, da bi šli Ljubljančanom na roko in prodajali tudi mesečne karte v podružnici, ker končno bi za naš denar že lahko bili malo bolj uvidevni in postrefljivi. Tekanje v Šiško in nazaj zahteva časa in denarja. MZD bi pa prav nič več ne veljala Skratka: nikomur se dandanes ne godi dobro, malopridnežem pa še posebno ne. Ni kaj krasti in konec besedi. Seveda, še se najdejo dečki, ki si ta pa tam izmislijo kaj premetenega. Oni dan smo čitali v listih to-le zgodbo: »Tatvina trotoarskih plošč. Na Petrograjskem nabrežju so ukradli neznani lopovi predsinočnjim mnogo velikih betonskih plošč, pripravljenih tam za tlakovanje hodnika. Preiskava je dognala, da manjka enainpet-deset plošč. Ukradla jih je družba mladih žeparjev, ki so težke plošče naložili na pripravljene tovorne avtomobile, jih odpeljali na Nevski prospekt in jih prodali po petdeset kopejk.« Zdaj pa pomislite, kaj vse morajo počenjati v teh težkih časih naši poklicni žeparji. Po pravici so ti ljudje na glasu kot spretni in podjetni dečki, zdaj naj se pa ukvarjajo z nakladanjem težkih betonskih plošč. Pa prištejte temu pasjemu delu še vso režijo: za izposojene tovorne avtomobile, ker so delili izkupiček s šoferji, in kaj vem kaj ie podružnico, Se bi t njej prodajala ie te sporne mesečne karte. Pridobili pa bi si hvaležnost ljudi, katerim izguba časa pomeni izgubo denarja in nepotreben trud. Speetator. Remiza v temi Novo remizo srno dobili. Do tja vozijo tramvajski vozovi, ki nosijo napis Zg. Šiška in oni, ki vozijo do Št. Vida se tod ustavljajo. Ta postaja je ena najpomembnejših, saj vstopajo ravno tukaj predvsem prebivalci Zg. Šiške jn Dravelj. Ugotoviti pa tnoram žalostno dejstvo, da ne sveti ob tej važni postaja nobena luč, dasi govorijo za to mnoga dejstva. Prebivalci Zg. Šiške in Dravelj prosimo občino Zg. Šiško, da nam razsvetli vsaj to postajo, ki je obenem poslednja za vse one, ki se vozijo z zadnjimi tramvajskimi vozo* vi. Pripomniti moramo, da se lahko ravno pred remizo, kjer je obenem križišče trem-veja, zgodi prav lahfco nesreče, ker vozijo tu vsi tramvaji v polnem teku in je pešec prisiljen hoditi po sredinj ceste, ker ni trotoar ja. Zaradi tega opozarjamo občino v Zg. Šiški, da to vprašanje čimpreje reši. Eden izmed tolikih. Zbor „belgijskih" enoletnikov Dolgo smo čakali, zdaj smo pa dočakali. Kmalu bo 15 let, odkar je zadaiji >ka-naiček< neslavnega spomina zapustil Ljubljano. Kmalu bo 15 let, odkar ni ne duha ne sluha o njihovih svetlih gumbih in rumeno obšitih »vatenrokih«. Kmalu bo 15 let, odkar so temeljito prezračili veliko vojašnico v Metelkovi ulici po zadnjem hrabrem >infanteristu« tega belgijskega pešpolka St. 27 Kmalu bo 15 let, odkar so izginili zadnji sdedovi o vseh 102 polkih bivše avstroogTSke vojske in noče nihče več vedeti, da so bili in so imeli v svojih vrstah tudi enoletndke — Slovence. In vendar so »Belgijci« Se na svetu. Culi in zdravi ter celo veseli so si napovedali sestanek v najboljši ljubljanski restavraciji. Nič jim m zato, da jih je Ljubljana sovražila, odkar so bili v njej, nič se ne strašijo, ker jih je gledala še z večjim srdom in gnevom po 20. septembru 1908 in sploh so prespali, da jih je — skupno z njihovim »Inhaberjem« in številko — pobrala novemberska slana iz leta 1918. Potem je bilo še mnogo dogodkov, na »Belgijcec smo pa zares čisto pozabili. Lepo je, če se tovariši iz vojne ali tudi iz predvojne dobe sem in tja sestajajo in vzbujajo spomine na trpke čase v avstrijskih polkih. Se lepše je, če se takšni sestanki vrše po dolgi dobi 19 let, kar je dokaz, da so sd bili dobri tovariši in jih res veže dolgotrajno prijateljstvo. Kljub temu pa smo mnenja, da naj bi se sestajali pod kakršnokoli zastavo, samo ne pod zastavo »belgijskega polka št. 27Oho — ali cesta kar skoči čez dolino?« bo marsikdo dejal. No, kakopak, saj bo tu vendar najsbikovitejša \n najlepša partija vse ceste, ker bo prenesel cesto z enega na drugi! hrib kakih 150 dolg in naj-j več 15 m visok viadukt, odkoder bo najlepši razgled, pa tudi sam se bo silno podal v okolico. šišenski vrh bodo splaniraM v prostoren plato, krt bo seveda okrašen po vseh pravilih moderne vrtnarske arhitekture z gredicami, grmičjem in drevjem, s per-golamri In drugtanri efektnimi nasadi in stavbami, obenem bo pa na njean morda tudi razgledni stolp z bifejem in paviljonom za moderno mlekarno, kakršne srečujemo v vseh velemestnih in letoviških parkih. Kaj nam mestni gradbeni urad In mestna vrtnarija po načrtih arhitekta ustvarita tu in med potjo, je pa seveda še projektantova tajnost, ki je ključ do> nje v mestni blagajni. Nova avtomobilska cesta bo dolga 1200 metrov In 5 metrov široka, kar za avtomobilski promet zadostuje, ki mu Je predvsem tudi namenjena, pešci bodo pa s šišenskega vrha v isti smeri lahko šli po novi pešpoti naravnost dolii na pot, ki pelje v Bellevue. S te bl.ižnjdce bo krasen razgled proti šmarna gori, a gradbeni urad že tudi miški na sjporazum z lastniki parcel na oni strani šišenskega hriba In prav od uvidevnosti teh lastnikov je odvisno, kdaj mestna občina spelje pot dalje prot Večni poti pri Kožarjih. Nada-Ijevanje poti bi bilo zelo važno, ker bi se Izletniku ne bilo treba vračati po isti poti nazaj v mesto ter bi si v najkrajšem času ogledal park sam, od zgoraj vso pestro lepoto mesta z bližnjo in daljno okolrico, vrnil bi se pa lahko 9kozrt Šiško s tipično našimi gostoljubna mi prilikami za kratek ali dolg počitek, kar bi bilo gotovo tudi Šiški v največjo korist. Hvaležni smo občini za koristno cesto, reveži jt bodo pa hvaležni za kruh pozimi. Mlada zakonca Žena: »Naj nikoli ne zvem, da si mi nezvest.« Mož: »Dobro, bom že pazil na to.« Na razstavi. Sinček gleda z mamico sliko Matere božje z Jezuščkom v naročju in vpraša: — Mamica, zakaj je pa tale otroči-ček nag? — Zato, ker so bili to siromašni ljudje. — Kako so pa mogli naročiti tako veliko fotografijo? F. Deconrcelle: 100 (Prcicletstvc ljub Romam. — Saj si mi vendar rekla... ...da če bi me varal, če bi imela v rokah dokaze, bi morda izpremenila svoje nazore ... Tega nočem preklicati. No, fant, ali imaš dokaze, da mi je Slimak nezvest? — Kdo ve? — je dejal Panouile hladno. Zefyrina je strašno preblitoa in naglo je zvrnila vase kozarec žganja. Potem si je obrisala z rokavom usta in vprašala z osornim glasom: — Kaj pa hočeš reči s tem? — Kar sem rekel. — Slimak da bi me varal, ^n!..-Beži no! To ni mogoče!... Lažeš!... Če bi pa bilo res... če bi bilo res... — Hm, če bi bilo Les. — je menil lepi Izidor ironično, — bi snravMa to mirno v žep. kakor soru'-1-*-^ udarce, ki jih dobivaš v tako obili meri od njega: in pokrila bi to prelepo darilo z robcem. — Že mogoče, samo da bi bil moj robec to pot rdeč, — je odgovorila babura z eroznim glasom. — rdeč ko krvnikov predpasnik, ko si po usmrtitvi umiva roke. Nekaj časa je bilo vse tiho. Zefvrini menda te misli niso bile posebno pnjetne, ker je prva prekinila tišino s tfm, da je počila v prisiljen smeh. — Kajne, da to ni res in da si me hotel samo izkušati. Moj stari da bi se mi izneveril! Beži no, beži, ka] se ti meša! Kaj takšnega mu niti na misel ne pride. — Res je. kar pravim! — je ponovil Panouile mirno. Babura je planila pokonci. — Govori vendar! Na dan z besedo! — je zakričala in oči so se j: divje; zasvetile. — Najprej se napi j! — je nadaljeval njen brezsrčni pajdaš. — Boš lažje prenesla udarec, ki te zade:;t vsak Č2S. Nalil ji je še en kozarec žganja m debela babura ga je v dušku izpraznila. — No torej, zdaj pa bruhni na dan svoj strup, kača strupena! — Vljudna pa nisi posebno, — je pripomnil Pajjoufle porogljivo. — Ker mi pa ne gre za to, da te ne izgubim, ustrežem tvoji želji. Ženskam moramo vedno ustreči. In stopil je tesno k nji tako, da ji je dihal v obraz. — Ker hočeš na vsak način zvedeti resnico, ti jo pa povem. Vedi. da vara Slimak oba. Ti misliš, da je pi- sma Roberta d* Alboiza izgubil, kakor pravi sam. Kaj še! Skril jih je, ne pa izgubil. Sam bi jih rad prodal in spravil denar. Cim bi pa spravil izkupiček in dedščino po Glaudinetu, bi naju zapustil, dušica draga; pokazal bi figo svojemu tovarišu, svojemu prijatelju, ki je bil tako neumen, da mu je zaupal, tebe, svojo zakonsko ženo, bi pa pahnil v bedo. — On da bi me zapustil! Moj Slimak! Beži no, kaj se ti meša! — Ce te pa vaja? — To je laž! — Z vlačugo. Na cesti jo je pobral. Lepa je. videl sem >u skupaj. — Povej njeno ime!... Povej!... kako ji je ime! — je zakričala Zefv-rina; pograbila je steklenico in jo zavihtela nad glavo, kot da je pričujoča tista, ki ii grozi. — Nikar ne razbijaj steklenice! — je dejal Panoufle in ji iztrgal steklenico Iz rok. — Kaj je treba tu razgrajati? S tem ti ne bo prav nič pomagano. Nalil ji ie še en kozarček žganja in opazoval skriva i učinek svojih besed. — Svetlolaska je!... Zelo mlada... Komaj sedemnajst let ji je drugi dan hodi za njo. zdaj je njegova uja ... brž pri nji. — A!... to $e jrrozno... to je grozno!... Več ni mogla spraviti iz sebe. kajfti alkohol ji je bil že močno stopil v glavo. Vsak In čakaj, baš ta hip bo naj- Od jeze in pijanosti ii je bila stopila kri v glavo -Dvignila se je in odmajala po sobi, mrmrajoč: — Ce bi bilo res, kar ml pripoveduješ, dragi moj, bi se osvetUa... bogme, pošteno bi se osvetila. — Osvetila? Kako pa? — Poelej. s temle nožem. In zamahnila -je s kuhinjskim nožem, ki je z njim malo prej rezala kruh. Panoufle se je zadovoljno nasmehnil. — In midva bi živela potem skupaj, a? — je vprašal. — Da, skupaj... Toda šele po moji osveti, prej ne. — To bi bilo treba opraviti spretno, brez hrupa. Povem ti, kako. — Najprej hočem vedeti, ali me Slimak res vara. — To zveš. Pokažem ti ga skupaj z 1'jubico. — Skupaj!... Videti ju skupaj! O, oba zadavim, če jn zalotim. — Deklino? Cemu neki?... To bi nama nakopalo samo sitnosti... Sicer pa ona ni prav nič kriva___Saj ne ve, da je Slimak oženjen. Dovolj bo, če zadaviš njega. — Da, njega!... In videl boš, da se prav nič ne boijim... Samo pokaži mi ju Skupaj! — Izvoli, že đrevK če hočeš___Samo obljubiti mi moraš, da boš moja, ko postaneš vdova... Sicer si mi pa že obljubila. To je torej sklenjeno. — Da, vsa bom tvoja... nikogar drugega ne bom ljubila. Posadil si jo je na kolena, šepetal ji je s sladkim glasom o ljubezni m jo gledal z onim zapeljivim pogledom, ki se mu ni moglo upirati nobeno žensko srce. — Da, vsa moja!... Sai te imam rad, prisegam ti, Zefvrina, da jnoje srce kar gori zate! In pritisnil je svoje ustnice na nabrekle ustnice debeluhaste babnice. Naenkrat se mu je pa izvila iz objema, zakrilila je z rokami, kakor bi se hotela oprijeti postelje, potem se je pa zavalila pijana k nogam svoje postelje, mrmrajoč: — Isidore!... Tvoja bom ... vsa tvoja ... maščevana ... Rada te imam ... Daj mi še piti... Panoufle se je ozrl na njo, kako se valja po tleh, potem se je pa zasmejal, rekoč: — Dovolj ga ima!... Dobila je pravočasno svoj delež... Ko boš vsa moja. kakor si prav kar dejala, se boš morala odvaditi te lepe čednosti, dušica ___kajti če bi takole pila, bi ne osta'o nič za tvojega fanta... Zaenkrat pa mislim, da gre vse po sreči... pripravljena si že tako, da lahko takoj postaneš vdova... Ta čas pa tudi ne smem držati rok križem. Gre za to. da uredimo vse potrebno in zasačimo tvojega možička in flagranti. Segel je v žep nepremično '.ežeče Zefvrine rn ji vzel denarnico. Ekspresni parobrod TEdiIOIA 50.000 ton Prvi prekooceanski, popolnoma stabiliziran parobrod, ki se ne ziblje. V Nevv York 6/2dni iz GENOVE ix MCE novembra 30 novembra POJASNILA DAJE: „ITALIA", ZEDINJENO BRODOVJE GENOVA. GENERALNO ZASTOPSTVO: ZAGREB, Branimirova ulica 1 ZASTOPSTVO LJUBLJANA: JAKA GORJANC, Miklošičeva 15. PROTI IZPADANJU LAS uporabljajte samo original LIPOVICO Id prepreči izpadanje 'as. daje rast, elastičnost, bujnost in sijaj. — Zahtevajte umivanje las po vseh damskih salonih in brivnicah le z LIPOVICO. Zima prihaja in treba je misUti na TOPU PLAŠČ V to svrho naj si cenjeno občinstvo blagovoli ogledati v povečani in renovirani trgovini IGN. ŽARGI Sv. Petra cesta štev. 11 ogromno zalogo pravkar došlih damskih in otroških plaščev najboljše kvalitete od najpreprostejše do najmodernejše izdelave. 4210 POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod >Victoria« palače) KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih *™»™* od Din 11.000 naprej. — >MU-ZTKAc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18fl POZOR! PEVSKA DRUŠTVA in gole! Harmonije od Din 2000 in pianine od Din 10.000 naprej dobavlja tvornica klavirjev Iv. Kacin, Domžale. — Zahtevajte cenik! 4256 STAVBNO PARCELO krasno, v bližini kolodvora Viž-marje prodam. — Pojasnila v Vižmarjih st. 100. 4254 LOKAL V CELJU iščem v Aleksandrovi ulici, Kralja Petra cesta ali na Glavnem trgu. — Ponudbe na naslov: črepinšek, Celje. 4255 AMERIKAN. BRESKEV žlahtnih, imamo na razpolago večjo množino od najzgodnjih do naj poznih. Slive-Burbank in drugo sadno drevje. Cene zmerne. Vrtnarstvo Bofulin in Blaži ca, Stenjevec pri Zagrebu. 4205 PERJE PUHASTO Din 15.—, Čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in 2010 za modroce izredno poceni prodaja: Sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 106/T > mM ali o£fasf< Vsaka beseda SO por* Plača 00 lahko tuđi v Za odgovor znamko f Na vprašanja brez SLUŽBE ZA IZDELOVANJE CEPIČ prvovrstnega pomočnika, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj tvrdka M. Jeriha, pošta Ribnica, Dolenjsko. 4228 JUGOSLOVENKA nad 25 let stara, z znanjem angleškega jezika, dobi službo. Takojšnje ponudbe na naslov: Geršak, Ples 1, Sv. Peter pod Sv. Gorami. 4258 MLAJŠO FRIZERKO ki tudi brije — sprejme takoj Peter Kos, Stražišče pri Kranju. • 4229 ~ ODGOJITELJICU Jugoslavenku, tražim kod dva dečka 11—12 let, 1 djevojčice 5 godina, sa znanjem francuskog, njemačkog i jugoslavenskog jezika te glasovira. — Ponude: Frieda Bresslauer, Vinkovci. 4227 DOPISNIKA ILI DOPISNICU perfektnog hrvatskog i njemačkog, tražimo za odmasnji nastup. Prednost imaju oni, koji su več bili u drvarskoj struci u tom svojstvu. Izčrpne ponude sa naznakom platežnih zahtjeva, te fotografije umoljava se na Toth d. d. trgov, drva. Bačka Topola, Dunavska banovina. Za slučaj nameštenja nadoknađujemo putni trošak. 4242 VINO prvovrsten lasten pridelek letnikov 1930 in 1932, v vsaki množini proda veleposestnik Ed. Supanz, Pristava. 4253 Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. EPIDEMIJA »JO-JO!« Vele trgovci, trgovci, trafike in knjigarne, nabavite si takoj najnovejši šlager sedanjosti >Jo-JoLa Kemme Chic«, Ljubljana, šelenburgova ulica 6/1. 107/T POHIŠTVO Spalnice Din 2200.— omare > 450.— postelje > 250.— kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo jSAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. 111/T ZIVAU KAPUNE prvovrstne, sočne, za Martinovo — nudi najceneje Perutni-narstvo Niko, Vižmarje. Zako-Ijemo in dostavimo na dom. 4216 STAN0W!l\ STANOVANJE sobe, kuhinje in pritiklin, oddam takoj; prednost imajo stranke brez otrok. — Rožna dolina, Cesta IV, št. 30. 4266 SOLNĆNO SOBO oddam dvema solidnima gospodoma, event. gospodičnama. — Križevniška 7/Ett. 4223 PAZNO BRZOPOPRAVLJALN1CA popravlja čevlje ni tro in poceni. — Ljubljana, Selenburgova m. st- 4. dvorišče. 01/T TURISTI IN SMUČARJI! Nepremočljive gojzerice in smuške čevlje izdeluje po naročilu ter sprejema vsakovrstna popravila J. Anderle, Ljubljana, Str o bsihh yer jeva ulica 4 (nasproti n. gimnazije na Poljanah). — V predsozeni 30 % popusta, 4188 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T TVORNICA ŠABLON za ročna dela, bogat sortiment vseh novitet vzorcev, pa se vsakemu izplača otvoriti pred-tiskarijo (Vordruckerei) za malo denarja. Specijalna trgovina in atelier ročnih del Ku-reševič, Zagreb, Radičeva (Duga) ul. 5. 4239 Naznanjam PRESELITEV svoje ČEVLJARSKE delavnice z Brega — Novi trg št. 1 v Gosposko ulico, vogal Napoleonov trg št. 7 Peternel Mihael ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. 4257 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. Bukova drva in oglje kupnje stalno URAN FRANC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 24 Trpežni afrik modroci spalne fotelje, fine Metan* Din 1300.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin tog 9 Telefon 2622 Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah FRANJO ZRT*F~: steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Štajerska JABOLKA prispela PRODAJA 4202 GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno ln po Konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEB« pleskarstvo in soboslikarstvo f JLBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "»070. DELO more v teh težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo: OOMACA PLETARSKA INDUSTRIJA IOSD? KALIŠ, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 27. Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKES, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) lezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira pred tiskanih ženskih ročnih del. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triclklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles tn otro6*cih vozičkov, LJUBLJANA, K ar Lovska c. 4. S&dvitct sadje v čokoladi. — Vrečica Din 5.—. — TOVARNA ČOKOLADE »MIRIM« kupuje po najvišjih dnevnih cenah Tone Knaflič tovarna usnja, KAMNIK Nabiralci po vseh krajih se iščejo. Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 table; Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana C Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. Urejuje: Josip Zupančič, Za »Narodno Fran J — 2* upra*o tn inseratnl *ei Usta; Oton Chrtsto*. — Vsi i Ljubljani