Ri primorje Cgjr J»rntj Kttf »p,_____________________ MAl ()»* H OfJA J A K UPYI IftkriiA IMtVitAol je zgornjevipavski časnik flHHH LATNIKPj Ajdovščina / December 2004 / številka 29 / 7600 izvodov / cena 0 sit Negujte svoje ljubezni Leto se je zavrtelo. Pa najsibo, da ste doživljali težke trenutke, najsibo najlepše, boste ugotovili, da je bilo bliskovito mimo. V očeh imate še vedno iskrice zadnjega novoletnega ognjemeta. Prečudovite! V srcih ste nagnetli nove spomine, pospremljene z vsem, kar zmore zgnesti človekova muhasta narava: ljubezni, sovraštva, sreča, zavist, oholost, širokosrčnost... Pustite jih naj dozorijo in eksplodirajo, izbruhnejo in zaiskrijo. Negativne naj se razpočijo v črno temo, pozitivne spremenite v veličasten in pisan ognjemet prazničnih in novoletnih želja. Negujmo svoje ljubezni v letu 2005! Ivan Mermolja Na zdravje v letu 2005, bodite iskrivi! Uredništvo Latnika 94,8 MHz '"'^.3^ 'UlD0*' SILVESTROVANJE NA PROSTEM 2005 AJDOVŠČINA - LAVRIČEV TRG PETEK, 31.12.2004 19.00 GOSTINSKA PONUDBA IN GLASBA DJ 22.00 ANSAMBEL JAVOR NOVO LETO - NAGOVOR ŽUPANA 00.07 VELIČASTEN OGNJEMET 00.22 ANSAMBEL JAVOR DO 1.30 POSEBNA OBVESTILA: OBČANKE IN OBČANE NAPROŠAMO, DA SVOJA OSEBNA VOZILA NE PUŠČAJO NA LAVRIČEVEM TRGU 31.12.2004 PO 15.00 URI. NAJDALJŠO NOČ PREŽIVIMO SKUPAJ OB VELIČASTNEM OGNJEMETU, BREZ CENENIH IN MOTEČIH PETARD NA PRIREDITVENEM PROSTORU ! ORGANIZATOR: NOVA NOVA D.O.O. n Misel, zamisel. Z vizijo. V novo razsežnost. ’ ’ v \Y^ - "U ' ' ' V- • ' , • , ' itessjBaa lite S K U P i N A + U primorje PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI nedelja, 26. december ob 18.00 uri, Kulturni dom Ajdovščina Slavnostna govornica EVA IRGL poslanka Državnega zbora RS Nastopajo: Dekliški pevski zbor PLEJADE Baletni oddelek Glasbene šole Vinka Vodopivca TANJA BRECELJ kitara in BORUT VATOVEC klarinet Recitatorka Mateja Česen Program bo povezovala Sanda Haln Prikaz odlomka Iz fotomonograflje HUBELJ, Vilija Cigoja na glasbo Lada Jakše Ob tej priložnosti bo v mali dvorani KD na ogled dokumentarna razstava DA SPOMINI IN PRIJATELJSTVA NE BI ZBLEDELI DRUŠTVA VETERANOV SEVERNE PRIMORSKE SEVER VABI VAS OBČINA AJDOVŠČINA Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD AjdovMIna Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 ■: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si Nič velikega ne zraste naenkrat, prav nič hitreje kot grozdje ali smokve. Če mi rečeš, da želiš smokvo, ti odgovorim, da je za to potreben čas. Naj najprej vzcveti, obrodi in šele nato dozori do svojega popolnega okusa. (Epiktet) Toplina in ljubezen naj Vam obogatita božične in novoletne praznike. Naj Vam leto, ki prihaja izpolni vaše načrte in pričakovanja. Razvojna agencija ROD Povabilo k sodelovanju v podeželskem razvojnem jedru V prihajajočem letu pričenja s samostojnim delovanjem podeželsko razvojno jedro CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG VIPAVA. Podeželsko razvojno jedro je podporna institucija za spodbujanje razvoja podjetniških dejavnosti na podeželju, ki je na nacionalni ravni podprta s strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo RS. Center bo imel svoj sedež v Vipavi, kjer bodo urejeni tudi učni ter prodajno razstavni prostori. Poslanstvo tega zavoda je v spodbujanju podjetniške prenove podeželja in vseh dejavnosti, ki so s tem povezane. Aktivnosti podeželskih jeder, ki jih je v Sloveniji skupaj 10, so prvenstveno namenjene naslednjim ciljnim skupinam: -brezposelne osebe s podeželja -podzaposlene osebe s kmetij -nosilci in člani kmečkih gospodarstev -potencialni in obstoječi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetijah -posamezniki, ki se za lastno potrebo ali hobi ukvarjajo z domačo in umetno obrtjo -druge organizirane skupine prebivalstva na podeželju (npr. društva). Glavni cilj je poleg ustvarjanja novih delovnih mest na podeželju tudi razvoj in izdelava kvalitetnih izdelkov ( kmetijskih in obrtnih ) in njihovo trženje. V letu 2005 bo Center za razvoj podeželja TRG Vipava izvajal za vključene osebe različna usposabljanja z naslednjih področij: zeliščarstvo, razvoj izdelkov domače in umetne obrti, možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (predelava sadja,...) Ta usposabljanja se bodo izvajala v primeru, da bo prijavljenih dovolj udeležencev. Vse, ki vas zanima sodelovanje v podeželskem razvojnem jedru Center za razvoj podeželja TRG Vipava in ste se prepoznali v zgoraj omenjenih ciljnih skupinah, imate svoje ideje, v prostem času izdelujete razne izdelke oziroma imate znanje, ki bi ga lahko posredovali, VABIMO, da se oglasite v času med 3. in 7. januarjem 2005 v Razvojni agenciji ROD v Ajdovščini, na naslovu Gregorčičeva ulica 20. Veseli bomo vašega klica na tel. št.: 365 36 00, kjer so vam na voljo vse dodatne informacije. Primorje d. d. v akciji sredi Gorice Gradijo večnamensko dvorano Primorje gradi sodobno športno dvorano, ki jo financirata Mestna občina Nova Gorica in država. 30. avgusta 2004 se je gradnja simbolično začela, še pred tem je bilo treba staro dvorano porušiti. Sledili so izkopi (16.000 kubičnih metrov), nato polaganje temeljne plošče in gradnja zidov in nosilcev. V neposredni bližini bo še prostor za ogrevanje, ki je hkrati samostojni vadbeni prostor osnovne šole. Vzdolž dvorane bodo seveda garderobe, sodniška niša, shramba za orodje... V objektu bodo zagotovljeni še- prostori za potrebe gledališke gimnazije, saj je načrtovana manjša gledališka dvorana s spremljajočimi prostori. Zagotovljen je tudi prostor za mlečno restavracijo. Objekt mora Primorje predati v uporabo do začetka prihodnjega šolskega leta (1.9.2005). Primorje ima z gradnjo športnih dvoran in telovadnic veliko izkušenj. V zadnjih nekaj letih je Primorje zgradilo 10 dvoran. Športna dvorana leži ob Rejčevi ulici v središču mesta - vhod je z Rejčeve ulice. Ivan Mermolja Od 1. decembra, pa do sobote 4. decembra, se je dogajalo eno ključnih opravil pri gradnji dvorane in sicer montaža stropnih nosilcev velike dvorane. Nosilci so dolgi po 30 metrov, vsak tehta 40 ton, vgradili pa jih bodo 23. Že prevoz nosilcev iz Šempetra je bil zahteven, še bolj pa je zapletena montaža po posebnem postopku. Prednapeti armiranobetonski SALON KERAMIKE ^ NDlRBIT AJDOVŠČINA Ornim Cttfe 29o, tel; 03 m 01 70, m 01 71 c-rasil: inf(Kn.sl frreeCvuife v fofr/ent o/tjemu važeijpa ctoma ivečno-j xd*avo i#i aafreSno /efo 2005/ URNIK: 9.00 -13.00 In U.00 -18.00 SOBOTA 8.30-15,30 A IL nosilci bodo sočasno služili tudi kot nosilna konstrukcija male dvorane v nadstropju. Telovadnica bo obsegala 11 vadbenih enot. Tako bodo pokrite potrebe po telovadnih površinah za Osnovno šolo Milojke Štrukelj (4 vadbene enote), kot tudi za potrebe Šolskega centra Nova Gorica in Tehniškega šolskega centra Nova Gorica (skupaj 7 vadbenih enot). V času, ko v telovadnicah ne bo pouka, bodo prostori namenjeni športnim klubom in bodo mogoče tudi večje športne prireditve. Tribune za gledalce bodo dostopne iz pritličja skozi avlo, kije primerna tudi za prireditve, sprejeme, razstave. Na fiksnih tribunah bo 204 sedežev za gledalce, 720 jih bo na sklopnih tribunah, dodatnih 76 na igralni površini, skupaj 1000 sedežev za tekme v košarki in odbojki, medtem ko bo za rokometna srečanja na voljo 640 sedežev. V vseh primerih bo na voljo še 100 stojišč. > Zlata častna igla Rener Jože, 58 letni Kraševec, doma iz Štorij na Krasu, se že več kot tri leta vozi na delo v Ajdovščino. Pri Avtobaliču, znanemu trgovcu in serviserju volkswagnovih vozil, opravlja dela sprejemnika na servisu, torej tistega, ki se prvi sreča z ljudmi, ki pridejo odpraviti težave svojih avtomobilov. Z njimi se Jože srečuje že več kot trideset let. Izgleda, da uspešno, saj mu je za njegovo dosedanje delo prejšnji mesec matična tovarna WW AG iz Nemčije, na letnem srečanju na Otočcu, podelila ZLATO ČASTNO IGLO za najboljšega sprejemnika na servis v Sloveniji. uslužbenci in delavci. Če smo dobri, počnemo to uspešno, če ne...« pravi Jože, ki se mora vsako leto dva ali trikrat udeležiti tudi izobraževalnih tečajev, seminarjev za serviserje VW vozil, kjer se seznanijo z novostmi, tehničnimi izboljšavami ter logistiko o kateri pravi: » Ne da bi pretirano poveličeval natančnost in delikatnost nemškega načina dela.. .vendar... Pri nas zadeve dejansko tečejo kot je treba. Na našem servisu imamo predpisano količino in vrste rezervnih delov, kar nimamo na zalogi dobimo v roku 12. do 24. ur. Rezervni del vgradi poklicni mehanik, vsak pa ima svojo šifro, analitične službe zbirajo podatke po celem svetu, analizirajo potrošnjo, sproti odpravljajo nepredvidljive anomalije ipd. Sicer pa nam cena rabljenih VW vozil pove vse - navkljub dostikrat višji prodajni ceni od priporočene - gredo npr. rabljeni diesel golfi kot za med. Tako je.« Nagrade, ki jo je prejel Rener Jože se veseli tudi njegovih 26 sodelavcev, sam pa v šali pristavi: »Ko ti dajo kaj takega, lahko pomeni tudi, da bo treba počasi oditi v penzijo !« (mt) » Z nagrado sem zadovoljen, saj sem jo dobil edini v Sloveniji. Dober občutek mi daje tudi dejstvo, da nas matična tovarna VW avtomobilov ne pozablja. Nov ali rabljen avtomobil namreč ne proda in ne popravi blagovna znamka ali fabrika sama po sebi, vedno to "naredimo ljudje - Unitrade d.o.o. | Tovarniška c. 2b (C3) Ajdovščina tel.: 05/36 81 588 gsm: 041 707 000 A Sklepanje novih naročniških razmerij -<)> Podaljševanje naročniških razmerij -cj» Prodaja GSM aparatov h vse dodatne opreme A Prodaja mobipaketov, mobikartic,... Urnik: 9 do 12 in 15 do 18, sobota: 9 do 12 Pooblaščeni zastopnik za Mobitel d.d Najboljši korci za evropske strehe Goriške opekarne grejo naprej Izdelovanje opečne kritine v spodnji Vipavski dolini sega v rimske čase. Sprva je delo seveda teklo ročno, prišel pa je čas industrijske proizvodnje in rasti kvalitete ter kvantitete. Leta 1948 je z združitvijo manjših obratov nastalo sedanje podjetje Goriške opekarne. Njihova letna proizvodnja znaša 125 milijonov enot. Na čelu družbe je Zepuc, sedaj Ajdovec, Jožef Stibilj. korcev. Korec je tipična primorska kritina, ki jo diktirajo pogoji enega najmočnejših svetovnih vetrov (vipavske burja), pod sunki katerega neustavljivo brsti življenje. Z novimi korci želijo zaustaviti prodor netipičnih kritin v naše okolje in ustrezajo najzahtevnejšim nemškim kakovostnim standardom. Goriške opekarne obvladujejo 25 % domačega trga, polovico pa izvozijo predvsem na hrvaški in italijanski trg, kjer vidijo največ možnosti za povečanje prodaje. Posedujejo tudi certifikat za sistem vodenja kakovosti SIST ISO 9001:2000 ter potrdilo o skladnosti z zahtevami evropskega standarda SIST EN 1304. Ivan Mermolja Gre za edinega slovenskega proizvajalca zidnih, stropnih in strešnih elementov iz plemenite gline. Za vašo hišo tako poskrbijo od temeljev do strehe. Leta 2002 so z Ministrstvom za okolje in prostor podpisali 20 letno koncesijo za izkoriščanje gline v novi surovinski bazi na Okroglici. Začenjajo s takoimenovanim kasetnim žganjem Voščilo župana Občine Ajdovščina, Marjana Poljšaka OBČANKE in OBČANI, obljubimo vsak sebi, svojim bližnjim ter vsi med seboj, da se bo vsak izmed nas po svojih možnostih trudil prispevati za prijetne odnose med nami in za svoje zdravje, tako da bo: - s prijaznostjo ter sočutjem v odnosu do samega sebe in drugih tvoril duševno ter duhovno ravnovesje v sebi in v odnosu do drugih; - užival zdravo hrano in pijačo ter bil pri tem zmeren; - telesno dejaven pri športih, fizičnem delu in ljubezni. TISTIM MLADIM, KI PONOČI RAZGRAJATE, in pri tem povzročate tudi škodo, želim da vaši starši in drugi vzgojitelji z duhovno poglobitvijo izboljšajo odnos do vas ter najdejo nove vzgojne načine in vrednote, da vas prepričajo v spremembe obnašanja. Ce pa vašim staršem in drugim vzgojiteljem to ne uspe, vam želim, da vašo energijo vzamete sami pod svoj nadzor in jo iz negativnih oblik preoblikujete v pozitivne. Svoje bližnje raje osrečujte, kot da jim povzročate neprijetnosti. Junaki se izkazujejo z dobrimi deli! Pa veliko prazničnega razpoloženja in veselja! Novoletno darilo občinske politike gospodarstvu Dobrodošli novi investitorji Občina Ajdovščina je tik pred novim letom sklenila, da poskuša situacijo na področju gospodarstva, ki ni rožnata, ublažiti z nekaterimi motivacijskimi ukrepi. Med njimi je gotovo najpomembnejše sprejetje sprememb in dopolnitev Odloka o komunalnem prispevku, ki v letu 2005 določa oprostitev komunalnega prispevka v celoti vsem tistim majhnim in srednjim podjetjem, ki bodo na novo investirali v izgradnjo poslovnih objektov na območju Občine Ajdovščina, z izjemo poslovnih objektov za storitvene dejavnosti na področju trgovine, transporta, ribištva in kmetijstva. Ajdovščina ima dobro zastavljen načrt razvoja obrtnih con, ki ga je dolgo načrtovala in je sestavni del prostorskih aktov občine. Raztezajo se na približno 100 hektarjih, tako v centru mesta, kot na obrobju občine. Največ in največje so v Ajdovščini, za celostni razvoj občine pa so zelo pomembne tudi tiste na obrobju. Pri tem je potrebno poudariti, da so nekatere obrtne cone popolnoma infrastrukturno opremljene (Servisna cona in Na gmajni), druge delno (Pod letališčem, Mirce, Pod Batujami in Črniče), oziroma so komunalne naprave v bližini. Načrti razvojnih programov Občine Ajdovščina pa vključujejo tudi nadaljnjo opremljanje obrtnih con s komunalno infrastrukturo. Drugi ukrep, ki nudi dodatne spodbude za razvoj podjetništva in dopolnjuje prvega - Odlok o komunalnem prispevku, pa je sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Leta namreč po zadnji spremembi določa polno odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče v prihodnjem letu na območju prioritetno se razvijajočih obrtnih con: Servisna cona, Na Gmajni, Pod obvoznico 1 in 70 odstotno odmero nadomestila za obrtne cone Mirce, Pod letališčem, v Talih, Pod obvoznico 2, Poslovno obrtna cona Gojače, Črniče, Pod Batujami. Po pričakovanjih pripravljalcev naj bi ta ukrep sprostil trg z nepozidanimi zemljišči in tako omogočil, da se obrtne cone napolnijo z novimi poslovnimi objekti, le-ti pa z novimi delovnimi mesti za domače prebivalstvo. Občina Ajdovščina, župan in svetniki so se torej načrtno odrekli sredstvom, ki bi v proračun tekla iz naslova komunalnega prispevka in dokazali, da so naklonjeni razvoju podjetništva. Na potezi ste torej vlagatelji - dobrodošli! Podrobnejše informacije so vam na voljo na Oddelku za okolje in prostor Občine Ajdovščina v času uradnih ur. sh foto Miha Ergaver Župan Marjan Poljšak OBČINA AJDOVŠČINA, VSI NJENI ORGANI IN OBČINSKA UPRAVA VAM ŽELIJO, DA BI PRAZNIKE PREŽIVELI V VESELEM VZDUŠJU, LETO, KI PRIHAJA, PA NAJ VAM PRINESE OBILO LEPEGA! Občina Ajdovščina seje tudi letos odpovedala pošiljanju novoletnih voščilnic. Denar, ki bi ga sicer porabila za to, bo darovala v humanitarne namene - za potrebe Doma starejših občanov Ajdovščina. Nedelja, 26.12. ob 18. uri, Kulturni dom Ajdovščina Dan samostojnosti Občina Ajdovščina pripravlja proslavo ob Dnevu samostojnosti. Potekala bo prav na dan praznika, v nedeljo, 26. decembra ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Ajdovščini. Zbrane goste bo pozdravil župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, slavnostna govornica pa bo poslanka v Državnem zboru Eva Irgl. Skozi dogodek se bo predstavila cela paleta domačih ustvarjalcev: Dekliški Pevski zbor Plejade, Baletni oddelek Glasbene šole Vinka Vodopivca Pod vodstvom profesorja Sergeja Semenjuka, kitaristka Tanja Brecelj ■a klarinetist Borut Vatovec, Vili Cigoj z odlomkom iz fotomonografije Hubelj, recitatorka Mateja Česen ter povezovalka programa Sanda Hain. Ob tej priložnosti bo v mali dvorani Kulturnega doma na ogled razstava HA SPIMINI IN PRIJATELJSTVA NE BI ZBLEDELI, ki jo pripravlja Oruštvo Sever severno Primorske. Vabljeni! Občina Ajdovščina www.ajdovscina.si Občina Ajdovščina je v decembru postala dostopnejša, saj je aktivno prisotna tudi na svetovnem spletu. Najdete jo pod naslovom AWw.aidovscina.si. Na njej se bodo počasi znašle vse tiste informacije, ki so pomembne za občane. Ze sedaj pa na spletni strani naše občine najdete napovedi prireditev, sklepe zadnjih sej Občinskega sveta, kontakte do vseh Hužb Občinske uprave,.... Vabimo vas, da nam sporočate svoje želje, Potrebe, vprašanja, pripombe,... Na voljo so vam spletni naslovi, forumi in ne nazadnje anketna vprašanja. Veseli bomo, če se nam boste oglasili! Občinska uprava Občine Ajdovščina OBVESTILO Obveščamo društva in neprofitne organizacije, da bodo predvidoma v januarju 2005 objavljeni naslednji razpisi Občine Ajdovščina: ^Javni razpis za financiranje kulturnih projektov v letu 2005 ^Javni poziv za sofinanciranje javnih kulturnih programov v letu 2005 klavni razpis za obnovo kulturne dediščine lavni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino. STBianitarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij Llgtu 2005 Razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa do izteka prijavnega r°ka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si. 'n v informacijski pisarni Občine Ajdovščina. Vse dodatne informacije v ^ezi z razpisi bodo zainteresirani dobili v času razpisa na Oddelku za uružbene dejavnosti. Občina Ajdovščina Utrinki s seje ajdovskih občinskih svetnikov V decembru so bili svetniki ajdovskega Občinskega sveta povabljeni na dve seji. Prva je potekala 16. decembra, na njej pa je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov, ki med drugim obetajo tudi lepšo gospodarsko prihodnost Ajdovščine. Občinska uprava je zadnjih nekaj mesecev aktivno pripravljala predlog proračuna Občine Ajdovščina za prihodnje leto. Kljub temu, da so se svetniki LDS in ZZP (ne vsi) odpovedali sodelovanju pri točki o proračunu in so demonstrativno zapustili sejo, je bil predlog proračuna ocenjen kot dobro pripravljen in je bil brez večjih pripomb sprejet. Obe svetniški skupini sta kot bistveni razlog za svoj odhod navajali pozni prejem gradiva - svetniki so gradivo za sejo, vključno s predlogom proračuna, po poslovniku prejeli pravočasno. Res pa je, da je župan obe prej omenjeni svetniški skupini povabil na predhodni usklajevalni sestanek le dan po prejemu gradiva. Hkrati pa velja omeniti tudi dejstvo, da je županovo povabilo na predhodna usklajevanja le izraz njegove dobre volje, nikakor pa ni dolžan vabiti svetniške skupine na tovrstne posvete. Kljub obstrukciji, napovedani zgolj za proračunsko točko, se svetniki, razen enega predstavnika ZZP, niso vrnili, čeprav je bilo v nadaljevanju napovedanih še nekaj zelo pomembnih točk. Proračun, s katerim seje Občinska uprava aktivno ubadala zadnja dva meseca, je bil očitno dobro usklajen, vsi pristojni odbori so se strinjali s predlagano sestavo, svetniki so ga z veliko večino - 17 glasov za - potrdili. Občina Ajdovščina bo v prihodnjem letu porabila dobre 3 milijarde tolarjev. 53 odstotkov proračuna je namenjenih investicijam, kar je za okoli 9 odstotkov več kot v lanskem letu. To pa pomeni, da je proračun Občine Ajdovščina za leto 2005 naravnan razvojno. Da se Občina Ajdovščina trudi za razvoj našega kraja, sta potrdila še dva sprejeta odloka: Najprej so se odločali o Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Odlok so sicer sprejemali že na prejšnji seji, vendar pa so bili že takrat izpostavljeni nekateri predlogi, z namenom motiviranja lastnikov k prodaji nezazidanih parcel na območju obrtnih con, torej na prioritetnih razvojnih območjih v Občini. Popravki odloka, ki na teh območjih določa polno oziroma 70% obremenitev z nadomestilom že s prihodnjim letom, so bili večinsko sprejeti. Najpomembnejši sklep seje pa gre na račun Komunalnega prispevka v Občini Ajdovščina. Novica dneva, pa tudi leta je, da bodo v letu 2005 mali in srednji obrtniki in podjetniki, ki želijo vlagati na območju Občine Ajdovščina, oproščeni plačevanja komunalnega prispevka. Občina bo kljub tej veliki spodbudi še naprej vlagala v infrastrukturo na območju obrtnih con. To je velika in pomembna odločitev svetnikov, župana in občinske uprave ter pomeni dolgoročno in razvojno naravnan ukrep občine za gospodarstvo. V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s potekom prenove Dvorane 1. slovenske vlade. Z obnovo bo Ajdovščina v razmeroma zelo kratkem času pridobila nadomestni prostor za kulturne prireditve. Dvorana bo pridobila večji oder, boljšo akustiko in tehnično opremo, v avli pa bodo urejeni vsi potrebni prostori (garderobe, sanitarije,...). Začetek obnove je predviden v februarju, dokončanje pa konec aprila prihodnje leto. sh Zaključek likovnega natečaja v Ajdovščini Otroci - kolesarji Policijska uprava Nova Gorica je tudi v letošnjem šolskem letu razpisala likovni natečaj na temo varnosti otrok v cestnem prometu, katerega cilj je osveščanje otrok o ravnanju v prometu.V organizacijo natečaja se redno vključujejo tudi Sveti za preventivo otrok v cestnem prometu Letošnji natečaj je potekal pod geslom Otroci - kolesarji, sodelovale pa so vse šole na severno Primorskem. 21. decembra je v Domu krajanov v Ajdovščini potekala slovesnost, na kateri so avtorji izbranih likovnih stvaritev, ki so bile ob tej priložnosti postavljene na ogled, prejeli nagrade. Podeljevala sta jih direktor PU Nova Gorica Jakob Čeferin in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Nagrajenih je bilo kar 41 mladih umetnikov, ki so si z veseljem ogledali gledališko predstavo KUD Strudl, Srajčka. Protokolarni del slovesnega dogodka pa je lepo popestril tudi policijski kvartet trobil. Izboru Ajdovščine za kraj dogodka botruje dejstvo, da je preventivna dejavnost pri nas dobro razvita - med nagrajenci so bili tudi predstavniki vseh naših šol - torej veljajo vse pohvale našemu Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. sh Uspešno leto tudi za Krajevne skupnosti Leto se izteka. Tistih nekaj dni, ki še manjkajo do konca 2004 velja izkoristiti za zabavo in veselje. Delo je opravljeno, v teh veselih dneh se spominjajmo uspehov V nadaljevanju bomo preleteli Krajevne skupnosti v občini Ajdovščina in investicije, ki sojih uspešno izpeljali. Še preden se lotimo, velja poudariti, da se je veliko postorilo tudi na račun udarniškega dela krajanov ter da je čut za solidarnost in skupno dobro v naših krajih močno prisoten. Prav te lepe karakteristike in lastnosti pa nam ponujajo svetlejši pogled v prihodnost - če bodo naše vasi lepo urejene in ljudje med seboj povezani, potem se nam ni bati, da bi ostale prazne. V KS BATUJE so že lepo urejeno športno igrišče na obronku vasi še izpopolnili. Urediti in dokončati je bilo potrebno kamniti podporni zid na poti k igrišču. Z nekaj denarja iz proračunskih sredstev, namenjenih ureditvi športnih igrišč po KS, so nabavili material za razsvetljavo igrišča. Krajani pa so se odločili, da bodo v prihodnjem letu končna dela opravili udarniško. skupaj s Krajevno skupnostjo Vipavski Križ. Tudi Krajevna skupnost Cesta je kulturno živahna - v prostorih KS je stalna razstava likovnih del Cvetke Kravos - Cesta nekoč in danes. V KS COL je v letošnjem letu potekalo kar nekaj velikih slovesnosti. In v KS Col so ob najpomembnejšem dogodku zadnjih 100 let na Gori postavili spomenik vodi, ki je letos končno pritekla tudi na Goro. Prav v teh dneh pa so končali tudi z ureditvijo kmetijsko povezovalne poti Žagolič - Križna gora. Dejavni so bili tudi v KS ČRNIČE, kjer so v letošnjem letu nadaljevali z lani začetimi načrti - uredili so podporni zid in deloma tudi razširili cesto k pokopališču. Poleg tega so investirali še v javno razsvetljavo na že urejenem športnem igrišču. KS DOLGA POLJANA se seveda daleč najbolj veseli pomembne KS BRJE je v oktobru slavila lepo pridobitev, svojemu namenu so predali prenovljeno mrliško vežico, katera prenova seje pričela že v lanskem letu. Poleg tega so nekaj lastnih sredstev namenili urejanju vaških poti. Skupaj z Občino Ajdovščina so rešili tudi zagato na cesti na Brje - na mestu, kjer jo je poškodoval plaz, so zgradili podporni zid in sanirali cesto. Odlična pridobitev je tudi ponovna vzpostavitev povezovalne poti Brje-Velike Zabije. Ureditev te poti je bila investicija obeh KS, na skupno stičišče so urejeno pot pripeljale vsaka iz svoje strani. Tudi v KS BUDANJE nameravajo dokončno urediti športno igrišče na zgornjem obronku vasi. V letošnjem letu so stekli postopki za nakup zemljišča, za katerega so do sedaj plačevali najemnino. V ta namen so prejeli nekaj sredstev iz namenskih proračunskih sredstev, ter dodali še sredstva KS. Lotili so se ureditve potrebne kanalizacije in ureditve poti v Brithu; Poleg tega pa so v Budanjah že pričeli z urejanjem makadamske poti pod šolo. Z ureditvijo te poti in sočasno tudi kanalizacije ter vodovoda bodo nadaljevali v naslednjem letu. V teku je ureditev javne razsvetljave ob pokopališču. Budanjce pa velja še posebej pohvaliti tudi zaradi njihovega družabnega in kulturnega udejstvovanja ter ohranjanja etnološke tradicije vasi. Naj omenimo le njihov zadnji tovrstni projekt - izdajo zgoščenke in knjige Pesem je zaklad. KS CESTA se je v letošnjem letu lotila urejanja in sanacij vaških cest. Za ureditev poti proti Cesti št. 100 in proti Materinski hiši Karitas so pridobili proračunska namenska kmetijska sredstva. Uredili so tudi odvodnjavanje v zaselku Mlaci, saj je zaradi neurejenosti le tega ob večjem deževju to območje precej naplavilo. Da so »Cestnarji« naklonjeni otrokom je znano, saj so že pred časom uredili prijeten kotiček z igrali za najmlajše. V letošnjem letu pa so se posvetili tudi nekoliko večjim otrokom - ogradili so športno igrišče. Omeniti velja še en lep dosežek - v aprilu so svojemu namenu predali kapelico na pokopališču v Vipavskem Križu, projekt so načrtovali pridobitve - vodovoda, ki gaje Občina Ajdovščina uredila skozi projekt Vodo-oskrba Tmovsko-Banjške planote ter s pomočjo enega izmed Evropskih programov - ISPA. Zdaj pa so vse sile vodstva Krajevne skupnosti usmerjene v izgradnjo športnega parka. Zemljo so že kupili, velik del parka tudi že uredili, tako da so krajani na novo urejenih površinah letos praznovali prvi krajevni praznik. Odločili so se, da ga bodo praznovali vsako leto. V Dolgi Poljani imajo na novo urejeno tudi javno razsvetljavo, že v letošnjem letu pa so deloma preuredili prostore krajevne skupnosti. KS GABRJE je morda najmanjša in precej odmaknjena krajevna skupnost v ajdovski občini. Kljub temu krajani Gabrij ne počivajo, prej nasprotno. Tako aktivnega življenja, kot ga živijo v Gabijah, bi si želeli marsikje. V letošnjem letu so uredili javno razsvetljavo po vasi ter dokončali Dom krajanov. Z velikim uspehom so pripravili tradicionalno martinovanje, skozi leto pa se je v Gabrjah zvrstilo tudi kar nekaj drugih prireditev in koncertov. Pobudniki tovrstnih dejavnosti so predvsem dobro organizirani mladi, kar je še posebej pohvalno in dobrodošlo. Tudi v KS GOJAČE so lahko ob koncu leta zadovoljni s svojim delom. Kot je bilo v planu so dokončali že lani začeto investicijo - prenovo Doma krajanov. Tu bodo poleg že lepo urejene dvorane svoje prostore našli tudi mladi z različnimi dejavnostmi. Mladi »band« tako že poizkuša in izpopolnjuje svoje glasbene talente v teh prostorih. V rokavu pa imajo že nove načrte - izgradnjo avtobusne postaje. Zagotovo jim bo uspelo. KS KAMNJE - POTOČE je letos na najbolj perečem delu pri pokopališču in v Brithu že uspelo opraviti s precej nadležno težavo v vasi - odvodnjavanjem in kanalizacijo. Lotili so se tudi del na javni razsvetljavi. Pomembna pridobitev za kraj pa je urejena pot od Kamenj do Kukanj - iz steze so uredili pot, kije lepo prevozna tudi z avtomobilom. Sredstva za ta dela so pridobili iz proračunskih kmetijskih sredstev. Ena najpomembnejših želja za prihodnje leto je ponovna oživitev šole, ki je zaradi premajhnega števila otrok letos žal morala zapreti vrata. Mlade družine, dobrodošle v Kamnjah! KS LOKAVEC se kljub stalni grožnji Slanega blata aktivno posveča dejavnostim na vasi. Letos so razširili in uredili cesto v Kompare, ki je tudi povsem na novo asfaltirana. V KS OTLICA so si na začetku leta v načrte uvrstili predvsem olepšanje vasi. Dokončno so uredili pohodno Pot po Angelski gori - pot je bilo potrebno očistiti, na nekaterih mestih razširiti in nasploh urediti. Pohodniki, preizkusite jo! Zagotovo jo bodo z veseljem koristili tudi taborniki, ki si na Kovku urejajo svoje prostore. Poleg tega so na Otlici v letošnjem letu imeli precej dela s pripravami na širitev pokopališča. Potrebno je bilo urediti zemljiškoknjižno stanje za stari del pokopališča, urediti zemljiškoknjižno stanje obstoječe mrliške vežice ter seveda kupiti zemljišče za samo širitev pokopališča. KS PLANINA je letošnje leto dobro izkoristila za promocijo svoje vasi. V maju so z velikim slavjem pred stavbo KS posadili Staro trto z mariborskega Lenta. V ta namen so polepšali sprednjo fasado doma krajanov. Poleg tega so dokončali projekt mrliške vežice, ki so ga začeli že v lanskem letu, ter pričeli z urejanjem športnega igrišča za župniščem. Na Planini so zelo aktivni športniki, poleg tega pa je trenutno v ustanavljanju tudi dvoje društev. V prvega naj bi se združili vinogradniki in ostali ponudniki turističnih storitev, drugega pa si želijo mladi, ki bi radi poživili že sicer pestra dogajanja na Planini. Pogum, pa bo! Za KS PODKRAJ je v letošnjem letu stekla priprava na novo kanalizacijo - v izdelavi je projektna dokumentacija za kanalizacijsko infrastrukturo. Pohvaliti pa velja Podkrajške gospodinje, ki zelo lepo skrbijo za zunanji izgled svojih hiš, dvorišč in domačij. Regionalna cesta, ki pelje skozi Podkraj, je vedno več obiskovalcem in popotnikom vstopna točka v Vipavsko dolino, okusno urejena in s cvetjem zasajena dvorišča pa gotovo pripomorejo k lepšemu vtisu o naši deželi. V KS PREDMEJA so se lotili razsvetljevanja vasi. Deloma jim je javno razsvetljavo uspelo urediti že letos, nekaj dela pa jih še čaka. Omeniti velja tudi s prostovoljnim delom in prispevki urejeno »zavetišče« za otroke in ostale na avtobus čakajoče krajane na Klečetu. Največ energije pa je prav gotovo bilo usmerjene v obnovo Doma krajanov. Veliko so naredili, želija in načrtov pa imajo še več. Tako se bodo tovrstna dela nadaljevala tudi v naslednjem letu. V Tihi dolini na Predmeji pa nastaja tudi športni park, ki ga ureja društvo Gora. Veliko dela je že opravljenega, večina igrišč že pripravljenih, prihodnjo pomlad pa naj bi zaživel v polnem razmahu. KS SELO je letos gostila srečanje vasi Sela, na kar so se začeli pripravljati že v lanskem letu. V ta namen so kraj lepo »očedili«: postavili so podporne zidove ob cesti, asfaltirali nekatere poti po kraju, olepšali domačije, izdali brošuro, ki poleg Sela predstavlja vso Vipavsko dolino in gostoljubno sprejeli veliko število rojakov iz istoimenskih krajev po Sloveniji. Čakajo pa jih že nove naloge: dokončati želijo ureditev dvorane in prostore KS. Z deli so že pričeli, nadaljevali bodo v naslednjem letu. V KS SKRILJE so se letos lotili urejanja pokopališča. Dokončno so uredili kanalizacijsko infrastrukturo v naselju Ruštji ter cesto v naselju Bajči. Poleg tega so pokrpali tudi luknje v asfaltu na ostalih poteh po vasi. KS DOBRAVLJE od letošnjega leta naprej krasita nova in prenovljena avtobusna postaja, ki sta še kako koristni za množico šolarjev in ostale krajane, ki koristijo javne prevoze. Sicer pa je Krajevna skupnost Dobravlje v zadnjin mesecih veliko energije vložila v poživitev družabnega utripa vasi. Trudi se z obujanjem Kulturnega društva Dobravlje, v katerega želi pritegniti predvsem čim več mladih, ki že veselo koristijo prostore kulturnega doma za športne in družabne aktivnosti. Družabno življenje v kraju pa poskuša bogatiti z različnimi prireditvami. V KS STOMAŽ se veselijo dokončanja velike investicije - izgradnje mrliške vežice. Gre za zanimiv projekt, za katerega je načrte pripravil arhitekt Andrej Čopič. Mrliška vežica bo svojevrstna arhitekturna in konceptualna posebnost - več o tem pa na slavju ob odprtju, kmalu prihodnje leto. Vsi Stomažani se lahko veselijo tudi nove družabne pridobitve, v zadnjih mesecih je namreč na vasi oživelo novo Kulturno športno turistično društvo Stomaž 87 (domačini bodo že vedeli, kaj pomeni številka, za ostale pa - gre za zadnjo in najviše ležečo hišo v kraju - kočo na Čavnu) in že dodobra pričelo z raznimi prireditvenimi dejavnostmi. Pa srečno! KS ŠMARJE - VRTOVČE je bila letošnji osrednji gostitelj pohodnikov na Vertovčevem pohodu. V prihodnje bo druženje potekalo v še prijetnejšem okolju, saj se je ureditev podpornega zidu pri župnišču že pričela. Del fasade zidu bo izdelan iz kamenja in bo tako lepa zaokrožitev vaškega središča okoli spomenika Matiji Vertovcu. Prav na drobno pa bomo zapisali še eno pridobitev, ki marsikomu olajšuje vsakodnevno vožnjo v dolino - Šmarnci so namreč uredili povezovalno pot Tevče - Vrtovče. Pa upam, da Tevčani ne nam, ne njim ne bodo prehudo zamerili in da bodo v prihodnje našli skupni jezik za pogovore in dogovore. V KS USTJEje leto potekalo živahno. Kupili so zemljišče sredi vasi, kjer se pripravljajo na ureditev pokopališča in vaškega središča nasploh. Trenutno se vodstvo KS ubada s pripravo dokumentacije. Pri tem je potrebno pristaviti, da so krajani zelo složni ter da bodo poleg dela sami prispevali tudi lep del finančnih sredstev za urejanje. Dokončno je urejeno tudi športno igrišče na vrhu Ustij, pobudniki del, pa tudi prostovoljni delavci, so bili predvsem mladi, letos združeni v društvo Numulitus, ki že zelo aktivno kroji družabno življenje na vasi. Prav mladi so bili pobudniki in organizatorji krajevnega praznika. KS VELIKE ŽABLJE krasi nova avtobusna postaja ob tudi deloma na novo urejenem športnem igrišču, osvetljenem z reflektorji ter zaščitenim z ograjo. Poleg tega so uredili tudi kanalizacijsko infrastrukturo pod gradom. - ostalo naj počaka na nov začetek. Cesta oziroma Kukovže. Investicija je obsegala tudi izgradnjo podpornih zidov in ureditev pločnika v okolici križišča. Tako je Križ precej laže in varneje dostopen. Uredili so cesto v Plačah ter podporni zid, v teku pa je tudi ureditev povezovalne poti Plače - Ustje. KS in krajani pa so poskrbeli tudi za najmlajše - šolarje in otroke kriškega vrtca - ki že veselo plezajo po novih igralih pod obzidjem gradu. KS VRTOVIN se ponaša z novo, lepo urejeno večnamensko dvorano, ki bo v prvi vrsti služila -predvsem šolarjem, namenjena pa je tudi druženju krajanov. Krajevna skupnost je pridobila nove prostore, ki pa jih bo koristila tudi šola, ki je v ta namen prispevala nekaj denarja k obsežnemu projektu. V Vrtovinu so v letošnjem letu uredili tudi nekaj poti: novo podobo ima pot Kapelica - Repki, pa pot Subani in del ceste k Šalejem. V KS ZAPUZE so letos dokončali avtobusno postajo in jo junija slovesno gredah svojemu namenu. Krajani Zapuž so eni redkih v naši občini, ki nimajo svojih prostorov za srečevanja, imajo pa veliko željo, da bi v bližnji prihodnosti prišli do svojega Doma krajanov. Prostor so si izbrali, zemljišče je že kupljeno. V novem letu pa z novo močjo naprej po zastavljenih načrtih! KS AJDOVŠČINA je naša osrednja in največja krajevna skupnost. Morda včasih težje primerljiva z ostalimi; zagotovo pa se skozi leto ubada z velikim številom težav in postori veliko del. Letos je dosti vložila v javno razsvetljavo. Razsvetljene so Idrijska cesta, Slejkoti, Slomškova, Cebejeva, največja investicija pa je bila v ta namen opravljena na Kidričevi, kjer so uredili tudi obračališče. Na Goriški cesti so nekatere površine tlakovali-Uredili pa so tudi povezovalno pot od izvira Hublja do Peskarice. Seveda se je v mestni Krajevni skupnosti skozi leto peljalo veliko več investicij, večina teh je tekla preko Občine Ajdovščina. Krajevna skupnost Ajdovščina je poleg opravljenih nalog in izpeljanih investicij tudi zelo gostoljuben ponudnik svojih prostorov. Dom krajanov Ajdovščina je praktično ves čas zaseden z razstavami, prireditvami, delavnicami, društvenimi srečanji in sestanki in še bi lahko naštevali. Po dobrem letu in pol lahko rečemo, da smo tovrstno hišo v mestu več kot potrebovali ter da odlično služi svojemu namenu. V prihodnjem, ponovletnem Latniku, pa se bomo razpisali o novih načrtih krajev naše občine. Za konec le še voščilo: Krajevnim skupnostim -------------r—----------K---------775 V KS VIPAVSKI KRIZ so poleg že omenjenega skupnega projekta s KS Cesto - kapelice na pokopališču, razširili nepregledno križišče iz smeri vodstvu in krajanom želimo, da bi se jim v novem letu uresničile vse želje in načrti! Sh Stane je udaril na novem področju Dva fotografa Razstava mineralov Poleg bogate zbirke knjig z bibliofilsko vrednostjo, ki jih Stane razstavlja občasno ali »po potrebi«, da bi doumeli kakšno vrednost knjiga za našo človeško držo ima, stalne in občasne zbirke fosilov, ki jih sistematično predstavlja v svojem podlistku v Latniku, se je v njegovih vitrinah tekom let nabralo kar veliko število svetlečih in manj svetlečih se kamnov. Dosti sta jih skupaj znesla tudi Stanetova vnuka Jure in Žan, povečini s poti s svojim uonotom, ko sta mu pomagala postavljati razstave fosilov in sta dala roko v pomoč še komu od razstavljalcev, kot plačilo za trud. Ko je v te vitrine padlo °ko poznavalca je bilo jasno: materiala, lepega in vrednega, je dovolj za mineralih spregovoril Renato Vidrih, naše gore list, direktor Republiškega urada za seizmologijo in geologijo v Ljubljani, ki je tudi sam zbiratelj mineralov in pisec strokovnih člankov na to zanimivo temo. Seveda je svoje dodal zgovorni Stane Bačar, ki je zbirko poimenoval Stanetova, Juretova in Žanova zbirka. Odprtje je s pesmijo pospremil pevski zbor Janeza Svetokriškega pod vodstvom p.Staneta Bešterja, začinil nanoški sir Vipavskih mlekarn, poplaknil pa vinar Milan Poljšak od Lisjakov. /. Mermolja DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, NJIHOVIM DRUŽINAM IN PRIJATELJEM TER OSTALIM OBČANOM VELIKO ZDRAVJA, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU. Program januarskih dogodkov: 8. januarja vse člane vabimo na novoletno praznovanje, ki bo potekalo v Jamarskem domu v Dobu pri Ljubljani. 20. januar ob 18.00 - predavanje Dan brez cigarete v Domu krajanov v Ajdovščini 22. januarja - ples v restavraciji Primorje zbirko in razstavo. Odprli so jo v soboto, 18. decembra v Galeriji v Vipavskem Križu. V Prijetnem in sproščenem vzdušju je o VESELI DiCEMBiR NEDELJA, 26.12. ob 15.00, kinodvorana Ajdovščina - predstava KUD Štrudl SRAJČKA - prihod DEDKA MRAZA - delavnica društva POC - RAJANJE Z OTROCI vabi vas MSA Ajdovščina Tudi to je božič Jaslice skozi objektiv V božičnem času, ko si vsak po svoje omisli in okrasi novoletno jelko 'o postavi jaslice, si lahko ogledamo kar nekaj razstav jaslic. Ogledamo sijih lahko v Štanjelu, v stolni cerkvi v Ljubljani ali na Sveti Gori. Prav iz teh razstav je nastala tudi razstava fotografij »Jaslice po svetu«, avtorja Bojana Kotnika, kije na ogled vse do 10. januarja 2005, v Baru Vogal v Ajdovščini. Za Bojana Kotnika je to prva razstava fotografij. Obiskal je vse tri prej omenjene razstave in v fotografski objektiv ujel in postavil na ogled najzanimivejše jaslice domačih in tudi tujih izdelovalcev. Med njimi najdemo jaslice iz Slonokoščene obale, Kolumbije, Argentine in tudi jaslice, kot si jih Predstavljajo Indijanci. Ker nisem fotografski kritik, se v umetniško Vrednost razstavljenih fotografij ne b°in spuščal. Omejil se bom le na misli avtorja, ki pravi: »Ni me zanimalo od kod so jaslice, kdo je njihov avtor in iz česa so narejene, temveč gre bolj za moj osebni odnos do jaslic in božičnih praznikov, ki mi tudi osebno veliko pomenijo«. Čas za takšno razstavoje nedvomno pravi in je zaradi osebnega odnosa tudi vredna ogleda. Tudi zato, ker si vsi ne moremo ogledati vseh razstav jaslic od Ljubljane do Svete Gore, ponuja Bojan Kotnik skozi svoje fotografije delček prazničnega časa. Marjan Krpan gradbeno podjetje ‘Rsmcvtt tel.: 05/366 39 22 • gsm: 040/616 017 • Ajdovščina Vesele in mirne praznike, vam želimo ter srečno in zdravo leto 2005! Andre Kertesz in Veno Pilon V petek, 17. decembra, so v Pilonovi galeriji odprli dvojno razstavo, ki postavlja dva velika fotografa v medsebojni dialog. Tema razstave je dokumentarna fotografija, ki ohranja spomin na ljudi in kraje, ki jih ni več. Ob vhodu v dvorano se nam predstavlja mladi vojak v uniformi avstrijskih lovcev s puško na rami, ki gleda vprašujoče v objektiv. Dvajsetleten Andre Kertesz, iz Budimpešte, ki že dve leti pridno fotografira, bo postal pozneje eden vodilnih fotografov 20. stoletja. Posnetke, kijih napravi na Goriškem med decembrom 1914 in aprilom 1915 in ki so bili odkriti pred kratkim, lahko delimo na dva dela: pokrajinske vedute iz okolice Gorice (tudi slovenske) do morja (Tržič in Trst) in Koroške ter številne portrete kolegov v uniformi, tako vojakov kot oficirjev na pohodih ali vajah in ob oddihu. Portreti avtorjevih kolegov v uniformi že dajo slutiti tiske poglobljene kvalitete Kerteszove fotografije iz njegovih najboljših let. Posnetki nosijo še izredno dokumentarno vrednost, saj je avtor napisal ne le kraj pač pa tudi datum in včasih tudi dodal kratek komentar, ki obogati podobo. Krajinski portreti pa nam vračajo za vedno izgubljene podobe kot npr. neposredno bližino Goriškega gradu ali pokopališko kapelo v Solkanu. V času, ko je fotograf opravil svoje delo je Avstrija bila že v vojni, a šele pozneje, ob vstopu Italije kot nasprotnice in izbruhu Soške fronte, je Goriška pretrpela hude trenutke, za vedno se je spremenil njen značaj. Pilona kar dobro poznamo tudi kot fotografa, a tokrat lahko zaokrožimo njegovo človeško in umetniško podobo z doslej povsem nepoznano serijo fotografij. Razstava pod naslovom S povratniki je bila novembra postavljena v Moderni galeriji v Ljubljani, skupni projekt se sedaj zaključuje z predstavitvijo pred domačo publiko. Posnetki (41 jih je) so nastali leta 1947 med potjo, ki jo je Pilon opravil skupaj s tistimi izseljenci - slovenskimi in jugoslovanskimi - ki so se po pariški mirovni konferenci odločili, da se vrnejo domov. S seboj so imeli vse, kar so dosegli na tujem: otroke, materialne dobrine, sladko-grenke izkušnje. Pilon, ki ni imel ustreznih papirjev za legalno pot (od nekoč italijanskega je postal jugoslovanski državljan), se je na vlaku ob vsaki mejni kontroli skrival med bolniki in nosečnicami (tako pripoveduje v svojih spominih), v vagonu Rdečega križa. In je fotografiral ljudi okrog sebe, mlade in stare, zgarane delavce in bogatejše rojake. Njegovi posnetki nam ohranijo trenutek poln pričakovanja in upanja, a tudi strahu. Da bi omogočili soočenje med obema avtorjema, razstavo dopolnjujejo dokumentarni posnetki, ki jih je Pilon v začetku 20. let - po končani vojni - napravil na Vipavskem. Kerteszevo razstavo sta pripravili dve ustanovi, s katerima Pilonova galerija rada sodeluje: GRAF iz Spilimberga in Pokrajinski muzeji v Gorici, ki sta tudi izdala katalog. Pilonov opus S povratniki pa je strokovno obdelan v katalogu, ki ga je izdala Pilonova galerija. IM foto Primož Brecelj Ajdovci na Štajerskem Ob počastitvi petnajstletnice delovanja Fotogalerije STOLP so se za zadnjo razstavo v letošnji sezoni, na povabilo predsednika Foto kluba Maribor Branimirja Ritonje, z veseljem odzvali trije ajdovski ustvarjalci, Vladimir Bačič, Primož Brecelj in Danilo Jejčič. Na razstavi, ki so jo v prijetnem vzdušju odprli v petek, 17.decembra 2004 se predstavljajo z barvnimi in črnobelimi fotografijami. odkrivanju strukturnih preobrazb, ki jih odsluženi materiali in iz njih izdelani predmeti doživijo potem, ko jim je funkcija, za katero so bili namenjeni, prenehala. Predstavlja se z barvnimi fotografijami iz ciklusa »Odpisano«. Avtorjem različnih generacij je skupno tudi dejstvo, da nihče od njih ne razmišlja le kot fotograf, ampak ima globje ustvarjalne razsežnosti. Fotogalerija stolp, s katero upravlja Fotoklub Maribor ima svoje razstavne in druge strokovne prostore v Židovskem stolpu na mariborskem Lentu Prva razstava v okviru galerije je bila izvedena davnega leta 1989. Od takrat se razstave s čisto fotografsko vsebino vrstijo nepretrgoma, druga za drugo, skozi celo leto. Med gosti je veliko eminentnih imen ne le slovenske , ampak tudi evropske in celo svetovne fotografije. Zanimanje za razstavne termine v mariborski fotogaleriji iz leta v leto narašča, zato je razstavni načrt ponavadi zaključen že za dve sezoni naprej. imi Pred nami so prazniki. To je čas, ko želimo sporočiti nekaj toplega vsem, ki so nam blizu. Družini, prijateljem, pa tudi vam, poslovnim partnerjem. S to mislijo vam voščimo, da bi vas sreča in radost toplo objeli med prazniki in vas spremljali v letu 2005. Zavarovalna družba Adriatic Pričakujemo vas na Tovarniški cesti 4A v Ajdovščini ZaVErOVallia dlllŽba d.d. Adriatic Bačič se predstavlja z ciklusom barvnih fotografij »Fragmenti«, pri katerem je v ospredju problem (barvne) ploskve, ki je izsek večje površine, na kateri so ostale kromatske sledi, bodisi kot posledica človekovega posega, bodisi zaradi naravnih atmosferskih razmer. Brecelj v črno beli tehniki ciklusa »Simetrija IV«, razkriva grafičnost strukture, linijskih prepletov in kombinacij. Posnetke nato sestavlja v simetrične vzorce variira zrcalne preslikave in iz štirih samostojnih enot oblikuje nov vizualni organizem. Jejčič je že v grafiki sistematično raziskoval primarne strukture in njihovo čisto likovno, nealuzivno sugestivnost, kot fotograf pa ta svoj interes udejanja v Da ne bi pozabili Lager FRASCHETTE Dl ALATRI V mnogih naših časopisih je izšlo že kar nekaj člankov o fojbah. Pa bi bilo za nas veliko bolje, da bi v naših časopisih burili duhove s komentarji o taboriščih in zaporih kot so Gonars, Rab, Elba, Ustica, Coroneo, Zagrad, Rimski zapori, Forte Bravetta v Rimu, Sardinija in ne nazadnje tudi o taborišču FRASCHETTE Dl ALATRI, pokrajina Frosinone pri Rimu, kamor je bilo nasilno odpeljanih 7.000 ljudi. V začetku marca je poteklo 61 let je bila revščina ostalih internirancev še »Pred kosilom smo zapele tisto lepo od kar so iz mnogih krajev Primorske občutnejša.Veliko je bilo internirancev Sem slovenska deklica, Milka mi je ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce. To je bila za nas kakor molitev predjedjo, z njo smo se hrabrile, to nas je držalo pokonci. Mila in nam draga je bila tudi pesem Oh kako je dolga, dolga pot iz tujine, daleč pa do doma, ceste bele so tako, sonce sije premočno, vso to dolgo, dolgo pot...«. Leta 2002 je bila v Italiji izdana knjiga o pozabljenih lagerjih z naslovom »I lager in Italia«, ki jo je napisal Fabio Galluccio in v njej dokumentiral obstoj 133 italijanskih lagerjev, iz katerih so bili mnogi odpeljani v nacistična taborišča smrti. V začetku so bili lagerji predvsem na jugu polotoka, nato pa tudi na severu. O izdaji te knjige je poročal italijanski tednik Familia Cristiana v obširni reportaži in celo predlagal, naj bi lager Le Fraschette di Alatri, ki je bil eden največjih v Italiji, postal kraj spomina, dragocena priča o naši zgodovini, ki se je Vsi, tudi zgodovinarji, s težavo spominjajo.Torej lahko upamo, da bo prišlo končno do postavitve spominskega obeležja na tem kraju. Lepo bi bilo, da bi na tej slovesnosti bili tudi še živeči interniranci iz naših krajev in svojci umrlih. Tako bi se po dolgih letih spet pojavili na kraju nekdanjega trpljenja. Ob tem tednik Familia Cristiana pravilno ugotavlja, da so mnogi skušali zabrisati dokaze o koncentracijskih taboriščih, ki jih je zgradil fašistični sistem. Naši ljudje so pod fažizmom mnogo pretrpeli. Spomnimo se ob tem še strašnih dogodkov nad civilnim prebivalstvom v Podgriču, Ustju, Slapu, na Bistriškem, Tolminskem in drugod po vsej Primorski. Zato me vedno pojezi, ko poslušam in berem prenapete politične komentarje o »fojbah«. Tudi mi bi morali o našem trpljenju bolj glasno govoriti, potem bi dokazali »fojbašem« pravo podobo vojne in italijanske okupacije Primorske.»fojbe« predstavljajo samo pepel vseh italijanskih pogorišč v naših krajih. Ta zapis naj bo v spomin vsem našim primorskim materam, ki so bile zaprte v tem taborišču. Med njimi je bila tudi moja mama Olga, ki se je vrnila konec septembra leta 1943 in je sama nisem več poznala kot mamo, ker sem bila času njene odsotnosti, kot otrok, italijanske oblasti odpeljale naše ljudi v taborišče Fraschette di Alatri, pokrajina Frosinone. Tudi prebivalci Erzelja se vsako leto marca spomnijo strašnih dogodkov, ko so italijanske oblasti izselile vso vas, jo izropale, odgnale vse moške v zapore, 2o žensk pa v italijanska internacijska taborišča, tudi v Fraschette. To taborišče je bilo eno največjih lagerjev v Italiji. Tu so preživljale nasilno pregnanstvo mnoge naše matere in stare matere iz Vipave, Erzelja, Goč, Budanj, Lož, Manč, Ilirske Bistrice, Brd, Tolminske in iz drugih krajev. Najprej so aretiranke po hitrem postopku odpeljali v zapore v Zagrad in Coroneo, po nekaj dnevih pa z vlaki v južno Italijo. Zapornice niso vedele kam jih peljejo. Zaradi ponosa niso pokazale solz. Med potjo in ob postankih vlaka, so slišale skozi okno domačine, ki so »modro ugotovili, da peljejo bandite«.Zadnja postaja vlaka je bila v kraju Alatri. Tu so jih naložili v kamione in odpeljali v taborišče Fraschette. Taborišče leži 448 metrov nad morsko gladino, 3,5 km zahodno od Alatrija, sedeža istoimenske občine. Pogodba za njegovo gradnjo je bila podpisana 7.maja 1942 in je predvidevala gradnjo na 34 ha zemljišč, kjer naj bi bilo 174 oštevilčenih barak, dolgih 35 m in širokih 6 m in tri neoštevilčene. Taborišče so delile poti na devet oddelkov, potok- pa je od taborišča ločil zgradbe, ki so bile namenjene stražnemu osebju in oficirjem.Taborišče ni bilo nikoli dokončano. Proti koncu leta 1942 so se vanj vselili številni interniranci. Okoli tisoč je bilo britanskih državljanov po rodu iz Malte, ki pa so do Il.svetovne vojne živeli v Libiji in so jih zato drugi interniranci imenovali Tripolini, medtem, ko je bil uradni naziv zanje Anglo-Maltesi. Teje izdatno oskrboval Rdeči križ, tako da iz Dalmacije, ki so jih pripeljali iz zloglasnega toborišča na otoku Molatu in iz reškega zaledja, ki so prispeli v Fraschette iz taborišča na otoku Rabu. Prvi Slovenci so tja prispeli leta 1942.V veliki meri je šlo za internirance s področja Ilirske Bistrice. Drugo skupino so predstavljale ženske, ki jih je interniral posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino. Ta jih je poslal menda konec februarja 1943 v Cairo Montenotte, od tam pa so jih poslali v Fraschette, češ, da je taborišče Cairo Montenotte primerno samo za moške. Posebni inšpektorat je nato pošiljal ženske naravnost v Fraschette, vse do kapitulacije Italije. Njihov del taborišča so drugi imenovali »Slovenija«. Tretja skupina Slovencev je prišla iz Ustice, potem, ko so tamkajšnje konfinirance evakuirali, da ne bi prišli v roke zaveznikov. Delež Slovencev in Hrvatov je na celotno taborišče znašal kar 49,6 % vseh internirancev. Taboriščniki so prestajali hudo lakoto, saj je samo zaradi nje umrlo dnevno 25 ljudi. Znan je podatek, da so v kuhinji porabili za 280 obrokov le 1/4 1 olja. Hrana je bila skoraj neužitna, saj so na vodi plavale med zelenjavo gosenice. Po kapitulaciji Italije je bilo taborišče z interniranci vred zapuščeno in izropano od okoliškega prebivalstva. Po vojni pa je bilo obnovljeno in je služilo za begunce z vzhodne Evrope in končno za italijanske begunce iz Afrike. Zato daje danes videz najbolje ohranjenega taborišča. Toda to, kar je danes ohranjeno, ni več taborišče naših zapornic in zapornikov. Kljub tako težkim razmeram naše matere niso izgubile upanja in volje do življenja. Ne bi bile Slovenke, če tudi tu ne bi ustanovile pevskega zbora, ki je pel pri mašah v za to pripravljeni baraki. Preživela se teh dni takole spominja: c^rUs t V O razpisuje nagradni mEirafotografski 11 m£3f r? natečaj na temo PRAZNI KI SREČNO 2005 info: wada@siol.com prikrajšana za toplo materino skrb in ljubezen. Magda Rodman Spoštovane občanke, cenjeni občani! Staro leto zaključuje svoje štiri letne čase in pred nami se odpira novo obdobje pričakovanj, načrtovanj, vzponov in padcev, veselja in žalosti, bolečin in radosti, takšnih in drugačnih preizkušenj. In prav je tako. Kakšno bi bilo sicer življenje brez kontrastov - vse bi bilo monotono, pusto, togo in brezbarvno. Človek namreč ravno v težkih preizkušnjah zori, duhovno raste in se spopada z ovirami, včasih pa mora preprosto sprejeti, kar mu je življenje naložilo. Pomembno je, da izpolnimo svoj namen bivanja, namen biti človek, da drug drugemu pomagamo in se med seboj karseda razumemo, kot pravi misel: Ta svet je lep če nekomu nekaj daš, ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če roko stisneš komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek z ljudmi. (sončeve pozitivke) Vsem skupaj želim vesele in prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2005. ŽUPAN OBČINE VIPAVA mag. Ivan Princes, dr.vet.med. OBČINA VIPAVA fif Ste mali podjetnik? Ste se naveličali »prekladanja» papirjev? Začenjate novo dejavnost? Dovolite, da knjigovodske posle hitro, strokovno in poceni, namesto vas, opravimo ^a mi! ■imlL Pokličite 0536 88 000 ati 041 345 394 ali nas osebno obiščite. Marcela Čermelj s.p. Kamnje 31 5263 Dobravlje V spomin in opomin Podoživeli dogodke na Planini Pred šestimi desetletji, točno 20.12.1944, se je na Planini na domačiji Marcevih zgodil grozovit zločin, ko so Nemci pobili pet članov družine Marc - očeta, mater, tri otroke stare petnajst, dvanajst, pet let in njihovega hlapca ter požgali zaselek Koboli. Spomin na ta dogodek smo počastili v nedeljo 19. decembra, ko smo prisluhnili pričevanju Jožeta Marca, edinega iz družine Marc, ki mu je po čudežu uspelo preživeti poboj. Takrat je bil star devet let. Kljub oddaljenosti dogodka, smo še enkrat podoživeli strahotne dogodke in kljub vedenju in poznavanju še vedno ne moremo dojeti, da človek lahko kaj takega stori sočloveku. » Segnali so nas na dvorišče. Odjeknili so streli. Padel sem poleg mame in sestre. Za noge so me povlekli čez prag nazaj v hišo in čisto nič nisem čutil, ko mi je glava udarjala ob kamniti prag.« Ajdovski župan Marjan Poljšak je v svojem nagovoru poudaril: » Zgodovina kaže, da se vojne ponavljajo, kljub vsej svoji nesmiselnosti. Zato so tovrstni dogodki priložnost, da se spomnimo tragedij vojne, obenem pa bi morala biti to tudi učna ura za mladino in srednje generacije.« Slavnostni govornik Stanislav Bačar, pa je med drugim poudaril, da so bili dogodki med drugo svetovno vojno prelomni za slovenski narod in še posebej za Primorce, čeprav si je v zadnjem desetletju marsikdo postavil vprašanje ali o narodno osvobodilnem boju še lahko na glas spregovori in nadaljeval: » Treba se je spomniti, kaj je agresor počenjal v naših krajih. Treba je vedeti, da je bila vojna prelomna za celotno zgodovino slovenskega naroda. Če Primorci takrat ne bi nastopili tako enotno, bi danes tu govorili italijansko. Zgodovina naroda ni osamljen dogodek, ampak stopnice, po katerih se iz preteklosti vzpenjamo v prihodnost.« Marjan Krpan računalniški sistemi ma-kOd.o Tovarniška 2b, Ajdovščina, tel: 368-11-10, fax: 368-11-11 mako-slo@siol.net - računalniki - tiskalniki - internet - muitimedija - črnila in tonerji - servis, prodaja - svetovanje NOVO - ENOSTAVNO DO KREDITA ! Odslej lahko komitenti banke Nova KBM d.d. pri nas uredijo vse potrebno za pridobitev kredita za nakup računalnika. Za komitente ostalih bank omogočamo ureditev ugodnih kreditov do 12 mesecev preko banke Koper Prednost kredita je, da Vam ga odobrimo tudi če: - niste zaposleni za nedoločen čas - že imate odobren drugi kredit. _______ HVALA, KER KUPUJETE PRI NAS Tekmovanje iz znanja 0 sladkorni bolezni Na osnovni šoli “T.Čufarja” na Jesenicah je bilo 20.decembra letos že šesto tekmovanje učencev slovenskih osnovnih in dijakov srednjih šol.Tekmovali so iz znanja o sladkorni bolezni. Seveda so bila vprašanja prilagojena znanju in vedenju učencev oz. dijakov. Tekmovalci so prišli na Jesenice v lepem, sončnem jesenskem dnevu iz 227 šol, skupaj jih je bilo nad 65o. Natančna državna ocenjevalna komisija je pri pregledu nalog odločila, da prejmejo zlata priznanja vsi tekmovalci, ki so dosegli vključno od 37 do 40 točk, srebrna pa vsi tekmovalci, ki so dosegli vključno od 30 do 36 točk.Zlata priznanja je prejelo 137, srebrna pa 509 tekmovalcev. Nekaj nalog tekmovalcev je bilo neveljavnih. Iz območja, ki ga pokriva naše društvo, območje občine Ajdovščina in Vipava, so tekmovale vse osnovne šole in obe srednji šoli: OŠ Dobravlje, OŠ Ajdovščina, OŠ Vipava, OŠ Otlica in OŠ Col ter SŠ “V.Pilon” Ajdovščina in ŠG Vipava,skupaj 21 tekmovalcev. Seveda je bilo tekmovalcev veliko več, saj je imela vsaka šola najprej svoje interno tekmovanje, na državno tekmovanje so odšli le trije najboljši.Tekmovalci iz naštetih šol so na Jesenicah dobili le zlata in srebrna priznanja,nižje se ni uvrstil nihče. Bili so torej zelo dobro pripravljeni. Vseh tekmovanj doslej so se udeležili tekmovalci iz osnovnih šol, zadnjih dveh pa tudi dijaki iz SŠ “V.Pilon” iz Ajdovščine in ŠG Vipava. Znanje o sladkorni bolezni je potrebno vsem,posebnopamladim,doraščajočim ljudem, ki vstopajo v življenjsko areno, kjer ni vse urejeno tako, da bi nas država, družba in okolje varovalo pred škodljivimi vplivi vsakodnevnega življenja.Posebno hitro zaužiti prebogati obroki hrane z ogljikovimi hidrati , mastmi in zdravstveno oporečnimi aditivi(dodatki), neaktivno fizično življenje so prepogostokrat vzrok za nastanek hudih, včasih tudi smrtnih bolezni, med njimi tudi sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je vedno kronična, to pa med drugim pomeni tudi, da kdor jo dobi, bo sladkorni bolnik vse življenje.. Danes strokovnjaki Mednarodne federacije društev diabetikov za evropsko regijo (IDF Europa) menijo, da je na svetu več kot 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo in da jih bo čez dvajset let že 333 milijonov. Sladkorna bolezen nosi s seboj cel niz posledic, posebno pri tistih bolnikih, ki ne upoštevajo in ne spoštujejo opozoril in napotkov svojih zdravnikov in terapevtov. Naše društvo si je že od vsega nastanka prizadevalo in pomagalo pri organizaciji tekmovanj iz znanja o sladkorni bolezni, saj bo tudi s to aktivnostjo pripomoglo,da ho osveščenost ljudi nekoliko boljša.Sicer pa osveščen človek pomaga sebi> svojcem in ljudem, ki pomoč potrebujejo. Vsem učencem, dijakom in njihovim prizadevnim mentorjem pa tudi vodstvom šol, ki sodelujejo Prl tekmovanjih, želim vesele božične m novoletne praznike z veliko uresničenih želja. Iskrena hvala! Predsednik društva Jože Butinar »Planinec je rad vesel, rad pleše in poje....« Zaključek vinskih hramov na Planini Planina, 11.12.2004 - Že petič po vrsti so Planinci potrdili Vrtovčeve besede: »Planinec je rad vesel, rad pleše in poje...« Namreč, tudi letos je vinska cesta Vipavske doline svojo pot sklenila prav tu, na Planini. Polno nabit kulturni dom je najprej nagovoril župan KS Planina g. David Marc, s svojim obiskom pa je Planince počastil tudi župan občine Ajdovščina g. Marjan Poljšak ter slavnostna govornica poslanka ga. Eva Irgel. Za kulturni del programa je poskrbel moški pevski zbor Simona Gregorčiča iz Kobarida pod vodstvom g. Metoda Bajta in g. Boris Jež z recitali Matije Vertovca in Janeza Svetokriškega. Pravo vaško vzdušje so pričarale pevke iz Budanj s starimi ljudskimi, ki se ob kozarčku rujnega vedno priležejo. Piko na i sta prireditvi postavili bivši vinski kraljici ga. Simona Štraus in ga Lidija Mauretič, ki sta podelili kar 10 Vrtovčevih priznanj: Fortunatovemu hramu, Vinski kleti Štokelj, Kletarstvu Petrič, Domačiji Božič, Vinogradništvu in vinarstvu Pipan, Kmetiji Ferjančič, Česen Dušanu, Petrič Zmagu, Marjanu Terbižanu, Štefanu Kobalu. Če se želite o upravičenosti nagrad prepričati še na lastna grla, vam planinski vinarji že vnaprej izrekajo dobrodošlico in vam na stežaj odpirajo vrata svojih hramov. Mateja Česen POHOD PO POTEH V zadnji številki Latnika smo predstavili glavna dogajanja na letošnjem pohodu, prav pa je, da povemo še kaj več. Nesporno je, da nas je prijetno presenetilo veliko število pohodnikov. Če povemo odkrito tolikšnega števila nismo pričakovali, zato je bilo tudi nekaj težav. Ze na prvi »oskrbovalni točki« v Dolenjah je hitro, prehitro zmanjkalo čaja, kave, keksov. Računali smo pač, da bodo predvidene količine zadostne, pa so morali prizadevni organizatorji v Dolenjah kar domov po rezerve čaja, kave, sladkorja in - žganja, po katerem so pohodniki spraševali. Zanimivo je, da se je letos prvič pojavilo vprašanje, zakaj cerkvica pri Sv. Marjeti ni bila odprta - drugo leto jo bomo odprli. Tudi skrbni planinci so ugotovili, da bo potrebno za tako število pohodnikov malo drugače organizirati postrežbo, ki je bila sicer odlična - vrata v dom KS in prostore v njem so pač za tako množico premajhni. Na Ostrem vrhu je v lepem vremenu teklo kar v redu, morda bo potrebno prostor malo urediti. V Potoku, kjer so marljivi domačini pripravili kar nekaj dobrot, je primanjkovalo-kozarčkov. V Šmarjah golaž-žal pa taka gneča, da so verjetno mnogi pohodniki nadaljevali pot brez dobrega toplega obroka. Potrebna bo boljša organizacija delitve malice. Na Vrtovčah je domačinka kar na tleh delila čaj in jabolka. Vsaj mizo ji bo treba pripraviti. Zanimivost v Tevčah: za vino so gostoljubni domačini pobirali - prostovoljne prispevke, čaj in kava pa sta bila vsakomur na voljo. V Ključu, tik pred Uhanjami pa je učenka Špela kar profesionalno tolmačila - fosile. Zaključek na Ustjah prvič po željah organizatorjev, saj so bile stojnice kar dobro založene in obiskane. Vse je šlo srečno. Zares vsak je dobro opravil svoje delo, posebno tisti, ki so urejali promet in organizatorji po vaseh in zaselkih. Mislim, da postopno jemljemo pohod za naše, svoje doživetje, da bo pohod res naš tako med organizatorji, kot med ljudmi ob poteh pohoda. Upam da bomo postopno vso pohodno pot ustrezno opremili z usmerjevalnimi in informativnimi tablami tako, da bo vsak posameznik lahko začel na Ustjah in prehodil pot ne da bi spraševal kam naj se kje obrne in kje je prava smer. Hvala Občini, ki nas v tem razumevajoče podpira. Stane Bačar Nova somelierska avantura - Porto Ko omenimo porto, se vsaj približno ve, da smo v vinskih vodah ali raje v vinskih sferah - vina z vodo pač ne gre mešati kar tako. Kakšno vino natančno porto je in kako ga pridelujejo, pa zna biti za marsikoga večja uganka. Sommelierjem bi to moralo biti sicer povsem in nedvoumno jasno, ampak, za vsak slučaj, smo si rekli, bomo to malce ponovili, ne le teoretično, ampak kar v praksi. Vsaj osnove. In to smo naredili. V vinski hram v Duplje na Vipavskem so nas povabili naši člani Aleš Kodelja, Sebastjan Pintar in Aleš Škrlj. Bilo so celo tako prijazni, da so namesto nas odšli na Portugalske, v dolini Douro, posneli nekaj slik, kupili nekaj vin in nato za nas priredili večer portovcev. No ja, na Portugalsko niso odšli le zaradi nas, veselje od tega pa naj bi imeli vsi, ki smo se zbrali na tem večeru. Otvorili smo z dvema lahkima Portugalcema - Vinho verde in Mateus. Sveži sadni vini sta šarmirali s sveto preprostostjo in všečnostjo. Sledilo je rdeče suho mešano vino Douro, spremljajoče rostbif s popečeno slivo. Nato, končno, porto: Sandeman in Donm Joaquim. Oba bela. Prvi, pridelek količinskega giganta,- še nekoliko pekoč, drugi tisti pravi - zrelo in suho sadje, marelice, vanilija. Prvi ob meloni, obliti z vročo belo čokolado, drugi pa ob popečenih in flambiranih bananah na siru. Nato še dva rdeča Ferreira Porto tawny in LBV Porto 1997, z različnimi črnimi čokoladami. Nekateri so pogrešali cigaro, a to bi bila potem že druga zgodba. BM Pizzeria Fontana želi svojim gostom in vsem občanom vesel Božič in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2005! DAMLES • • POHIŠTVO * NOTRANJA OPREMA PO MERI * KUHINJE * DNEVNE SOBE * KOPALNICE * OTROŠKE SOBE * LOKALI * SVETOVANJE * PROJEKTIRANJE Pozna trgatev Brje V nedeljo, 5. decembra je bila na kmetiji Makovec na Brjah zadnja letošnja trgatev na Primorskem in med zadnjimi v Sloveniji. Potrgali so staro vipavsko sorto Japonski. Nemalokrat je ponujena na klarnico. V Makovčevih vinogradih vinskih listih protokolarnih obedov in So klarnico zasadili že pred leti in je tako dobro zastopa Vipavsko dolino. Cenjena sorta v asortimaju njihovih Poleg članov Turističnega društva v'n. Klarnica pod blagovno znamko Vipavski Križ je bilo med trgači Mansus je prisotna v mnogih še veliko zanimivih gostov. Bilo je gostinskih lokalih pri nas in v tujini prijetno in veselo, kot na »pravi« ~ v ZDA, Belgiji, Nemčiji, Švedski, trgatvi. Iče foto Darko Humar Zemono najboljši v finalu kulinaričnga tekmovanja Kuhinje brez meja v vili Manin pri italijanskem Vidmu. Vojvodstvo furlanskih vin je pripravilo tekmovanje Kuhinje brez meja z namenom popularizacije vrhunskih jedi in vin ter iskanja najboljše poroke med njimi. Izbrane slovenske, avstrijske in italijanske gostilne so se tekom leta večkrat pomerile med sabo, na koncu je bil na vrsti finale. Tako se je v četrtek, devetega decembra v restavraciji Del Doge (Pri dožu) v kraju Codroipo pri Vidmu zbralo toliko šefov in njihovih pomočnikov, da so se v kuhinji komaj zvrstili. Žirija smo bili gostje - štela je kakih 250 članov. Začetna dejstva 12 hodov, 12 gostiln: tri avstrijske, tri slovenske (Gostilna pri Lojzetu iz Zemona, gostišče Hiša Franko iz Kobarida in penzion Raduha iz Luč) ter šest italijanskih (med njimi Devetak, ki je tudi takorekoč naš), med gosti večerje - ti so ocenjevali in odločili, kdo je najboljši, pa so seveda izrazito prevladovali Italijani. Končni rezultat Naši daleč najboljši. Vsi trije krožniki slovenskih gostišč so bili odraz fantazije in znanja. Avstrijci so imeli malce premalo sreče, pa tudi vin niso izbrali pravih. Bila so dobra, vendar napačna. Italijani so skuhali dobro, vendar so bili na splošno preveč preprosti v vsem: v izbiri in sestavi hrane, oblikovanju jedi in v postrežbi. Tomaž Kavčič z Zemona je zvest svoji filozofiji vpetosti v okolje kjer dela. Ima sodoben pristop do tradicionalnih jedi in postopkov. Njegov občutek za kombinacijo vina in hrane tudi tokrat ni zatajil. Po enajstih krožnikih, ko smo bili že prepolni vsega dobrega in bolj kot sladice želeli konca, so Lojzetovi presenetili in zmagali z zadnjim, dvanajstim hodom. Pripravili so orehov štrukelj v kakijevi kremi, s kakijevim moussom in kostanjem. Spremljava so bili Izbrani plodovi 1998 iz kleti Movia. Zveni težko, a bilo je prav nasprotno: lahko, prijetno in osvežujoče, predvsem pa skladno z vinom in obratno. Ravnno tega pri sladicah ne srečamo pogosto. Sicer pa, poskusite - veste kje je Zemono. Poleg Zemona je na tem večeru blestela tudi vinska klet Sutor (družina Lavrenčič iz Podrage) s svojim sauvignonom letnika 2000. Vino je izjemno lepo in uspešno spremljalo viceprvaka - krožnik gostišča Franko iz Kobarida. Po mnenju še enega našega vinarja, gospoda Batiča iz Šempasa, pa bi sauvignon Sutor lahko uspešneje kot marsikatero drugo vino na večerji spremljal tudi večino ostalih jedi. Bravo naši! Barbi Močivnik Velika nagradna križanka “Srečno fantje na kolesih99 1. nagrada 50.000 sit, (išmi NAGRAJENCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 2. nagrada flaškonlO litrov vina, 1. Marjan Volk, Pod gradom, Vipava 2. Likar Joža, Predmeja 79 3. nagrada flaškon 5 litrov vina. sSy 3. Bizjak Dušan, Ul. IV. Prekomorske, Ajd. __ VIPAVA Pokrovitelji križanke so naši avtoprevozniki in Agroind Vipava. VIPAVA ilatnik Svetovna prvaka Anastazija in Miša zaplesala za zlato Melbourne - 12. december 2004- svetovno plesno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov - konkurenca 33 plesnih parov iz prav toliko držav - zmagovalca in SVETOVNA PRVAKA v kombinaciji 10 plesov sta postala MIŠA CIGOJ in ANASTASIJA NOVOŽILOVA. Miša pleše že od majhnega. Da je nadarjen plesalec, so njegovi trenerji ugotovili zelo kmalu, saj je že leta 1991 opravil izpit za športnega plesalca. Potem so sledila tekmovanja in prva odličja - že kot pionir je dosegel naslov državnega prvaka. Od takrat dalje se uspehi vrstijo drug za drugim. Anastasija Novožilova prihaja iz Irkutska v Sibiriji.. Tudi ona pleše že od majhnega. Z Mišem sta se spoznala v Ljubljani na plesnih pripravah. Prvič sta skupaj zaplesala na mednarodnem prvenstvu v Izoli in - na začudenje vseh, saj je plesni par skupaj treniral komaj dober mesec dni - zmagala tako v latinsko ameriških kot standardnih plesih. Leta 2000 sta Anastasija in Miša osvojila naslov svetovnih mladinskih prvakov v standardnih plesih. Občina Ajdovščina jima je za odlične uspehe izročila Občinsko priznanje. Uspehi pa so se še kar vrstili, omenimo le najpomembnejše: v letu 2002 sta bila na svetovnem članskem prvenstvu tretja, leta 2003 druga na svetovnem in prva na evropskem prvenstvu v 10 plesih. Do naj višje lovorike, ki jo lahko doseže plesni par v članski konkurenci - do naslova svetovnih prvakov - sta priplesala 12. decembra letos. To je velik uspeh za mlad plesni par in za plesni klub URŠKA Ajdovščina; veliko priznanje in pohvala njunemu trdemu delu in vztrajnosti. Hkrati pa je to tudi velika čast za občino Ajdovščina, kjer živita Miša in Nastja - kadar seveda nista na treningih ali tekmovanjih. Biti najboljši plesni par na vsem svetu, pomeni namreč veliko treninga - v Ljubljani, Londonu in Italiji ter vsako uro s tujim trenerjem drago plačati; pomeni veliko tekmovati in nastopati - Miša in Nastja sta ugleden in spoštovan plesni par, ki je vabljen in dobrodošel v najboljši plesnih dvoranah po vsem svetu; pomeni veliko načrtovanja in odrekanja - o tem bi lahko pripovedovala Miša, Nastja, pa tudi Marjan in Dora, Mišova starša. Vendar pa odlični uspehi odtehtajo vse slabe strani vrhunskega športa in odpirajo nove poti. Miša in Nastja nameravata še naprej vztrajno trenirati, še naprej osvajati priznanja in pokale, nekoč v prihodnosti pa si želita imeti pravo plesno šolo. Čas za želje je pravi, naj se jima uresničijo! Čestitke in en velik poklon Mišu Cigoju in Anastasiji Novožilovi! Sanda Hain Miša Cigoj in Anastazija Novožilova sta trenutno še vedno v Avstraliji. Domov se vračata 29. decembra. Njuno letalo bo na letališču Ronki pri Trstu pristalo ob 10.15 uri. Ob 12.00 uri pa ju bo v prostorih Občine Ajdovščina sprejel tudi župan Marjan Poljšak. Nogometaši Primorja »gostovali« v Vipavskem hramu Prednovoletno srečanje »Hvala fantje. Baviti se s športom, ni le zabava in možnost krepitve duha in telesa. Šport naj vas uči tudi za prihodnje življenje. Športna borba je dobra popotnica za vaše nadaljnje življenjske odločitve, kjer boste morali biti trmasti, delavni in vztrajni, boste ali ne boste na športni poti vztrajali, Z darilom ste me presenetili. Z mestom na lestvici zadovoljili. Naš cilj je liga prve šesterice, potrudite se, v nasprotnem primeru zna biti hudo«. Dolg aplavz je potrdil misli prvega »nogometaša«. To je le nekaj misli Dušana Črnigoja, predsednika uprave NK Primorja, ki jih je izrekel v torek, 7. decembra v prijetnem ambientu Vipavskega hrama, znotraj zidov Kleti Vipava, na zaključnem dejanju tekmovalne sezone v letu 2004, potem, ko so ga igralci prve ekipe presenetili z novoletnim darilom, grafiko Lojzeta Spacala. Na srečanju so manjkali pravzaprav samo navijači, ki pa so kljub temu z jesenskim izkupičkom, po zadnjih dveh zmagah (nad Koprom v zadnjem krogu jesenskega dela in nad Zagorjem, na preloženi tekmi), in spodobnim četrtim mestom, zadovoljni. Uvodni takti družabnega srečanja so bili namenjeni »inventuri« jesenskega dela prvenstva. Prevladovalo je mnenje, da so, ob nerazumljivo velikem številu poškodb vodilnih nogometašev, svojo priložnost kar dobro izkoristili »poganjki« iz mladinskih vrst (Nace Kosmač, Davor Škerjanc, Jan Vidic, Enes Mehanovič). Ajdovski edini okrepitvi na začetku jesenskega dela sta namreč bili le trener Darko Milanič in prvoligaški igralec Gregor Mirtič. Posebej so zadovoljni z delom z mladimi. Ajdovska nogometna šola premore 10 selekcij, od najmlajših, do mladincev, ki bodo zimo, pod vodstvom trenerja Davida Peršiča, preživeli na 2. mestu, selekcija U - 10, pa bo, pod taktirko Stojana Korena, v akciji Rad imam nogomet, predstavljala MNZ Nova Gorica na zaključnem turnirju. Ajdovščina je prav te dni praznovala 80 let aktivnega in organiziranega igranja nogometa. Zasluženo darilo je načrtovano igrišče z umetno travo in prvimi zametki atletske steze, ki jo v mestu ob »mrzli reki« pogrešamo že desetletja. NK Primorje je sredina, v kateri se skoraj gotovo dogaja najmanj konfliktov med »delavci in delodajalci«. Direktor kluba Vlado Curk je poskrbel, daje vsak, ki v nogometu dela, iz Vipavskega hrama, po dobri večerji in kozarcih najboljšega iz kleti Agroinda, odšel na jesenski počitek z lepim darilom. Počakajmo pomlad! Ivan Mermolja Ajdovci so jeseni sedemkrat zmagali, petkrat remizirali in petkrat odšli sklonjenih glav z nogometnih travnikov. 20 krat so zadeli, 14 krat pa pobirali žogo iz svoje mreže. Da Milanič in strokovni štab relativno dobro delajo dokazuje tudi dejstvo, da so Ajdovci po izkupičku v drugih polčasih prvenstva na najvišji stopnički. Da se doma, pred svojo zvesto publiko dobro počutijo, pa priča druga pozicija na svojem zelenem tepihu, po 17. krogih 1. slovenske nogometne lige. Na srečanju proti Kopru, ki so ga prav ob praznovanju 80 letnice nogometa na stadionu »pri letališču«, dobili z 2 : 1, je izenačujoči zadetek Žežlja v koprski mreži pomenil 700 gol Primorja v samostojni Sloveniji. Doslej so zadeli sedemstodvakrat. Liga se nadaljuje 6. marca 2005 z gostovanjem pri Ljubljani. Cg? Jernej Kete s.p. ^ MALOPRODAJA KMETIJSKEGA IN GRADBENEGA BLAGA o/ičcm/c,am in o/>čanoni- že/im miwie in /x/a(fo:J(yn/je,>>Je. čio^ion-e jinaK^ii/ce, oA jrja noneta /efa /u/ oAi/a raz j Majmt (Mii -n cčo/rri (J/nazAi. ^^oAAAuem Aeiu naj nai jt rzmt/ja zdravje, razamaiMnnje in tudi breča. oAa.iim Aujceni ie za izAazane zaajta/nje v /etu 20Ot iiAre/no za/tAicdjujem, A¥rijonačame ie tudi za mtajmej — saj veite — nimia edini, ie jia za (^fdi /udj juxtrudi/mo / Nova podoba za nove užitke! Frutabela ima novo podobo! Priljubljene sadno žitne rezine Frutabela bodo odslej krasile police trgovin v lepši, sodobnejši in opaznejši embalaži. Ker so narejene iz prvovrstnega sadja in žit, so prepričale tudi najbolj zahtevne, saj krotijo lakoto in dajejo novo energijo, ki nam pomaga skozi dan. Nekatere rezine so dodatno obogatene z vitamini in vlakninami in so obdane z jogurtovim ali mlečnim prelivom ter mlečno čokolado. Okusov seveda nismo spreminjali, ker so raznovrstni in vsi po vrsti so dobro sprejeti. Z novo podobo bodo še bolj vabile mlade, vitalne, dinamične kupce in otroke vseh starosti, da sežejo po enem ali več od sedmih 7 obstoječih okusov. Denis tretjič najboljši vratar Denis obiskuje osmi razred devetletke osnovne šole v Dobravljah. Je priden ter priljubljen učenec, tako med učitelji kot med učenci.17. decembra so v telovadnici v Dobravljah nastopile naslednje šole: Dobravlje, Ajdovščina, Col, Otlica in Vipava. Za doseženo prvo mestno ima prav Denis največ zaslug, saj je prejel na štirih tekmah le en gol. V Dobravljah je navduševal polno dvorano šolskih navijačev, trenirali: Gulič, Pegic, Lučič, Samec in Mulahetovič, ga zelo cenijo, posebej pa njegov odnos do dela ter njegovo skromnost. Zelo ga ceni selektor Bogdan Komel ter soigralci v klubu in reprezentanci. Tri leta je obiskoval nogometno šolo Darka Milaniča. Prav ta legenda slovenske nogometne pravljice ima o Denisu visoko mišljenje tako kot o igralcu ter kot o človeku. Denis izhaja iz športne družine: očetov bratranec Brane Jazbar je bil odličen vratar, drugi bratranec je odličen igralec, stric Zdravko športni delavec, oče Danilo Jazbar pa dolgoletni trener mladinskih selekcij NK Primorja. dj Denis je aktiven nogometaš v prvi državni ligi, v selekciji U 14 Bilje - Renče, kjer je uveljavljen kot odličen branilec. Kot prosti branilec in kapetan nastopa v reprezentanci MNZ Goriška - Severna Primorska. Je izredno požrtvovalen in discipliniran. Nogomet je začel igrati pri šestih letih. Treneiji, ki so ga TAXI mn prevoz do t ozeb Aleš Furlan s.p. Podbres 11, 5272 Podnanos © 031 319 137 Praznično pred prazniki V torek, 14.decembra, je bila v Domu krajanov v Ajdovščini slavnostna prireditev ob zaključku usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč. Skupina 24-ih prostovoljk iz Idrije, Žiri, Šempetra, Nove Gorice, Tolmina in Ajdovščine je bila zelo raznolika -tako po starosti, izkušnjah, izobrazbi, poklicih... kot po kraju, od koder so prihajale. V skupini se je zelo hitro vzpostavilo prijateljsko vzdušje, ki je omogočalo kvalitetno in zanimivo delo. Celotno skupino je povezovala velika želja po znanju in pripravljenost prinesti v svoje okolje nekaj dobrega. Rezultat usposabljanja v Ajdovščini so nove SSLS v Idriji, Žireh, Šempetru in Ajdovščini, voditeljice skupin iz Tolmina in Nove Gorice, ki imajo že večletne izkušnje pa so zagotovo prejele kaj koristnega za nadaljnje delo. Slavnostnega zaključka so se udeležili Danica Matjanec, koordinatorka nacionalne mreže SSLS, Zmaga Prošt, predsednica Združenja ter številni, ki na kakršenkoli način sodelujejo ali so povezani s projektom skupin starih ljudi za samopomoč. Mnogi se sprašujejo, zakaj je potrebno celoletno usposabljanje. Preprost odgovor bi bil - ker je to proces. V obdobju enega leta udeleženci spoznavajo obdobje starosti, pomen samopomoči, pomen pogovora, smisla v starosti in v življenju nasploh, srečajo se z značilnostmi skupin in napotki za uspešno delovanje. Velik poudarek je na individualnem delu, ki obsega pogovore s starimi ljudmi, hospitiranje v skupinah, branje različne literature, vaje v vodenju skupine... - o vsem tem pa udeleženci podajo svoja spoznanja, občutke in poglede. Prispevek vsakega je v procesu usposabljanja resnično edinstven in dragocen. V obdobju enega leta delajo tudi korake od prvega razmišljanja kje bodo ustanovili skupino, koga bodo povabili, kje se bodo srečevali, do pogovorov v lokalnem okolju, predstavitev programa, vabljenja in prvega srečanja. Sam proces usposabljanja zagotovo ponuja tudi možnost osebne rasti in razvoja. Udeleženci se začnejo bolj zavedati pomena kvalitetnih medčloveških in medgeneracijskih odnosov, preoblikujejo tudi določena stališča do starosti in starih ljudi, bolj ozavestijo svoj odnos do življenja. Program skupin starih ljudi za samopomoč je v Sloveniji prisoten že osemnajst let in trenutno deluje preko 490 skupin, v katere je vključenih okrog 5000 ljudi. V goriški regiji trenutno deluje okrog 50 skupin, od lanskega poletja pa v Ajdovščini deluje poslovna enota Združenja, ki bo še bolj zaživela po preselili v prostore, ki so sedaj v obnovi. Osnovna dejavnost SSLS se odvija v skupini do deset oseb, ki se sestaja redno enkrat tedensko, vedno ob isti uri in v istem prostoru in z istima voditeljema, temeljna dejavnost pa je pogovor, ki omogoča aktivno vključevanje vseh članov. Krovna organizacija za izvajanje programa SSLS je Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, ki kot nevladna organizacija poskuša s svojim programom skupin pokriti del potreb, ki jih imajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju. Martina Slokar KS Cesta ocenjuje leto 2004 kot uspešno Svet KS, ki ga sam vodim, je pri pregledu opravljenih del v iztekajočem se letu zadovoljen. Opravljena dela presegajo zastavljeni plan. Večje investicije kot so asfalterska dela, so bila opravljena v vrednosti 3,4 mio SIT: na novo je bilo asfaltirano preko 320 tekočih metrov krajevnih Poti, ki so bile prej makadamske, obnovljeno je bilo približno 250 m2 poškodovanega asfalta in del pločnika ob regionalni cesti v dolžini 40 m. Na povezovalnih poteh v vasi je bilo v skupni dolžini cca 0,7 km nasuto, poravnano ter povaljano Preko 100 m3 tampona v vrednosti del 0,5 mio. Poskrbeli smo tudi za športno igrišče (mali nogomet in košarko), saj smo naredili in pobarvali ograjo v dolžini 50 m, visoko 2,2 m. Vrednost izvršenih del znaša okoli 400.000 SIT. Pridobili smo še dve luči javne razsvetljave. Za vasjo, kjer je meteorna voda večkrat poplavljala, je na našo pobudo in v dogovoru z ministrstvom za okolje, podjetje VGP Soča opravilo veliko delo. Očistili so opuščene jarke, ki so včasih služili svojemu namenu in so se z leti zarasli. Ob tej priliki bi pohvalil vse lastnike zemljišč, ki mejijo na te jarke, za razumevanje pri izvedbi del. Žrtvovali so tudi sadna drevesa, da bi bilo delo čim bolje opravljeno. V zaselku Lozice smo s pomočjo KSD rešil problem meteornih voda. Na novo so postavljeni nekateri potrebni prometni znaki in tudi ogledalo iz smeri Lokavca pri priključku na državno cesto. Na pobudo KS so na občinski cesti proti Vipavskemu Križu in proti Lokavcu postavljene talne ovire za umirjanje prometa iz vroče plastike. Za vsa izvršena dela se zahvaljujemo vsem izvajalcem, še posebej občinski upravi za pomoč. Z razumevanjem občinskega redarja smo uspeli odpeljati iz vasi odslužene avtomobile. Pohvaliti moram tudi našo mladino, ki rada priskoči na pomoč, ko je potrebno. Še kulturni utrinek. Ob našem letošnjem krajevnem prazniku v juniju, ko smo praznovali 60 letnico požiga vasi, je naša krajanka Cvetka Kravos s svojo razstavo slik na temo »Vas nekoč in danes« polepšala ta praznik. Razstavljene slike v manjšem obsegu se še nahajajo v prostorih KS na Cesti. Ob našem prazniku je izšla brošurica »Iz dneva raste nov dan« avtorja Boruta Koloinija, v kateri opisuje dogodke izpred 60-ih let, ko je pogorela vas. V prostorih KS že od vsega začetka naša dekleta in žene telovadijo, tako da je prostor včasih premajhen, kar je lahko tudi znak, da začnemo v prihodnje razmišljati v tej smeri. Nismo uspešni prav na vseh področjih. Eno takih so ekološki otoki. Kljub prizadevanju KS, se na tem ni nič storilo. V naši vasi je tudi neurejena kanalizacija, saj so vsi kanalizacijski vodi speljani skupaj z meteorno vodo v potoke in melioracijske jarke. Naša želja je, da bi čimprej dobili čistilno napravo. Albert Kravos Vsem vaščankam in vaščanom, vsem sosednjim krajevnim skupnostim in vsem ljudem dobre volje, želimo mirne in sproščene božične praznike, srečno, uspešno in zdravo leto 2005. Svet KS Cesta. TRGOVINA TRS Goriška cesta 5J, Vipava Tel.: 05 - 3687 330 ZELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŠE POSEBNO PA SVOJIM ZVESTIM KUPCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2005 Stomaz se prebuja V začetku letošnjega novembra je skupina Stomažanov ustanovila novo društvo - Kulturno turistično športno društvo Stomaž 87 (ime pomeni najvišje ležečo hišno številko v vasi, ki je koča na Čavnu). Skupen nam je cilj: poživitev dogajanja pri Stomažih^saj smo že dlje časa čutili veliko pomanjkanje družabnosti v vasi pod Čavnom. V prvem mesecu skupnega druženja in delovanja smo pripravili kar dva odmevna dogodka. Najprej je stomaške otroke obiskal sv. Miklavž. Dvorana v stari šoli je bila skoraj pretesna za vse pričakovanj polne otroke in njihove starše. V predbožičnem času smo v goste povabili še Mojco Čuk, ki nam je z diapozitivi in afriško glasbo predstavila svoje prostovoljno delo v vrtcu in popotovanje 100 dni Afrike - za fmale prijatelje. Stomažani smo se izkazali s prostovoljnimi prispevki za afriške otroke. Praznično dogajanje se bo nadaljevalo še z božičnim nastopom otroškega pevskega zbora, ki bo potekal 26. decembra. Z ustanovitvijo društva Stomaž 87 smo želeli združiti že obstoječe aktivnosti in jih povezati z novimi. Že nekaj časa delujejo v vasi kar trije zbori: cerkveni mešani zbor, otroški zbor in v zadnjem letu tudi dekliška vokalna skupina. V preteklih letih smo že večkrat organizirali miklavževanje, praznovanje materinskega dne, izlete, vendar vse spontano z veliko dobre volje, prostovoljnega dela in sredstev. Upamo, da bo prav ustanovitev društva združila Stomažane in nam olajšala delo. Pred nami so "veliki načrti: priprava kulturnih in družabnih dogodkov, izlet v neznano, in upamo tudi, naša velika želja, priprava šagre s plesom. Dobre volje in želja za prihodnost je veliko, naj se tudi uresničijo. Vabljeni vsi, mladi in mladi po srcu, da se nam pridružite. Zahvala Krajevna skupnost Selo V letu ki se izteka je Selo na Vipavskem postalo, v Sloveniji, veliko bolj prepoznavno, kot je bilo pred tradicionalnim, osmim srečanjem krajanov iz vasic z imenom SELO-SELA- SELE. 26. junija 2004 je naša vas predstavljala Slovenijo v malem. V tem majhnem kraju , v lepo pripravljenem in temu primernem prostoru, so se zbrali predstavniki triintridesetih vasi z imenom Selo-Sela-Sele iz Prekmurja, Štajerske, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Primorske in iz zamejstva. Skupaj z gostitelji in gosti iz okoliških vasi, se nas je zbralo nekaj nad 2000 razpoloženih in nasmejanih obrazov, ki so izžarevali prijazno presenečanje ob toplem sprejemu, raznovrstni in bogati pogostitvi. Takšno oceno tega srečanja potrjujejo številni primeri javno izražene zahvale številnih gostov ob slovesu, zlasti pa nova znanstva. Tovrstno srečanje je bilo po številu vasi z imenom Selo in po številu udeležencev ter po dolžini trajanja slovesnosti, programa in zabave, rekordno. Ob polnoči je bilo plesišče še polno. Tako oceno smo dobili tudi od treh županov in od predsednika Turistične zveze Slovenije in drugih gostov. S tem smo lahko več kot zadovoljni. Naš trud in večmesečno prizadevanje posameznikov, organizacij in društev, je bilo bogato poplačano. Zato svet Krajevne skupnosti Selo sedaj in ob koncu leta izraža svoje zadovoljstvo in vsem, ki so v tem procesu sodelovali, izreka priznanje in zahvalo zlasti: organizacijskemu odboru,TTurističnemu, športnim in kulturnemu društvu, gasilcem iz Sela, Pevskem zboru - Prjatli iz Sela, vsem krajanom, ki ste se prijazno in prostovoljno vključili v priprave in tako dali svoj delež prijaznejšemu videzu vasi in se tudi drugače vsestransko vključili v proces promocije vasi in občine. Posebna zahvala gre gospodinjam iz Sela, ki so se vključile v pripravo, peko in v proces delitve 164 pladnjev prvovrstnega peciva in drugih dobrot. To je svojevrsten rekord. Zahvala gre vsem obrtnikom in samostojnim podjetnikom, lastnikom zemljišč na prireditvenem prostoru in kletarjem, ki so odprli svoja vrata. In na koncu hvala županu občine Ajdovščina in občinski upravi za pomoč in razumevanje. Posebna zahvala gre donatorjem, brez katerih ne bi bili kos tem nalogam zlasti pa: Istrabenzu, SEP Primorje, Salonitu Anhovo, Zavarovalnicama Triglav in Maribor, NKBM Banki, Banki Koper, Fructalu, Projektu, Prevoziom Makarovič, Antoni, NIT, APIA, GOAP, TAXA, Solkanski industriji apna, Enoteksu, Surovini, Kurivu, Enoopu, Novemu domu Rutar, Agro Romani, E. Vodopivcu, Bratina Furlan L, Škarabotu, Eleni, Pirjevec Stojanu, R.. Pišotu. In vsem, ki jih morebiti nisem imenoval. Iskrena hvala! Vsem skupaj srečne praznike in uspešno Novo 2005 leto. Slavko Bavčar D MARMOR GRANIT M U Ž I N As,. OBDELAVA IN MONTAŽA Selo 11 c, 5262 Črniče Tel: 05/36-66-320, Tel,, Fax: 05/36-66-016 % Blagoslovljen f v- • v božic in srečno novo leto Ajdovščina: Goriška cesta 62 - varstvo pri delu T: (05) 368 91 90 > požarna varnost Dragi poslovni partnerji! Zahvaljujemo se vam - varstvo okolja za sodelovanje in vam - meritve želimo vesel božič in srečno novo leto! www.lozej.si TURISTIČNA KMETIJA L! Brje Želi vsem svojim gostom in vsem dobrovoljčkom miren božič ter zdravja polno novo leto. Srečno! 0 « ■ L . Tradicionalno KOLEDOVANJE v Hotelu Rigal - Planika 8.1. 2005 ob 20h Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ajdovščina - Vipava želi borcem NOB, njihovim svojcem, članom borčevske organizacije, nekdanjim aktivistom OF, članom nekdanjih NOO, nekdanjim kurirjem in vsem, ki so kakorkoli dali prispevek k zmagi nad nacizmom in fašizmom srečno, zdravo in uspešno leto 2005. KS Vipava Vsem bralcem časopisa Latnik, posebej pa krajanom Vipave, voščim lepe in blagoslovljene božične praznike, miru in obilo zdravja v letu 2005! Predsednik KS Vipava Boris Ličen V 28. številki Latnika smo v članku z naslovom Raje bi razstavljali doma »rešeno ajdovsko čast« z najvišjim priznanjem za svojega kanarčka pripisali Angelu Černigoju iz Ustij. Dobitnik tega priznanja pa je bil Štefan Kobal, s Planine doma. Štefanu in njegovemu pevcu se iskreno opravičujemo. Uredništvo Latnika! Fosili, naša V nekaterih prispevkih sem že pisal o tem, kako nas lahko v naravi presenetijo nove stvari. V veliki meri velja to tudi za najdbe fosilov. Prav nenavadno je kje človek lahko odkrije najdišča. Pravzaprav je tudi ta primer poučen tako za zbiralce, kot tudi za stroko. V bližini Dolenj, tik pred zaselkom Bačarji imamo domačo njivico. Ko pišem domačo, mislim na nekdanjo družino Bačar, ko smo še živeli v Dolenjah. Ta njivica je bila v preteklosti vedno obdelana, v moji mladosti smo jb spomladi običajno prekopali kar »na roke« . Seveda je njivica okusila tudi plug, brano, frezo, motiko. Nikoli nismo bili pozorni na male in srednje kamne in naravna dediščina - 28 kamenčke-razen, ko so bili v napoto in smo jih z njivice počistili. Toda,... Kot sem že večkrat zapisal, sem fosile začel zbirati leta 1996. Do tedaj niti slutil nisem, da smo ob prekopavanju njive v bistvu kopali po najdišču fosilov. No, 15.06.1999 sem na njivi pobiral grah in kar naenkrat postal pozoren na majhen kamenček, na katerem je bila čudna, a lepo vidna, nekaj milimetrov velika pika. Doma sem kamenček obrusil in prikazala se je lepo vidna pražival-alveolina. Te vrste alveolin so prave kroglice, kot majhne koščice češenj. Na zbrušeni površini kamenčka je bila lepo vidna notranja struktura s koncentričnimi krogi. Primerek sem pokazal dr. Katici Drobne z Inštituta za paleontologijo. Izjemno je bila zadovoljna, saj je tej vrsti alveoline prav ona dala ime : Alveolina pisella. Primerek je pomemben predvsem zato, ker je notranja struktura vidna v vseh podrobnostih. Na isti njivici sem 2.06.2000, se pravi čez leto dni, našel še en primerek z alveolinami. Tudi tega sem obrusil in ga pokazal dr. Drobnetovi. Alveolina v tem primerku se imenuje Alveolina montanarii. Primerki na tem najdišču, se pravi na domači njivi, sodijo v eocen .(50 milijonov let) Po tej najdbi sem šele postal pozoren na kamne in kamenčke na njivi. Ugotovil sem, da so skoraj v vsakem fosili, nekateri v kamnih, drugi pa kar tako prosti. Doslej sem našel lepega morskega ježka, ki je na določevanju v Ljubljani, več kamenih jeder školjk, solitarno koralo, kolonijske korale in numulite. Ko sem se pripravljal na pisanje tega članka, sem še enkrat pregledal nekaj primerkov, ki jih imam doma. Na mojo veliko presenečenje, pa tudi veselje, sem v enem od primerkov odkril posebno asilino-vrsto praživali iz družine numulitin. Do mojih nedavnih raziskav se ni vedelo, da imamo tako vrsto asilin v Sloveniji. Osnovne raziskave so že bile opravljene na Inštitutu za Športna društva so v težavah POLOŽAJ ŠPORTA V AJDOVŠČINI lahko z vidika športnih društev ocenimo kot slab. Tega se v športnih društvih zavedamo že nekaj let. Vse manj mladih in starejših se ukvarja z organiziranim športom. Mlade izven mesta je težko pridobiti za športne aktivnosti. Pol občine v organiziranih športnih aktivnostih sploh ne sodeluje. To se v športnih društvih čuti kot pomanjkanje članov, to se pozna na rezultatih, ki jih športna društva dosegajo. Društva so se prilagodila razpadu prejšnjega utečenega sistema, ko so posamezna podjetja pomagala in sponzorirala šprtne klube. Sedaj je pomoč podjetij odvisna od razumevanja in interesa uprave, še bolj pa lastnikov. Dajanje pomoči športnim društvom se razume kot investicijo v propagando, ki je odvisna od rezultatov/kijih posamezno športno društvo doseže. V naši občini se prispevki podjetij večinoma omejijo na dajanje par litrov sokov ali zavitkov paste. Športna društva se znajdejo kot vejo in znajo, predvsem pa delovanje temelji na delu posameznih navdušencev in prispevku staršev. Tako drago dejavnost, kot šport postaja, pa si lahko privošči le malo otrok. Tukaj bi morala vskočiti občina. V interesu občine mora biti, da se lahko ljudje vključijo v tisto dejavnost, ki jih zanima, in daje na voljo čim širši spekter športnih društev. Prave podpore pa s strani občinske uprave ni. Po eni strani se dela kot da je šport ne zanima, po drugi strani pa s svojimi odločitvami zelo vpliva na stanje v športnih društvih v občini, saj so sredstva, ki jih občina razdeli med športna društva eden najpomembnejših virov, v večini primerov edini vir. V zadnjih letih je občinska uprava uvedla »unikaten« model razdeljevanja sredstev. Za programe in samo dejavnost se namenja najmanj denarja. Takega načina financiranja ne poznajo v nobeni sredini. Občina Ajdovščina ima 18 000 prebivalcev. Športnim društvom pa namenja sredstva kot bi šlo za občino z 8 000 prebivalci. Namesto občutnega povečanja dela proračuna za šport, smo deležni le prikazovanja rasti sredstev »na papirju«. Prikazujejo se sredstva, ki jih proračun namenja vzdrževanju prostorov, zaposlenim v športnih dejavnostih, tako da gre društvom več v resnici enako kot prej. V večini občin je financiranje prostorov urejeno posebej. V športnih društvih pričakujemo, da nam bo s strani občine namenjena posebna skrb, pričakujemo, da nam občina Ajdovščina nameni vsaj toliko sredstev kot sosednje primerljive občine. Da bi negativne trende obrnili na bolje moramo skupaj zastaviti celovit program razvoja športa in vanj začeti načrtno vlagati. Čez noč se ne da nič spremeniti. Vlaganja, ki jih bomo začeli sedaj se bodo poznala šele čez nekaj let. Prej kot začnemo prej bodo vidni rezultati. VLOGA ŠPORTNE ZVEZE, kot civilnopravne organizacija, ki združuje športna društva je, da zastopa, usklajuje in predstavlja skupne interese športnih društev v občini. Po našem mnenju je edini smisel delovanja športne zveze pomoč razvoju športnim dejavnosti, ki jih izvajajo športna društva in soustvarjanje pogoje, da se čimveč občanov, starih in mladih, ukvarja s športom, rekreacivno ali tekmovalno. Glavni cilj športne zveze je podpora OBLIKOVANJU MOČNIH ŠPORTNIH DRUŠTEV. Da bi preprečili pretirano komercializacijo se v ŠZA prizadevamo za podporo športnim društvom, ki se organizirano in neprofitno ukvarjamo z vzgojo in razvojem športne dejavnosti in so odprta vsem starostnim skupinam. Čimveč sredstev mora priti do športnih društev, tistih, ki imajo več starostnih selekcij in si prizadevajo za vzgojo lastnih tekmovalcev. Da so ta pravično razdeljena glede na uspeh, ki ga posamezno društvo dosega. Posebej si prizadevamo za promocijo športa v šolah, da se čim več otrok in mladih začne s športom ukvarjati aktivno. To je naš cilj! A. Velikonja Turistična kmetija ARKADE, Črniče Srečno 2005 paleontologijo, kjer je dr. Katica Drobne ugotovila, da gre za redko vrsto Assilina marinelli, doslej znana le iz najdišč Furlanije. O tej asilini bom gotovo še pisal, saj je njena najdba posebno odkritje. Tudi o eocenski plasti s fosili, v katero sodijo tudi Bačarji, bo potrebno še kaj zapisati. Objavljamo fotografiji Alveolina pisella in Alveolina montanarie Dragi bralci! Priporočam vam, da si ogledate razstavo mineralov v Vipavskem Križu, ki sem jo pripravil s svojima vnukoma Juretom in Žanom. Na ogled so primerki mineralov z najbolj znanih najdišč Slovenije in mnogih najdišč po svetu. Stanislav Bačar, se nadaljuje Vesele božične praznike in obilo zdravja, sreče ter uspehov v novem letu 2005, želimo vsem občankam in občanom občin Ajdovščina in Vipava. Enako želimo tudi vsem drugim bralkam in bralcem Latnika. Delavci Komunale Ajdovščina Adventni večeri verskega poglabljanja Klub krščanskih izobražencev s sedežem v Ajdovščini združuje krščanske laike Zgornje Vipavske doline. Letos je bil klub že trinajstič organizator Adventnih večerov verskega poglabljanja. Ti večeri so namenjeni širši javnosti, kijih tovrstno izobraževanje zanima. Koncept teh večerov je tak, da enournemu predavanju sledi pogovor, ko predavatelj odgovarja na vprašanja udeležencev. Letos so bili Adventni večeri v prostorih Škofijske gimnazije Vipava in dvorana je bila vse tri večere nabito polna. pestro in zahtevno, skrivnostno, mistično in celostno. Prav celovitost je tista, ki jo potrebujemo v današnjem svetu. Bog, ki se nam razodeva, je presežno, najvišje; ga čutimo in doživljamo. Ko si prežet z Bogom, premaguješ nasprotja naše stvarnosti in se povezuješ z ljudmi v edinost, kar je bistvo upanja in daleč nad razumom. Predavatelj je zaključil razmišljanje z mislijo, daje temelj resnice edinost, globlja od vsakega bivanja in se kaže kot lepota, ki rešuje svet. Resnica sveti sama iz uresničenega življenja in je ni potrebno dokazovati. Lepota našega življenja more rešiti svet. Odziv publike, ki se je v tako velikem številu udeležila Adventnih večerov verskega poglabljanja kaže, da kljub inflaciji, človeka žeja po Besedi, ki seže v srce. Zato je vredno s tem nadaljevati tudi v prihodnje. KKI Ajdovščina Upravna enota Ajdovščina Informacija o legalizaciji orožja Po novem, dopolnjenem Zakonu o orožju teče enoletni rok za legalizacijo orožja in pridobitve ustrezne listine, razen orožnega lista. Lahko pa posedovano orožje ali eksplozivne predmete prijavite in jih omogočite strokovno uničiti. Vloge za legalizacijo orožja sprejemajo vsak delavnik, DO 20. JULIJA 2005, na sedežu Upravne enote Ajdovščina, Vipavska cesta llb. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. štev. (05) 36 43 200. Prvo predavanje (3. decembra) je sovpadalo s tednom Karitas. Že po tradiciji je bila obravnavana tema aktualna za današnji čas. Predaval je psihiater mag.Marko Pišljar, naslov predavanja je bil Stiske v starosti. Predavatelj je na zanimiv način osvetlil bolezni in motnje, ki s starostjo niso neposredno povezane, predstavlja pa zanje starost povečano tveganje. Največ časa se je ustavil pri najbolj razširjenih: demenci in depresiji, veliko bolečino pri starejših pa povzroča tudi osamljenost. Glede na odziv publike lahko ugotovimo, da je bila tema aktualna ter da o staranju premalo vemo in velikokrat ne opazimo prvih znakov bolezenskih sprememb. lO.decembra je bil večer posvečen novim oblikam evangelizacije. Predavala sta dr.Janez Cerkovnik in p.Marjan Šef. Oba sta člana duhovnega toka Prenove v duhu, zato je bilje bil glavni povdarek na karizmatičnih gibanj ih v Cerkvi. Ker se je v sodobnem času izkustvo božjega izgubilo, so se po svetu tako v protestantskih kot tudi pozneje v katoliških sredinah pojavila gibanja, ki so črpala prav iz tega izkustva. Najbolj prepoznavni elementi takih gibanj so slavilna molitev, govorica Boga preko znamenj ter odkrivanje aktualne božje besede v Svetem pismu. V prvi vrsti je to odnos med človekom in Bogom. Človek se mora zavestno odločiti in sprejeti, kar mu On ponuja. Takšna živa in dejavna vera nima nič skupnega s človeškimi načrti, idejami in navadami. Ima pa veliko skupnega z ljubeznijo, usmiljenjem in močjo, ki prihaja od Boga. Predavatelja sta govorila iz osebne izkušnje, zgodovinski oris karizmatičnih gibanj je služil samo kot okvir. Tudi publika seje čutila osebno nagovorjena, zato so vprašanja potrdila iskanja ljudi v tej smeri. Pesem, ki se je prepletala skozi cel večer je bila molitev, ki tedensko povezuje člane Prenove v duhu v naši dolini. IV.decembra smo gostili vipavskega rojaka iz Vrhpolja dr. Primoža Krečiča. Predavanje z naslovom Ljubezen, ki povezuje nasprotja, osvetljuje lik slovanskega teologa Sergeja Bulgakova. Vse njegovo delo obravnava antinomijo; povezovanje nasprotij dojemanja resnice z razumom in na drugi strani resnice, ki sprejema čutenje srca in prisotnosti Boga. Resnica ni le to, kar z logiko dosežemo, temveč je tisto, kar diha, je živo. Kar pa je živo, je rešeno smrti. Življenje je široko, Miklavž napovedal Veseli december Veselo decembrsko rajanje v Ajdovščini je otvoril Miklavžev sejem, tokrat v organizaciji Turističnega društva Ajdovščina. Kot vsako leto je na prizorišču - v C2 v Ajdovščini - zrasel šotor, pod katerim je bilo živahno od petkovega popoldneva do sobotne noči. Petkovo popoldne je napolnilo dogajanje ob zaključku Likovnega natečaja Kaj vemo o drogah, ki ga je pripravila Preventivna služba Zdravstvenega doma Ajdovščina ter živahni nastopi skupin plesne šole Rebula. Večer sta proti jutru premaknili dve glasbeni skupini Skat in Poker heads, ki so ju z navdušenjem pozdravili predvsem mladi. Sobotna dogajanja so tekla praktično ves dan: nastopi skupin Plesne šole Rebula, delavnice LIČNE HIŠE in društva POC, predstavitve različnih društev,.... In se stopnjevala popoldan, z gledališko skupino OŠ Danila Lokarje iz Ajdovščine in njihovo Piko Nogavičko, ki je napovedala prihod prvega dobrega možička - Miklavža. Miklavž pa je s seboj pripeljal presenečenje, darilo vsem pridnim otrokom - zapela jim je Viva, mlada in obetajoča zvezdica na slovenskem glasbenem nebu. Pod večer so sicer zaradi burje precej razredčenemu občinstvu zaigrali še tamburaši iz Tamburaškega orkestra Danica. Ob vsem tem se je burja že pošteno razpihala in zmotila večerno zabavo z ansamblom Kredit. Kljub nekaterim drobnim in tradicionalnim težavam z burjo je bil sejem dovolj živ, daje pošteno popestril utrip našega mesta in nas zapeljal v vesele prednovoletne dni. Pohvale organizatorju - Turističnemu društvu Ajdovščina - ki je tudi tokrat dokazal, da je vešč organizacije dogodkov, ki so po meri ljudem, sh p/zzenja Z/^aj (Prijetno dišeče praznike in zdravo ter uspešno 2005 Kako dobro dene, kadar človek pride domov, si obuje copate in zunaj je december, lučke... Ja, Pa tudi burja zna pošteno zavijati, o ja. In prav ta svežina, ta vrtajoča burja, ta me naredi kar rnalcc nostalgičnega, ko se potikam po svetu in Se spomnim, kako burja trka na naoknice. Joj, sem patetično začel tale sestavek, zunaj pa toliko Veselja, toliko načrtovane zapravljivosti, da ti vzame sapo. Saj, globalna strategija potrošništva, bi lahko temu rekli. In ko sem razmišljal, kaj naj danes napišem, sem se spomnil prijatelja, ki se Prav tako mojstri v besednega mojstra; ni novinar, Je pa... Počasi, lepo počasi. Najprej si bom olupil Pomarančo, pristavil za kavo, potem pa novoletna zgodba, prav!? Pred tremi leti se je zgodilo, mislim; ne, o Bog, ir|ar tako beži čas, mar res... Zgodilo se je, ko smo vstopali v magično leto 2000. Nekaj let prej Je ta moj prijatelj sklenil, da se bo vrgel v pisarijo. Pustil je službo, si najel skromno garsonjero v manjšem mestu na zahodu države in se lotil pisanja. Zdaj vas že slišim: bedak, redno službo je pustil in se predal sanjarjenju. Ampak, nekdo mora skrbeti za živost jezika, kajne? Pa boste najbrž spet rekli: pa še kaj? Otroci govorijo že tako ali tako napol angleško, ostali pa so tako zaposleni, da ne utegnejo brati; seveda televizijske novele, o, to pa je prava hrana, to pa; in še čas se najde za njih. No, ta moj prijatelj je izdal potem dve pesniški zbirki, natisnili so mu tudi knjigo kratkih zgodb, pa tudi roman mu je objavljal nek časopis. Hja, ves je bil v ognju ustvarjalnosti, res. In tisto novo leto. Povabil sem ga, da bi šel z nami v London, da bi tam bučno vstopili v novo tisočletje. On pa ne in ne. Zaprl je naoknice, prižgal luč, se usedel v star razmajan naslonjač in bral in bral. Nekaj dni prej sem ga obiskal. Jasno, našel sem ga med kupi knjig, med pajčevinami, vsega premraženega, ker je pač štedil z elektriko. Mislim, da ga je grel večni optimizem. Skuhal je močno kavo, prilil nekaj domačega žganja in sva se zapletla v pomenek. Povedal mi je, da je srečal zanimivega človeka, ki da mu trosi zgodbe iz katerih bo sestavil nekakšen mozaični roman. Te njegove literarne fantazije... In tisti starček... Ja, zgodba o slovenskih knjigah. Tisti starec, daje včasih stanoval v stari Gorici, prav blizu senenega trga. In tam da so fašisti sežigali knjige, slovenske knjige... Ne vem, ta zgodba je šla mimo mene, kakor pač gredo zgodbe v sodobnem svetu; komaj se te dotakne, že odprhne mimo. Kasneje sem se še večkrat spomnil zgodbe o gorečih knjigah, največkrat pa, ko sem brskal po antikvariatih in iskal zanimive stare tiske. Takole so nas pač hoteli izžgati... Nacionalna preobčutljivost, bi rekli sodobni sociologi. In tisti večer, sem ga strastno prepričeval, naj vendar pokuka v svet, da bo videl, daje zunaj vse drugače kot pa v knjigah. On pa ne in ne. Poznam njegovo trmo, zato sem obupal. Redkokdaj mi dovoli, da se približam njegovi resničnosti. Vedno se skriva v zgodbah, v metaforah in v knjigah. Ne vem sicer, kako je finančno shajal, a zdelo se mi je, da mu takšno skromno ždenje povsem zadostuje. Ko smo se naveselili, sem ga spet obiskal, ker me je pač povabil, češ da ima nekaj novih tiskov, ki se mujih prevajal in pripravljal za internetno objavo - takrat še ni imel računalnika. Ob prijetnem domačem »šnopcu«, mi je povedal, kako je silvestroval. No, naj omenim, da njegovo uboštvo ni premoglo televizije; je pač vse zapravil za knjige. Sedel, da je doma, žulil planinski čaj; za večerjo pa da je jedel samo sardine v konzervi in zraven grizljal česen... No ja... Radio, da je sicer poslušal, ampak, da ga je strašno motil ropot na hodniku. Vstal je, šel ven in videl, da se tam igra debela rejena mačka s prazno ribjo konzervo; je pač tudi mačka večerjala ribe. Razložil mi je, dajo soseda, kadar odpotuje, pusti kar na hodniku s kupom mačjih briketov, za začetek pa vedno sardine, da potem celo stopnišče smrdi po ribah. Ko mi je to pripovedoval, sem bil dolgo tiho... Te zgodbe on sam ne bo nikoli zapisal, nikoli! No, če jo bo slučajno, po kakšnem naključju le prebral, bo zacvilil moj mobilc in mogoče bo to nova žepna zamerica. Vendarle mi je ta zgodba odstrla delček ustvarjalnega zakulisja, in ko sem vrtal vanj, zakaj prav ribe, saj bi si lahko privoščil, kaj drugega, pa se je samo nasmehnil in rekel »Ej, stari, ribe so vendar krščanski simbol in božič je že bil, kajne?« Priznam, nisem ga povsem razumel. In zdaj, ko videvam takšna kričeča nasprotja v svetu, se spomnim te zgodbe, no, tega bolestnega razpiranja. Takole žrtvovati sebe za besede? Pa ni samo to, tudi globalna revščina ima globoke korenine v neki samoizolaciji, v neke navezanosti na samotrpinčenje in na neko usodnost. Zdaj, ko ves svet divja v lakomno zapravljivost, ko bodo tudi mačke imele svoja darilca pod dreveščki, pa bi se bilo najbrš prav spomniti na tiste, ki z eno samo odejo in prepečencem zavrženo ždijo v kakšnem vlažnem domovanju in sanjajo topel obrok. Nihče ni kriv, da seje rodil, prav nihče. Dovolj bo takšnega moralističnega pisanja. Pretegnem se in pogledam na listke, ki me opozarjajo, kaj vse moram še napisati in kam vse moram še iti. In novoletne voščilnice? Kupil sem jih že, nekaj pa tudi narisal: ne boste verjeli, narisal sem tihožitje - ribe in paradižnik. Za konec bi vam zaželel, da bi vas poprijel kult upanja, kult večnega hrepenenja, ki je vtkano v naši zavesti, a ga tlačimo s potrošniško mistiko. Zdravje, veste, je predvsem ravnovesje, med hotenji in sposobnostjo, da ta hotenja uresničimo. No, pa sem začel že sam filozofirati, kot je filozofiral moj pišoči predhodnik. No ja, ščepec razumarstva vsekakor dobro dene v vsakdanji mineštri norega hitenja. No, pa vendar: ostanite Slovenci. Dovolj usahlih narodov sem že spoznal in videl sem, kako oči starcev prosijo, da bi njihove pozabljene besede zazvenele iz otroških ust; te pa znajo reči samo tisto, kar jih nauči mama televizija...! Bolj kot pronicam v ta jezik, bolj se mi zdi, da je to čudovita simfonija neke duše, ki seje postarala. Zdaj pa res: smelo odprite peneča vina in zazrite se v bodočnost, ki ji boste botrovali. Vse naj bo v mejah vaših zmožnosti in naj se vam odstmejo nove vizije. Kanček sočutja in prave etike bi vam tudi privoščil, pa debele potrpežljivosti, ko boste tarnali zaradi evrobirokratizma. Pohodite svoje sence dvomov in pustite vendar vsemogočni ljubeči sili, da vam razjasni srca in razum. ESTELL DEL MAYO Preprečimo Preden bo Prepozno Še zadnjič v letu 2004 se bomo sprehodili skozi zapiske ajdovskih policistov in se jiotem prepustili toku prazničnih dni. Ce si že boste v zadnjih dneh leta dali duška s pirotehničnimi izdelki, to počnite skrajno previdno in predvsem na mestih, kjer je to dovoljeno. Pa začnimo s pregledom storjenih kriminalnih dejanj v minulem obdobju med 25.11. in 14.12.’04 so ajdovski policisti obravnavali 5 vlomov: v poslovne prostore v industrijski coni Pale, odvzet je bil denar in deli za izdelavo modelov letal v OŠ Budanje, storilec je iz prostorov odvzel manjšo vsoto denarja in povzročil precejšnjo škodo z nasilnim vstopom. Vlomljeno je bilo v delavnico podjetja BAL-AVTO v Ajdovščini, kjer sta bila odvzeta dva varilna aparata na C02, kovinska omara z orodjem ter zaboj z orodjem v skupni vrednosti okoli 2. 500. 000 sit; iz osebnega avtomobila na Idrijski cesti v Ajdovščini je bil odvzet avtoradio v vrednosti okoli 50. 000 sit; v manjši hišici v vinogradu 1.5 km izven naselja Slap, se je lump založil z orodjem in alkoholno pijačo. Zgodilo se je 7 tatvin: dveh zastav s pročelja sodišča v Ajdovščini, kombiniranega vozila Citroen C 25, bele barve, izpred prostorov društva KAŠ v Ajdovščini in neregistiranega vozila znamke LADA NIVA, bordo barve, s parkirišča na žagi v Lokavcu. Zabeležili so tatvino cca. 80 rib iz manjšega ribnika ob stanovanjski hiši v Stomažu, dela namakalnega sistema iz sadovnjaka med vasema Žablje in Brje in dveh GSM aparatov. Nepridipravi so prispevali 4 poškodovanja tuje lastnine: stekla na vratih WC-ja na avtobusni postaji v Ajdovščini in na vhodnih vratih stavbe 3 in osebnega vozila pred OŠ Ajdovščina 0 U 0 L E T Vfl L OPERNI K ON .Športnadvorana Polise, Ajdovščina, dne sreda 29. decembra 2094 ob 19.09 ur* m* , SiSi KATARINA PERSER - sopran ELENA DOBRAVEC * meHGSOpran JURU REJA-tenor JAK! JURGEC - bariton ; ;' Simfonični crkesier: CiMERATA U8ACEHSIS " Difigsr.l: IGOR ŠVARA - V: ^ Jf Program ^ .m .#■. G. Bizet G. Hossini. G. Foccini, G. Veni . J. Offeito. F Lebar. J. Strauss W.A.»KaUlbate3l 'f;. ^ ; 5'f| k s 4, * č ■# ' S 9 • »i.iri OSjiSfis j . , iv. C; ‘s- te: :i15 Vj.» m*, t n; u :: ,•.*t.:' Sji-.•; •*: l-Vi|is-:i tel i:-3J3TU' % «5 1 in na Tovarniški cesti v Ajdovščini ter osebnega vozila pred lokalom Dve papigi, kjer je storilec nato še grozil oškodovanki. Zgodila sta se 2 spora s fizičnim obračunom in telesnimi poškodbami, prvi v Vrtovinu med domačinom in vaščanom iz Potoč, v Kamnjah pa je sosed napadel in telesno poškodoval soseda. Zabeležena sta bila 2 pobega z bencinskega servisa; na Goriški cesti v Ajdovščini je neznani voznik natočil za 4.000 sit 95 oktanskega bencina, v Vipavi pa je neznani voznik osebnega vozila VW Passat natočil za 10.500 dizelskega goriva in pozabil plačati. V Ajdovščini smo imeli tudi rop, ko je neznani storilec z uporabo sile odvzel denar otroku in eno kaznivo dejanje zatajitve, ki gaje zakrivil neznani^stonlec. Ta sije prilastil denar, Ki gaje oškodovanka pozabila v bančnem avtomatu v trgovini SPAR v Ajdovščini. JRM: Tokrat so JRM kršili predvsem taki, ki radi preizkušajo svojo moč. Pred barom Stolp sta se najprej sporekla in si nato v lase skočila dva mladca, posredi je bila mladenka, v samskem domu na Vipavski cesti v Ajdovščini sta se sprla in se kasneje tudi spoprijela dva delavca, pred klubom Pizzicatto so se med seboj pomerili redarji in obiskovalci javne prireditve, v gostinskem lokalu v Vipavi je gost, užaljen zaradi nacionalnih pripomb, z dvema obiskovalcema fizično obračunal. V zadnjem primeru je mlajši kršitelj iz Nove Gorice na tujem, očitno neznanemu mu terenu, v gostinskem lokalu v Vipavi najprej nadlegoval goste in kasneje enemu od njih grozil z manjšim nožem. 27. novembra je ob 4.10 v bližini Lavričeve knjižnjice v Ajdovščini v strugo reke Hubelj padel mlajši fant, katerega sta na srečo iz vode potegnila dva mimoidoča. Pred nami je čas praznikov in policisti v tem času obravnavajo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev. Medtem, ko je takšno početje določenim posameznikom v zabavo, je večini ljudi in živalim neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad njimi. Če pa že brez njih ne gre, bodite izredno previdni, kajti nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pogosto povzroča telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči...). Obenem pa spoštujmo pravico sosedov, otrok, starejših in živali, ki jim ni do tovrstne zabave, da v miru uživajo praznike. Petarde in pirotehnična sredstva je dovoljeno uporabljati le med 26.12. 2004 in 2.1. 2005, pred in potem pa je z zakonom prepovedano. Kršenje vas lahko stane minimalno 100.000 sit. Ksimeroni Moja njivca Prazniki, prazniki ... iz kuhinje že slišimo ropotanje loncev, stepanje jajc in tolčenje orehov. Mamljive vonjave se pripravljajo na veliki udar, ljudje premišljujejo o obdarovanju najdražjih, trgovci si manejo roke. Vreme pa ... ja, spi in pozablja na tistih nekaj snežink, ki jih potrebujemo, da praznični čas lahko resnično zaživi. Prvi mesec v letu ali prosinec je čas, ko je zima na vrhuncu. Sneženje, nizke temperature, suh zrak, megla - tako rekoč vsakdanjik. Ptice, ki prihajajo zobat nastavljeno seme v ptičji krmilnici so stalne obiskovalke vrta, pa tudi divjad ni nič nenavadnega, sploh če imamo vrt blizu gozda. Večjih opravil v tem času pravzaprav ni. Pripravljamo se na prihajajoče leto. ZELENJAVNI VRT V januarju se lahko že lotimo NAČRTOVANJA setve. Preučimo zapiske iz preteklih let in na temelju »dobrih« izkušenj naredimo načrt za pridelovanje. Rastline razporedimo glede na kolobarjenje (oz.: vsakoletno menjavo kultur na vrtni gredi) in medsebojno ujemanje. Na isti prostor tako lahko posadimo zelje in paradižnik, solato in zeleno ali grah in čebulo. Nikar pa ne pozabimo na zelišča in cvetlice!!! Ohrovt, por in brstični ohrovt lahko pobiramo sproti, tudi pri temperaturah malo pod ničlo. Grede s porom zavarujemo s šoto, smrečjem ali folijo. Če ste zamudili jesensko »prelopatanje« ali pa ste ga namenoma izpustili, lahko to opravite takoj, ko zemlja na površini zamrzne. Na podstrešju shranjeno čebulo, česen in šalotko redno pregledujemo. Če zmrznejo jih ne premikajmo ampak jih raje pokrijmo s starimi odejami. Prav tako moramo paziti pri skladiščenju krompirja. Če je krompir izpostavljen svetlobi, se gomolji obarvajo zeleno in vsebujejo tako imenovani strupen solanin. Zaradi tega ga moramo hraniti v temnih kletnih prostorih, kjer ne zmrzuje. SADOVNJAK Pozna zima je čas za obrezovanje sadnega drevja - tako imenovani »vzgojni« rez. Kdor to redno izvaja, namesto nastanka velikih krošenj, pospešuje nastajanje mnogih cvetnih popkov in sadežev. Svetle drevesne krošnje pa ostanejo zdrave in vitalne na dolgi rok. Rezi se lotimo le pri dovolj visokih temperaturah. Temeljne popravke v tem času izvajamo predvsem na krošnjah jablan, hrušk in sliv, pri češnjah, predvsem pa pri višnjah, pa se na splošno priporoča rez takoj po obiranju. O tem, kako se celotni stvari streže bomo več napisali v naslednji številki, svetujem pa vam, da za nasvet povprašate nekoga, ki stvar obvlada - mogoče je to prav vaš sosed. Pozimi redno pregledujemo shranjeno sadje, nagnite in poškodovane plodove takoj odstranimo. Z dreves otresamo sneg, da ne prihaja do lomljenja vej. Z žičnimi cevmi ali t.i. spiralami pa zaščitimo mlado sadno drevje pred srnami in zajci. OKRASNI VRT Ob sušnem vremenu, če tla niso zmrznjena, vse zimzelene rastline zalijemo, da ne trpe suše. Sneg z le teh otresemo, dokler je še prhek, saj bi se pod njegovo težo veje polomile. Zimzelene grmovnice in trajnice moramo v hudem mrazu še dodatno zaščititi s slamo, smrekovimi vejami in podobnim. Enako velja tudi za vrtnice. V tem času lahko obrezujemo žive meje iz listavcev. Grmovnic, ki naj bi spomladi cvetele, ne obrezujemo. Popravimo ograjo in količke, ki so poškodovani ter pregledamo vrtno orodje in kosilnico. V krmilnice trosimo zrnje, da privabimo ptice in jih lahko opazujemo. Okenske in balkonske rastline redno nadzorujemo, da se na njih ne razmnože škodljivci ali jih uničijo bolezni. Če se ti vseeno pojavijo jih poškropimo z ustreznimi pripravki in tako preprečimo njihovo razmnoževanje. Lončnice v hiši zalivamo malo in jih ne gnojimo, saj pozimi počivajo tudi one. Pomembno je pršenje s postano vodo, predvsem v prostorih s centralno kurjavo. Bodite na toplem v letu 2005. Jana Štefančič mm - pooblaščeni predstavnik Simobilovih storitev PAPIRNICA M 1JL »Jlilllf o - sklepanje naročniških razmerij - telefonski aparati Nokia, Motorola, Sharp, Siemens Darilni program znamk NICE in ME TO YOU Vsem strankam, prijateljem in znancem voščimo mirne in zadovoljne praznike ter srečno in prijazno novo leto. Olk DEAN VOLK ULICA 4. PREKOMORSKE 49. 5270 AJDOVŠČINA M.TEL: +386 041 773 849 SLOVENIJA Blagoslovljene božične praznike in razposajeno novo leto ter izpolnitev najbolj skritih želja, voščimo. Na zdravje! Balinarski klub Petrič-Planina Vesele božične praznike in mimo roko v letu 2005 želimo vsem prijateljem, sovaščanom in navijačem. Razglednica (20) Najljubše reči - drugič Nebodigatreba. Ravno sedaj, v tem norem predprazničnem času, si je Merkur omislil svojo retrogradno pot. Pomemben planet, tako pravijo astrologi, ki vpliva na naše komunikacije, nekajkrat letno navidezno potuje nazaj in povzroča motnje v sporazumevanju, zastoje in splošno nezadovoljstvo. Kdo ve, morda bi bil letošnji december tudi brez Merkurjevega nagajanja tako naporen. Ta čas je pač ujet med “moram še letos”, “hočem za praznike” in “planiram za drugo leto”. In še vse drugo vmes. Je pa res, da ne pomnim, da bi ljudje toliko tarnali o utrujenosti kot letos. Ali pa morda srečujem le take ljudi. Vse postaja na nek način ekstremno. Vsi se ženemo do roba. In rob je z vsakim dnem spet nekje drugje. Novi časi, nov ritem. Spreminjajo se celo vrednote. K sreči veliko dobrega ostaja. In ker je praznični čas lep že sam po sebi, bom pustila razmišljanje o manj lepih rečeh ob strani. Zato danes pišem še enkrat o lepih, najljubših rečeh in o dobrih ljudeh. December je čas srečanj. Ne le poslovnih. Družabnih dogodkov je v tem času včasih še preveč. Čeprav ne morem biti povsod in ustreči vsem, so mi ta srečanja še posebej ljuba. Ljudje si pripovedujemo drugačne reči, presenečamo se s pozornostmi, več se smejemo in na koncu smo vsi za nekaj bogatejši. Tudi strogo organizirana poslovna srečanja imajo v tem času več mehkobe. Dovoljeno je pokazati naklonjenost. Čeprav bi nam preprost, iskren “hvala” moral večkrat lahkotnejše zdrsniti z jezika tudi med letom, ko nas k temu ne vzpodbuja vsesplošno razpoloženje. Taki smo. Naj ostane vsaj tako. Bolje decembra, kot nikoli. Še ljubša so mi manj formalna srečanja, taka brez uradnih vabil in protokola. Naš poslovni partner in prijatelj vsako leto kupi en pršut, kakšen kilo oliv in nekaj litrov rdečega vina ter nas zbobna na kup. Pisana druščina z vseh vetrov se zgnete v majhen kletni atelje in se zabava kot redko kje drugje. Ob preprosti rezini pršuta. Mimogrede, Ljubljančani ga ne znajo rezati in me potem vsako leto po tej zabavi še dva dni boli roka, ker me takoj določijo, da bom poprijela za nož ... Zabavam pa se vseeno. Makedonec, ki sem ga spet srečala po dveh letih, je prinesel veliko skledo slastnega “tavče na gravče”. Veliko sva si imela povedati. Pred kratkim je izgubil službo. Multinacionalke so neizprosne. Jane pa se ne da. Optimizem in spet optimizem. Eden od prijateljev, ki ga srečujem le nekajkrat letno, je bučno (zaradi glasne glasbe) zabavo izkoristil za osebno izpoved. Kdo pravi, da se ob glasni glasbi ne da pogovarjati? Le bolj k ušesu se je treba skloniti. Kar sem izvedela, me je ganilo in vzpodbudilo k drugačnemu razmišljanju. Izberi življenje, mi je rekel na koncu. Tega nasveta zlepa ne bom pozabila. Morda naj večji vtis pa je name naredila mlada dama, ki uspešno gradi svojo kariero in navdušuje, ker se niti za hip ne obnaša kot hči slavne mame. Bodi, kar si. A naredi to po svojih najboljših močeh. Morda je bil to nauk tega srečanja. In prav vsak iz tiste druščine je v vrvenje zvokov prinesel neko svoje sporočilo. Gostitelj, ki se odpravlja na Kubo, ni bil v dvomih o izbiri glasbe. Kubanski melos je tako ali tako v modi, v Ljubljani te v vsaki plesni šoli lahko naučijo plesati salso. Moda gor ali dol. Ob pozibavanju lahko še vedno klepetaš z več kot eno osebo. Tega pri polki ne moreš. Tudi zato ne, ker si preveč zadihan. Ha. Od pršuta k marcipanu. Tudi letos sem po starem holandskem receptu zgnetla tisto reč in spekla slasten marcipanov kolač. Že vem, komu bo šel najbolj v slast. Zraven najbolj paše pravi zeleni čaj. Malce trpkega s preobiljem sladkega. Naj uživajo vsi čuti! Ne morem, da ne bi omenila trgovin. Ni še tako dolgo, ko se je v naših trgovinah dobilo pol manj ... Saj sploh ne morem najti ustrezne primerjave. Danes imamo vse in vsega preveč, pa je nakupovanje vendarle manj čarobno. Morda prav zato. Morda pa zaradi želja, ki so danes drugačne. Se mi le dozdeva ali si ljudje res vse manj želimo stvari, ki jih je mogoče preprosto kupiti? Merkur se od 20. decembra spet giblje naprej, v pravo smer. Pridno skrbi, da so naše misli lahko jasno izražene in da so naše besede razumljene. Zdaj lahko spregovorijo najgloblje želje. Le tiste, kijih bomo povedali, lahko upajo na uresničitev. Naši dragi radi ustrežejo, če vedo, kaj si želimo. Zato moramo povedati. Moramo jim dati možnost, da nas razumejo. To je največ, kar lahko damo. To je največ, kar lahko dobimo. Naj bo praznični čas priložnost za pogovor. Želim vam veliko lepih, iskrenih in toplih trenutkov z ljudmi, ki jih imate radi. Srečno v novem letu. Lučka Peljhan l&TNIK miren božič, srečno 2005 15 aidouritiritj ''V- ' '• Poslavljamo od starega leta, obilo priložnosi nam novo obeta SKAPI Nazdravimo s čašo polno penine, da v zdravju in sreči novo nam mine! iSOO. ŽUPANČIČEVA 8, AJDOVŠČINA - GSM telefonija - računalništvo - avtoakustika - pooblaščeni prodajalec mobilnih operaterjev vega in mobitel (rft J V/* Prijetne božične praznike Ter obilo sreče, zdravja in Poslovnih uspehov v letu 2005! Tel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, e-mail: info@turboel.com Naj se vam v novem letu uresničijo vse želje. Kolektiv Avto Batič. Sedaj do 600.000 Sil zimskega popusta! Zaradi tega neizpodbitnega dejstva so se Volksvvagnova vozila vznejevoljena kujala v kotu, saj so prepričana, da so večvredna. Večvredni Ajdovščina Goriška cesta 41, tel.: 05/3658300 Avto Batič Pooblaščeni trgovec vozil: # © PE Nova Gorica Vojkova cesta 49, tel.: 05/3333808 Urnik: vsak dan od 8. ure do 17. ure, ob sobotah od 8. ure do 12. ure tel./fax: 05/3333809 Pooblaščeni serviser vozil: aiOD Audi Skupna poraba: 4,4 -11,61/100 km. Emisije CO2:119 - 278 g/km. Ponudba velja za omejeno število vozil Polo, Golf, Passat in Sharan na zalogi. Višina popusta je odvisna od posameznega modela. www.volkswagen.si Tudi v prihajajočem letu m čakajo vremenske spremembe; v zafetku leta predvsem Bin 0), potem bo verjetno £9. In ko bo končno posijalo O, nam bo postalo zelo Telimo Vam prijetno počutje v vseh letnih fasih! O^ELTRA d.0.0. Cesta 15/a, 5270 Ajdovščina, telefon: 05/ 36 888 63, GSM: 041 647-632, www.veltra.si (EtlTMLNO OGREVANJE/VODOVODNE INSTALACIJE/MONTAŽE KLIMA NAPRAV/ OBNOVE KOPALNIC M RENAULT A.B.C. Marketing in proizvodnja Nova Gorica d.0.0. SREČNO 2 ms A.B.C. Renault Minuta Ajdovščina, tel 05/3643302 ABC Nova Gorica d. o. o. V.Vodopivca 2 Nova Gorica A CITROEN PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTO SLEJKO site ..J ’' J®*™® Potoče 2 5263 dobravlje tel 05/36 44 100 fax 05/36 44 110 e-mail: avtoslejko@5iol.net -IV' ' m , > , Vesele praznike, srečno in varno vožnjo v letu 2005! fš LATNIK Božične Prazni In Srečno Nov VAM ŽELIJO SUPERMARKET FAMA tel.: 05 367 13 35 ............ . MESNICA tel.: 05 364 40 75 / 1894 v IH TEHNIČNI VSS' PREGLEDI VIPAVA tel.: 05 366 51 56 ri /i£ trgovina s cvetjem JASMIN tel.: 05 366 52 85 TRGOVINA Z D^VRILI tel.: 05 368 72 10 vaiprno^i tel.: 05 368 72 63 ^LOTERIJA SLOVENIJE e d tel.: 05 364 38 70 AVTOSERVIS KOBAL tel.: 05 368 50 07 trlG0V1NA Z ©BLAŽIH tel.: 05 368 72 63 *' 2''’.. OpreMA SALON POHIŠTVA tel.: 05 36 65187: agrooprema / 1894 v y H © VINOTEKA tel.: 05 36 44 868 VIPAVA tel.: 05 367 13 35 frizerski salon —'H Klara tel.: 05 36 65171 Scarpa tel.: 05 36 40 077 tel.: 05 36 40 077 Latnik • Zgorajevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Jana Stefančič - Hortikultura • Grafična priprava: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si