mm GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Naši izdelki na tujem Gorelo je Enkrat izjema Zaradi dopustov bo VEZILO v avgustu izšlo 25. v mesecu, torej deset dni kasneje kot običajno. Uredništvo se je za to izjemo odločilo zato, ker prej ne bo mogoče zbrati rokopisov zavoljo dopusta v drugi polovici julija. Prispevke za avgustovsko številko VEZI-LA sprejemamo do osmega v mesecu. Pišite!! Letošnji dan borca je v Metliki minil brez posebnih prireditev, pač pa so se tudi aktivisti iz naše občine udeležili velike proslave na Vinici, od koder je tudi posnetek. Tu so podelili domicilno listino Belokranjskemu okrožju OF, na zborovanju pa je govoril Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. (Foto: R. Bačer) Sirena je razparala zrak tovarniškega dvorišča. Kmalu zatem je bilo slišati tekanje in kričanje: „Gori, gori!“ Ogenj seje pojavil na treh mestih hkrati. Na dvorišču so se zbirali radovedneži. Vratar je s telefonom obvestil postajo milice in gasilski dom. Tovarniška desetina ni stala križem rok. Najprej so se lotili ognja z ročnimi brizgalnami, hin nato so preko strehe napeljali cevi. Gost dim se je valil nad streho. Po sedmih (!) minutah so pridrveli metliški gasilci s cisterno. Voda je požirala rdeče zublje. Ogenj so bile v resnici dimne bombe. Z alarmom so hoteli preizkusiti pripravljenost naše desetine in metliških gasilcev. Vaja je uspela — vso pohvalo zaslužijo „borci zoper ogenj“. T.G. Uspešen prodor na vzhodna tržišča, obenem pa manj prodanih izdelkov na Zahodu, kjer je kupec vedno bolj-zahteven Izvoz je za BETI zelo pomemben. Za letošnje leto je predvidene za 3,304.000 ameriških dolarjev prodaje naših izdelkov na tuji trg. Zahodno tržišče veliko bolj zalagamo, saj od celotnega plana odpade na promet z zahodnimi državami za več kot 2,5 milijona dolarjev blaga, medtem ko bomo predvidoma na vzhodno tržišče prodali za 780.500 dolarjev izdelkov. Do 30. junija letos smo zahodnim kupcem prodali za 850.000 dolarjev izdelkov in dosegli le 35 odstotkov plana za prvo polletje, kar pomeni, daje plan izvoza na Zahod za 15 odstotkov nižji od predvidenega. Obratno sliko imamo s stiki na Vzhodu. V prvem polletju smo izvolili že za 680.000 dolarjev kopalk, kombinež, pulijev, trenirk, spalnih srajc, pižam ter otroških in damskih kompletov. Izvoz na Vzhod smo po planu presegli za 35 odstotkov. V ospredje stopajo vedno bolj posli z ameriškimi partner- ji, toda sodelovanje z njimi je odvisno od naše proizvodne zmogljivosti. Pri zaključevanju poslov moramo zato vedno preudarjati, kaj bomo zmogli in kaj ne. Izvoz na vzhodno tržišče nas je vsekakor prijetno presenetil, saj je presegel vsa pričakovanja. Zahodni kupec pa, kot ugotavljamo, postaja vedno bolj zahteven, hoče kvaliteto in lepe izdelke. Žal moramo priznati, da nimamo ustreznega strojnega parka ali pa nam primanjkuje osnovnih materialov, da bi vsem takim željam lahko ustregli. Pri nabavi nove opreme bomo mo- rali bolj upoštevati zahteve zahodnega tržišča, seveda, če se bomo spustili v konkurenco in če hočemo izpolniti zastavljeni plan. Da pa je izvoz na Zahod pomemben za pridobivanje dragocenih in prepotrebnih deviz, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Le z devizami namreč lahko kupimo sodobno opremo in material. Izvoz ima v celotnem planu naše proizvodnje vidno mesto: šest milijard starih dinarjev, kar je četrtina skupne planirane realizacije in približno 32 — 35 odstotkov vse naše proizvodnje. ILIJA PREDOVIČ Začasno: v šoli tišina-^ Pedeset učencev in učenk poklicne šole je opravljalo zaključni izpit, Vida Kralj pa je bila zaradi odlike tega oproščena. Avgusta bodo popravni izpiti Centralni delavski svet Belokranjske trikotažne industrije BETI Metlika je na redni seji 30. maja sprejel naslednje sklepe: Delavec ima pravico biti odsoten z dela do sedem dni v posameznem koledarskem letu in ima v tem času pravico nadomestila osebnega dohodka, če gre za primere: poroka 3 dni, rojstvo otroka 3 dni, smrt ožjih družinskih članov 2 dni, ob smrti staršev zakonskega tovariša 1 dan, za strokovni izpit 7 dni in za selitev 3 dni. Ukine se delovno mesto vodje investicijske dokumentacije. To so odločitve.. V skupščino stanovanjskega sklada Skupščine občine Metlika so bili imenovani: Ivan Brodarič, Vlado Li-sak, Marica Ivičič (konfekcija), Ivan Malešič, Jožica Nemanič, Jože Petrušič, Vinko Pavlinac, Jože Pirkovič, Anica Videtič. Emilu Ribariču, delavcu iz pletilnice, se dodeli 10.000 din stanovanjskega posojila. Sodelavci, ki v kraju svojega delovnega mesta ne morejo dobiti stanovanja in živijo ločeno od svoje družine, imajo pravico do nadomestila za ločeno življenje. Nadomestilo se določa glede na zahtevano stopnjo strokovnosti delovnega mesta v čistem mesečnem znesku kot sledi: a) za delovna mesta, za katera se zahteva visoka in višja strokovna izobrazba ali izobrazba VK delavca, do 500 din; b) za delovna mesta, ki zahtevajo srednje strokovno izobrazbo oziroma izobrazbo KV delavca, do 300 din. Sodelavci imajo pravico do nadomestila po tem sklepu, če je tako določeno v sporazumu o delovnem razmerju in če s tem soglaša upravni odbor podjetja. V sporazumu mora biti določen tudi znesek mesečnega nadomestila v okviru zneskov, navedenih v prejšnjem odstavku. Nadomestilo za ločeno življenje pa plačuje podjetje največ za dobo dveh let. V poklicni šoli Beti ni več slišati kričanja in hrupa. Noge stolov štrlijo v zrak, kreda počiva v predalu. Učenci so si stisnili roke in se razšli na vse strani Bele krajine in sosednje Hrvat-ske. Ločili so se le za dva meseca. Starši so jih čakali z radovednostjo zaradi uspeha in z veseljem, da jim bodo v času počitnic pomagali pri delu. Vsaka roka pride prav. Vasi, v katere so se vrnili učenci, bodo malce zaživele. Na poklicni šoli je bilo ob koncu leta vpisanih 130 učencev, sedemdeset pa jih obiskuje tehnično tekstilno srednjo šolo. Po delu, popoldne. Šolsko leto je minilo zelo hitro. Učilnice so zdaj prazne, a vloženega je bilo premalo truda, da bi bili ob koncu pouka vsi zadovoljni. Plačilo je bilo različno. Učenci drugega letnika poklicne šole so dosegli poprečni uspeh v razredu z 82,82 %, nekoliko slabše je bilo z uspehom v prvih letnikih, kjer je bil poprečni uspeh le 73,91 %. Največ težav imajo učenci pri strokovnih predmetih in pri praktičnem pouku. Drugi letniki so opravljali tudi zaključni izpit, toda samo tisti, ki so uspešno končali razred, teh pa je bilo le 50 od 62. Učenka Vida Kralj je bila oproščena zaključnega izpita, ker je dosegla že v razredu odličen uspeh. Seveda je bilo tudi na zaključnem izpitu nekaj spodrsljajev, zato bodo morali ti učenci tudi med počitnicami misliti na solo in se pripravljati na popravne izpite v avgustu. V ponedeljek, 2. julija, pa so bili na preizkusu znanja učenci osnovnih šol, ki so se odločili za poklicno šolo Beti. V avgustu se bodo lahko vpisali še tisti, ki so zamudili junijski rok. Vsem učiteljem na poklicni in srednji tehnični šoli se toplo zahvaljujem za njihovo prizadevno delo pri pouku in želim, da bi se septembra ponovno srečali v šolskih prostorih. D. Nenadič Učenci in učenke poklicne šole so končali pouk. Dijaki drugih letnikov so se ob koncu šolskega leta zbrali v sejni sobi tovarne, kjer so prejeli spričevala, pohvale in nagrade za učni uspeh kot tudi za prizadevnost in izvenšolsko dejavnost. (Foto: P. Riznič) Kaj je novega v Dobovi? Ko je delavski svet obrata Dobova 27. junija razpravljal, so bili člani mnenja, da'bo potrebno postavljene norme še enkrat pregledati. Glede na dosežene norme v maju so ugotovili, da so vse faze dokaj realne, prenizek odstotek norme so ugotovili pri vezanju in oblačenju gumbov, visokega pa pri adjustiranju. Komisija za sprejem novih delavcev je določila za novi tekoči trak 43 delavk, za testiranje (preizkus znanja) pa se jih je javilo le 31. „Izpit“ so vse kandidatke opravile. Konec junija je že 27 novih delavk začelo s praktičnim poukom. V obratu Dobova je še precej nekvalificiranih delavcev, zato so v delavskem svetu mnenja, da bi se tečajnikom za nove delavce pridružili še nekvalificirani člani kolektiva, ki so že zaposleni. Tečaj naj bi začel po kolektivnem dopustu. Za nekvalificirane tečaj ne bi bil obvezen, toda kdor bi opravil teoretični del, bi s tem pridobil interno kvalifikacijo in 5 odst. večje osebne dohodke, obenem pa možnost za napredovanje. Prizadeti naj o tem resno razmislijo, dajemo jim priložnost! Obiskovalci naše tovarne so presenečeni nad čistočo pred poslopjem in hvalijo lepe nasade. Zgodi pa se, da marsikatero rožo odtrga obiskovalčeva roka. To smatramo za grdo navado. Poslovni odbor je sklenil ■ Na redni seji 2. junija 1973 je poslovni odbor BETI sprejel l naslednje sklepe: : — Komisijski način prodaje naših izdelkov se odobri samo : trgovskim podjetjem „Srbijateks“ iz Beogreda, ,J4išpromet“ i iz Niša in „Stoteks“ iz Novega Sada. • — Če se bo iz katerega podjetja v okolici Brežic ah Zagreba zaposlilo večje število delavcev v našem obratu v Dobovi, mora sekretar podjetja sporočiti prizadetim delovnim organizacijam naše stališče. — Za zasedbo drugega tekočega traka v proizvodnji obrata Dobova se mora v drugi polovici leta usposobiti 40 delavcev. — Za ureditev higienskih sob za nego zaposlenih žena se odobri nakup 6 ležalnikov. • — Odpisana osnovna sredstva in drobni inventar morejo biti v najkrajšem času prodani. Za izvedbo javne dražbe je zadolžena komisija v sestavi: Alojz Štampfelj, Marjan Pavlovič in Jože Novak. — Akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov članov kolektiva za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu teče pod vodstvom mladinske organizacije, v bodoče pa naj bi sodelovali še sindikati. Iz skupnih sredstev podjetja pa bo dala BETI za spominski dom 10.000 din prispevka. - Vse blago po znižanih cenah mora biti v prodaji v industrijskih prodajalnah tovarne. — Vezava sredstev za proizvodnjo ne sme biti večja za: surovine 40 dni, nedovršeno proizvodnjo 55 dni, gotove izdelke 45 dni, kupce 75 dni. Tehnični in komercialni sektor morata ponovno pregledati proizvodnjo in ukreniti vse potrebno za hitrejše obračanje denarja. 9. junij 1973: Skupnosti lastnikov hiš ob levi strani Cankarjeve ceste (ulica na Vejar) se dovoli, da priključijo svojo kanalizacijo na industrijsko kanalizacijo tovarne BETI. Rešitev je le začasna do ureditve kompletnega kanalizacijskega omrežja za to naselje. Za morebitno preureditev tovarniške kanalizacije od mesta priključitve dalje nosijo polovico stroškov lastniki hiš, katerih kanalizacija je priključena na tovarniško omrežje. Za nadzorovanje del gradnje v obratu Črnomelj je pooblaščen Jože Mihelčič. Za delegata na plenarnem sestanku pri Gospodarski zbornici Slovenije se imenuje Mirko Jelenič. : Lahko bi bilo boljše... ■ ■ ■ BISERKA HASIČEVIČ, delavka v krojilnici: ..Kaj me moti v tovarni? Odnos predpostavljenih do sodelavcev. Postaviti bi ga morali na nove temelje. Se vam ne zdi? Delavci smo obveščeni preko Vezila, a to je premalo le enkrat na mesec. Najbrž ni vse napisano, kar bi moralo biti. V Metliki pogrešam mladinski klub in več kulturnih prireditev. Človek brez tega otopi." TONE BRINC, skladišče gotovih izdelkov: ,,V podjetju me. odkrito povedano, nič ne moti. Dobro se počutim. Obveščeni smo dobro. Preberemo lahko zapisnike z delavskega sveta, tu pa je tudi Vezilo, ki po mojem dobro skrbi za obveščanje. V Metliki je premalo kulturnega življenja. Več predstav, gostovanj in kvalitetnejših filmov ne bi škodilo. Mlad sem, prireditve pa širijo človeku obzorje." MILAN IVANETIČ, mehanična delavnica: ,,Moti me to, da se na delovnih mestih preveč pije. Alkohol ne sodi v ANTON RIBARIČ, barvarna: „Velikoje stvari, ki me motijo. Naj povem le najvažnejše: naše delo je zahtevno, na- Kaj vas v tovarni moti? Ali ste dovolj obveščeni o dogajanjih v podjetju? Kaj pogrešate v Metliki? tovarno. Čas bi bil s tem prenehati. Ne, obveščeni nismo dobro. Lahko bi bilo bolje. Včasih se kaj prikriva. Pogrešam predvsem telovadnico in spodobno kino dvorano.“ porno, vendar nepriznano. Mislim, da smo kar v redu obveščeni o dogodkih v tovarni. Vezilo opravi svojo nalogo. V Metliki me moti to. daje videti po cestah veliko V šivalnici dela nikdar ne manjka. Enkrat so na vrsti kopalke, drugič kombineže, pa spet puliji in trenirke. Na tisoče komadov gre z rok žena in deklet, ki neumorno delajo. (Foto: P. Riznič) pijanih. Predvsem mladih. Škoda! Malo več kontrole nad mladino ne bi škodovalo.“ KATICA ČULIC, skladišče volne: „Nisem zadovoljna z osebnim dohodkom. Je prenizek, vse drugo pa je v redu. Tudi obveščeni smo za silo. Pri tem ima Vezilo levji delež. V mestu pogrešam urejeno knjižnico, disco klub in znosno kino dvorano.'1 GENKA MALEŠIČ, priprava dela: „Motijo me odnosi med sodelavci. Več tovarištva in spoštovanja pogrešam. O obveščenosti sprašujete? Ni najboljša. V Metliki manjka veliko stvari. Kot dekle pa najbolj pogrešam mladinski klub in kulturne prireditve. Nekaj jih je le bilo, a vse to ni dovolj." N. LALIČ Zanimivo Na praksi v metliškem obratu sem že nekaj dni. Kar dobro sem se privadil okolju. Kot dijak srednje ekonomske šole imam obvezno prakso, ki traja tri tedne. Ker me tovarna BETI štipendira, sem se odločil za prakso v svojem bodočem kolektivu. Mentor mi je vodja prodaje Nikolaj Selakovič. Vedno je hudo zaposlen, vendar mi vseeno rad pove in pokaže, za kar ga prosim. Sem v prodajnem oddelku, poznam pa že skoro vso tovarno. Zgovorni in družabni Toni Gašperič mi je razkazal proces dela, s pomočjo tovariša Selakoviča pa sem spoznal vsa skladišča, kjer sem nekajkrat iudi pomagal nalagati blago in vleči vozičke. Sicer moja praksa ni naporna. Sestavljam kolekcije, ki jih naroči vodja prodaje, tipkam za tovariša Gašperiča, pa tudi naročilnice sem že pisal. Mislil sem, da bom na praksi lahko uporabil teorijo iz šole, pa mi doslej razen strojepisja še ni nič koristila. BRANE MATKOVIČ Bolj mrtvi od mrtvaka INII Ljubiteljska dejavnost je v našem kraju pod psom. Mrtva bolj od mrtvaka. V mestu ni enega pevskega zbora, ni ene amaterske igralske skupine, ni tabornikov. Folklorna skupina je periodična, foto kino klub je crknil. Še marsikaj je izdihnilo, propadlo v velikanskem zagonu. Amen. Delo skupin je bilo nezapaže-no. Tisti, ki delijo blagoslov, so bili gluhi in slepi. Vneti posamezniki so namesto zahvale do- bili po buči. Tako z vrha, po malih možganih. Za nagrado. Ljudi, ki bi delali zastonj, ni več. Še prošt ne moli očenaša brezplačno. Bolj zdravo je loviti ribice na obrežju Kolpe. Tako — z blinkerjem. Ribe molčijo kot grob, ljudje pa so zlobni, podtikajo, ogovarjajo, kritizirajo. O, ribe so pa dobre! Tako smo kulturno mrtvi. Kulturno nepokopani mrtveci. Mestni vaščani. Zadovoljneži v lastnem salu: hrano imam, pija- čo tudi, ženo - seveda, tudi posteljo. Vse za udobno življenje. Amaterizem smo dokrajčili s svojo frigidnostjo do njega, brcnili smo ga v zadnjico in ga po najbližji poti izgnali iz naše fare. Če ni dejavnosti, tudi ni problemov okrog nje. Brez problemov je lepo biti v naši domovini mlad. Poleg tega pa ima Rafo odličnega odojčka. TONI GAŠPERIČ k.a.(V3 c>fc lEVERUEH CMUfUU' OVU («o.v.) TDVftanfl V CEU5U umaPi SlLPl RVtTdDR PflEUvmM 00 BEPUfcUlt Toneoov AVTO CLOOEK 062 L HOVfllC "V sc £ wA Poustmti KOP ŠKOTSKI LHiTaon neruitftuft Ittt JTao-]E- oooon VL(1t)0 (.onibf^č > MElgT fi3Acg_ toalši" iex>u3ttt tbvPiftkfl Hflfluoau tiivk. p«isjnu. ■PE-SKIU L flkcnr ooiiaiTo- očk« V2faCLlOVALK?\ ^L ZD8RVUUL t)0LO6uft D£L lotus CETIMitl "V nezfliM- TC0.ES'- a«MOST OSLOV CtL^S iZ<2flK3 iELCUttfl P04 CflVI EbiPc.AU-StU ftOb SoMtft POLtlElZ ODQocEU lZ.rZ*3 KftOHEH ižous t i Na praksi Že nekaj dni srečujemo na hodnikih nove obraze. To so praktikanti — naši štipendisti. Prišli so v tovarno, da bi se v treh tednih spoznali z delovnimi mesti in z delom, ki ga bodo morali opravljati pozneje v službi. Prišli so iz srednje ekonomske in srednje administrativne šole v Novem mestu pa tudi od drugod. Eni opravljajo prakso prvič, drugi že poznajo tovarno, saj so tu že drugo leto. Tako smo srečali Marijo Jakofčič. Hodi v drugi letnik ekonomske srednje šole v Novem mestu, pri nas pa je na praksi že drugič. „Sem zadovoljna. Spoznala sem delo, si pridobila nekaj izkušenj, ki mi bodo pozneje na delovnem mestu prav gotovo koristile. Na praksi prične človek resneje gledati na šolo, pa tudi na službo,“je rekla. — Primerjajte šolo s prakso, prosim! ..Človek uporabi na praksi znanje, ki si ga je pridobil v šoli. Na različnih mestih delamo. Tudi moje kolegice.“ — Čez leto ah dve boste končali šolo. Pa potem? „Rada bi se zaposlila tu, v tovarni. Upam, da me bodo lepo sprejeli, saj smo se drug drugemu privadili že v praktikant-skern obdobju." N. Lalič •••••••••••••••••••• r>0V\v* Lepša dvorana Kino dvorana je potrebna temeljite preureditve. Kaže, da bodo za začetek zamenjali stare stole z novimi, prebelili bodo stene, izboljšali razsvetljavo in popravili aparaturo. Pogovarjajo se tudi o bolj načrtnem in kvalitetnem programu. Nekaj sredstev bo prispevala tudi temeljna kulturna skupnost. Hrup je naš sovražnik Delavec, ki stalno posluša ropot, počasi izgublja sluh • Zahtevajmo od svojih vodil osebna zaščitna sredstva proti temu zlu! Prva spoznanja in odkritja škodljivega delovanja ropota na človeka so starejšega datuma, vendar se šele po drugi svetovni vojni temu vprašanju posveča več pozornosti. Danes zavzema v svetu in tudi pri nas problem industrijskega ropota važno mesto, kajti posledice že čutimo in prav te opozarjajo na organizirano borbo proti hrupu. Ropot ni samo nadležen: utruja nas in dekoncentrira človeka na delovnem mestu, škoduje pa tudi sluhu. Lahko nam povzroči tudi trajne napake fizioloških funkcij na drugih organih. Ce pogledamo statistične podatke, ugotovimo, da je v naši državi okrog 50.000 gluhih oseb, kar je v primerjavi s številom prebivalcev trikrat več kot, na primer, v Angliji in ZDA. Ugotav- ljamo, da moramo resno začeti z borbo za zmanjšanje ropota. V delovnih prostorih in na strojih lahko zmanjšanje ropota rešujemo na več načinov. Mišljen je ropot nad 80 decibelov, ki je zgornja dovoljena meja hrupa, do katere še lahko prenesemo hrup brez hujših posledic. Najboljše tehnične rešitve so tiste, pri katerih na ropot pomislimo že ob projektiranju objekta in nameščanju strojev, naprav in orodja. Poseben problem so stari stroji, ki so bili vgrajeni tedaj, ko še niso bili v veljavi tako-imenovani standardi in normativi za zaščito pred ropotom. Na nekaterih delovnih mestih in sredstvih dela ni mogoče zdaj izvesti tehnične zaščite, lahko pa delavcu na takih mestih pomagamo z osebnimi zaščitnimi sredstvi za zaščito sluha. Kot novejše sredstvo se v tem primeru zadnje čase uveljavlja švedska vata. To je proizvod iz umetnih niti, ki so desetkrat tanjše in finejše od niti navadne vate. Danes mnoge države v svetu uporabljajo švedsko vato kot osebno zaščitno sredstvo proti ropotu in jo štejejo za moderno in praktično zaščitno sredstvo. Tovrstna vata zmanjšuje ropot s področja visokih frekvenc, iz katerih se v glavnem sestoji industrijski ropot, medtem ko nizke in srednje frekvence (ljudski govor) slabše vpija. Zato z uporabo švedske vate v bučnem prostoru poslušanje govora ni moteno, temveč narobe. Govorjenje je celo razumljivejše. Švedska vata je pakirana v škatlice v velikosti cigaret, tako da ne zavzame veliko prostora v delavčevem žepu. Eno škatlico lahko delavec uporablja kakih 22 dni. Kako resne postanejo poškodbe zaradi ropota, ne vidimo in občutimo takoj, temveč običajno šele čez nekaj let. Delavec se sproti te nevarnosti ne zaveda. Zdi se mu, da seje na ropot celo privadil, včasih ima celo občutek, da je postal proti hrupu odporen. Tak videz vara! Ko delavec že skoraj verjame, da je premagal hrup, ne uporablja več osebnega zaščitnega sredstva, sluh pa v takem primeru iz dneva v dan peša. Zavedajmo se, da je uporaba osebnih zaščitnih sredstev koristna, zato zahtevajmo od svojih vodij, da nam taka sredstva priskrbijo! BOJAN CIMERMAN Človek in stroj - večna prijatelja in tekmeca - kdo bo koga? (Foto: Riznič) Dobova: že evidentirali Priznanja našemu diolenu Na 4. jugoslovanskem festivalu mode „Modefest“ so gledalci v več kot 20 največjih jugoslovanskih mestih podelili našemu diolenu srebrno priznanje. Na sliki so zagrebške manekenke v oblekah iz našega diolena. Kre-atorka je bila Laura Gerbin iz Zagreba. Drugo mesto so prisodili naši kolekciji v Nišu, Dubrovniku, Mostarju, Zadru, Opatiji, Puli, Portorožu, Ljubljani in Mariboru. Tretje mesto je dobila kolekcija BETI v Osijeku, Novem Sadu, Skopju, Titogradu, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Najslabše so nas ocenili v Banja Luki in v Beogradu, kjer smo pristali šele na četrtem mestu. Zanimalo nas je, če se ljudje bolj ogrevajo za konfekcijo ali dajejo obleke šivati po meri. Naša predvidevanja, da ženske več zahajajo k šiviljam kot moški h krojačem, so se uresničila. Vendar pa ugotavljamo, da tudi glede tega po vseh mestih ni enako. V Banja Luki, na primer, ženske zelo posegajo po konfekcijskih oblačilih, kar pa ne velja za Novi Sad in Split. Konfekcija in šivanje imata nekako vsaka pol privržencev v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Moški kupujejo konfekcijo veliko bolj v Banja Luki, Opatiji, Portorožu, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, medtem ko imajo v Nišu in Splitu raje obleke od krojačev. V Titogradu, Dubrovniku, Mostaru in Sarajevu se približno polovica moških oblači po JUS, polovica pa čaka vrsto pri krojaču. So pa moški dosti bolj neučakani, saj pri njih kupovanje gotovih oblek prekosi število tistih, ki dajejo obleke šivati po meri. Pri ženskah je ravno narobe. V obratu Dobova so na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice predlagali kot kandidate za odbornike in poslance: Jožeta Blažinča, Marijo Zajc in Marijo Verbančič. O kandidatih bodo razpravljali še na kolektivnem sestanku. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! Stevica Medek je najboljši strelec 1. b slovenske košarkarske lige. Za BETI igra že dve leti in je vrgel žogo skozi obroč najmanj petstokrat. To pomeni, da je na tekmah dosegel čez tisoč košev. - Kako ti uspe tako dobra igra? „S pridnim delom in željo po uspehu celotne ekipe, kot z željo, da bi bil sam čimboljši. “ - V kolikih tekmah si se že podil za žogo? Mož košev „Odigral sem 58 tekem in kolikor se spominjam, sem dosegel 1300 košev. “ - Na tekmah se zgodi veliko veselih in žalostnih dogodkov. Kateri ti je najbolj ostal v spominu? „Tega je veliko. Rad bi pa omenil tekmo z Ilirijo. Igrali smo za pokal in bil sem vesel, razigran, da sem pripomogel k zmagi. Menim, da je bila to moja najboljša igra. “ - Vemo, da si najboljši strelec tudi v naši ekipi. Na kateri tekmi si največkrat z uspehom potresel koš? „To je bilo v drugem kolu prvenstvenih tekem l.b slovenski lige. Igrali smo s Savskim naseljem in dal sem 5 7 košev. To je bil moj največji uspeh doslej. “ - Kakšna so tvoja predvidevanja o bodočnosti ekipe, v kateri igraš? „Sklepam, da nam prvo mesto v l.b slovenski ligi ne uide. Želim, da bi uspeli v tekmi za pokal. “ N. LALIC Elektra 74:72 Prvenstvena tekma prvega dela, odigrana v Šoštanju 23. 6. Gledalcev je bilo okrog 250. BETI: Kosovac, Davtovič 22, Vergot 9, Prevalšek, Lalič 7, Milek, Rožič 6, Medek 26, Ar-butina 3, Popovič 9. Igralci Beti so naleteli na hu- Pokalna tekma KK Stadion : Beti 68 : 78 Tekmo je gledalo okoli 200 ljudi, sodila sta P. Brumen in Drvarič. Kot običajno je bil začetek slab. Ljubljančani so vodili igro z 18:9. Neradi ošvrknemo sodnika, toda nerazumljivo je, da sta dosodila Medeku nekaj nepojasnjenih stvari. Zakaj? V drugem polčasu se stanje ni bistveno spremenilo. Sodnika sta bila bolestno občutljiva na igralce BETI. ,,Trzala“ sta tako-rekoč na vsak gib. Trenerju „Šeni“ sta dala dve tehnični in P. Brumen je podil Pšeničnika s klopi. Kot komedija zmešnjav. Proti koncu tekme sta postala sodnika drugačna, igralci BETI so izenačili in končno zmagah. Na poti domov je celo jeza nad sodniki v prvem delu igre spuhtela. N. LALIČ BETI:PRULE 82 :70 Prvenstvena košarkarska tekma sedmega kola 1. b slovenske lige je bila odigrana na Pungar-tu, gledalo pa jo je kakih 500 navijačev. BETI: Kosovac 9, Dautovič 25, Ž. Vergot 2, Lalič 8, Rožič 8, Medek 22, Arbutina 2, Popovič 6, PRULE: Ravnikar 12, Nemec 9, Butala 15, Grilc 13, Štravs 4, Skale 1, Šušteršič 16. Ekipa Prul je nedvomno najmočnejša ekipa, ki je gostovala v okviru 1. b lige v Metliki. Gostje s svojo igro niso dovolili domačinom razviti svojega načina igre. Zadrževali so igro, ko so dobili priložnost, so jo izkoristili dokaj zanesljivo. Ob polčasu so igralci Prul vodili z dvema košema prednosti. V drugem polčasu se je slika ponovila. Domačini so se poslu-žili presinga, kar pa jim je prineslo veliko osebnih napak. Zadnjih pet minut je bilo odločilnih, zato so Metličani slavili težko priborjeno zmago. N. L. : BETI (55 : 32) dega nasprotnika. V slabem začetku so jim dovolili veliko prednost: 23 košev. V drugem polčasu so Metličani spoznali, da , jemlje vrag šalo“, zato so pričeli s pressingom. Na igrišču je zavladala živčnost. Igralci Elektre so hoteli za vsako ceno zaustaviti nasprotnike, zato je postala igra groba in marsikateri igralec bi zaslužil „ohladitev“ na klopi — toda sodnika sta ostala gluha in nema. Pet nasprotnikovih igralcev je moralo zapustiti igrišče, toda tudi to ni pomagalo Metličanom, ki so šli tokrat domov poraženi. N. Lalič Beti: Postojna 116 : 97 Na domačem igrišču so pred približno 500 gledalci igralci BETI z mnogo nad Postonjčani premagali verjetno tudi zadnjo oviro k vstopu v 1. a slovensko ligo. Na začetku prvenstva je ekipa Postojne veljala za resnega kandidata zmagovalca. Zadnjih nekaj kol naši fantje ne igrajo kot bi se spodobilo. Tekmo začno nervozno, pustijo nasprotnika da povede, potem pa z veliko težavo izenačijo rezultat. Če že moramo koga posebej pohvaliti, je to Medek, za katerega taka igra ne velja. Zelo borben in natančen je bil tudi v tej igri. BETI: Kosovec 3, Ž. Vergot 2, Prevalšek 2, Lalič 14, Rožič 14, Medek 49, Arbutina 11, Popovič 2. Ljubljana . Beti 77:97 (26:50) Na igrišču v Ljubljani seje zbralo okrog 150 gledalcev, sodila sta Steiner in Hribar. Beti je dokazala, da nima nasprotnika v 1. b slovenski ligi. Že dolgo nismo gledali tako dobre košarke: vse je brezhibno delovalo in že od začetka seje vedelo, kdo bo klecnil. Beti je dobesedno pregazila nasprotnike. V desetih minutah drugega polčasa so Metličani šteli osemdeset košev in zdelo se je, daje stotica na obzorju. Toda trener Pšeničnik je poslal na igrišče rezervne igralce, ki so pripomogli, da Beti ni dosegla stotice. Nič zato. Prvi del prvenstva v 1. b slovenski ligi je tako pri kraju. Beti je prva s štirimi točkami prednosti. Edino čudež (!) bi lahko jeseni odvzel Beti prvo mesto. Upravičeno bi bili prvi. Igra skozi vsa kola je bila na višini. Kar trikrat so dosegli več kot sto košev. Trd oreh jeseni bodo predvsem ekipe PRUL, POSTOJNE in JEŽICE. Čakajmo jeseni, ko se bo pokazalo, kdo gre v višjo ligo in kdo bo izpadel. N. LALIČ Kronika V obratu Metlika so se na novo zaposlili: Bogdan Jambrešič, Marko Kraševec in Jože Kokalj. Odšli so: Darja Žunič, Majda Kadič, Silvo Jakša, Terezija Pri-selac, Zora Prahovič (umrla), Katica Štulac, Dragica Muže, Ljuba Črnič, Franc Žugelj in Jože Matkovič. V obratu Dobova sta se zaposlili Milena Polovič in Marija Savnik, kolektiv pa sta zapustila Marija Vogrin in Rozalija Šumljaj. Iz obrata Črnomelj je odšla Marija Grahek. Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto. Pod vodstvom Zvonimira Rožiča že več mesecev vadi nekaj nad deset pionirjev. Na Pungartu se zberejo trikrat na teden, da bi se naučili kar največ košarke. Če jih človek gleda, se lahko za- ,Mlade fante moram najprej naučiti osnov igranja, šele potem vadimo težje stvari. Najprej: pravilna postavitev med igro, podaja, met na koš in vse, kar sodi zraven. “ - Koliko časa vadite? Prvi koraki misli nad njihovo voljo in trudom, ki ga vlagajo v treninge. Prav je tako, kajti le z delom bodo lahko dosegli uspeh! Fantiči so mladi, stari od enajst do trinajst let. Bodočnost jih še čaka in aplavz šele pride. Potrpežljivost in sposobnost se jim bosta razvila. Pogovarjal sem se s trenerjem Rožičem, prijetnim in skromnim fantom, pravim športnikom, ki ne pozna prevzetnosti. Je kdo v ekipi, ki se mu obeta košarkarska slava? „Že nekaj mesecev tekamo po Pongartu. Vadimo redno in zavestno. Fantiči so disciplinirani. Zame so vsi enaki, vsi so dobri. Eden bolje teče, drugi vodi žogo, tretji je morda boljši strelec in četrti dobro povezuje igro. Košarka je kolektivna igra, v kateri egoisti nimajo mesta. “ NIKICA LALIČ