ts. flciDn. XUO. len. .Slovenski Narod* vena: v Ljubljani oa dom dostavlja v opravnSIfo prejemae: :ak> leto......K 24— i ceJo lato......K 2fr— £J leta........12 — f pol leta .......H_ trt leta........6— četrt leta......." 550 oa mesec......, 2*— 1 aa mesec......g 1-90 Dopisi naj se frankira jo. Rokopisi se ne vračajo. C res? statvo 3 Kaanera olica it. 5, (v pritličju levo), talefoa it 34. ■«iM|i ni laaetati veljajo: peteroetopna petit wsta za enkrat po 14 v*l, za dvakrat po 12 vfe, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaerdjaa 90 dogovora. UpravniStva naj se pošiljajo narocaine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari itevUfca vaHa It viaarjav.--- .Slovenski Narod* velja po post!: ta Avstro-Oarako: za NemeUo'. ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnina se ae ozira. ttabaraa telefan št 81. celo feia>....... K 25*— pol leta....... -13- četrt leta....... • 650 na mesec. . ♦ . . . . . „2*30 telo leto za Ameriko in vse druge delete: celo leto.......K 3fr*r Vprašanjem glede inzeratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znam** Cpmvniitva: EaaCeva aliaa it *, (spodaj, dvorišče levo), talalamat »5 a« Insolventnl botinet. Dunaj, 20. marca. Danes popoldan nadaljnjo proračunski od sok debato o rednem bud-ajeiu. Najhujši parlamentarni pesimisti so prorokovali, da 1» danes tudi ta odsek nesklepčen; to se vendar ni zgodilo, akoravno je danes bolj kakor v preteklem tednu opažati neveselo razpoloženje, katero seveda vpliva na razpravo, ki se vleče polagoma iii trudno naprej. Cas hiti in proračunski odsek bo moral skoraj odložiti redni proračun ter vzeti v razpravo novi trimesečni provizorij. Po dosedanjem programu zbornice se vrsi pred velikonočnimi počitnicami le še šest plenarnih sej, do konca tekočega meseca le i. Do konca meseca pa mora biti proračunski provizorij v obeh zbornicah sprejet in sonkcijonirau. Vlada upa sicer, da ima še časa dovolj. Poskusila bo doseči na jutrij->ni konferenci načelnikov strank, da se odkaže provizorij brez prvega branja proračunskemu odseka. Toda neverjetno je, da bi opozicijonalne -tranke dovolile to postopanje in zato je pričakovati, da ostane ta vroča že-Ija barona Bienertha neizpolnjena. Vršilo se bo torej najbrž tudi prvo branje proračunskega provizorij« in nastala bo potreba vsakodnevnih plenarnih sej, da pride začasni bud-get pravočasno pod streho. Pričakovati je teden utrudljivega parlamentarnega dela — ki gotovo ne bo vpli* valo blagodejno na razpoloženje strank. .. Neopravičeno se razvija tudi med vladin ovci vedno globlja nezaupljivost napram Bienerthovem kabinetu in veleznaeJlno je. kako se v listih, ki se Še pred par tedni veljali za vele-oficijozne, ministrstvo za vsako ceno hraneče organe, oglašajo sedaj proti temu, sedaj proti onemu ministru si varna očitanja in čim dalje ostrejše kiitike. Zlasti velik vtisk pa je napravil danes članek uglednega ponedeljni-ka »Montags-Revue«, katerega v par-1 anion tu pripisujejo bivšemu ministru Bilinskemu. Ta članek daje kabinetu — glavi in članom — tako slaba >pridevala, karakterizuje nezmožnost in neprogramatičnost Bienerthovega tretjega ministrstva tako ostro — da so popolnoma opravičene besede: zborniea smatra, da je baron Bienerth in njegov kabinet že padel. Le lahkomiseln optimizem ~ pravi »M. B.« — se more motiti v sodbi, kako stvari pravzaprav stoje. Polažaj Bienerthovega kabineta v dosedanji njega sestavi napram zbornici je nevzdržljiv. Pojavlja se v docela čudnem oziru. Prej se je strmoglavilo ministrstvo z običajnimi parlamentarnimi sredstvi preglasovanja, oziroma nezaupnic. Kabinet Bienerth III. pa je vstvaril novo orožje — rezistenco v odsekih, katero uporablja ne le opozicija, temveč tudi stranke večine. Dogodki v finančnem in proračunskem odseku so naperjeni naravnost proti ministrstvu. Vedno očitnejše se kaže, kako slabo je izbiral baron Bienerth nove ministre. Poslanci so popolnoma iz sebe nad naravnost hudo brezzmožnostjo finančnega ministra dr. Meverja, ki »Mlini tega fatalnega vtiska ne opazi, ier so zopet odpravi nazaj k svoji profe-suri. Zbornica je razočarana nad očitno nevednostjo ministra Glombinske-ga v železniških zadevah in rouogi se njegovim naivnim izvajanjem o železniških vprašanjih naravnost glasno smejejo. Zadnji rešilni poskus z napovedano predlogo o lokalnih železnicah nima nikakršnega učinka. Novi notranji minister se da od svojih uradnikov zapeljati do izjav, ki spominjajo na čase svete alijaneo in stroga obsodba naše politične uprave iz nst nemškega veljaka dr. Svive-stra, katerega govor bo po izrecnem sklepu proračunskemu odseka še v celoti natisnjen v protokolu, je zanj naravnost uničujoča. Poljedelski minister baron Widmann so je s par frazami o agrarnem vprašanju pri igrarcih dobro uvedel, toda reakcija je neizogibna. Tako »Motags Kevue« o posameznih ministrih. Dodala bi še lahko ostaie: drja. Hochenburgerja kot zaščitnika jnstične anarhije, grofa S 11 r -g k h a kot ministra za kultna in proti nauku eto. eto., in končno barona Bienertha kot naivnega optimista, kateri pričakuje spas avstrijskega političnega življenja v svoji Na-turheil-metodi, to je metodi, ki naivno rezignira na vsako inicijativo, skrbi samo zadovoljno za »državne nujnosti«, rekrnte, proračun, vse drugo pa prepušča «zdravi naravi«, katero podpira k večjem a pobožnimi željami in sentimentalnimi d^kkimaci-jami. Tako vlado prav nič ne žonira, da se nahajamo glede avstro-ogrske banke že od 15. februarja v ex lex položaju in ne bo jo pekla vest, če se ne posreči spraviti proračunski provizorij do konca meseca pod streho ter nastopiti tudi na tem polju izven zakonito stanje. Saj imamo večino, katera ne čuti nobene soodgovornosti za vse te stvari, veČino, ki je svoji vladi popolnoma enakovredna brez enotnosti in brez odločne volje. Kad vsem zanimiva je sodba »M R.« o nemškem National ve rban-du. Ta je razoran in proti predsedniku baronu Chiariju samem so dvigajo uporniki. Baron Chiari je neomajni zastopnik Bienerthov, toda to zaupanje je dobro utemeljeno: v parlamentarni karijeri si je zaslužil barr> nijo in svojega sine je spravil v ministrstvo ... Njegovo staiišče je omajano, ž njim pa se rusi temeljni kamon Bienerthovega tretjega kabineta. Pri Chiariju neha politična »kunšt« barona Bienertha .. . Ce še opozorimo na dejstvo, da vre v Poljskem klubu vedno bolj — da bo tam pri jutrišnjem plenarnem zborovanju k ln novem le s težavo proti rl predlog, naj Poljski klub glasuje brezpogojno za proračunski provizorij in 76 milijonsko posojilo — smo dovolj označili razmere in opravičili naslov tega članka. V politiki prorokovali je nehvaležna stvar. Morda izposluje baron Bienerth za sebe in družabnike primeren moratorij, morda ga šo pravočasno navdahne košček politične modrosti, ki kategorično veleva pre-ustrojitev njegove politične firme, ki bi si poiskala novega dobrega kredita. Le prerade pa se insolvence razvijajo v — konlrurz. Ka] bo s itoimun dež. V Celju, 20. marca. Vaš štajerski urednik je imel priliko govoriti z odličnim članom veleposestniške skupino v štajerskem der M nem zboru. Pogovor je nanesel tudi na obstrukcijo naših klerikalnih poslancev v deželnem zboru in vprašanje, kako bi bilo mogoče zagotoviti zopet redno poslovanje našega deželnega parlamenta, ki je bil svoje čase vedno no cesarski besedi »brav«. Xa vprašanje, ali bi eventnelno zopet ve-lepos« stvo prevzelo kako posredovanje* je padel precej nervozno odgovor: »Prosim vas, kaj pa naj storimo? Gotovim, recimo, krieafem (»Schreihalsen«) smo premalo naci-jonalni, namestnika in njegovim konservativnim prijateljem pa sopet premalo konservativni. Najbolje je torej za nas, ako lepo patri jotično ostanemo doma. Sicer pa za sedaj ne verujem na kako energično in ospešno akcijo glede obstrukcije. Potrpite, da ho g, dr. Korošec v Bienertliovi ali Thumovi večini; po tem Ho šlo vse gladko in naglo.« Ta zanimiva izjava že zasluži kratek dosta vek. V pojasnilo prvega stavka treba povedati, da je lansko spomlad nernškonacijonamo časopisje sila zamerilo veleposestnikom, ki so bili mnenja, da je kratka sprava boljša ko mastna pravda. Veleposestniki so potem v resnici tako daleč popustili nemškim nacijonaleem, da so se stavi »i slovenskim klerikalcem za premirje predlogi, kateri pa ti niso mogli nikakor sprejeti, ako si niso hoteli po ie sveži kampanji proti Gradcu pokopati svojega x>narodnega « prestiža. Nemški nacijonalci so bili takrat še veliki gospodje: v deželnih blagajnah je še bilo kaj cven-ka in povrh tega še dano več možnosti za nezaložen »pnmp«. Veleposestniki pa ali niso svoje akcije dovolj resno in z globokim prepričanjem začeli ali pa se niso spomnili, da so oni zadnja in edina opora še v štajerski deželi gospodujoče nemškonacijonal-ne »napredne« kliko — kratkomalo, opustili so svojo komaj pričeta akcijo za delosmcžnost štajerskega deželnega zbora in se umaknili. V jeseni je šel Ciary za vado v ogenj in je koval s Korošcem in Hagenboterjem dolgo in prečudne načrte, kako bi ostal končno volk sit in koza cela: namreč, da bi se ne raadražilo na eni strani nacijoralnih in svobodomiselnih žilic pri Nemoihma drugi strani pada bi se s pomočjo posebnega avtonomnega šolskega sveta za Sp. Štajer spravilo lačne slovenske učitelje pod kuto. Ker pa je končno stvar bila lo — prečrna, in je veleposestvo ni hotelo odobriti, je ostalo vse pri starem, to je pri obstrukciji. Kako je z obstrukcijo sedaj, kaže konec izjave, ki je tako zgovoren, da ni treba nobenega komentarja. Pripomnimo 3c, da to nrnročal o odstavku »komereielno in navtično šolstvo«; poročevalec pl. Gorski 6 odstavku >'Centrala«, »visoka sola«, »srednj;i sola« in »študijska knjižnicam. Predlagal je več resolucij glede dezelnit? šolskih nadzornikov in šolskega nad zorstva. Stavil je tudi predlog*, na.j se kakor hitro mogoče začne akcijo, da dobe posamezni narodi v Avstrij; svoja lastna vseučilišča. Ustanovitev novih vseučiJišč je zadeva, ki slnž; splošnim kultnrelnim interesom, ki pa ni naperjena proti drugim narn dom. Vsled tega je predpogoj /a rešitev tega vprašanja mirni sporazum vseh prizadetih narodov. Poročevalec Stančk je poročal o odstavku »viso ka sola«. Zahteval je, naj se učitelji šča podržavijo. PosJ. F u c h s je po ročal o odstavkih »kultus«, »ustano ve« in ^doneski«, posl. P a c h e r pn o odstavku »verski fond« in »dome na«. Posl. Š i 1 i n g e r je zahteval, naj sc zednači stališče dež. šolskih nadzornikov in ravnateljev srednjih šol, naj se ustanovi drugo češko vse učilišče v Brnu in izpopolni češkn tehnika v Brnu. Posl. Choc je za hteval ustanovitev češke javne ljud- rrnmtnđ- LISTEK. SMnlm Tomaža Krinežllovika. Baljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Dalje.) Luka Magarac je znal biti strašen. Ni mu bilo dovolj, da jc opeoval vse prebivalce Mračnega sela kot hinavce in hlinbenike, ki capljajo za vsako procesijo, ki se vedno gnetejo v cerkvi in lazijo po božjih potih, pa so zmožni vsa&e grdobije, vs*ake nepoštenosti in vsakega zločina, ki lažejo, goljufajo in po krivem prisegajo. Tudi župnika samega se je lotil. Očital mu je kuharice in druge ženske, samice in omožene, mlade in s-tare, Dolžil gre je, da se je pečal s Cešminovo Jero in Gregoračcvo Špelo, z Mačkovo Pepo in Srobotnikovo Franico, očital mu je razmerja še z različnimi drugimi ženskami in koč-no še Nežo KrmežljaVko in njenega sinčka Tomaža. »Ne, ne, ni res,« je hitel zatrjevati župnik, ko ga je Luka Magarac pustil priti do besede. »To ni res, prisežem lahko, da ni res!« Župnikov ugovor je resnicoljubnega Lutko novic raakaoil. Najprej je dal s cesto po bi raj ocem u se župa nu tako brco, da je odletel v jarek, obenem pa začel župniku naštevati, kdaj in kje ga je videl z imenovanimi ženami in dekleti in v kakih okolšči-nah. Upil je, da se je razlegalo po celem trgu in so otroci in ženske skupaj drveli in upil je toliko časa, da ji izgubil glas in je mogel samo gr-^rati besede. A ko so bile besede že nerazumljive, so bile še vedno grde. »2enske. pojdite po žandarje,« je kričal župan, ki je bil ves blaten splezal iz mokrega jarka in se naglo umikal čez poUe- »Boltezar, sila kan-celijska, udari ga! Cemu imaš pa sabljo?« »Ne vem čemu,« je odgovoril Krinežljavček in se plaho stiskal k zidu, da bi ga ne dosegel besni Luka Magarac, ki je bil pobral stol in je mahal ž njim okrog sebe. Cvilec in kričeč so se umikali ljudje togotnemu frizerju, najhitreje župnik, ki se je* neprestano skrival za ženskami. Magarac pa je vrgel za njim stol in še nekaj izbranih hrvaških priimkov, potem pa je pobral svoj klobuk in je pobegnil na drugo stran, v svet, zapustivši zrn seboj dol-žitve, iz katerih jo nastalo mnogo gorja. Luka Magarac je bil že davno kdo ve kje, ko so prebivalci Mračnega sela šele do dobra »poznali vsebino in obseg njegovih dolžitev. Tisti večer jc Wk> v Mračnem seru mnogo joka 1 v različnih hišah je pela palica po enskik hrbtih visoko pesem o pre->ovedani ljubezni. Iu ker Gregora-"eva Špela in Cešminova Jera, Markova Pepa in Srobotnikova Pramca niso hotele biti same osramočene in tepenc, so imenovale še mnogo drugih in jih obdolžile še ožjih ljubezenskih zvez z župnikom. Prizadeti mož->e in očetje so v obrambo svojih žena n hčera to seveda hitro razglasili, .sled česar je postal naposled v krčil i tako velik pretep, da so orožniki morali z bodali napraviti red. Samo Boltezar Krmežljavček se ni upal posnemati svojih sotrpinov. Srbela ga je sicer roka in še nikoli ni imel takega požel jenja, vzeti burk-Ije v roko, kakor ta večer, vendar je premagal in zadušil to srčno hrepenenje, zakaj med njim in Nežo je bil veljaven molče sklenjeni dogovor, po katerem se je pustila Neža protepsti samo na sv. Treh kraljev dan, da ima Boltezar za svoj god posebno veselje, vse druge dni v letu pa jo bil po tem dogovoru topen samo Krmežljavček. Župnik Matevž Štebalar je še tisti večer iz previdnosti obolel, da bi sc polegel prvi vihar, ki so ga pro-vzroeila razkritja Luke Magarca. Poslal je tudi hitro v »Domoljuba« dolg dopis, v katerem je popisoval, kako vzorno je katoliško življenje v Mračnem selu in v kako lepem soglasju živi vse prebivalstvo s svojim psatirjem. Sicer jc nonainik kri»6an- stva poslal v Mračno selo zavrženo dnšo, da bi napravila razdor med župnikom in med vernikom, je bilo brati v »Domoljubu«, a ljudstvo, to vrlo krščansko in krepostno ljudsivo je tega podpihovalca pregnalo sramotno in se ni dalo omajati v svoji j zvestobi do Kristusa, rki svete cerkve 1 in do svojega cerkvenega učenika. Župnik je trdno računal, da bo ta dopis imel popoln uspeh in se je zato z zbranim duhom posvetil kuriranju svoje »bolezni«. Zdravil se je s cvičkom in z rebulo, s silvancem in s karminetom, z alašem in benediktincem, z ogrskim in s francoskim konjakom, zdravil se je z veliko vnemo, a ozdraviti vendar ni smel, kajti poročila o razpoloženju v Mračnem selu nišo in niso postala boljša. Tudi to ni nič pomagalo, da je mežnar raz-naša) o Luki Magarcu strasne vesti. Pravil je, da je Luka Magarac turške vere, da ima pet žena, da je svojo mater prodal zamorcem, da je svojega očeta ubil in visel že na višalah, a ker se je vrv odtrgala, je bil pomilo-ščen. Pomagalo ni vse to nič, ker so v Mračnem selu itak že prej nekaj taga slutili, kar je na podlagi dolgih opaaovanj potem razkril ubegli Luka* Magarac. Med tem, ko se je župnik Matevž Štebalar kuriral na popisani način, se je bil glas o njegovih ljubezenskih nepekih raanesel daleč naokrog. Celo I v liberaraih listih je bilo nekaj či- I teti o dogodkih, dasi v Mračnem selu ni bilo ne enega liberalnega lista dobiti. Pač pa je župnik dobil doposlan izrezek z dotičnim dopisom, kar ga je tako pretreslo, da je postal reci viden. Bil jc pri svojih medicinah že pri »doppelbitterju«, a je mora! začeti spet znova s cvičkom. Končno je dal raznesti po trgu, da je zahteval sam strogo preiskavo, češ, naj cerkvena oblast dožene, da je res popolnoma nedolžen in da sc mu godi vnebovpijoča krivica. Nekaj dni pozneje se je že pripeljal iz bližnjega mesta dekan in začel z zasliševanjem veljavnih mož. Dekan je bil strog gospod. Strog jo bil njegov pogled in stroge so bilo njegove besede. Dopoldne je zasliše val možake, popoldne pa so prišle na vrsto ženske* vse ljubezenskega ob čevanja z župnikom obdoJžene. Druga »a drugo je morala stopiti pred strogega dekana, Mačkova Pepa in Sra-botnikova Franica, Gregoračeva Špela in Cešminova Jera in še ta in ona. in tudi Neža Krmežljavka. Vse so se vrnilo iz sobe z objokanimi očmi, blede in preplašene ter se kar mogoče hitro spravile v kraj. Po fcou čanem zasliševanju so bili zopet po klicani župan in občinski svetovalef pred dekana in isvedeli od njega ve liko in nepričakovano novost, da je namreč župnik popolnoma nedolžen in žrtev liberalnega obrekovanja. ^a^a^aUal ske šole na Dunaju in se izrekel zoper t podržavljenje okrajnih šolskih nad-aornikov. Ko sta govorila še poslanca Maver in dr. Okuniewski, je bila seja zaključena. Časovni avanzma pri državnih železnicah jo ministrski svet prinoi-pielno sprejel. Železniški minister dr. Glombinski je sprejel predsednika zveze galiških železniških uradnikov Emila Hinglerja ter mn sporočil, da je ministrski svot vprašanje časovnega avanzmaja v principu ugodno rešil in bo uveden z veljavnostjo s 1. januarjem t. L Italijansko ministrstvo je demi-sioniralo. Včeraj je v zbornici podal ministrski predsednik Luzatti svojo demisijo. Posvetovanja zbornice so se na nedoločen čas odgodila. * Novoizvoljeni rum unski parlament je včeraj otvori 1 kralj Karel. Prestol ni govor, ki ga je kralj sam prebral, je pred vsem konstatiral, da večina vlade dokazuje, da uživa vlada zaupanje ljudstva, Prestolni govor obljublja tudi voč novih zakonskih načrtov. a V Turčiji so zopet začeli bojkotirati grške ladje in grško blago. Posebno v Carigradu, Smirni in Brusi se ta bojkot razširja. V Mandžuriji je prišlo pri Fuču do boja med Kitajci in Japonci. Neki kitajski orožnik se je protivil japonski straži, ki ga je zavrnila, ker jp prekoračil kvarantensko meio. V 1eku dneva so Japonca Kitajci ustrelili. Ostali Japonci so sc zavzeli za svojega tovariša in so napadli kitaj-vske orožnike. Enega so ustrelili, več pa ranili. Razburjenje mod Kitajci je veliko. Položaj v Severni Mehiki je neznosen. V prihodnjem tednu se bo odločilo, če bodo ameriške čete še nadalje manevrirale ob mehikanski meji ali pa če bodo odkorakale v Mehiko. Finančni minister Limantur je takorekoČ izročil mehikanski vladi ultimatum Združenih držav, v katerem se zahteva, naj se upor zaduši iu oklene mir z Madero ali pa naj predsednik Diaz odstopi. Štajersko. Iz Ormoža. Predsednik nemškega »Volksrata« dr. Delpin se hvali po celem Ormožu, da je dosegel velik uspeh na polju germanizacije pri ormoški sodniji. Pravi namreč, da je izšel na vodsrvo okrajne sodnije v Ormožu ukaz, glasom katerega se morajo zanaprej pisati imena kata-stralnih občin tudi v slovenskih sklepih v nemškem jeziku in da se bodo ^sestavljali cenilni zapisniki tudi v slov. izvršilnih spisih nemški. Mi ne verjamemo, da bi si dovolila c, kr. pravična avstrijska justična uprava tak napad na več desetletja trajajočo posestno stanje. Ce pa bi se izkazal ta ukaz kot resnica, bi imeli v rokah zopet dokaz več za dejstvo, da stoji justična uprava popolnoma pod komando nemškega »Volksrata« in da njemu na ljubo t not a svojevoljno težko priborjene pravice Slovencev. O stvari še seveda ni govorjena zadnja beseda. Iz Žetal, Kako klerikalci razumejo smotreno gospodarsko delo, naj pokaže sledeči slučaj: V Žetalah pri Rogatcu se je hotel v tamošnjo posojilnico vriniti kaplan Kranje, človek, ki nič nima in ki z ničemur ne more jamčiti. Ker ga načelsivo ni hotelo sprejeti, uvidevajoč, da se gre kaplanu Kranjcu samo zato, da bi tudi v posojilnici zase jal some razdora, izjavljajo sedaj žetalanski klerikalci v »Straži«, da bodo ustanovili novo posojilnico. To naši javnosti brez nadaljnih pripomb. Le toliko še pripomnimo, da je odličen klerikalni pristaš, ki je član nadzorstva sedajne posojilnice, svaril načelstvo pred tem, da bi sprejelo kaplana Kranjca kot člana. Kratek odgovor na klerikalne laži. Kaplanu Kranjcu v Žetalah, znanemu hujskaču, bivšemu abstinentu in vegetarijancu, na njegov dopis o občnecn zboru »Kmetijskega bralnega društva« v Žetalah dne 12. t. m. v »Straži« z dne 17. t. m. kratko v odgovor sledeče: Ce je kdo pri cerkvi preklica val, da pride predavat tudi kak poslanec, mi ni znano. Da občni zbor ni bil posebno dobro obiskan, se ni čuditi, saj je bil v šoli in je znano, da občni zbori niso nikjer preveč obiskani. Prosta laž je, da sta bila, kakor pišete, dva shoda. Vršil se je popolnoma pravilen občni zbor, izvolil se je popolnoma pravilno novi odbor, med občnim zborom sem jaz predaval o kmečkih puntih na Slovenskem skoro tričetrt ure, sprejelo se je najmanj 10 novih članov, ki so vsi sami plačali. Laž je torej, da sem govoril samo par besed, laž je, da sem tožil, da je premalo poslušalcev, laž je, da sta pristopila k dru- štvu na mrvo satno 2 člana« laž je, da je shod trajal samo četrt ure, laž je, da so bili na shodu štirje govorniki. Kaplan Kranje, ki te je ae par-krat »liberalna« usmiljenost rešila precejšnjih aodnijskih posledic, ali tako misliš z lažmi in obrekovanjem utrjevati vero v Zetalaneihf In s terorizmom, da navajaš imena nekaterih udeležencev? In s tem, da pošlješ na občni zbor društva človeka, ki niti član društva ni, izjavljaš, da društvu ne zaupa? Fant, tudi s tem se boš opekel, kakor si se aedaj že par-krat v svojem »poštenem« boju proti političnim nasprotnikom. Saj veš, kak je ta tvoj pošten boj: lažnivo ovaduštvo. Motiš se, če misliš, da se bodo x»°Šteni Žetalanei s teboj prerekali; njih pot gre naprej mimo in preko tebe v m i mom, treznem gospodarskem in narodnem delu. Tvoja pot je pa hujskarija in sejanje sovraštva. — Vekoslav Spindler. f 8lovenski oder v Celju. Na praznik, prihodnjo fcohoto, se uprizori na si o venskem odru v Celju Anzengru-berje v » K ri voprisežnik «. Imenovanje. Štajerski deželni šolski nadzornik dr. Karel T u m 1 i r i jo dobil noslov in značaj dvornega svetnika. Sprememba v veleposestniški skupini Štajerskega deželnega zbora. Deželni poslanec Rudolf pi. D e h n e je prodal svoje posestvo Welsberg. Kor je to posestvo v deželni deski, izgubi pl. Dehne svoj mandat. Disciplinarni senat za štajersko i ijudskošolsko učiteljstvo jc sestavljen tako-le: C. kr. namestnik Manired grof C 1 a r v - A 1 d r i n g e n, predsednik; c. kr. namestn. podpredseduik haron H a m m e r - P u r s t a 1 1, predsednikov namestnik. — Olani pa SOI M a u g e r vitez p 1. K i r c h s-b e r g, c. ikr. nam. svetovalec in elar; deželnega šolskega sveta; njega na-! mestnik vitez pl. E. A 1 t m a n n, na* ruotniški tajnik; deželni odbornik, odvetnik dr. Leopold Link; njega namestnik državni poslanec, profesor dr. P. H o f m a n n pl. W c 11 e n -h o f; e. kr. deželna šolska nadzornika dr. K. T u m 1 i r z in P. Končnik; cesarski svetnik, meščanske šole ravnatelj v p., Hans T r u u k; njega namestnik gimnazijski ravmitelj J. G l o v a c k i v Mariboru; meščanske šole ravnatelj v Gradcu, Fr. K a r -j van; njega namestnik učitelj v Gradcu, Al. K a s p e r. — Vidi se, kako se upoštevajo na Štajerskem slovenski deli dežele! Okrajni šolski nadzorniki za slovenski del Štajerskega so: Ivan Dre-flak za šolske okraje: Sv. Lenart, Maribor, okolica, in Slov. Bistrica; "Matija Hcrić za šolske okraje: Ormož, Ptuj, okolica, Ljutomer, Zgornja Radgona in Rogatec; Alojzij j S c he c h e 1 za šolsko okraje: Ko-i njice, Marenberg, Šoštanj in Slov. Gradce; Josip S u p a n c k za šolske okraje: Celje, okolica, Vransko, Šmarje in Gornji grad; Gustav Vodu š e k za šolske okraje: Kozje, Sevnica, Brežice in Laško. — Tem nadzornikom poteče funkcijska doba s koncem tekočega leta. — V kratkem se bodemo v »Slovenskem Narodu« z >xzaslugami< nekaterih teh gospodov obširno bavili in jih primerno »priporočali^ za nadaljno nadzorovanje. Ustrelil se je v Mariboru sin gostilničarja »Pri črnem orlu« 1 Dlet ni Ernest Tscharre. Umrl je v Gradcu odvetnik in čian gosposke zbornice dr. Moric pl. S c h r e i n e r. Bil je predsednik delniške družbe pivovarne R^ining-hans, Član upravnega svota planinske montanske družbe itd. Star je bil 87 let in ^e je udeležil burnih dogodkov leta 1848. Bil je strasten nemški naeijonalec. Zaprli so v Mariboru boletoega zna nega tatu perutnine Martina V e r t i č a, doma na Bregii pri Ptuju. Sedaj je pokradel mnogo perutnine okrog Križeve na M. p. Celjska mestna š par k asu izkazuje z letnim računom za leto 1910 oči-vidno nazadovanje. Hranilnih vlog je izplačala celjska mestna šparkasa v minulem letu za okroglo štiristotisoč več kakor jih je prejela. Najbolj pa, da misliti majhni čisti dobiček, ki ga izkazuje v svoji bilanci. Ne sme se pozabiti, da ima celjska mestna šparkasa samo na nemški hiši (Deu-tsehes Haus) v Celju intabuliranega posojila en četrt milijona kron. Koliko i)3l n ese leutsehes Haus« v Ce- I lju in koliko more tako podjetje plačevati obresti od svojih ogromnih dolgov, si lahko vsak izračuna, ki količkaj razmere pozna. Treba bo najbrž tedaj nemški šparkasi v Celju Še večkrat zapisati v bilanco »Zinsen-abfall«, samo da ne bo zadostovalo le 9460 K, kakor leta 1910, vsaj veli* kanska vsota na zaostalih obrestih po 273.588 K 72 v vpravičuje to skrb« Za Mestno hranilnico v Celju res sicer jamči celjsko mesto s svojo davčno silo, a pomisliti pa je tudi, da ima celjsko mesto ogromno dolgov in tako visoke doklade, da vse kar le more, beži iz Celja. Od svojega majhnega dobička je razdelila celjska Šparkasa bogate darove celjskim nemškim društvom in sicer je dobil Mu-aikverein 4000 K, nemško gledališče 900 K, namaka pevska društva 300 ' kron, Schulverein 100 K, Athletik-Sportklub Eiche 100 K — (čemu?), nemško pomočniško društvo 100 K, nemško draališko društvo 200 K, celjski nemški Tumverein 1000 K, društvo: »Deutsches Haus« 1200 K. — A niti vinarja ni žrtvovala celjska nemška Šparkasa V dobrodelne namene, katerih bi bilo deležna slovensko ljudstvo kljub temu, da ima najmanj 2 tretjini slovenskega denarja naloženega kot hranilne vloge in da je večino svojega dobička napravila s slovenskim denarjem. — »Ne bi se bavili z nemško celjsko šparkaso, ko bi nemški listi ne hujskali tako hinavsko proti slovenskim denarnim zavodom, samo da napeljejo tok denarja v svoje denarja silno potrebne kase. Naj Nemci rajše razmiŠljujejo o svoji gospodarski mizeriji in tudi dr. Negri bi storil pametnejše, ko bi premišljeval, kako bo rešil zavoženo celjsko nemško gospodarstvo pred polomom, kakor pa da izliva svoje gospodarske modrosti po nemških listih. Kar je pisal o slovenskih denarnih zavodih v graškom »Tagblattu«, velja v polni meri za nemške denarne zavode, zato se pač ne moremo dovolj načuditi nemški predrznosti, s katero hočejo zakriti svoje lastne slabosti. Slovenci nimamo nič proti temu, ako nemški denarni zavodi tako imenitno napredujejo, kakor n. pr. celjska nemška šparkasa, dvomimo pa da bi se take solidnosti in takega napredka veselili tudi širokoustm dr. Negri in njegovi kompanjoni. Ponesrečil se je v Ribičeveni mlinu v Cezanjcvcib delavec Franc Cer-gul. Transmisijski jermen ga je zgrabil in potegnil med kolesa, kjer je mrtev obležal. Štajerska zadružna mlekarn,' v Gradcu bo pošiljala nemškemu cesarju Viljemu za časa njegovega bivanja ua Krfu mleko. Iz Maribora. Dne 14. sušca se je vršil tukaj občni zbor C. M. podružnic. V novi odbor so bili poklicani za moško podružnico gospodje dr. Po-Ijanec kot, predsednik, dr. Rosina kot predsednika namestnik, Majcr kot tajnik, Voglar kot blagajnik, Pišek kot blagajnika namestnik, dr. Dolar, Šoštarič, Hohnjec in Vokae kot odborniki; dalje gospoda Bahovec in Kejzar kot preriL računov ter gospodje Kejžar, Pišek, Bahovec in \Veixl kot odposlanci h glavni skupščini. Za žensko podružnico gospa Rotnerjeva kot predsednica, gospa dr. Poljančeva kot preds. namest. go-spica Koprivnikova' kot tajnica, ga. dr. Pivkova. kot blagajnica, gospiee Bmsova, Lenart ova in Posebova kot odborniee, gospa dr. Sernečeva in go-spica Ivanka Sernečeva kod odposlan ice h glavni skupščini. Občni zbor je hil vkijub slabemu vremenu izvanredno dobro obiskan, posebno nas je veselilo veliko število Studenca nov. Iz poročil tajnika in blagajnika moške podružnice povzamemo sledeče. Podružnica je delovala v preteklem letu s podvojenimi močmi in >e ozirala tudi na okolico. Število članov jo narastio ua 22 pokroviteljev, 200 rednih in 50 podpornih članov. Postavili so se novi nabiralniki v Selnici (sedaj pod okriljem podružnico na Fali), pri Sv. Barbari, pri Sv. Marjeti na D. p., pri Sv. Martinu, v trgovini g. \Veixlna in gostilni gosp. Karba. Dohodkov je imela moška podružnica 1728 K, od katerih se je poslalo v Ljubljano 1713 K. Članarina je znašala 404 K (še ni sklenjena), 550 K so donesli nabiralniki, vse drugo darila i u razne nabire. Posamezni nabiralniki so donašali: V »Narodnem domu;: 30-1 (šesta diploma), v Medenovi gostilni 166 (druga diploma) , pri g. Rapocu 7, v Coinikovi gost i 1 ni 6, v Vertuikovi trgovini 3, v »Čitalnici« v Studencih 6, v Selnici 18, v Podovi 13, v Weixlno smatrali pomorščaki ta odgovor zn znamenje, da hočejo lastniki ladij zadevo zavleči. Včeraj dopoldne ob 10. jo zato začela večina pomorščakov in kurjačev tržaških plovstvenih podjetij stavkati. Sirovež. Marij Czerwinski, 22-letni kočijaž, stanujoč v Trstu v uli ci Giustinelli št. 11. je do nedavno stanoval skupaj z Virginijo Loren-zutti v ulici Rena št. 10. Ker mu delo ni dišalo, se je dal skoro popolnoma vzdržati od svoje ljubice in jo je strahovito pretepal, če mn ni dala denarja za popivanje. Slednjič se ga je Lo-renzutti naveličala in ga spodila iz hiše. Nasilnež pa je vendar še vedno prihajal k njej, jo pretepal do krvi in ji žugal, da jo pokvari za vse življenje. Grozil ji je enkrat z vilicami, drugikrat pa jo je davil in bi jo bil zadavil, da ni posegla vmes neka Katarina Filipič. V soboto pa je Czer-winski zopet prišel k Lorenzutti, ki je vsled njegovih prejšnjih sirovosti Še vsa bolna ležala v postelji. Udaril jo je s pestjo parkrat po glavi in mislil potem oditi. Redarji pa, ki so prišli na vpitje nesreenice v stanovanje, so mu zaprli pot in ga uklenili. Tudi na policiji se je vedel Czerwin-ski zelo predrzno. Odlikovanja. Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Pulju Spiridion Peručič in okrajni sodnik pri višjem deželnem sodišču v Trstu dr. Rudolf baron Rinaldini sta dobila viteški križec Fran Josipovega reda. Imenovanje. Starinskemu muzeju v Pnlju kot vodja dodeljeni profesor državne realke v Pulju dr. Anton Gnirs je bil pomaknjen v VII. činovni razred. Odlikovanje. Predstojnik okrajnega sodišču v Pulju, gospod Spiro Peručič je dobil viteški križec Franc - Jožefovega reda. Odlikovanje. Deželni šolski nadzornik v Zadru Anton Strel je bil imenovan za dvornega svetnika. Moško kaznilnico v Gradišč i opuste. Kakor izve goriški list »Eco del Litorale« baje iz zanesljivega vira nameravajo moško kaznilnico v Gradišču opustiti in preseliti tamošnje kaznjence v moško kaznilnico v Maribor. Jadranska banka. Občni zbor Jadranske banke je sklenil razdeliti 6c/c dividendo, tedaj 24 K za vsako delnico in zvišati delniško glavni na 12 milijonov. Nov veleizdajniški proces. Ki kor poročajo listi iz Zadra se pripravlja nov veleizdajniški proces proti dubrovniškim Srbom. Državno pravdništvo ima baje v rokah mnogo obremenilnega gradiva, ki kom-promituje srbskega deželnega poslanca dr. Mitroviča. Pa bo 1o najbrž«' zopet tak proces, kakor zagrebški in nova blamaža. Garnizijska izprememba. 20. pr morsko - kranjski lovski bataljon, ki je bil nameščen pet let v Trstu, poj-de, kakor smo že poročali, v Tolmin. Vojaki so se odpeljali danes zjutraj ob 3/47. zjutraj iz Trsta. Dnevne vesti. -f- Dalmatinci proti kranjskim klerikalcem. Našim klerikalcem je postala za njihovo delovanje Slovenija preozka^ zato so jeli poskušati svojo srečo še na Hrvaškem in v Dalmaciji. Na Hrvaškem se jim je njihov poskus popolnoma ponesrečil, dasi sxi si za propagatorja svoje politike kupili voditelja hrvaške kmetske stranke znanega Stjepana Radića. Po fiasku na Hrvaškem so te s podvojeno močjo vrgli ua Dalmacijo nadejajoc se tukaj gotovega uspeha. V propagiranje svojih idej so ustanovili svoj list, ki so mu dali ime »Hrvatska Država«. Ta list vzdržuje klerikalna »Zadružna zvezam v Ljubljani in njen revizor Donadini je bil obenem plačani urednik »Hrvatske Države«. Sprva so je zdelo, da bo v Dalmaciji klerikalizmu po kranjskem vzorcu cvetela pšenica. Ko pa je »Hrvatska Država« popolnoma stopila v stopnje »Slovenca« in »Domoljuba« ter jela po kranjskem klerikalnem vzoru na najgnusnejši način napadati razne zaslužne dalmatinske rodoljube ter blatiti vse, kar je vsakemu poštenemu narodnjak ti drago in sveto, je nastala proti nji močna reakcija med duhovniki sami-mi,ki niso tako pokvarjeni in degenerirani kakor njihovi tovariši na Kranjskem. Prvič se je pokazal odpor proti klerikalni komandi i*: Kranjske pri mladinskem tečaju dne 14. p. m. v Splitu, na katerega so kranjski klerikalci poslali znanega Janeza Kalana. Kala nova misija sc jo popolnoma ponesečila. Kalanovih zmedenih idej ni hotel nihče poslušati in mož jo je moral iz Splita popihati, ne da bi mn kdo rekel »z bogom«. Kmalu na to so na ukaz škofijskega ordinarijata vrgli »Hrvat-ako Državo« iz katoliške »Leonove ti- skarne«, oes, ua fa£o nesramnega in podlega *libeia<; ni smeti tiskati v katoliškem zavodu. In ker je postajal odpor proti »Hrvatski Državi« vedno večji, jo bila ljubljanska »Zadružna zveza« končno prisil jeua, svojemu revizorju Donadiniju uka-sati, naj voaj navidezno odloži uredništvo s tem, da se ne podpisuje več kot odgOT oru i urednik »Hrvatske Države«. SSasko kranjske klerikalne politike v Dalmaciji se torej kaže na vsi črti. Kakor smo informirani, bi tudi >Hrvat**ka država« že prenehala izhajati, ako bi ne bila pri njej že preveč angažirana ljubljanska »Zadruž-na zveza«, oziroma gospoda, ki stoji m to zvezo. Vzpričo tega se nam vsiljuje vprašanje, kako pride »Zadružna zveza« do toga, da se vmešava v politiko v Dalmaciji. Ali je za to po-basala 750.000 K iz vseučiliškega zaklada, ali dobiva za to letno podporo 20.000 K od kranjske dežele, da vzdržuje v tuji deželi, v Dalmaciji take reptilko. kakor je »Hrvatsa Država«?! + Dopolnilna ileželnozborskH volitev. Namesto odstopi vsega deželno-zborakega poslanca dr. Ivana Oraž- na se bo vršila nova volitev iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega dne 16. maja 1911. 4- Dopolnilna deželaozborska volitev. Danes je za žužomberško-litij-ski okraj deželnozborska volitev namesto g. M a n d 1 j a, ki je odložil svoj mandat, ker neče biti sokriv nezaslišanega gospodarstva klerikakvv z deželnim denarjem. . Za ta mandat kandidirajo klerikalci žužemberškega župana Ivana V c h o v ca, ki bo seveda tudi izvoljen, ker je okraj še jx> \ etiki večini klerikalen. Vehovec je bil mnogo let ne le pristaš, nego tudi zaupnik narodno-napredne stranke. Presedlal je šele v zadnjih letih. Ž njim pridobi torej klerikalno zastopstvo v deželnem zboru zopet moža, ki je zatajil svoje prepričanje. Brez odpadkov liberalno stranke klerikalci pač ne morejo živeti. Ce pogledaš klerikalne poslance v deželnem zboru, moraš reči: skoro sami liberalni renegati. -f- Kazenska preiskava proti Krokarju in Štefetu. Listi poročajo, da se je na ukaz višjega državnega pravd-ništva v Gradcu uvedla kazenska preiskava proti Ivanu Kregarju, podpredsedniku trgovske in obrtne zbornice, in Ivauu Stefetu, uredniku Slovenca« radi znanih manipulacij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. -f- Dr. Nagi organizujc nižjeav-strijske klerikalce. Dunajski škof dr. Nagi je izdal na vso župnike dunajske Škofije tajen cirkular. V tem i irkularju naroča vsem župnikom, Maj izberejo gotovo število zaupnikov, da se »diecezanska organizacija nanovo oživi in postavi na trdno podlago.« Materijal za akcije te nepolitične (?) katoliške organizacije, ki se iaj razteza po celi državi, naj da katoliška ljudska zveza. Za delegata avstrijskih škofov v tej državni organizaciji katolikov je bil izbran hruški škof. Ta ukaz nima drugega uamena, da se župniki še bolj začno vtikati v politično življenje in da pomagajo pri reorganizaciji krŠčanskasocijalne >trauke. Dr. Nagi je postal takorekoč ►•ksefeutor dunajskih krščanskih soci-jalistov in hoče po vzoru ljubljanskega skoia uvesti na Nižje Avstrijskem ono podlo in gnusno klerikalno poli-nko. ki izrablja vero in cerkev. -f- »Katolički djaci«. Po Ljubljani bodi družba mladih ljudi ne posebno priporočljive zunanjosti, ki nabira denar. Ti mladi ljudje se predstavljajo kot »katolički djaci« in ponujajo nekake bloke ter zahtevajo v imenu hrvaško - slovenske vzajom-oeti denar. Ni nam znano, kdo so ti ljudje iu kakega poklica so, sodimo pa, da bi tudi >;katolički djaci« morali sedaj študirati, ne pa hoditi po svetu. Vsekako pa je f'ako neukusno, da ti »katolički djaci« najraje mole-stirajo znane napredne dame in gospode. Priporočali bi jim, naj se drže ovojih katoliških somišljenikov! -f* Promocija. Avskultant gosp. Leopold B o š t j a n č i č bo v sredo, dne 22. marca na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. Čestitamo! -f Iz gozdarske službe. Gozdarski i '• a d zo rs t. ven i komisar II. razreda Anion Š i v i c iz Radovljice je premeščen b gozdarsko tehnični službi politične uprave v gozdarskem okraju Ljubljana L in obenem dodeljen deželnemu gozdarskemu nadzorniku kot pomožna moč. — V gozdarsko tehnični službi politične nprave ua Kranjskem je zasesti mesto okrajnega gozdarskega tehnika s sedežem v Radovljici. Prosilci, izvzemši ini. ki -o že v taki službi, morajo dokazati .^vojo sposobnost do te službe, kakor to zahteva § 6. ministrske naredbo z dne 1. novembra 1895. D. z. 1. št. 165. Prošnje, opremljene z dokazili o zna-ujn obeh deželnih jezikov, je vposlati službenim potom do 15. aprila c. kr. deželnemu predsedstvu za Kranjsko v Ljubljani. — Nemški terorizem gre v klasje. Pri slikanju po ljudskoštevnem operatu so ljubljanski uemskutarji iztaknili. da je znani dimnikarski mojster Josip S p i t z e r zapisal kot svoj obče valni jezik slovenščino. Mož je bil lasten, da je zapisal kakor je vedel, da je prav in kakor to odgovarja resnici. Znano je namreč, da izvršuje svojo obrt že veliko let v Ljubljani pri slovenskih strankah, s katerimi mora občevati slovensko. Ta odkritosrčnost pa ni našla milosti v očeh nemškega Volksrata. Planili so nanj in ga začeli obdelava*i z grožnjami, da je možu nazadnje res srce upadlo. Pozabil je namreč, da živi od slovenskega kruha in da mu dajejo Nemci preklicano malo zaslužka. Radovedni smo, če bo oblast dovolila,da bi Spitzer svoj prvotni vpis, ki ga je napravil iz lastnega nagiba in iz lastnega prepričanja, sedaj čez več mesecev vsled pritiska nemških teroristov preklical ter ga nadomestil kakor želi ljubljanski Volksrat. Če bi obveljalo to načelo, potem je tako popravljanje dovoljeno vsikdar in ljudje bodo hodili popravljati tisti famozni občevalui jezik vselej, kadar zapiha kak drug veter. Popravljali ga bodo do drugega ljudskega štetja, potem pa se isti manever nadaljuje z novim Ijudskoštevnim operatom. Tako daleč menda še vendar nismo, da bi se našim uemškutarjem na ljubo vršile take nepostavne poprave in to čez več mesecev! — Grof Luksemburški v Ljubljani aretiran. Suoči je po vsej Ljubljani krožila senzacijonalnu vest, da je znani spretni policijski organ, g. Nikolaj Večerin, na ljubljanskem južuem kolodvoru iz nepojasnjenih vzrokov aretiral grofa Luksemburškoga haš ko je hotel vstopiti v vlai:. ki vozi proti Rivieri. Kakor >-e to po sebi ume je, je staro in mlado ugibalo, kaj je bil povod aretacije tako odlične osebe. Govorilo se je o nekih skrivnih pariških večerih in nami-gavalo marsikaj, o čemer iz gotovih obairov ni, da bi govorili. Radovedni, kaj je na tej skrivnostni zadevi isti-ue. smo se ua pri>tojneni naeotn informirali in dognali, da si je vso skrivnostno zadevo na prosto izmislil nekdo, ki naj ]>oskrbi za veliki zabavni kabaretni večer, ki ga prvega aprila v ljubljanskem Narodnem domu na korist dijaškega podpornega društva Domovina« prirede ljubljanske narodue dame in pri katerem bo i'/, prijaznosti sodeloval tudi go>p. Iličič. nositelj glavne vloge v znani opereti »Grof Luksemburg«. Gosp. Iličič nastopi z nekaterimi izbranimi kupleti. — Tako so se torej Ljubljančani zopet enkrat dali temeljito potegniti — mi pa tudi. — Na iju hI jauskeni trgu vlada nedostatek, ki ga magistrat menda zato neče odpraviti, da bi ljudem škodo delal, žtfaslaricam so odkazaii skrajno neugoden prostor.Polisnili so jih tja, kjer je veter posebno nadležen in jim nanosi največ prahunanji-bovo blago. Seveda imajo maslarice vsled tega škodo, ker se jim pokvari mnogo blaga in ker ljudje vsled tega ne marajo kupovati. Xa magistratu govore vedno kaj radi o higijeni in snažaosti na trgu, tu pa, kjer vse občinstvu želi, da se masiaricaui določi primernejši prostor, se nihče ne gane. Očividuo je, da tn manjka dobre volje in da magistrat neče upoštevati opravičenih želja občinstva in prizadetih maslarie. Kje je iskati vzroki« temu postopanju res ne vemo. Vsekako si štejemo v dolžnost proti temu proteatovati in apeliamo ua člane mestnega sveta, naj spravijo to stvar v red. m— Umrl jc v soboto v deželni bol-niFi in bil včeraj pokopan g. Alojzij Be.nda, znani uradnik mestnega stavbinakega nrada. Pokojnik je dosegel starost 72 let. Služil je ua magistratu dolgo vrsto let kot pomožni uradnik in šele predlanskim postal definitivni uradnik s pravico do pokojnine. Pokoj u i k je bil svoje čase »-Meksikauec« in je znal s vojim dra-st raču im h n morjem pri povedovat i mnogo uličnih zgodb iz svoje meksi-Ivanske dobe. Kdor ga je kdaj slišal, ni pozabil, kako so »Meksikanee« pozdravile belo oblečene, črnokože deklice in kafeo so Meksikanci, ko so morali referirati, skozi okna prodajali pisarniško pohištvo. Pa je bil vrl mož in pravi eaballero pokojui senor Benda. — Dijaški koncert v prid revnim dijakom se vrši v četrtek, due 23. marca popoldne ob pol 5. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sodelujejo: Gospa Vida Talichova (klavir), prof. dr. Pavel Kozina (potjo), gosp. Ivan Trost (gosli). Spored: 1. a) Oskar Dev: Mak; b) Dr. B. Ipavec: Jc pa davi slanca pala; c) Emil Adamič: Pri zibeli; d) Risto Se vin: Poroka. Poje prof. dr. Pavel Kozina. 2. a) H. Wicnxtemps: Andante iz fis-mol koncerta op. 19. za violino solo s spremljevanjem klavirja; b) Smetana: Iz domovine II. Igra gosp. Ivan Trost. % a) Anton Lajovic: Serenada; h) dr. Gojmir Krek: Misli; c) dr. Goj-mir Krek: Zaprta so njuna okenca; di Anton Lajovic: Pesem starca. Poje dr. Pavel Kozina. 4. a) Smetana: Polka; b) Chopin: Noetarno; c) Dvorak: Furijant. Igra ga. Talichova. 5. Jos. Prochazka: a) Tak si lepa; b) Poslednja noč; c) O ljubica; d) Zvezde žarijo. Poje prof. dr. Pavel Kozina. Vstopnina 40 vinarjev za dijake. — Novi slučaji koz. Kakor se je zadnje dui konstatiralo, dosedaj objavljena dva slučaja koz vendar nista ostala osamljena. Obolel je nam-ieč 41etni sinček delavke Janežič, katera se še nahaja v bolnišnici za silo, a je izven nevarnosti. Dalje je obolela neka Trojer, ki je prve dni stregla oboleli Zupančič, ko je bila ta še doma. V Oberjah pri Sneberjih je obolela 171etna Marija Pajsar, delavka v predilnici, zelo sumljivo je dalje obolenje 241etne Cecilije Kačar, tudi delavke v predilnici, ki stanuje v Hrastju. Prvoimenovani trije bolniki so se dane« dopoldne prepeljali v bol-nišuico za silo. Vendar so vsi ti slučaji mnogo lajši in nastopajo le z lahko vročico, kar je brezdvomno pripisovati vplivu cepljenja. Z epidemiološkega stališča je važno, da je pri vseh teh bolnikih konstatirati direktno zvezo s prvima slučajema. — Vsa prizadeta stanovanja se bodo razkužila in stanovalcem dotičnih hiš zabranjen izhod, dokler se razkuž-ba ne izvrši. Naglašati je, da so vsi imenovani slučaji iz okolice in da v mestu samem se doslej še ni pojavil slučaj koz. — Afera okrajne bolniške blagajne s tukajšnjim krojaškim mojstrom Josipom Ahčinom, ki teče že čez 6 let. Ker javnosti niso znane podrobnosti te afere in oni kritiku je jo postopanje A hči novo, drugi pa kriti-knjejo postopanje okrajne bolniške blagajne, uaj izve javnost podrobnosti te afer«' in naj vsakdo sodi sam, komu se tu godi krivica. Stvar je bila sledeča: Dne 7. listopada 1904 je stopil Josip Ahčin kot krojaški pomočnik k tukajšnjemu krojaškemu mojstru Pran Rožiču in je bil pri njem v delu do Božiča istega leta ter je zaslužil pri njem nekaj čez 70 K, Ahčiu je Rožiču plačal tudi 1 K ()0 v kot prispevek okrajne bolniške blagajne, Ro^-ič pa Akčina ni /glasil v holniško blagajno; 2. grudna 1904 pa se je Ahčin preliladil, tako da je postajal slabe jši od dne do dne in 51. grudna, obležal v postelji ter vstal šele koncem svečana 1905. Ko se je Ahčin čutil bolnega, to je bilo nekako sredi grudna 1904 je prašal svojega delodajalci ja če ga je zglasil V bolniške blagajno. Rožic pravi, da še ne in da ga ho takoj zglasil. 31. grudna J904 je Ahčin poslal svojo ženo v okrajno bolniški) blagajno po bolniški list, a ga ni dobila, češ da Ahčin ni zglašen, šla je na magistrat in ce-io stvar tam povedala, reklo se ji je, da se bo potrebno ukrenilo in da naj pride čez 8 dni. Ahčinova žena je čez 8 dni potem res šla na magistrat, tedaj pa se ji je reklo, da Rožič noče priznati, da je Ahčin delal zanj, da 1)0 sedaj potreba preiskave. Ahčinova žena je prosila, da naj se preskrbi vsa.f zdravnika, ker je mož zelo nevarno bolan, obljubilo se ji je, da se bo v kratkem vse jiotrehuo poskrbelo. Ahčinova žeua je potem še par-krat šla poprašat, kaj je s stvarjo, a vselej se ji je reklo, da naj počaka, da to no gre tako hitro, in tako jc poteklo kakih 6 tednov in A hči novo zdravje se je obrnilo na boljše. Proti konen meoocz svečana je bilo rečeno na. magistratu ženi Ahčiuovi, da sedaj je znano okrajni bolniški blagajni, da je Ahčin res delal za Rožiča in da sedaj lahko zahteva zdravniško pomoč in bolniško i>odporo, tedaj pa j»' šla Ahčinova žena zoj>et v bolniško blagajno, a lam se ji je reklo, da to bolniški blagajni nič ni mar. da naj se zgovori z Rožičem, ker ga ni zglasil. Dne 14. malega travna dobi Ahčin odlok z magistrata, ki se glasi takole: Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana. V Ljubljani 14. aprila 1905. Št. 13048. Prejmi go-Spod Josip Ahčin, krojač v Šnbičevih ulicah št. .*». Tukaj. Z ozirom na Vašo avojejpaona pritožno zoper okrajno bolniške blagajno ljubljansko Vas mestni magistrat obvešča, da Vam okrajna bolniška blagajna, kakor sama zatrjuje, ni odrekla bolniško pod-jmro, pač pa jo zahtevala od Vas, da jej dokažete, da ste v delu pri krojaču Franu Rožiču. Ker je bolniški blagajni sedaj znano, da ste v času od 15. novembra do 31. decembra 1904 delali izključno le za imenovanega krojaškega mojstra, in da je bil Rožič kaznovan, ker Vas ni priglasil v zavarovanje, lahko naknadno zahtevate od okrajne bolniške blagajne bolniško podporo. Zupanov namestnik Voučina. S tem odlokom je šel Ahčiu v okrajno bolniško blagajno. Tedaj se mu je reklo, da naj prinese še zdravniško spričevalo, Ahčin pravi, da ga nima in pravi zakaj mu niso dali zdravnika 31. grudna 1904. in koncem svečana 1906, ko je prosil zanj. Blagajnik Pclan pravi Ahčinu, da naj se da preiskati pri kakem zdravniku, če more konstatirati, da je bil tačas kot trdi Ahčin res bolan. Ahčin gre k dvema tukajšnjima zdravnikoma ter jima pove, kaj ae je zgodilo in jih prosi, da naj ga vzamejo v preiakavo In da naj mu dasta o tem spričevalo, da ga predloži bolniški blagajni, bolniška blagajna je to spričevalo zavrnila z odlokom, da se ima pravico v 14 dneh pritožiti na razsodišče okrajne bolniške blagajn«*. Razsodišče pa je smatralo postopanje okrajne bolniške blagajne pravilno in je pritožbo zavrnilo v popolnem nasprotju s §§ 2., 3., 6. in 17. pravil bolniške blagajne. Čitatelji naj sedaj sodijo, kdo tukaj zasluži kritike in kazni in komu se je zgodila krivica. Da pa bodo prej na jasnem, bodi povedano še to, da je Fran Rožič pristen soe. demokrat in je bil pri odboru ali pri razsodišču okrajne bolniške blagajne, in da je bolniška blagajna v rokah socijalnih demokratov, Ahčin pa da ni bil nikdar socijalni demokrat. — Josipa viteza Gor upa ustanova za absolvente trgovskih šol in trgovskih akademij, ki hočejo svoje nauke nadaljevati v inozemstvu. Ve-lotržec in veleposestnik Josip Gorup vitez Slavinjski v Reki jc ob šestde-setletnem vladarskem jubileju Njegovega c. in kr. apostolskega Veli-anstva založil ustanovo za absolvente trgovskih šol in trgovskih akademij, ki hočejo svoje nauke nadaljevati v inozemstvu. Kakor se nam poroča, se naprava te ustanove v kratkem završi in obojo most iz te ustanovo po letnih 1000 K, so previdoma razpiše tekom letošnje iKunladi v podelitev. Dotični razglas tukajšnjo deželne vlade, ki se iz njega dado posneti vse podrobnosti, se med drugim objavi tudi v uradnem listu časopisa >Laibaeher Zeitungc. Neumna šala. Posestnik Anton Šubic in Iilai>ec Lovrenc Ramovš sta popivala v gostilni v Žmincu pri Skofji Loki. Šnbie si j»» izmislil pri tem neko šalo . Vzel je požirek špirita v usta in ga brizgal na Ramovša, obenem pa špirit zažgal. Vsled tega jc dobil Ramovš opekline po celem obrazu, kar pa Ramovšu še ni bilo prav. Spravil se jo na Šubiea in začela sta se ruvati. Končno pa jo S ubio strgal Ramovšu še vso obleko z života. Nezgode. Monter Fran Pacaš iz Gradca je moral prebiti neko železno ploščo na Jesenicah. Pri tem mu je skočil železen drobec v desno oko in mu je hudo poškodoval. Prepeljali so ga a- Gradec. — Na parni žagi Tam-borini v Kočevju zaposleni Žagar Anton Zbašnik je padel pred kratkim med delom na vroči parni kotel in dobil težke opekline. Iz Senožeč sc nam piše: Prostovoljno gasilno društvo je imelo.dne 12. marca t. L ob 10. dopoldne nadzorovanje, in sicer je nadzoroval g. M. Petrič, podnačelnik »Zveze gasilnih društev na Kranjskem«. Isti dan ob 1. popoldne je bil poduk, predavava nje in občni zbor. Pri občnem zboru so bili izvoljeni soglasno 3 častni člani. kateri zaslužijo vso čast za njih delovanje napram gasilnemu društvu senožeškemu. Imena »ovoizvoljenih Častnih članov so: G. Fran pl. Garzarolli iz Senožeč, g. duri Liebman odtod in g. Matija Petrič iz Postojno. — Dno 16. marca je izbruhnil požar v senožeškem trgu na št. 75 in 76. Obveščeno jo bilo tu-kajšuje gasilno društvo, katero je bilo v najkrajšem času na licu mesta. Gasilno društvo je napeljalo vodo iz dveh hidrantov novonarejenega vodovoda, za kojega se ima zahvaliti cela občina v prvi vrsti vrlomu gosp. županu ter državnemu zboru in deželnemu odboru. Sele sedaj ve ljudstvo, kato vrednost ima vodovod, najbolj se jo pa njegova vrednost pokazala pri tem požaru. Mnogoštevilno ljudstva je prihitelo na mesto požara; mogoče jo prišel tudi dopisnik »Jutra« z dne 21. februarja t. i. št. 354 gledati »paradno požarno hrambo«. Dopisnik »Jutra« očita v na ve deuem listu društvu lenobo pri ognju v Dolenji vasi — sploh pa„ da ni za drugega, nego za parado po trgu. Vsi uavzoči vaščani lahko dokažejo, kakor tudi tamošnji župan, koliko jo društvo pri ognju delovalo. Dalje poroča dopisnik »Jutra*, da je ua veselici dno 2. februarja t. 1. v restavraciji g. Mlakarja v slučaju eksplozijo plina — društvo reševalo le svojo kožo. Zato so prosi dopisnika »Jutra«, naj pove, kdo je pogasil ogenj v restavraciji in kdo je rešil ljudstvo, katero je bilo vsled silnega pritiska prestrašenega ljudstva podrto pred veznimi vrati na tla. Za sedaj mislim, da bo dovolj. — Drugič pa naj dopisnik »Jutra« podpiše v svojem prihodnjem poročilu v »Jutro« svoje resnično ime in .pnimek, kar je njegova sveta dolžnost. Naglo sta se ujela. Včeraj popoldne je došla mestni i>olieiji ovadba, da je bilo dopoldne na Domobranski cesti št. 5 v podstrešju vlomljeno in ukradeno nekemu domobranskemu častniku 290 K vredno kolo. V tem, ko je policijo, po mestu poizvedovala po storilcu, sta ponujala po Mostah dva neznana človeka neko kolo ter je hotela dati za prav nizko ceno. Nekemu poštenjaku se je zadeva dozdevala sumljiva, a je pa njegova biatroat zagonetko kmalu rešila. Ponudil je tako j tujcema za kolo več, kakor sta pa aaaa zahtevala in dajal, da naj ga kar počakata, da pride z denarjem in gredo potem skupaj v gostil* no pit »likof«. S tem sta bili zadovoljni obe stranki. Takoj je bilo »> zadevi obveščeno orožništvo v Vod-matu. Ko pride poklicani stražme-šter v gostilno, kjer bi se naj pil ti-kof, je eden naglo izginil, drugi je pa pričakoval denarja. Le-ta je postal pri nastopu orožnika zelo sirov, jo takoj hudo žalil službenega organa in kmalu bi bilo prišlo do javnega nasilstva. Tujec je začel pripovedovati, da je kolo kupil na Dunaju, pozneje pa, da v Inornosru. Ijegiti-moval se jo za kovaškega pomočnika, Antona Hrena, roj. 1876. v Trebnjem na Dolenjskem in t jokaj pristojnega. Ta zagovor je orožniku tako inponi-ral, da jo Hrena aretoval in izročil sodišču. Ko je oškodovani častnik spoznal kolo za svoje, se jo začel lov še za Hrenovim tovarišem. In res jo bil tudi ta kmalu izsleden v Ljubljani v osebi delavca Adolfa Ni kol in a, roj. 1868 v K rumovi na Oeškem in tjekaj pristojnega. Tudi tega jo poli cija aretovala in izročila sodišču. Zasledovan tat. V soboto zvečer je v Cerkveni ulici poštni uslnžbenee Frane Kosmač slišal v vrtu neko sumljivo šumenje. Podal se je taikoj v vrt in tam zagledal nekega moškega, kateri je hote! odnesti ujego\ erarični plašč. Kosmač jc takoj ste kel za tatom. Ko je tat cul, da ga nekdo zasleduje, jo vrgel plašč pro*\ V tem trenutku pa je bežečemu tatu prišel nasproti tam službujoči policijski stražnik in ga aretiral. Tat so zove Peter Ollsen, jo rojen 1882. v Bergen na Norveškem in je po pokli cu kurjač na parnikih. Policija sumi. da ima opraviti z nevarnim hudodelcem. Ollsen govori dobro hrvaško in slabo nemško. Oddali so ga sodišču. »Črno« se jc vozil. Te dni se je nek krojaški pomočnik iz Radovljico pripeljal iz Pragerakega do Ljubljane, ne da bi si kupil voznega listka. Sprevodnik ga je na južnem ko~ lodvoru izročil stražniku, kateri ga je odvede! k uradu, odkoder so ga potem oddali okrajnemu sodišču. Zastonj bi bila rada lepa. Pred kratkim je kupila neka tovarniška delavka za svojo znanko, neko služkinjo, za 13 K blaga za obleko. Ker pa ta ni hotela izročiti služkinji bln ga brez denarja, jo lo - ta prišla k njeni hčerki, kjer je dobila blago, ne da bi bila dala zanj Icak vinar tn odšla iz Ljubljane. Preskrbljeno je pa, da služkinja uc bode hodila po svetu zastonj lepa. Tuje ime si je nadel. Ni dolg« tega, kar je stražnik ustavil na Du najaki cesti nekega hlapca, ki je naglo iu neprevidno vozil. Ker si je bil nadel tuje ime, ga oblast ni mogla dobiti s povabilom. Te dni je bil pa iv.-slede n in aretiran, baš. ko se je nameraval odpeljati v Ameriko. Mesto, da bi bil že na morju, so mora najprvo za svoj greh pokorita v zaporu. Nazaj je moral iti. Še dne H. a pri la lanskega leta je v Radovljici pobegnil iz preiskovalnega zapora, kjer jo pričakoval zaradi hudodelstva tat vino nadaljne usode, 261etni zidar Martin Jeriša, rodom iz Moš. Sedaj po 11. mesecih ga je pa zasačil straž uik na Dunajski cesti in ga aretiral. Dejal je, da je dosedaj služil v Šiški. Oddali so ga deželnemu sodišču. Pazite na otroke. Predvcerajš njim je našel pri sv. Jakoba mostu policijski stražnik pri bregu Ljubljanice nekega triletnega deoka, ki se je tam igral. Stražnik je otroka peljal k starišem. kateri se bodo morali za govarjati pred sodiščem. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo 52 Hr valov in 55 Makedoncev. 16 Hrvatov se je odpeljalo v Celovec, 18 pa v Beljak. 42 Lahov so je odpeljalo v Ru dol f ovo, 450 pa v Zidani most. Za greh, Gradec, na Dunaj in v Budimpešto. 9 Kočevarjcv se je povrnilo v svojo domovino iz Dunaja. Izgubljeno in najdeno. Delavce va žena Neža Slamnjakova .jo izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Gdč. Zofija Zajčeva je izgubi la srebžzto ovratno verižico. — Peri ca Marija Židanova jo izgubila de narnico s srednjo vsoto denarja, ka tero jo našel šolski učenec Fran Jaz-binšek. Češki »šramelj« koueertuje da •nos zvečer v kavami »Leon« na Sta rein trgu. HuTOdno olrmtoi^ %a družbo sv. Cirila in Metodu G. Julij Sehlanger, trgovski potnik iz Pečuha (Banat) je daroval 10 Iv. kor ga je petje »Slavca« v točilnici hotela »Union« tako navdušilo. Droitvtna naznanila. Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrng v Ljubljani občni zbor bode v ponedeljek dne 27. marca 1911 v posvetovalnici mestnega magistrata ob a popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika o računskem zaključku za leti 1900 in 1910. 4. Pro- radan za leto 1911. 5. Predlog* o ustanovitvi posredovalnice ae pomočnik* Itt vajence. 6. Raznoterosti. Će občni •zbor ob določeni uri nc bo sklepčen, se vrši ta po pretdkn ene nre, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov, (v 10. zveznih pravil.) 55eleti je, da sc vsi gospodje zastopniki obrtnih zadrug občnega zbora za* nesljivo udeleže. Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani je naročilo valilnic i gnezdil n ic) najboljše vrste, ki se sploh dobe. Izumil jih je baron ftcrlepsch. izdeluje jih pa natančno po njegovem navodilu in pod njegovim nadzorstvom tvrdka Herman Scheid v Biirenu na Vestfatokem. in sicer v sedmerih velikostih. Za naše razmere in za naše ptice - gnezdilke zadostuje troje vrst, ki jih je društvo naročilo, in sicer: 1. gnezdilniee za vse vrste senice, potem za brgleze, muhavčke, vijoglavke, rdečerepke in male žolne: 2. gnezdilniee za vse vrste senic z le 27 mm širokim vhodom, ki so torej varne pred nadležnimi vrabci, posebno pred vsiljivim iu nagajivim poljskim vrabcem, in 3. valilnice, pripravne za škorce. Društvo jih ho oddajalo vsem onim. ki se oglasijo, pred vsem članom, potem !>a tudi zasebnim strankam, za lastno ceno in proti povrnitvi voznih stroškov. Veljajo pa pod 1. in 2. navedene gnezdilniee na licu mesta po 74 vin., gnezdilniee pod 3. pa pO 98 vin. Ko bodo prišle, bomo to takoj razglasili. Zadruga rokodelskih in sorodnih ubrtov v Zagorju ob Savi ima V nede I jo, dne 26. marca ob 1. popoldne v Sokolskem domu« svoj redni občni y.bor. Po občnem zboru predavata gg. Janko Levstik, nadučitelj v Zagorju in Evgen Franehettl, načelnik deželne zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane o obrtnem zakonu, s posebnim * »žirom na naš stan in o izobrazbi vajencev. Z ozirom na važnost tega predavanja je želeti, da se mojstri in pomočniki tega predavanja polnošte-\ilno udeleže. Prosvetn. Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se poje Gounodova ope-rv. »Faust« (Margareta) z gosp. Fr. Krampero, prvim opernim tenorjem iz Zagreba (za par - abonente). —'V eetrtek se opera »Faust«- ponovi za nepar - abonente. Ker opere že dalje časa ni bilo. se je nadejati razprodanega gledališča. Gospod Edvard Czajanek, kapelnik »Slovenske Filharmonije«, je slovensko opero in opereto že opetovano rešil iz največje zadrege, ko je obtičalo delo in ni moglo dalje. Nedavno je se-Ie v zadnjem hipu prevzel dirigiranje, ali pa je v par dneh postavil opereto, da je mogel repertoire naprej. Mogel pa je to storiti le, ker razpolaga z največjim poznanjem glasbene literature, z imponujočo ru-iino in preljubeznivo uslužnostjo. - — Slovensko gledališče mu je za njegovo prijaznost zelo hvaležno. Prevzel je tudi danes dirigiranje opere Faust«, ker je gosp. kapelnik prof. Reiner bolan. Eftbina Kristana drama ^Samosvoj« se igra na praznik, v soboto zvečer prvič. Ta drama v petih dejanjih je izšla tudi v tisku. Uprizori se vzJio neštevilnim črtam vladne cenzure in cenzurnega sveta. Kakšne besane se na našem odru ne smejo govoriti, naj zve še širša javnost! Imena: Ljubljana«, »Dunaj«, »Triglav«, ^Hrvaško« se ne smejo izgovoriti. Beseda »glavar« se izpremeni v / načelnik«, r. okrajno glavarstvo'- v okrajni urad« ali »višja oblast«. — Uradnik glavarstva (»okr. urada«) ne sme reči: »Jaz nisem bog; gospod tajnik ni bog. gospod glavar ni bog.« in ubog kmet uradniku niti na odru ne sme reči: »Saj vemo. Uboga para -te, kakor mi.« Uradnik tudi ne sme reči: »Kaj mislite, da smo ustvarjeni iz same potrpežljivosti?« Kmet Gr-.ianec pripoveduje: »Časih je bila pri vojakih taka navada, da sc je moral vsak priti na raport zahvalit zu milostno kazen. Morda se moram tudi jaz t« Teh besed Grjavec nc sme govoriti. In Sitnik ne sme povedati: Vidite, so neumni ti kmetje, pa so easih navihani, da ne more človek dovolj paziti.« Itd. Črtane so strani 29. (spodaj), 30. (zgoraj), 81. (polovica), 32. (sredina), 41. (spodaj sedem vrst), 42. (zgoraj 7 vrst), 57. (pol), G3. (pol), 64. (vsa), 65. (pol), 83 (konec), 94 (zgoraj 9 vrst), 96. (20 vrst), 97. (vsa) itd. Glavno vlogo igra g. Nučič, ki ima tudi režijo; kmeta Komarja igra g. Verovšek. ttnf vtstk Strahovit klerikalen polom. Tretji raz pravni dan. V četrtek se je začela j*>rotna obravnava proti monsignorju Kavser-,iu in njegovemu kompanjonu Palese-ju. Obtožena sta zaradi malenkosti, zaradi goljufije in kride. Pasiva znašajo malenkostno vsoto štiri in pol mi* lijona kron. Kavserjev tovariš, pre- cafftlti pater Weins, jo je še o pravem asu popihal. Ta dan je bil kot prva priča zaslišan tajnik obteženega Kavserja, neki Makso W o! f. Za sirotišnico se je nabralo vsak mesec 10.000 do 11 tisoč kron. O Božiču in postu pa precej več. Nune so pa dobivale i»o 300 in 200 kron mesečno za gospodinjstvo. Rudarski upravitelj S t a n e k , ki je bil tudi nekaj Časa u služben pri Kavserjevem premogokopu, je izpovedal, da so premogokop predrago kupili. Čeprav ni bilo potrebnega obratnega kapitala, so z milijoni kar okoli metali. Veščaka inženirja V e i t h in K a p e r a s sta izpovedala, da je premog, katerega kopljejo v premogokopu Sonnberg, slab in za industrijo sploh neraben. Priča p*6f. Karel W e i s s , brat msgr. VVeissa, je prebral neko pismo, ki je je pisal msgr. Weiss kot informacijo društvu sv. Jožefa. V tem pismu se msgr. \Veiss pritožuje, ker Kavser napram njemu ni bil odkritosrčen in ker je tudi manipulacije s hranilnico delal brez njegove vednosti. Nadalje pravi, da tvrdka ni imela nikdar dovolj denarja. V svoji jezi je nekega dne vrgel msgr. \Veiss Pn-leseju zavoj bankovcev v obraz. Karakteristična iu tipična je izpoved posestnika Jožefa K a s s o -1 j a , odbornika talitne »Zadružne zveze«. Vsled pritiska curiške banke je podpisal izjavo »Zadružne /veze«, s katero se priznava, da je denar na dozdevno v lož no knjižico faktično naložen in da se bo izplačal znesek 300.000 K dne 31. mami. Izpove tudi, da se je V svrho asanacfje »Zentral-kasse« podpisalo za 1,600.000 K jamstva, pasiva pa znašajo tri do triin-pol milijona kron. Izjavo cnriški banki je podpisal, ne da bi izjave prebral. Weiss ga je premotil. Četrti r a z p r a v n i da n. Veeiai so biti najprvo zaslišani \eščaki o knjigovodstvu. Knjigovodstvo je bilo zelo pomanjkljivo. Izvedenec 8 o 11 a je pojasnil, kako so nastale one dozdevne vložne knjižice. »Zentralkasse« jc imela od tvrdko Pa lese in Kn.vsor take vsote terjati, da se je marala bati dunajske revizije. Vsled tega N je dogovorila z banko Suppan, da banka prevzame to terjatev tvrdke Palese in Kavser. Tvrdka Palese in Kavser torej ni bila več 1.350.000 K dolžna »Zadružni /vrzi«, temveč banki Suppan. Za to je dobila tvrdka od banke kontoko-rentne knjižice, katere je potem m-gr. Kavser na ze omenjeni sleparski način izrabil. Msgr. P o d g o r c . ki je bil i>od-predsednik »Zadružne zveze«, je kot priča izpovedal, da niti vedel ni, da je podpredsednik zveze. Zaradi asana-eije so se obrnili tudi na trgovinskega ministra dr. VVeisskirehnerja, ki je izjavil, da se mora na vsak način preprečiti škandal, ki bi ga povzročil konkurz »Zadružne zveze«. Po mnenju msgr. Podgorca ne boste dobili »banea popolare« in curiška banka navzlic sanacijski akciji vsega denarja. Administrator društva sv. Jožeta. T r o p p e r . je kot priča izpovedal, da ima »Zentrallkasse« samo 85 zadružnikov po 20 kron. Ti deleži in pa 800.000 K so edino premoženje zadruge. Terjatev zveze pri tvrdki Kavser in Palese jc pa precej dvomljiva. Ravnatelj društva sv. J »žeta, kanonik W a p p i s, je izpovedal, da si je društvo sv. Jožefa izposodilo več zneskov pri »Zvezi«. Vsled intervencije msgr. Weissa je prevzelo društvo, skupno s knezoskofom Kah-nom, opatom Kggerjem in »Zadružno zvezo« jamstvo za tvrdko Kavser in Palese pri banki Suppan. Weiss je rekel, da je to le formaliteta. Ko so pa menice dospele, jih je moralo društvo sv. Jožefa plačat i.Društvo je plačalo za te menice do konca meseca 339.446 K. Interesantna je izpoved Kavser-jevega brata, ki je duhovnik v sirotišnici. Ta je priznal, da se je večji del denarja, ki se jc nabral za sirotišnico, porabil za tvrdko K«yser in Palese. Priča dr. Brejc, pravni zastopnik »Zadružne zvezo«, je rekel, da je situacija jako zapletena. V različnih konferencah se je konstatiralo, da sc mora vse štiri poroke z enakimi deli obremeniti. Po njegovem mnenju bo vlada pomagala sanirati »Zadružno zvezo« in se je tudi trgovinski minister za to izjavil, da se morajo sanirati posojilnice, ki so v zvezi z »Zadružno zvezo«. (Nadaljevanje sledi.) Telefonska h brzojivna porodio. Zavraten napad na urednika Wata» Iaweka v Celju. Celje, 21. marca, Snoči ae je vračal ob pol 9. zvečer urednik »Sčd-steiriache Volksttiflatten« Watalawek d evojim očetom od savtnekodohnske-ga vlaka domov. Ko sta prišl«* pred Raneingerjevo trgovino v Bogen-gaaae, je stopil iz temnih vrat nasproti maskiran Človek ter napadel Watz-laweka z besedami: »Ti pes, ti lopov«, med temi besedami pa z debelo palico udaril urednika po rami. Drugi udarec je Watzlawek prestregel s svojim dežnikom med tem ko je prijel oče neznanega napadalca za roko. V tem hipu pa je padla napadalcu dolga črna brada raz obraz in spoznali so v njem znano prikazen s celjskih ulic, filozofa Bechineja, ki je znan tudi še izza septemberskih dogodkov. Podivjani knlturonosec je potem z železno, 1 dm dolgo ostjo na palici udaril \Vatzlawekovega očeta a tako močjo po roki, da mu je dlan skoro popolnoma prebil. Značilno je to za varnostne odredbe mesta Celja, da so more tak lopovski napad izvršiti na cesti prav v bližini rotovza. Bechine je moral iti na rotovž, kjer so vzeli zadevo na protokol potem pa topovskega napadalca Bechineja izpustili. Oba Watzlawek sta v hudem razburjenju pozabila podpisati na rotovž u napisani protokol. Da to popravita, sta se podala še enkrat nazaj na rotovž, tam ju je pa zopet čakal Bechine, napada pa ni zopet ponovil. Da je bil ves ta napad dogovorjen in skrbno pripravljan, dokazuje dej stvo, da so bili pripravljeni vse celjske barake in akademiki ^ piščalkami ter so po izvršenem napadu celi 2 uri nemoteno žvižgali in razgrajal v>red stanovanjem urednika Rihard:j Watzlaweka. \Vatzla\vek je ranjen na levi roki, njegova 100 K vrednr zimska suknja pa je popolnoma raztrgana. Zadeva je vzbudila občo senzacijo in splošno ogorčenje. Nemški »Nationalverband« in vlada. — Bienerth grozi z razpustom drž. zbora. Dunaj, 21. marca. Neniski »Nationalverband« je imel danes dopoldne sejo, v kateri M je ponovno pečal l vprašanjem, če imajo Nemci moč in pravico, dovoliti vladi v proračunskem provizoriju posojilo 76 milijonov kron ali ne. Sklep, ki je bil v tej seji sprejet, je sporočilo naeel-ništvo po deputaciji ministrskemu predsedniku Bienerth u. Deputacija je izjavila Bienertbu, da dovolijo nemško - uacijonalnc stranke vladi le kredit 50 milijonov kron. Ministrski predsednik je bil vsled tega odgovora popolnoma konsterniran in je naročil deputaciji, da naj si nemški >Nationalverband« še enkrat dobro premisli ta korak. Ko bi namreč vztrajali Nemci pri tem sklepu, bi bil Bienerth primoran, državni zbor razpustiti. Seja državnega zbora. — Kranjsko i Omili jonsko posojHo. — Lokalne železnice. — Cehi in Stiirgkh. — Re-k ni ini kontingent. Dunaj, 21. marca. Pri današnji seji državnega zbora sta bila navzoča tudi novoizvoljena nemška drž. poslanca dr. Langenhahn in Paulik. ki sta storila obljubo. V seji jc prišla na razpravo tudi zakonska predloga, glasom katere se pripuščajo delne zadolžnice 10 milijonskega kranjskega posojila tudi za nalaganje pupilarnega denarja« Poslanec L a g i n j a je k točki o lokalnih železnicah vlado j>ozival, da naj pii razdelitvi kredita za lokalne železnice določi prispevek vsaj za eno lokalno železniško progo v Istri. Nato je odgovarjal naučni minister ua različne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo čeških poslancev glede lex Perek na Morav-skem. Odgovor na to interpelacijo je izzval burne prizore. Češki poslanci so dolžili ministra Stiirgkha, da je uvedel popolno revolucijo in anarhijo v naučno upravo glede narodno-prnvnih vprašanj. K dnevnemu redu, t. j. vekratni kontingent, govori kot prvi govornik posl. F r e s s 1. Enotni češki klub« Dunaj, 21. marca. Danes popoldne ima parlamentarna komisija »Enotnega češkega kluba« sejo, v kateri bo sklepala o predlogu, ki je bil stavljen v »Slovanski Enoti« glede skupnega opozicijoualuega postopanja proti proračunskemu provizoriju. Jutri se vrši nato plenarna seja »Enotnega češkega kluba«. Budgetni povizorij. — Vlada ga hoče brez prvega branja. Dunaj, 21. marca. Danes ob 3. popoldne imajo načelniki strank konferenco z vlado. Vlada zahteva od načelnikov, da se zavežejo, odkazati budgetni provizorij brez prvega branja proračunskemu odseku. S tem se opozicijonalne stranke, razen morda socijalnih demokratov, ne bodo mogle zadovoljiti, ter bodo odločno zahtevale, da se izvrši prvo branje, kar se bo potem tudi moralo zgoditi. Na ta način je pričakovati, da bodo izpolnile plenarne seje vse dneve tega tedna. Poljaki klub in lokalne Metale*. Dunaj, 21. marca. Parlamentarna komisija »Poljskega kluba« jo imela danes dopoldne dolgotrajno se- jo, na kateri je prišlo v razpravo več predlogov, ki se predlože potem ple-nnmu kluba, ki ima svojo sejo danes opoldan. Koncem seje je bila sprejeta sledeča resolucija. »Poljski klub« bo glasoval za 76milijonsko posojilo, zahteva pa od vlade, da odločno izjavi, da bo iz kredita za zgradbo lokalnih železnic določila za gališke lokalne železnice vsaj 20%. — Ljudska «tranka je vložila v »Poljskem klubu« po po slancu Stapinskem še mnogo ostrejšo resolucijo, ki pa ni bila sprejeta. Politika in hlačno krilo. Dunaj, 21. marca. Danes opoldne je prišla v parlament neka dama, odposlana od neke dunajske češke konfekcijske tvrdke v hlačnem krilu. Ta prikaze?i je izvabilo toliko poslancev v vestibul parlamenta, ki so jo občudovali, da je bila vsled tega, ker se je večina poslancev odstranila iz zbornice, seja skoro nesklepčna. Zlato na Tirolskem, luoiuost, 21. marca. V dolini I sel je neki geolog odkril obširne plasti, v katerih so bogati zakladi zlate rude. Demisija ruskega ministrstva. Petrograd, 21. marca ob 1. popoldne. Potrjuje se vest, da je car Nikolaj sprejel demisijo Stolvpinovega kabineta. Sestavo novega ministrstva io car poveril finančnemu ministru Kokovcevu. V političnih krogih so mnenja, da pomenja ministrstvo Ko-kovcev korak na desno, to je v reak-cijonarstvo. Posle obolelega ministra unanjih del Sazonova bo opravljal njegov pomočnik Neratov. Ruska vlada in Vatikau. Petrograd, 21. marca. K uska vlada je oficijalno sporočila Vatikanu, da smatra papežev »motu pro-prio« in njegov dekret glede odstav-1 janja župnikov za neveljavna. Ruski poslanik v Pekingu umorjen? Kolonija, 21. marca. »Kolnische Zeitung« javlja iz Petrograda, da je bil včeraj v Pekingu od nekega Kitajca umorjen on dot ni ruski poslanik. Novo ministrstvo v Italiji. Rim, 21. marca. Giolitti je ofi-'ijalno prevzel sestavo novega kabineta. Kakor zatrjujejo, se namerava jiolitti glede sestave novega kabineta pogajati tudi z voditelji socijalnih lemokratov Turattijem, Bonomijem in Cabrinijem. Stolipinovo stališče ni omajano. Petrograd, 21. marea. Tukajšnji )ficijalni krogi zatrjujejo, da so vse vesti, ki so prišle preko Berolina ter poročale, da je stališče ministrskega predsednika Stolipina omajano iu da mu je že določen za naslednika Ko-kovcev. neresnične in da se te vesti uradno no potrjujejo. Španski klerikalci proti italijanskemu kralju. Madrid, 21. marca. V seji poslau-ske zbornico so klerikalci interpelira-U vlado, zakaj je bil italijanski kralj Viktor Eknannel imenovan za častnega polkovnika španske armade, r*eš da se jc s tem žalilo papeža. Ministrski predsednik Canalejas je odgovoril, da je bil kralj Viktor Ema-nuel imenovan zaio za častnega polkovnika španske armade, ker ga vlada smatra za edinega poklicanega re-prezentania italijanskega naroda. Za trnovsko - št. jakobsko podružnico C. M. D. je nabralo stalno omizje v Trpinčevi gostilni« ob priliki godu gospe Josipine Terpinčeve 6 K 60 v ter to vsoto izročil gospe Ivanki S n pa n čiče vi. ty Bolezen Ernesta Windischerja, ki je na posledicah dolgotrajne ječe, ki mu je bila prisojena radi septembrskih dogodkov, pred tedni ol>olel, se je znatno preokrenila na bolje, da se je nadejati, da bo v kratkem popolnoma okreval. Dežnik je bil najden v veži »Narodne tiskarne«. Lastnik ga dobi v tiskarni pri vlacrateljioah. Poslano.-) V obrambo. V zadnjem času bruha : Slovencem ogenj in žveplo lut »Učiteljsko tiskarno«. Razne korporacije, zavode, da celo c. kr. deželno vlado poživlja na bojkot zoper njo, kliče jo s svojimi zločestimi izmišljotinami na pomoč ter jo denuncira državnemu pravdništvu. In še več! Da bi bila mera polna, telefonirale so se laži o »Učiteljski tiskarni« nemškim liberalnim listom z zlobnim namenom, naj bi jo prijele nemške tvrdke za kak neporavnan račun. A vrezali so se hudo! Na vse te zlobnosti smo dolžni, ne »Slovenčevim« urednikom, temveč slovenski javnosti na ljubo, podati sledeče, z golimi dejstvi podprto pojasnilo. »Učiteljsko tiskovno društvo« je kupilo leta 1906 od tvrdke »Klein in Komp.« tiskarno z vsem inventarjem in s koncesijo vred za 48.000 K, zalo- * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. go tiHK-ovin, Knjig, orosur m papirja Še posebej za 11.000 K, torej za skupno ceno 59.000 K. Ta vsota je danes izplačana do vinarja. V zelo skromnih razmerah smo prevzeli tiskamo dne 2. julija 1906: 13 oseb je bilo uslužbenih v njej. Da se vidi lep razvoj v tem kratkem času, povemo, da dela danes v tiskarni 51 oseb. Tiskarna je bila zastarela; treba je bilo novih modemih strojev, novih črk, okraskov in not. Takoj v prvih dveh letih smo kupili teh potrebščin za 13.082 K 73 vin., kar je vse plačano. Ker sc je delo množilo od dne do dne in smo dobili v thak več šolskih knjig, smo morali znova naročiti lansko leto novih črk za 12.189 K 59 vin., ki jih plačujemo v nepretrganih pogojenih obrokih. Za nove stroje smo dali 22.262 K 73 vin., neplačano je še 3246 K 78 v. Nabavili smo opravo za pisarne, strojnico in stavnico za 5280 K 71 vin., kar je vse poravnano. Foleg električne in plinove napelja; e razsvetljave smo opremili tiskarno še z mnogimi drugimi koristnimi in potrebnimi stvarmi za gotov denar. Res pa je, da ima tiskarna 200.000 K intabuliranega dolga, a ne na strojih in tiskamiški opravi, temveč na svojem posestvu, na hiši št. S v Frančiškanski ulici, na novem tis-karniškem poslopju in ua velikem vrtu. Res je tudi, da je med tem in-tabulirana »Kranjska hranilnica« ua prvem mestu za 40.000 K, pa ta dolg smo prevzeli od prejšnjih Jastniko\. Jasno je torej, da »Učiteljska tiskalna«, ne životari od milosti »Kranjski* hranilnice«, kakor zlobno trdi »Slo venec«, temveč se prav krepko razvija z lastno solidnostjo in lastno močjo. Vknjiženi dolg se bo zmanjševal od leta do leta, ker je med vknjiženi mi dolgovi tudi stavbinski znesek, ki ga plačujemo v obrokih. Prvi obrok 20.000 K se je plačal dne 1. oktobru 1910, drugi obrok v znesku 15.000 K pa zapade v plačilo šele v sredi januarja 1. 1912 in tako naprej vsako leto. Naše posestvo se samo obrestuje; v stari hiši je 11 stanovanj, prostore v novem poslopju, kar jih tiskarna sedaj še ne potrebuje, smo oddali v n; jem za letnih 2000 K. Ker Se »Slovenec« s ta-ko vehi -menco zadira v »Vdovsko društvo , hočemo pojasniti, v kakem razmerji; jc »Vdovsko društvo« s tiskarno. Leta 1905 je sklenil občni zbor »Vdo\ -skega društva«, da pristopi k Učiteljskemu tiskovnemu društvu z deleži za 20.000 K. To se je zgodilo. Od teli 20.000 K dobiva »Vdovsko društvom 5'.' obresti, drugod se mu obrestuje glavnica po 41/.J%. V sličnem raz mer ju je tudi »Učiteljski konvikt« s tiskarno. In zaradi tega kliče Slovenec zoper tiskarno c. kr. deželno vla -do in državno pravdništvo! Ni li to višek zlobnosti"?! Infamno laž trdi »Slovencem glede papirja, da ga ne more plačati tiskarna in da ga je tvrdka ustavila* Katera tvrdka je tista tvrdka, ki nam je ustavila papir? Pismenim potoni in po svojih potnikih ga nam ponujajo, da, vsiljujejo razne velike trgovine in kakor se pogodimo glede plačevanja, rako tudi plačujemo. Dalje trdi »Slovenec«, da je »Učiteljska tiskarna; založila in izdala neke »Dopisnice«, ki sramote (;) Ljubljano in »S. L. S.«, četudi prav dobro ve, da jih tiskarna ni založila, ampak samo natisnila za denar. Sedaj pa dolg »Jutra«. Res je, da toži tiskarna lastnika »Jutra«, g. XI. Pluta, in to za ves dolg in ne samo en del, kakor zlobno trdi »Slovenec«. Res je dolg pri »Jutru« velik, nasprotno pa moramo tudi priznati, da je tiskarna dobila od »Jutra« že mnogo lepih tisočakov. Izjaviti moramo nadalje, da se sedaj list redno plačuje. »Slovenec« se zaganja tudi v »Slovenski Ilustrovan Tednik«, češ, da tiskarna niti ne ve, kdo je lastnik. Tiskarna prav dobro ve, kdo je lastnik. Gotovo tisti, ki ji jc podpisal pogodbo glede tiska, ji dal 1000 K kavcijo in redno plačuje vsako številko sproti. Glejte, »Slovenčevi« uredniki, kako ste se vrezali, ko ste poslušali diplomiranega žurnalista brez lista! Toliko v pojasnilo razsodnim ljudem. Mi svojega delovanja ne prikrivamo nikomur, delamo jasno in odkrito, vestno in pošteno. Naše knjigo so na vpogled vsakemu, ki ima v to pravico in dolžnost. Podroben račun o svojem delovanju in gospodarstvu pa podamo občnemu zboru. Ako smo pa komu kaj dolžni in nam ne zaupa, naj pa pride po denar. Upamo, da, prepričani smo, da ae bo naša tiskarna navzlic bojkotu, ki ga je razglasil »Slovenec« zoper nas. tudi v prihodnje tako lepo in krepko razvijala kakor doslej. Ljubljana, 14. marea 1911. Upravni svet in nadzorstvo »Učiteljske tiskarne« r. z. z a z. Izdajatelj in odgovorni urednik: Žitna otno v Budimpofttl. Dne 21. marca 1911. Tirmin. Pšenica za april 1911 . . » » oktober 1911. • R2 za april 1911 .... Rž za oktober 1911 . . . Oves za april 1911 ... Oves za oktober 1911 . # Koruza za majnik 1911 . . Efektiv. Trdno. za 50 kg 11-80 za 50 kg 1090 za 50 kg 8 22 za 50 kg 808 z* 50 kg 8*57 za 50 kg 746 za 50 kg 563 ftraoilioliL potrplisois je neumnost. pa se celo velika neumnost. S katarji ni imeti potrpljenja, najlaže se borimo proti njim z rabo pristnih sodenskih mineralnih pastilj. Te pastilje so produkt sodenskih zdravilnih vrelcev m katarju v neverjetno kratkem času narede konec. Faveve pristne sodenice se dobivajo škatljica po K 1"25 po vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi .vodami. Tieneralno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. T h. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17. 3C IG 943 Modni salon Sv. fetra cesta št. 31 priporoča vseh vrst Sprejem vseh popravil. 3C 3£ ^^■■HBHHHiiHBHHHBHi SPSCiililOlS, uriTza telov&lce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana H firHnnr Ljubljana D. MW Sv. Pstia testa Žalostnim srcem javljam, da je umrl moj Iskreno ljubljeni soprog, oz. brat, zet, svak in stric, gospod Pavle Šflc aadvettall M. v tlrea dne 20. t. m. po kratki, a mučni bolezni, previden s svetotajstvi, na kliniki na Dunaju. 1073 Pogreb se vrši na Dunaju, dne 23. t m. popoldne. Dunaj-Ljubljana, 21. marca 1911. latojata umu Amalija Silt ni. Ml Zalivala* Za mnoge dokaze presrčnega in iskrenega sočutja povodom smrti nase iskreno ljubljene stare matere Adalberte Tratnik, roj. Klander, vd. Urbas zasebnlce dal.ie za lepe darovane in častno spremstvo pri pogrebu se v lastnem in v imenu vseh sorodnikov naj-iskreneie zahvaljujeva. 1107 V Ljub.jarr, 16. marca 1911. Mafenka in Pepček Beneš. Izjava ilUUUlUIi Pl S3131H0D znanja, da ni plačnica za kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravila na naš račun kaka tretja oseba, ker mi plačujemo vse sproti v gotovini. tudi posamezni deli: 1069 preproga, zrcalo, slike itd. se proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Serravalb 110 železnato Kina-vina Higijenična razstava na Da naj u 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča /ivce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnisn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. se Izborni okus. :: Večkrat odlikovano, g Nad 7000 zdravniških spričeval. :: J. SERBAVALLO, t. in kr. dvomi TRST-Barko vije. is vsako sredo, soboto in nedeljo vso noč odprta. Marija in Viktor Izlakar. 507 Meteorološično poročilo. !tAi, pnna. fliite! Spreten prodajalec, pripravni u petovuje, settCe a Zagrek. Po.ud.iki, In morajo biti vetti hrvaS-eine, slovenščine in nemščine, naj natančne ponudbe s sliko in navedbo zahteve plače pošljfjo na upravništvo »SL Naroda« pod wV**i—**■ 'MS Č0GNAČ! STAR, pristen destilat dalmatinskega fina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. k Ha 11, sirilu i fettmiii iti 7. Pouve se pri 1065 fotografa Vikterta, »K pri Utaiei. Vabilo na 1064 sprejme se v večjo trgovino mešanega blaga na Notranjskem, kje, izve se pri uprav-ništvu tega lista. 1044 Kdor hoče zares dobro ceno in vsestransko pohvalno 771 obleko imeti, naj se blagovoli naravnost obrniti na krojaško tvrdko J. AHČ1N, Ljubljana, Vegova ulica itev. 12. občni zbor posojilnice v Cerknici I Pristen dober ragisir. ud rage z neoaa. poroštvom ki se vrši v petek, dne 31. marca 1911 ob 2. ari popoldan v prostorih posojilnice v :: Cerknici. :: DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregiedovalca za leto 1910. 3. Potrjenje računa za leto 1910 in razdelitev čistega dobička. 4. Izvoltev načelstva, odbora, račun pregiedovalca in namestnikov. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. ^ Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato uloženo ?*o trgovino z galaDterilshim in vseh vrst kra-marskim blagem in pleteninami. 3:4 Đevocionalije in vse vrste blago za božja pota. Tvorniška zaloga Kranjskih glavnikov. Ernest Jevnikarjev naslednik Dunajska cesta, v M gostilne it. 6. v.srp- uad morjem 3§S-j. Sraiaji zračni tiak* 735*t tam 'd opazo-I vanja | ~ baro- i p metra i s £ -£ Nebo 0 12. pop. 737 3; 4 6 brezvetr.! dež „ • 9.zv. 738*2 38 j si. svzh i 21. j 7. zj. ■ 738 8 J 2 8 i si. jzah. oblačno ! ' ! Srednja včerajšnja temperatura 3^, norm. 44 . Padavina v 24 urah 54 mm prodaja in pošilja po^ postnem pimtji Iv. Bonač v Ljubljani. Cona sliki 5 kroa. 273 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostna vest, da je gospod 1072 Fran Lončar bivši posojiloičtii tajnik in posestnik v Celju včeraj, dne JO marca ob 9. uri zvečer po daljši mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 52. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo jutri, dne 22. t. m. ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 21. sušca 1911. ialafoča rodbina lorho. Pogrebno podjetje ..Koikerdla", Ijioljana. I Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena ćrug^ zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje fn smrt z manjkajočimi se vplačili. 99 vzajtano zavar 4220 se dobi pri L SEBEMU V Spol Slškl. a -m za prodajanje poljedelskih strojev in orodja, M iaaaio. — Ponudbe pod wB5bnerwaltf Nr. 57546- ta uoacio ekspedicijo Hcirik Sckalek M Dana ji I, Woltteilc lf. 840 rodajalka aalaatoiijafce in manitlak-tarao stroke se sprejme v trgovini J. Koaohior ▼ Kamniku. 1043 manufakturist, dobra moč, sc sprejme takoj. u5t Kje, pove apravntštvo »Slov. Naroda«. z gospodarskim poslopjem , z velikim ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt, ležeča pri okrajni cesti in hiša s 4 stanovanji, se prodnata. Pojasnila daje Gregor r, Viimarje štev. 61. 866 Stavbne parcele ob Biajski testi i Ljii&ijaii in na filisiaii. .'. pripravne in solnčne so naprej. ;. V>č se izve pri lastniku I, TzibttČU aa Glincah bit 37. 580 Mizarja, tesarja potnika in kleparja:: M •t dobre in v svojej stroki vešče, z znanjem nemškega 997 >: jezika :-: išče za stalno nameščenje tvornica cementa v Bakra. 50 % prihranka • in okusen zajtrk dosežejo, dobe oni. ki mesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro. Soraa-tose. Sanatogena. redilnib soli, mesnega izvlečka, jo-šnib zabel, otroške moke itd. pijo 1024 Sladin je dr. pl. Trnkoczva sladni čaj. owa vi Povsod Vj kg zavitek 50 b. Ifl Af I T»di pri trgovcih. Po posti JloVW. (najmanj 5 zavitkov) pri le-karnarja Trnkoezvu v Ljubljani, Kranjsko. — Glavne zaloge: Dunaj. M^ # fl lekarne Trok.cz>': /ilt^llMA I Schonbrunnerstr. 109, 4qraYje; «?;rk^: mmmm——— v Gradcn, Sackstr. 3. na Kranjsko^ Istro in nalmaciio z zuanjem slovenskega, srbskega, italijanskega in nemšk* ga jezika, ki jo že potoval po teh kraiih za galanterijsko, drobno in pleteno blago, išče 1020 J. Cvijie, Dunaj VIL, Schotten-feltfgasse 51. Deklica po^teaih staršev, ki ima posebno veselje do trgovine, zeli vstopiti kot učenka v boljšo trgovisa. Ponudbe pod „uoenka" poštno ležeče, Žalec. 99H jffat. Krejči Ljubljana, Voljeva nI. št. 5. priporoma svojo bogato zalogo naimodernejilb, najfinejših kožuhovin, klobukov in čepic. 211 Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne kote divjačine in jih najbolje plačuje. Jlago ceno in solidno, na Starem trgu it. 30 Danes zvečer Za obilen obisk se priporočata Leon in Fani Pogačnik. Mia pomni! Mlad mož, ki se želi udeležiti indust. podjetja išče nevesto s premoženjem, brez ozira na leta, samo, da je zdrava in blagega značaja. Event. ponudbe pod šifro .letela IM.IJI* na uprav. »Slov. Naroda.» Stroga tajnost. 938 Nniivr M Q|f M ZAvanovAUiA namu za tnr-mMm%M^m^ m tarnam nunaj, i, aapnnnrLATZ t v lastii palači. — Zavarovana glavnica okoli 380 milijonov. — Rescrve okoli 113 Milijonov kroa. — Dokazano najnižje premije in kolantni pogoji, sprejema vsak cas spretne, trgovsko izobražene zunanje uradnike« okrajne in k raste pni ke po lf Ctrll aioboonik o j ovne jaa ■godnib pogojib. Generalno zastopstvo za Kranjsko; ■ iMJani, Eliubetn; 46 i. Po velikosti drifa najeauui zivartvalnica naše aVtave z vseskozi sJavaasko-nare4so naravo. —— Vea nvlMai aršs^i^ ifanUidlin. 12. Zavaruje poslopja ia premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uliva najboljši sloves, koder posluje. Doverjaje is čistega dobička izdatno podporo v narodne tn občnekoristoe namene. 80 22 Stopnice, ban-strade L t. d. Najnižje cene! Kdor zida aH raM cementne kdelke naj zahteva cene od tvonice cementnih izdelkov 70S. Clhltlf a. iT, oanjioi topauaniu w\wM<* Cevi, korita > i. t. d. 3809 Najnižje cene! Spretno moč za nemško, slovensko in italijansko dopisovanje nujno večja tovarna strojev. »<*7 Ponudbe pod: „B. P. J. 238" na AHMMlVNI S. M...., WI«B L Oblastveno avtorizirani in sodno zapriseženi ingenieur Ig. Stembov Ljublj Šubičeva ulica štev. 5. prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, i vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. 957 IG 1E Ji; 3E Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana =--še iz cenenega cementa, oddajam 8! 8 LLf CEMENTNE STREŠNIKE po znižani ceni« IVAN JELAČIN Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .\ .\ njo vsako poljubno garancijo. .*. .\ LJUBLJANA. tlph—— : 2«L J i >pr. štev. 1738. Natečaj lik Diiji 1068 Občina mesta Belgrada razpisuje natečaj za izvedbo spomenika Dosi-tiju Obradoviću pod femile pogoji: 1 ) Natečaja se morejo udeležiti samo jugoslovanski umetniki. 2. ) Glede izvedbe spomenika je dana umetnikom svobodna invencija 3. ) Spomenik se ima postaviti na projektovanem velikem trgu na Terapijah, o katerem se lahko dobe potrebni podatki pri belgradski mestni občini. 4. ) Celokupni stroški spomenika ne smejo prekoračiti 40.000 dinarjev. 5. ) Načrte za spomenik je treba predložiti najkasneje do 15. aprila t. L (to je 28. aprila t. 1. po novem stilu), a spomenik se mora izdelati in postaviti do 30. avgusta t 1. (to je do 12. septembra t. L) 6. ) Načrti se bodo odlikovali s tremi nagradami. Prva nagrad znaša I0O0 dinarjev, druga 700 dinarjev, tretja pa 500 dinarjev. — Nagrajeni načrti ostanejo svojina belgradske občine. — Kdor dobi prvo nagrado, temu se poveri izvršitev spomenika. 7 Načrti pod šifro se naj pošljejo gospodu predsednika Svetne belfradake. 8.) Ocenjevalni odbor (jury) tvorijo: Andra Stefanović, vseučiliški profesor, dr. Bogdan Gavrilovic, vseučiliški rektor, Bogdan Popović, vseučiliški profesor, Pavle Jovanović, akad. slikar, Ljubomir Davidović, predsednik (župan( belgradske občine, dr. Vlada Petković, vseučiliški docent, ter ravnatelji vseh tehničnih občinskih oddelkov. Županstvo kraljevega stolnega mesta Jelgrai, dne 2. marca (15. marca) 1911. župan: ljubomir Davidović. \wm\m v proviziji, manufakturne stroke, dobro vpeljanega na Kraniskem in So. Štajerskem apralma takoj icso Dragotln Hribar v Ljubljani. Adrija Dnnriji in liloniiiaktun. OMtatveae dereljena 2798 prodaja lomaOt zdravilnih zelišč ter stnpn za lovske in tehnično nam. S« Čvančara v Ljubljani, Šeltnburgova al. 5 priporoča svtjo izbrano zalogo čaja« rama, konjaka, raznih oaono sa isdolovaaje rama in likerjev, redilnlk sredstev za ti ino, kemikalij In priprav za kamione laboratorije, rotofrafakib potrebščin in aparatov. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Temna delavnica na razpolago. umetni in trg. vrtnar fjabljana, Kotezijske nI. 16 izvršuje m no m 1642 za razne prilike. Delo ttž&eim&št* okusno 5» In pe seileaia ceaah. fntfc w\\\ii m- (liiao piteiie ie (Uta. ia bhi) n. Karočila na dtielo hitro in vestao. Hotel Tratnik „Zlata kaplja44 Ljubljani 1913 Sv. Petra cesta itev. 27 v »listal kolodvora. •'. Lepe zračne sobe« ••• Priznano fina kuhinja« Izborne pijačo. Oiske oene. Upi reitavracllikl prestoli. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralno pisarno in skladiiče: Uegova ulica 6. T«M«a iatorarb. it 129. Tele!., iaternrb. it. 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9. C. kr. avstrijske & državne železnice- Izvleček iz voznega reda. MM Is L}aM|«M Orni. teL) 7«©4 zjutraj. Osebni Vlak v TriR«, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. /•ao zjutraj. Osebni Tlak . saten; Grosaslje, Št. janž, Radotfovo, Straia-Toplice, Kočevje. ©•12 doeoiane. Osebai vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Urartdaae. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Momkovo, Kolin. 11*eo eoeelaTse. Osebni vlak v smeri: Trtic, jeeeaice, Trbtz, Beljak, Celovec, Gorica. Trst l«aa peaolaas. Osebai vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfov©, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje. a-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. e*35 zvedor. Osebni vlak v smeri: *Irzi£, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Soln<> grad, Monakovo, lnomost, Frankobrod, wiesbaden, Kolin, Dtisseldorf, Vlissingen Trbii. 1 7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St Janž, Sndolfovo, Kočevje, fOHO peneči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst. Oaood iz UnUJaa* (drtavai keletver). zjutraj Osebm x it: v Ksmnifc. 203 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*35 zveoer: Meša. ec v Kamnik. 11*— ponoči: Mešancc v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. ! Mae* v LjaeHaae (tata telesa!* 7*14 zjutraj: Osebai vlak iz Jeseafe. v zvezi na brzovlak iz Bertiaa, Drai4s* j Prage, Lin ca, Monakovega, Solno fjaea Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsti, Trfiče a*ea zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Rti« dolfovega, Grosupljs, St Janža. • 10*12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, ' Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Mona- kovega, Solnograda, lnomosta, Badga- steina. Beljaka, i II-20 depelene: Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 1 O-OO »opoidnos Osebni vlak iz Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfe vega, Groaupli*. St Janža. i 417 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6 68 zvacer: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Lin c a, Cei ovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 1 a*IO z.eoer: Osebni vlak ts Jscijaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0*07 zvečer: Osobni vlak iz Kočevja, Str*le Toplic Rudolfovefs, Grosnplja. St janža, 1)*S2 poneOf: Osebni vlak iz Trbiža, Ceiovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Frlaee v fc|eel|aae (artavas zelesaUs; a*ao zjutraj: Mesanec is Kamnika, to »o dopeftde: Mesanec iz Kamnika. 0*iO zveeer: Mesanec us Kamni za. 10 SO po no6l: Mesanec iz Kamnika Is ob nedeljah m praznikih v mesecu oktobru. Časi prihoda » odhoda so navedeni v sr odaje evropejskem časa. C. kr. železniško ravnateljstvo v Trsto _ LJubljana, Mesta! trg st. 5 1046 so v polnem številu v zalogi cela spomladanska oblačila za gospode in dečke, kakor športne in promenadne obleke, površniki, raglani, ulstri, pelerine, klobuki in čepice. Ravno tako v konfekciji za dame in deklice: kostumi, mantile, raglane, jopice, krila, bluze in čepice. špecialitete v hlačnem :: krilu in kostumu, h Vse po priznano nizkih cenah. O. BERNATOVIČ. Delniška glavnica K 6,000.000. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Šelenburgova ulica itev. 7 (nasproti glavne poiie). Kupuje in pt*oslajai s v red no a t ne papirje, rente, obligacije, zastavna pinsssn. prijev-ritete, delnicey srečke itd. — Vnlaste In devize. — Predujmi na vrednostne papirje In blago ležeče v javnih skladiščih. — Premeša k vtem žrebanjem. n iz aee SI Menjalnica. e na knjižice od dneva vložitve n ivadvigaai-Mtal davek plafiujebanka joga. — Mm tekoči In Ure račun pe — Živahna zveza z Amerike. -Akreditivi. Centrala v Trstu. Cskomptujet menice, devize in faktu i Zavarovanja vrednostnih papirjev proti karani izgubi. — Revizija žrebanja I, t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. Remboure - krediti. — Borzna naročila. Inkaeo. Filijalka v Opatij. Laataiaa Is tiefc a^aredse vateraea. 2202 54 4756 65