Leto X, ii. 181 Lfubljand« torek 6. avgusta 1929 Cena 2 «0 Dhk i T« 9132. »133, »H M35 ta Mtt. M. ToMoa C«0et Koceoova 4.2. TtMom TIMN fc. >122, >123, >124. >123, >124 Mtddeki L»uNl«m, PreUrnom 4 Teiefoa it 2492. Podružnica Marlbori AMouadRm *Mt »t U Tetefcw ti 45& FodrnAaica CeQ«i KooAava rfica ft- t TeJeioe fc. 190 Kataai pri pošt tek arvodft: UtiMJan* it 11.843; Praha Osfe 74.160; Wl» . Nr. 105.241. Ljubljana, 5. avgusta. Jutri se sestamejo v Haagu delegati bivših zavezniških držav iz Nemčije k diplomatski konferenci, na kateri bodo razpravljali o odobritvi Youngovega reparacijskega načrta. Tej konferenci upravičeno pripisujejo v vseh političnih in gospodarskih krogih veliko važnost za bodoči razvoj političnega in gospodarskega življenja v Evropi. Kakor je bila v Locarnu pred leti dosežena politična likvidacija vojne, tako si je današnja konferenca nadela nalogo likvidirati finančne in administrativne posledice vojne. Iz vseh dosedanjih izjav vodilnih državnikov zavezniških držav je razvidno, da so prizadete države v načelu že vse pristale na Youngov reparacijski načrt, vsaj v kolikor ta načrt predvideva znatno znižanje nemških reparacijskih obveznosti. Pogajanja se bodo vršila torej v glavnem med bivšimi zavezniki in reparacijskimi upniki, ki ne soglašajo glede razdelitve reparacij, predlagane v Youngovem načrtu, dočim bo Nemčija, ki je itak že dosegla znižanje dajatev, najbrže le malo posegala y razpravo. Vzrok nesoglasja med upniškim! državami leži, kakor znano, v spremembi razdelilnega ključa, ki je bil pred devetimi leti definitivno določen na konferenci zaveznikov v Spaaju. Proti tej spremembi so vložile svoj veto predvsem one upniške države, ki niso sodelovale pri sestavi Youngovega renaira-cijskega načrta, to so poleg^naše države tudi Rumunija, Poljska, Češkoslovaška in Grčija. Pa tudi nova angleška vlada ne kaže nikake volje, da bi na korist Francije in Italije pristala na svoie kvote. Naša država bi ntrpela znatno škodo, če bi obveljal Youngov načrt v sedanji obliki. Jugoslavija ni interesirana samo na tem, da se nam v poinen. obsegu prizna po sporazumu iz 1. 1920. priznana 5 odst. udeležba na nemških reparacijah, ki bi se po Youngovem načrtu znižala na 4.2 do 4.3 odst. Veliko važnejše je za nas vprašanje razdelitve onega dela nemških reparacij, ki ga mora Nemčija v vsakem primeiu plačati in ki se ne da niti zmanjšati niti odložiti. Ta del nemških reparacij je v načrtu fiksno določen z vsoto 660 milijonov mark, odnosno 600 milijonov mark, če se odšteje vsakoletna anuiteta za nemško zunanje posojilo iz 1. 1924. Deleži na tem delu nemških reparacij dajejo upniškim državam velike ugodnosti, saj bo vsaka upniška država imela možnost ta del svojih reparacijskih terjatev mobilizirati, aH z drugimi besedami, imela bo možnost, da preko bodoče reparacijske banke najame posojilo, ki se bo odplačevalo in obrestovalo iz tega dela nemških reparacijskih plačil. Toda baš pri razdelitvi tega neodložljivega dela bi se po Youngovem načrtu storila naši državi velika krivica. Po našem zajamčenem odstotnem deležu na nemških reparacijah bi morala naša država iz tega neodložljivega dela nemških reparacij prejeti letno okrog 26 milijonov mark, kar bi nam dalo možnost mobilizirati okrog 3 in pol milijarde dinarjev. V Youngovem načrtu pa je predvideno, da ima od tega dela nemških reparacij dobiti Francija letno 500 milijonov mark, Italija pa 42 milijonov, tako da bi za vse ostale države z Anglijo in Belgijo vred ostalo skupaj okrog 50 milijonov mark, naš delež pa bi se zmanjšal na kakih 5 do 6 milijonov mark letno. Pa tudi pri razdelitvi nemških anuitet iz drugega razdobja plačilnega načrta (1966 do 1988), iz katerih naj se plačujejo medzavezniški dolgovi, je delež naše države neupravičeno zmanjšan na 22.6 milijona mark letno. Ta vsota odgovarja anuiteti za naše vojne dolgove Zedinjenim državam in Angliji, dočim naš vojni dolg Franciji ni upoštevan. Naša vlada je pred tedni s posebnimi notami Franciji in Angliji odločno zavzela svoje stališče, ki se opira na garancije, zagotovljene nam v sporazumu zaveznikov na konferenci v Spaaju. Z enako odločnostjo bo gotovo tudi naša delegacija v Haagu zastopala naše interese. Upajmo da bo njeno prizadevanje kronano z uspehom. Srbija je med zavezniškimi državmi med vojno brez dvoma največ trpela, zato bo naša delegacija lahko z vso upravičenostjo zahtevala, da ostane naš delež zlasti glede neodložljivega dela nemških repa- •^cij povsem neokrnjen. —--i * Priv. agrarna banka Beograd, 5. avgusta, p. še vedno prihajajo od denarnih zavodbv iz notranjosti države poročila o vpisu delnic Privilegirane agrarne banke. Po dosedanjih poročilih je narasla vsota podpisanih delnic že na 650 I milijonov dinarjev, tako da se računa, da bo znašala končna vsota celo nad 650 milijonov, to je dvakrat več, kakor je bilo pred videno v zakonu. Po poročilih so pretežni del delnic podpisali seljaki m mali posestniki. * / " ■ . Nov prometni minister Dr. Korošec je postal minister za šume in rude, promet < pa je prevzel minister Radivojevič Beograd, 5. avgusta p. Danes opoldne je kralj sprejel v avdijenci ministrskega predsednika generala Pero Zivkoviča. Pri tej priliki je kralj na predlog ministrskega predsednika podpisal ukaz, s katerim je izvršena zamenjava v zasedbi prometnega ministrstva in ministrstva za šume in rude. Dosedanji prometni minister dr. Anton Korošec je razrešen dolžnosti ministra tega resora in imenovan za ministra za šume in rude, dočim je dosedanji minister za šume in rude inž. Lazar Radivojevič imenovan za prometnega ministra. O tem je izdal Centralni presbiro nocoj naslednji komunike: »Kralj je danes na predlog ministrskega predsednika in ministra notranjih del generala Pera Živkoviča podpisal ukaz, s katerim se imenuje za prometnega ministra inž. Lazar Radivojevič, dosedanji minister za šume in rude, a za ministra za šume in rude dr. Anton Korošec, dosedanji prometni minister.« Vest o imenovanju novega prometnega ministra je izzvala v vsej javnosti veliko senzacijo. Novi prometni minister inž. Radivojevič je znan kot zelo energičen mož in je, kakor znano, obtožil svoječasno celo vrsto uradnikov v ministrstvu za šume in rude zaradi raznih nekorektnosti. Bivši prometni minister dr. Korošec se je davi vrnil iz Vrnjačke banje, kjer se je dalj časa mudil v svrho lečenja. V zadnjem času je imel ponovno konference z ministrskim predsednikom, zadnje dni pa je inspiciral železniške delavnice in ustanove po Srbiji. Kakor se doznava, bo dr. Korošec prihodnje dni po daljšem času odpotoval v Slovenijo. Njegov odhod v Slovenijo je deloma v zvezi s krstom tretjega kraljeviča, pri katerem bo zastopal vlado, deloma pa z napovedanim zborovanjem seniorata katoliške akademske omladine, ki se bo vršilo 13. avgusta v Celju. Pred reorganizacijo Železnic Beograd, 5. avgusta, p. O imenovanju dosedanjega ministra za šume in rude inž. Radivojeviča za ministra prometa je dobil vaš poročevalec naslednjo informacijo: »Imenovanje je v zvezi z nameravano temeljito' reorganizacijo vse naše železniške službe, ki naj se izvede v čim krajšem času. Gospodarski krogi so prepričani, da je minister Radivojevič najbolj pripraven za to izredno težko nalogo, ker je sam inženjer in se je že na svojem dosedanjem mestu kot minister za šume in rudnike izkazal za iz-bornega organizatorja in upravnika železne volje in izredne energije. S sanacijo železnic bo izvršen najvažnejši del naše splošne gospodarske sanacije.« Priprave za krst tretjega kraljeviča Krst bo v nedeljo na Bleda - V pričakovanja kraljevega prihoda - Vlado bo zastopal dr. Korošec Bled, 5. avgusta, p. Svečan krst tretjega kraljeviča je določen za nedeljo 11. t m. Krstnega botra, angleškega kralja Jurija, bo zastopal beograjski poslanik Kennard. Potrjujejo se vesti, da bo mali kraljevič dobil ime iz slovenske zgodovine, ni pa še znano, katero ime. Navajajo se Gorazd, Hotimir, Samo, a tudi Ivan, vendar pa so to samo domneve, ker bo ime objavljeno šele ob krstu. Krstnih svečanosti se bo osebno ude- ležil Nj. Vefl. kralj, čigar prihod na Bled je že najavljen. Vlado bo pri krstu zastopal minister dr. Korošec. Jutri prispe na Bled po svojo rodbino tudi prosvetni minister Boža Maksimovic. Ni še znano, ali bo tudi on ostal na Bledu do nedelje. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije in vseh treh kraljevičev je odlično. Skoro vsak dan delajo krajše ali daljše izlete v blejsko okoHco. Pred uveljavljenjem srednješolskega zakona Zakon bo podpisan in objavljen v najkrajšem času — O redukciji gimnazij še ni d efmitivne odločitve Beograd, 5. avgusta, p. Kakor znano, je bilo že svoječasno sklenjeno, da se bo z novim zakonom o srednjih šolah znižalo število srednjih šol, zlasti gimnazij. O tej redukciji se je že mnogo razpravljalo i v šolskih krogih i v javnosti. Sedaj je postalo to vprašanje zopet aktualno, ker želi vlada še pred novim šolskim letom uveljaviti novi srednješolski zakon in urediti vsa vprašanja, ki so s tem zakonom v neposredni zvezi, v prvi vrsti vprašanje verouka in vprašanje redukcij gimnazij. V ministrstvu prosvete je strokovna komisija že dokončala svoje delo na definitiv- ni redakciji srednješolskega zakona. Prosvetni minister je načrt zakona pregledal in proučuje sedaj vprašanje gimnazij, odnosno srednjih šol v splošnem v zvezi z nameravano redukcijo. To delo bo končano še tekom tega tedna, tako da bo že s prihodnjim tednom padla odločitev o tem, kateri srednješolski zavodi se z novim šolskim letom ukinejo odnosno pretvorijo v strokovne šote. Kolikor je znano, bosta v Sloveniji po dosedanjem načrtu, ki pa se lahko seveda še spremeni, reducirani samo dve gimnaziji in sicer gimnazija v Murski Soboti in ena v Ljubljani. Pogajanja za ureditev prometa preko Reke Mešana komisija je začela svoje delo včeraj v Opatiji — Pred vsem gre za uporabo reškega kolodvora in bazena Thaon de Revel Sušak, 5. avgusta, č. Danes ob 10. dopoldne so se sestali v Opatiji člani itali-jansko-jugoslovenske mešane komisije, ki ima nalogo, da uredi promet v reškem bazenu Thaon de Revel, kakor tudi na reški železniški postaji v smislu določb rimskega sporazuma in nettun-skih konvencij. Našo delegacijo tvorijo kot predsednik pomočnik direktorja železniške direkcije v Ljubljani inž. Klo-dič, načelnik prometno-komercijalnega oddelka zagrebške železniške direkcije inž. Bodnar, inž. Stulhoffer od strojnega oddelka zagrebške železniške direkcije, inž. Klajič od vzdrževalne sekcije Delnice—Sušak, nadalje inšpektorja Prehar in Hart od generalne direkcije državnih železnic, veterinar Petrovič od ministrstva za kmetijstvo, sreski veterinar Šmid s Sušaka ter sušaški po-stajenačelnik Ninkovič. Komisija bo i>o-slovala več dni. Včerajšnje avdijence Beograd, 5. avgusta, p. Kralj je sprejel danes dopoldne v avdijenci vojnega ministra generala Hadžiča, prosvetnega ministra Božo Maksimoviča in beograjskega podžupana dr. Stojadinoviča. Bolgarski odgovor prispel v Beograd BeegraH, 5. avgusta, p. Včeraj Je prinesel poseben kurir našega poslaništva v Sofiji odgovor bolgarske vlade na našo noto v zadevi amnestije vojnih krivcev v Beograd. Zunanje ministrstvo je danes odposlalo ta odgovor v Haag ministru Marinkoviču. šele po njegovih instrukcijah bo vlada odgovorila Sofiji. Kolikor pa ee izve, je «>dgo-vor bolgarske vlade tak, da ga naša vlada ne more smatrati za zadovoljivega in bo vztrajala na svojem stalšiču, da je amnestija bolgarskih vojnih krivcev v očitem nasprotju z določbami neuilieske_mirovne pogodbe. Zagrebški rektor v Beogradu Beograd, 5. avgusta, č. Rektor zagrebške univerze dr. Belobrk je včeraj prišel v Beograd ter je bil danes ob 9. dopoldne sprejet od prosvetnega ministra. Njegov poeet je v zvezi s eeJim kompleksom vprašanj zagrebške univerze. 70 centov pšenice pogorelo Mitrorica, 5. avgusta, č. Danes okoli pol 12. dopoldne je nastal požar pri mlačvi p6e-nice posestnika Ljuboja Janoševiča. Ko je bilo namlačenih že okoli 70 stotov pšenice, J© okoli pol 12. dopoldne nenadoma iz kupa plev v bližini pričel viti gost dim. Preplašeni delavci so v paniki pobegnili, vendar pa jih je ostalo nekoliko, Id so pričeli reševati mlatilni stroj in elevator. Požar pa je medtem že objel vso letino, Id je bila naenkrat v plamenu. Le posredovanju ognjegascev ee je zahvaliti, da se požar ni razširil na poslopja, pogorelo pa je vse žito s slamo in plevami vred. škoda je velika, ker; žito ni bilo zavarovano, l- Otvoritev reparacijske konference v Haagu Najvažnejša konferenca po sklepa mira - Našim zahtevam po neokrnjenem reparacijskem deleža bo najbrže ugodeno Haag, 5. avgusta v. Jutri dopoldne ob 11. bo svečano otvorjena politična konferenca vlad, ki bo razpravljala o reparacijskem problemu v zvezi z Youngovim načrtom za končno likvidacijo reparacijskega problema. Konferenci, ki se splošno smatra za najvažnejšo po versailleski mirovni konferenci v Parizu, bodo prisostvovali zastopniki vseh onia držav, ki so direktno zainteresirane na reparacijskem problemu. Večina delegacij je že včeraj in tekom današnjega dne prispela v Haag, ostale pa se pričakujejo še za nocoj, tako da bo jutri konferenca ob otvoritvi polnoštevilna. Danes popoldne so prispele belgijska, nemška japonska ter del francoske in angleške delegacije. Najmočnejša je angleška delegacija, ki šteje 110 članov. Angleži so najeli nič manj ko 60 pisalnih strojev. Francoska delegacija šteje 80, nemška pa 90 članov. Na čelu delegacij so večinoma zunanji ministri. Angleški načeluje Henderson, francoski ministrski predsednik in zunanji minister Briand, nemški pa dr. Stre-semann. Jugoslovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marinko-viča se je zbrala v Parizu, kamor sta danes dopoldne prispela s svoifcn spremstvom dr. Marinkovič in dr. Švnljuga. V Parizu sta se delegaciji pridružila pariški poslanik dr. Spalajkovič, londonski poslanik dr. Gjurič in naš delegat pri reparacijski komisiji dr. Boškovič s vojim namestnikom dr. Plojem. Naša delegacija je odpotovala skupno s francosko danes popoldne iz Pariza v Haag. Že med potio je prišlo do stikov med obema delegacijama in do važnih razgovorov med obema zunanjima ministroma, tičočih se naše zahteve po korekturi Youngovega načrta," ki predvideva kakor že javljeno, znatno znižanje naiše reparacijske kvote. Tudi v Haagu je prišlo do fivahnih stikov med posameznimi delegacijami. Tako je nemški zunanji minister tekom današnjega popoldneva posetil angleško in belgijsko delegacijo ter imel daljše razgovore z najuglednejšimi člani teh delegacij. Tudi sicer se vrši med delegati živahna izmenjava misli. jutrišnjo konferenco bo otvoril s pozdra vom zastopnik nizozemske vlade, nakar bo izvoljeno predsedstvo konference in določen delavni program. Po splošni sodbi bo predsedoval konferenci francoski ministrski predsednik Briand. Kakor poročajo listi, se bo že takoj v začetku razčistilo vpra šanje, aK se sprejme Youngov načrt v celoti ali ne, ter se baš o tem vrše že danes živanne razprave med posameznimi delegati. V zvezi s tem vprašanjem objavljajo današnji pariški listi razgovor z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinko-vičem, ki je glede stališča jugoslovenske delegacije izjavil, da ima Jugoslavija svoje docela posebno stališče in se ne more identificirati z ostalimi državami, ki zahtevajo zvišanje svojega reparacijskega deleža. Jugoslovenska zahteva po ohranitvi dosedanjega deleža ima docela drugačno pravno in moralno utemeljitev, v ostalem pa se bo Jugoslavija naslaniala na Francijo in Anglijo, s katerima je že sklenila tozadevno posebni sporazum. Haag, 5. avg. g. Politična situacija na predvečer reparacijske konference, je približno naslednja: Pri vseh delegacijah se vidi najboljša volja, da ne bodo z nepotrebnimi govori ovirale dela. V splošnem se opažajo tri glavne tendence: Francija, Italija in Belgija zastopajo tezo, da je Youngov načrt nedleljiva celota in da se mora zaradi tega sprejeti brez izprememb. Vsaka izprememba bi mogla ogražati ves načrt. V krogih grške, rumunske; jugoslovenske in portugalske delegacije se izraža želja po izpremembi razdelitvenega ključa. Popolnoma ločeno stališče zavzema angleška lelegacija, ki tudi rahteva izpremembo razdelitvenega ključa, čije zahteve pa so z ozirom na to, da je Anglija interesirana tudi na izpraznitvenem vprašanju in na organizaciji mednarodne reparacijske banke, zelo komplicirane. Tako je na primer znano, da. bo angleška delegacija polagala posebno važnost na zahtevo, da bi bil sedež mednarodne reparacijske banke v London«. Verjetno je, da bo možno ugoditi Grčiji, Rumuniji in Jugoslaviji, ne da bi bilo potreba izpremeniti razdelitveni ključ. Pomembne občinske volitve v Grčiji Kakor izgleda, so zmagali venizelistlčni republikanci, dasi so največji centri glasovali proti njim Atene, 5. avgusta a. Včeraj so se vršile v ceK Grčiji občinske volitve, ki so vzbudile v grških političnih krogih veliko za- nimanje, ker bodo pokazale. da-W soglaša grško ljudstvo s politko venizelistične vlade. Agitacija strank je bila zelo živahna, posebno poslednje dni, so napele stranke vse moči, da bi popravile rezultate zadnjih parlamentarnih volitev, ko je biio opažati znatno abstinenco volHcev. To se jim je deloma posrečilo, ker je po dosedaj znanih izidih število volnlcev precej višje, kakor pri parlamentarnih volitvah. Volitve so se izvršile v popolnem redu in miru. Izostali so tudi napovedani komunistični nemiri, ker je policija zadržala v zaporih voditelje, ki jih je bila pozaiprla že pred 1. avgustom. Samo v Argosu sta organizirala dva kandidata politične de- monstracije in se nato na čelu svojih zvestih spopadla pred volilnim lokalom. Spopad je končala policija, ki je obe stranki razdelila in zaprla oba bojevita kandidata. Dosedaj so znani rezultati volitev iz 26 velikin občin, kjer so dobili v 16 večino venrzetisitL Atene, 5. avgusta, a. V Atenah se je udeležilo občinskih volitev okoli 100.000 volil-cev. Kakor kaže ima doslej večino glasov še monarhistični protivenizelistični kandidat Markusis, dočim je ostal venizelist Pacis v manjšini. Ko so zvedeli monarhi-sti pozno v noč za izid volitev so poskusili prirediti poulične manifestacije, kar pa je preprečila policija, ki jih je razgnala. Protivenizelistični kandidati so dobili večino tudi v Sodunu. Drugi teden Tukovega procesa Organizacija »Rodobrane« je bila določena kot jedro uporniške vojske — Tuka pripravljal upor do najmanjše podrobnosti Bratislava, 5. avgusta s. Drugi teden razprave proti Tuki je bil danes otvorjen z zasliševanjem priče Avguština Macina, biv šega urednika »Slovaka« ki je izpovedal o revolucijskih načrtih na vzhodnem Slovaškem. Priča dekan Matija Buček. član slovaškega deželnega zbora, je izpovedal gie» de zaprisege rodobrancev dne 19. januarja 1926. v Hronskem Sv. Benadiku. da so dijaki na relikvijo Odrešenikove krvi prisegli zvestobo narodu in cerkva. Kot prihodnja priča je bil zaslišan gostilničar Josip Rušecki iz Holiča, ki je izjavil, da mu je predsednik krajevne skupine ljudske stranice Rehak pripovedoval o zaprisegi rodobrancev v frančiškanskem samostanu v Unerski Skaiici in da je Szomolanyi po zaprisegi pripovedoval o pripravah za upor na Slovaškem, do katerega bi moralo priti na dan sv. Andreja. Priča Kuharič. ki je bi! tudi prisoten pri zaprisegi, je izjavil, da se je pri tej priliki govorilo o orožju in prevratu. Poveljnik rodobrancev v Skupavd je izjavil, da o kakih revolucijskih načrtih ni slišal ničesar. Poslanec Robert Kubiš, odvetnik ▼ Žili kri je obrazložil kako se je v njem vzbudilo nezaupanje proti Tuki. Na železniški vožnji ga ie Tuka vprašal, dali se ne bi hotel preseliti v Bratislavo, kier bi Tuka rabil Slovaka, poslanca z imuniteto, ki hi ga postavil na čelo rodobrarcev. Dr. Kubiš mu je odgovoril, da organizacija rodobrancev nima več nobenega smisla, ker ni več potrebno varstvo pri zborovanjih. Tuka mu Je nato odvrnil, da vzdrževanje reda ni edini cilj rodobrancev in da imaio še droge naloge. Tuka Je govoril z dr. Ku-bišem tudd o tem, kako bi se zasedle orožniške postaje in garnizije. Na vprašanje, kako bi Slovaki branilj mejo proti Madžar ski, ako bi prišlo do konflikta med Slovaki in Čehi, mu Tuka ni dal odgovora. Nato ie bila razprava ob 13.30 prekinjena. Bratislava, 5. avgusta, h. Policija je Se v nedeljo ugotovila, da je bil vlom v redakcijo »Slovaka«, ki ga j» v javni razpravi sporočil branitelj Tuke dr. ITarig, fingiran. Policija je tudi našla oba dokumenta, ki sta bila po trditvi branitelja ukradena, namreč originalno pismo Kovacsa in potrdilo ,o sprejemu 10.000 KS. Policija je ugotovila, da je bilo Kovacsevo pismo, ki ga je sodišče zahtevalo od obrambe, pri soprogi dr. Tuke. Policija je pozvala Tukovo soprogo, naj odda pismo v redakciji »Slovaka«. To se je ▼ nedeljo tudi zgodilo. Sestavljen je bil protokol, da ne bi padel sum na policijo, da je ona sama vtihotapila pismo v redakcijo »Slovaka«. Dalje je bilo v soboto v redakcijo oddano pismo, in sicer od podeželskega duhovnika, ki je imel skrita dva dokumenta. Ker pa ni hotel imeti s to zadevo nobenega opravka, je poslal dokumenta ▼ ekspresnem pismu redakciji »Slovaka«. Policija je takoj ugotovila, da v redakciji niso poškodovana niti vrata niti olma, tako da je bil vlom takoj zelo neverjeten. Koimmisti naoafffi katoliško procesijo Užeorod, 5. avgjusta s. Pretdklli petefc Je približno 600 komun isionr, fci so biti oboroženi, na-pad-to kaitoJiSk© procesijo, v kaiwri }e bilo 6000 oseb. Po-Jicna, ki ii je prihrtelo tra pomoč se vo* jašteo^ |e ie 6 težam obtfadafe komuniste. t Jfcppelinov" uspešni polet preko Oceana Vožnja je trajala 94 nr 1 minuto - Težaven pristanek zračne ladje zavoljo neugodnih atmosferičnib prilik -Lahkomiselni „slepi potnik" je bil resna nevarnost za zrakoplov Newyork, 5. avgusta, d. Proti pričakovanju se je polet zrakoplova »Grof Zeppelin« preko Atlantskega oceana za-vieked skoro za 24 u>r. Dočim je bilo prvotno mišljeno, da bo prispel zrako-pJov v Ameriko že v prvih nedeljskih jutranjih urah, je ta tedaj lete! še kakih 600 km daleč od ameriške obale ter naletel na neugodno vreme, tako da je moral zaradi tega obiti ognjišče male lokalne depresije med 40 stopinj in 35 stopinj severne širine in 70 stopinj do 75 zapadne dolžine. Zaradi močnih vetrov, ki so pihali v kratkih jakih sunkih, je moral zrakoplov zmanjšati svojo brzino ter se ponovno dvigati in spuščati, da se izogne premočnim strujam vetrov. Ob 3. uri popoldne je poslal zrakoplov brezžično poročilo, da je oddaljen še približno 260 km od rtiča Henry in da je opazil svetilnik v zalivu Chesa-peck. Od tu je pluJ naravnost proti obala in hotel leteti v Washington. kakor je bik) sprva določeno. Zaradi lokalnih neviht med Washingtonom in Richmon-dom pa je zrakoplov opustil to namero in se obrnil pravokotno v severno smer ter nadaljevail polet ob obali proti Fila-delfiji. To svojo smer je obdržal do konca in letel naravnost proti New-Forku. Kljub viharnemu vremenu na nekaterih delih poleta je zrakoplov krepko nadaljeval pot in se prebil skozi vse težave. Vetrovi so sicer zrakoplov precej močno pretresali, vendar pa so motorji in krmila delovali brezhibno. »Zeppelin" se pojavi na obzorju Lakehurst, 5. avgusta, d. Ob 12.10 srednjeevropskega časa so zapazili tiornariški opazovalci s svojimi daljnogledi obrise prihajajočega zračnega velikana. Takoj so položili na letališču tri metre vSlike belo pobarvane številke iz iesa, ki so javljale prihajajočemu zrakoplovu stanje zračnega tlaka, zračno temperaturo in stanje vetrov. Po letališču so bili montirani tudi veliki mikrofoni, s katerimi je komanda letališča od časa do časa obveščala tisočglavo množico o stanju poleta od Barnegata do Lakehursta. Na tej progi je vozil zrakoplov z brizno 60 km na uro, ker se je moral boriti z močnimi vetrovi. Zrakoplov je spremljalo letalo ameriške vojne mornarice, ki je bilo opremljeno z radiofonsko oddajno postajo. To letalo je radiofonsko obveščajo brezžično postajo v Chathearau o položaju na zrakoplovu. Njegova poročila je Cha-theamska radijska postaja takoj oddajala vsem ameriškim listom. Navdušene ovacije gledalcev V hipu, ko se je razširila po lakehar-skem letališču vest, da prihaja zrakoplov je množica pričela prirejati viharne ovacije in navalila proti policijskim kordonom. ki jih je na večih mestih pro- drla. Le z največjim naporom se je posrečilo policiji pojačeaii z oddelki narodne garde in bataljoni ameriške mornarice vzpostaviti red in izprazniti letališče. Medtem je zrakoplov priplul nad letališčem in oddal ob 1230 našega časa brezžično brzojavko, da še ne misli pristati in da bo še krožil nekoliko časa nad Newyorkom, ker hoče počakati znižanja zračne temperature, da ne bi pri pristajanju izgubil preveč plina. Po tem poročilu je odplul znova proti Newyor-ku, kamor je dospel ob 1.30, in se vrnil ob 2. uri ponoči na letališče v Lake-fourstu. Po pristanku in pozdravnih govorih je izjavil kapetan Eckener 200 ameriškim novinarjem, da je potreboval Zeppelin za polet preko Oceana ravno od obale do obale 94 ur in 1 minuto. Zrakoplov je naletel na svojem poletu na najrazličnejše vremenske prilike. Tako je imel od Gibraltarja do Bermundskih otokov naravnost sijajno vreme, dočim so se od Bermudov do ameriške obale menjale nevihte z močnimi vetrovi in nalivi. Zrakoplov je premaga! vse te ovire ter funkcijoniral brezhibno. Neizogibni zastonjkar v zaporu Na vprašanje ameriških žurnalistov, kje se nahaja zastonjkar, je izjavil doktor Eckener, da ga je že izročil poveljstvu mornariškega letališča v Lakehur-stu, ki ga je takoj zaprlo. Zastonjkar je neki pekovski vajenec ter je s svojim činom resno ogražal zrakoplov, ker je pri skoku s strehe na zrakoplov predrl ovoj zrakoplova in napravil 2 m veliko luknjo. Posadka letala je nekaj sto metrov po dvigu opazila, da uhaja plin ter preiskala ovoj zrakoplova in našla nesrečnega peka. Pripeljali so ga pred kapetana Eckenerja, ki je ukazal, naj ga zapro v celico za prtljago, kjer je prečepel celo vožnjo. Posadki in potnikom je bilo strogo prepovedano govoriti z zastonjkarjem, ki bo sedaj s prvim parnikom odposlan v Nemčijo kct vzorec brez vrednosti, kjer bo za svoj čin dobil primerno nagrado. Končno je izjavil dr. Eckener, da se bo zrakoplov najbrže vrnil v sredo v Evropo. Prinrave za polet okoli sveta Lakehurst, 5. avg. g. V mornariškem letališču se je že pričelo s pripravami za polet grofa Zeppelina okoli sveta. Dosedanja preiskava je dognala, da je zrakoplov izvrstno prestal prekooceanski polet in da nima nobenih poškodb. Mornariške oblasti so izračunale, da je »Zeppelin« preletel skupno 5331 milj s povprečno hitrostjo 80 milj na uro. Newyork, 5. avg. g. Slepega pasažirja Alberta Buschkowa so internirali v izseljeniški postaji Gloucester v državi New-Yer-sy. kjer bo ostal do srede. Nato ga bodo na Hapagovem parniku odpravili v Nemčijo. Strahovita nesreča izletniškega parnika Dva parnika sta zadela drug ob drugega, pri čemer se je eden razklal na dvoje in se takoj potopil — Utonilo je kakih 30 izletnikov BrnselJ, 5. avgusta neko letate z velike višine na zemljo. Trije potnici io pilot so Mli ubiti. Med tii"'mi se je naharal večkratni mjlito-nar McneM, sm !. <921 umrlega kTaJfci mkJa, ki je aapus&B 20 milfijonov dolarje«*. Beograd, 5. avgusta p. Davi okrog 3. je izvršil samomor orožniški major Svetozar Žunič. orožniški komandant vračarskega kvarta v Beogradu. Malo pred tretjo uro zjutraj je prišel v pisarno orožmiške čete in zahteval od dežurnega orožniškega narednika samokres. V domnevi, da gre major Žunič na kako patruljo, mu ie narednik uslužno prinesel samokres, nakar se je ma jor zaprl v svojo pisarno. Kmalu za tem je počil strel. Ko so orožniki vdrli v sobo, so našli svojega poveljnika, kako je s prestreljeno glavo slonel na mizi, na kateri so bdli razmetani spisi, knjige in listi ter razne beležke. Iz rane na sencih ie Žuniču curkoma tekla kri. Bil je že nezavesten ter se je v naslednjem 'nipu zgrudil na tla, kjer je izdihnil, še predno so mu mogli priskočita na pomoč. Med papirji, ki so bili razmetani na mizi, so tnašli beležko, ki jo Nasi oficirji na Poljskem Varšava, 5. avgusta, a. Včeraj je bil na čast jugoslovenskim oficirjem prirejen banket, ki ga je priredil šef poljskega generalnega štaba Piszkora. V svojem pozdravnem nagovoru je naglašal, da se čuti srečnega, da lahko pozdravi na poljskih tleh oficirje bratske jugoslovenske vojske, katerim želi, naj bi se čutili na Poljskem kakor doma in naj bi bilo njihovo bivanje tako prijetno, kakor je bila prijetna pot poljskih oficirjev po Jugoslaviji. Šefu poljskega generalnega štaba je odgovoril jugoslovenski general Belič. Sprejem, ki so ga bili deležni jugoslovenski oficirji na Poljskem, jim bo zapustil trajne spomine na poljski narod in njegovo gostoljubnost. Jugoslovenski oficirji so danes obiskali tvornico za izdelovanje preciznih vojaških instrumentov, kamor doslej še ni imela pristopa nobena inozemska delegacija, čeprav je ta tvornica že več let v obratu. Vodstvo tvornice je priredilo našim oficirjem zaku-sko. Na čajanki, ki jo je priredilo na čast našim oficirjem Društvo prijateljev Jugoslavije je poljski general Šopkovski dal duška svojemu veselju nad obiskom delegacije jugoslovenske vojske. Svoj govor je završil z zdravico našemu kralju in našemu narodu. V imenu jugoslovenskih oficirjev se je zahvalil general Belič, ki je dvignil čašo v prospeh poliske republike in na zdravje njenega prezidenta. Danes so si jugoslovenski oficirji v sprem stvu poljskih tovarišev ogledali razne vojaške naprave in zavode, popoldne pa so priredili izlet v Milanovo. Velik vlom v Sarajevu Sarajevo, 5. avgusta. 5. Ko se je snoči ob 9. ein tukajšnjega veletrgovca in industrij-ca Adlerja vrnil domov, je našel stanovanje odprto. Prižgal je luč ter zagledal fertdi sobe odprt in prazen kovčeg svojih gosli. Gosli, za katere je plačal njegov oče v mirnem času 400 napoleondorov, torej SOOO zlatih frankov, so bile ukradene. Tudi v materini sobi je opazil, da je vse pokradeno. Ko se je kasneje mati vrnila iz Ilidža domov, je ugotovila, da ji je ukradon ves Dien dragocen nakit, med drugim velik smaragdni prstan z briljanti, več drugih dragocenih prstanov, zapestnic, dve zlati uri in mnogo druge zlatnine v vrednosti nad 200.000 Din. Obenem eo odnesli tatovi tudi vse perilo iz dveh omar. Dosedanja preiskava za vlomilci je ostala brez uspeha. Drobiž iz Beograda Beograd, 5. avgusta, p. Danes je prevzel minister brez portfelja Nikola Uzunovič, ki je bil za čas odsotnosti dr. švrljuge na reparacijski konferenci v Haagu imenovan za zastopnika finančnega ministra, posle finančnega ministrstva. Beograd, 5. avgusta, a. Davi je minister pravde dr. Srskič obiskal predsednika vlade generala Živkoviča in imel z njim dolgo konferenco. Beograd, 5. avgusta, a. Minister javnih del ipž. Savkovič se je včeraj vrnil iz Vr-njačke Banje v Beograd. Beograd, 5. avgusta, a. Minister javnih del inž. Savkovič je oddal gradnjo strojnih in elekfcro-strojnih naprav nove električne centrale v Vrnjački Banji podjetju Ademp za vsoto 2.9 milijonov dinarjev. Beograd, 5. avgusta, a. Davi je minister pravde dr. Srskič sprejel deputacijo iz Kar-lovca na Hrvatskem, ki jo je vodil načelnik tega mesta Gustav Modrušan. Delegacija je zaprosila ministra pravde za osnovanje okrožnega sodišča v Karlovcu. Beograd, 5. avgusta, a. Tekom dopoldneva je ministra pravde dr. Srskiča obiskala delegacija bosanskih muslimanov, ki je intervenirala glede definitivne rešitve agrarne reforme. V tej deputaciji so bili dr. Ha-džikadič iz Travnika, Muftija Džalič in Šalih Svrzo iz Sarajeva. je pokojni major Zunic napisal očividno v zadnjem trenutku. S kratkim stavkom sporoča komandi, da je njegova blagajna v najlepšem redu im ni morda kak nered v zveza z njegovim samomorom. Pokojnikova soproga, ki so io kmalu za tem obvestili o smrti majorja Žuniča, je vsa zmedena pritekla v pisarno ter izjavila, da ji je sicer znan vzrok, ki je pognal njenega moža v smrt, da pa tega zaenkrat še ne more povedati. Na lice mesta je prispela v prvih jutranjih urah sodna preiskovalna komisija in komisija orožniške komande, ki sta skupno ugotovili dejanski stan in uvedli preiskavo, ki pa doslej še ni mogla ugotoviti, kaj je vzrok samomora vzornega in vestnega oficirja. Samomor majorja Žuniča je vzbudil v vsem mestu veliko senzacijo in sočustvovanje. Izseljeniška konferenca v Splitu Split, 5. avgusta, č. Davi ob 10.30 je pričela v mestni posvetovalnici konferenca, ki jo je sklical minister socialne politike dr. Drinkovič in ki se bo bavila z ureditvijo izseljeniških vprašanj. Udeležujejo se je poleg ministra Drinkoviča. načelnik Dušan Jeremič, šef izseljeniškega odseka ministrstva socialne politike dr. Stjepan Baton, šef Centralnega presbiroja Milan Marjano-novič, šef izseljeniškega komisarijata v Zagrebu dr. Fedor Aranicki, šef odseka za posredovanje dela v ministrstvu socialne politike dr. Mario Krmpotič. direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič, načelnik ministrstva pravde dr. Milan Kugi ed, šef odseka notranjega ministrstva. Dušan Dadid, zastopnik zunanjega ministrstva Milivoj Naumovič, direktor hrvatskega »Radiše« iz Zagreba Peter Kvatemik, zastopnik tajništva Delavskih zbornic dr. Živ-ko* Topalovič. nadalje delegati delavskih zbornic iz Splita, iz Sarajeva, iz Novega Sada in iz Zagreba ter zastopniki izseljeniških organizacij iz Splita, iz Ljubljane (Fran Miklavčič in Kazimir Zakrajšek) itd!. Konferenco je otvoril minister dr. Drinkovič, ki je pozdravil prisotne delegate ter očrtal namen konference. Pred prehodom na dnevni red je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, nato pa potom naših poslanikov za Severno in Južno Ameriko, dr. Leonida Pitamica in dr. Milorada Stražnickega, pozdravne brzojavke našim ameriškim izseljencem. Nato so o izšel ie-niškem vprašanju govorili delegati dr. Topalovič, Podolšek, Fran Miklavčič in drugi. f Auer p!. Welsbach Dunaj. 5. avgusta, a. V gradiču VVelsbaeh na Koroškem je preminul dr. Auer pL sVels-bach, ki je iznašel za plinsko razsvetljavo prevažno Auerjevo svečico in svetovno znano svetiljko Osmium. Velika nevihta v okolici Barija Rim, 5. avgusta g. V okolici Acqua Veva v provinci Bari je divjal močan vihar s točo, ki je v kratkem času uničil vso žetev. Škoda se ceni na 15 milijonov lir. Propagandni polet letala »Rumeni ptič« Pariz, 5. avgusta g. Francoska letalci Asso-laut LeievrS in Lottij so danes dopoldne na leta-liSou Le Bourget siartaii na letalu »Rumeni ptič« h propagandnemu poietu po Evropi. Najprej bodo pristati v Madridu. Izgon tujih delavcev iz Rumunije Bukarešta, 5. avgusta, a, Rumunska vla-. da pripravlja naredbo, ki bo izdana te dni in s katero bodo izgnani iz Rumunije številni inozemski delavci, ki niso neobhodno potrebni. Vlada utemeljuje ta svoj korak z naraščajočo brezposelnostjo. Kemal paša v Carigrada Angora, 5. avgusta, a. Anatolska agencija" javlja, da je predsednik turške republike Kemal paša danes odpotoval iz Angore v Carigrad, kjer ostane več dni. Mednarodna valuta Bueooc Aires, S. avgusta d. Argentinska Liga Društva narodov je sklenila pred tožiti predsedstvu haažke reparacijske konference uvedbo mednarodne valutne enote, ki hi jo izdaiaJa re-paraciijska banka. Nesreča pri avtomobilski dirki Brdborg, 5. a/vgu&ta A. Pete freib vrsto odličnih mož s Cankarjem in Župančičem na čelu. Pravo je Dinko Puc študiral v Grad-fcu in na Dunaju, nakar se je posvetil advokaturi in se nastanil v Gorici. Soln-čna, vroča goriška leta pred svetovno vojno! Gorica je takrat bila žarišče našega narodno-obrambnega dela, a ko je začela izhajati »Veda«, tudi novo duhovno središče novega, v jugoslo-venstvu kaljenega pokolenja. Dr. Pucu so osobito v nacionalni borbi pripadale *'ažne naloge. Jasno, da je soldateska ob izbruhu svetovne vojne takoj padla po njem in da je delil usodo dr. Gregorja Žerjava in neštetih drugih narodnih ljudi. V veleizdainiškem procesu so ga priče komaj rešile smrti. Njegova odvetniška pisarna v Gorici je bila popolnoma uničena, on pa je ločen od družine vso vojno služil vojake. Ob prevratu se je preselil dr. Puc v Ljubljano, kjer je znova otvoril odvetniško pisarno in se takoj razmahnil s svojo delavnostjo in vsestransko sposobnostjo. Z ljubeznijo so se ga oklenili primorski izgnanci in ga postavili na čelo svoji organizaciji »Soči«, ki ji še vedno predseduje in ji je ustvaril značaj ene naših najvažnejših prosvetnih ustanov. V Narodnem predstavništvu je zastopal Goriško, za katero se je ognjevito trudil z besedo in peresom. Z brošurama »Trst« in »Gorica« je branil naše narodne pravice in knt izvrsten govornik postal pra/vj besednik zatiranih. Najsrečnejša Je bila ideja, da je ta mož bil v jeseni 1923. postavljen na čelo mestne občine ljubljanske. Dve leti je predsedoval gerentskemu svetu in pri volitvah v novembru 1927. mu je Ljubljana z izvolitvijo za župana izkazala svoje priznanje za dotedanje delo in zaupanje v nadaljnje vodstvo ljubljanske občinske uprave. Spričevalo njegove delavnosti je mesto samo. Razru-vano po svetovni vojni se od leta do leta prenavlja, širi in modernizira. Samo par kratkih omemb: razširila sta se vodovod in elektrarna, dobili smo najmodernejšo klavnico v državi, zgradila se je cela vrsta stanovanjskih hiš, tlakovani so trgi in ceste, urejeni so parki. Kjerkoli se še kaže kak nedostatek, najdemo njegovo izboljšanje v načrtih sedanjega župana io njegovih sodelavcev. Gradila se bo v najkrajšem času nova velika carinarnica, izvršene so priprave za razširjenje tramvajskega omrežja in venomer se še lepša vnanje lice Ljubljane, ki mora po edino pravilnih zasnovah sedanje občinske uprave postati velika tujsko prometna cerv-trala Slovenije. Dr. Dinko Puc naj ostane Ljubljani, Sloveniji in državi ohranjen ie dolga leta tako zdrav in veder, kakor ga ob njegovi 50-letnici gledamo pri neumornem, smo trenem in zato dosledno uspešnem delu! Jubilej kranjskih gasilcev Kran], 5. avgusta Na včerajšnjo nedeljo je bila gorenjska metropola, prijazni Kranj očividec najveličastnejše manifestacije nesebičnega, humanitarnega stremljenja. Domače mestno Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je slavilo 50-letnico svojega obstoja in udej-stvovanja, združeno s slovesno blagoslovitvijo druge društvene motorne brizgalne in s pokrajinskim zletom Jugoslovenske gasilske zveze. Ta jubilejna proslava ene naj-agilnejših gasilskih slovenskih organizacij se je razvila v največji zlet in najsijajnejšo revijo dela, kar jih je doživel v poslednjih letih močni slovenski gasilski pokret. Za proslavo 50-letnega jubileja zaslužne organizacije, o katerem je nedeljsko »Jutro« toplo pisalo, se je mesto lepo pripravilo. V nedeljo ponoči se je celotedensko deževje umaknilo najlepšemu solnčnemu avgustove-mu dnevu. Vse hiše so izobesile narodne zastave; pogled po Glavnem trgu je pričaral pravcato morje trobojničnih barv. 2e v prvih jutranjih urah so se pojavile modre uniforme gasilcev. Ob 9. je močna četa domačih mestnih gasilcev z ljubljansko vojaško godbo na čelu odkorakala izpred Narodnega doma v župno cerkev k sv. maši. Ob 11. se je pričel na Glavnem trgu pro-menadni koncert vojaške godbe, ki je močno razgibal vnete Kranjce in Kranjke. Tekom dopoldneva se je pripeljal v Kranj starosta ribniške gasilske župe g. Ignacij Merher, znani soustanovitelj sedanje mogočne slovenske gasilske organizacije. Bil je povsod toplo pozdravljen. Ob 13. so se pripeljale iz Ljubljane z vlakom močne čete gasilcev iz Ljubljane, Šiške, Viča, Vrhnike. Ježice in dr. Z godbo na čelu so korakali skozi mesto. V prvih popoldanskih urah so številni avtobusi in vozovi dovažali vedno nove gasilske čete. V parku pred Narodnim domom je bilo kot v panju. Malo pred 15. je prispel z avtomobilom z gasilske slavnosti v Gor. Logatcu zvezni starosta Josip Turk z več člani starešinstva. Kmalu po 15. se je formirala krasna povorka, ki je odkorakala skozi mesto na Glavni trg. Takoj za vojaško godbo so nesli gasilci sedem praporov naslednjih društev: Kamnik, Komenda, Tržič, Kovor. Šenčur, Boh. Bistrica, Bled. Za njimi je korakala močna skupina članov zveznega starešinstva in župnih funkcijonarjev pod vodstvom zveznega staroste Josipa Turka. Nato so se vrstile nepregledne čete gasilcev. V povorki je bilo nad 700 uniformiranih članov. Zastopanih je bilo nad 50 društev iz sledečih žup: kamniška, kranjska, ljubljanska (mesto), ljubljanska (okolica), radovljiška, škofjeloška, ribniška, vrhniška, zasavska. Posebno številne čete so poslali Tržič, Kamnik, Skofja Loka: pohvalno ie omeniti lepa zastopstva številnih okoliških društev. Sprevod je zaključil gasilni avtomobil domačega društva z novo brizgalno. Na Glavnem, trgu so se vse čete razvrstile pred mestno hišo, kjer je bil pripravljen okrašen oder. Za gasilci se je nabralo na stotine občinstva, ki je slavnost z zanimanjem spremljalo. Za odrom so se zbrali odlični člani, višji funkcionarji in povab- Pri za®tarajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo mila naravna »FRANZ JO-SEFOVA« grenčtca, v želodcu in črevesu nabran« zaostanke prebave rn prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje sflepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Fraitz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. Dob} se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IjencL Bili so navzoči: zastopnik vet. 2upa-na sreski poglavar Josip Znidarčič, okrajni glavar dr. Zobec, zastopnik oblastnega odbora, več članov mestnega občinskega sveta, starosta Turk, Ig. Merher, tajnik Pristov-šek, načelnik Hojan, zastopnik ljubljanskega poklicnega gasilstva g- Furlan, pet še živečih ustanoviteljev z dr. E. Šavnikom na čelu, nadzornik fin. kontr. Gomerčič in drugi povabljenci. Po cerkvenih obredih je malo motorno brizgalno, kateri ie kumovala gdč. Viki An-drašičeva, blagoslovil in nato govoril gasilcem mestni župnik M. Škerbec. Načelnik jubilarja — domačega društva — g. Rici Mayr, eden najzaslužnejših gasilskih delavcev, je pozdravil vse zastopnike in izrekel toplo zahvalo. Nato so z odra govorili in čestitali zastopnik velikega župana g. Josip Znidarčič. zvezni starosta Josip Turk in starosta kranjske župe Janko Sajovic, ki je pozval gasilstvo k pozdravu kralja Aleksandra, nakar je godba intonirala državno himno. Nato so mimo povabljenih gostov in zveznih funkcijonarjev defilirale gasilske čete pod vodstvom domačega poveljnika Vi-kota Kocbeka. Defilacija je napravila prav dober vtis. Po teh oficijelnih slavnostih so se vsule vse množice na veselične prostore v Narodnem domu in okrog. Razvila se je ljudska veselica v prav velikem stilu. Zopet so se afirmirali domači gasilci pod vodstvom Ricija Mayrja kot najboljši aranžerji veseiic daleč na okrog. Včerajšnja nedelja ie bila redek veličasten praznik gasilcev! Gasilska svečanost v Gor. Logatcu V Gorenjem Logatcu se je v nedeljo vršila lepa gasilska svečanost, ki je združila blagoslovitev nove moderne motorne brizgalne z razvitjem krasnega prapora, ki so ga vsi domačini in udeleženci proslave zelo občudovali, kajti ni daleč naokrog tako lepega gasilskega prapora, za kar gre zasluga kumici ge. Josipini Čukovi in gorenjelo-gaškim dekletom. Prapor z dvema lepima trakovoma, ki nosita ime kumice odnosno logaških deklet je napravila ljubljanska tvrdka Jar. Neškudla na Sv. Petra cesti. Po lepem sprejemu gostov, manifestačnem obhodu po glavni cesti in po maši je župnik g. Anton Skubic blagoslovil brizgalno in prapor. Pri tej priliik je spregovoril tudi nekaj slavnosti prav primernih besed o pomenu prapora in brizgalne. Županja ga. Puppisova. ki je kumovala bogati z zelenjem okrašeni brizgalni, je želela društvu najlepši napredek in najboljše uspehe. Nato je kumica prapora ga. Čukova pozdravila gasilce, a za njo v imenu gornjelogaških deklet gdč. Fanči Riharjeva. Starosta JGS g. Josip Turk je v imenu vseh gasilcev čestital gorenjelogaškim gasilcem za nabavo brizgalne in prapora. Nato se je vršilo zabijanje žebljev. Bilo je zabitih nad 70 žeb-Ijev, ki so jih zabili prijatelji in podporniki društva. • * Gasilske svečanosti so se udeležila vsa bližnja društva v prav lepem številu z zastavami, dalje starešinstvo JGS z g. Josipom Turkom na čelu, kakor tudi zastopniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. V imenu župana in občine se je zahvalil vsem udeležencem in podpornikom društva notar g. Tavzes. Slavnost je prav dobro uspela ter se. je zaključila s popoldansko veselico v lepem in hladnem gaju za gradom. Splošnega občudovanja je bilo deležnih 16 konjenikov s poveljnikom Andrejem Muscem na čelu. Da je gasilska proslava tako lepo uspela, gre zasluga načelniku gasilske župe g. Riharju in načelniku domačega društva g. Andreju Modicu. A tudi vsi ostali gasilci so tekmovali, da bi svečanost čim lepše uspela. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče V občini Slovenja vas pri Ptuju le na državni cesti Maribor-Ptuj zavozil neki osebni avtomobil na njivo ter povozil štiriletnega sina posestnika Kolariča. Otrok je sedel na njivi poleg pluga in se ni mogel več ogniti, ko je pridrvel avtomobil s ceste na njivo. Pri svoji divji vožnji po njivi je avtomobil vlekel nesrečnega otroka še kakih 8 m daleč. Otrok je zadobil tako težke poškodbe, da je kljub nujni in vestni zdravniški pomoči v ptujski bolnici umrl. Dobro in skrbno družino posestnika Kolariča, ki je izgubila sinčka Ljudevita, obžalujejo vsi globoko ter pri tem tudi ogorčeno govorijo o brezobzirnih avtomobilistih, ki drvijo po naših vaseh, kakor za stavo. Če jim med divjo vožnjo ni niti cesta dovolj široka, zavoziio tudi na polja in med hiše in je čudno, da se ne dogaja še več takih strašnih nesreč. Vasi ob državni cesti so pod pravo strahovlado brezobzirnih avto- Kulturni pregled »Nova Muzika« * Pravkar jo izšla tretja letošnja Številka >Nove Muzike«, ki je po vsebini prav zanimiva in prinaša nekaj novih, modernih skladb. Literarna priloga vsebuje kot glavni prispevek dr. Mantuanija študijo o slovenskem, a na Slovenskem skoro neznanem skladatelju Juriju Mahevcu. Študija, ki sloni v vsaki podrobnosti na temeljiti strokov-^ njaski poizvedbi, je po svoji objektivnosti vzor zgodovinskega raziskavam ja. Odlični naš glasbeni zgodovinar se je z njemu lastno marljivostjo posvetil študiju Mihevče-vega življenja in delovanja in posrečilo 9e mu je postaviti skladatelja na nepristransko primeren prostor, ki mu gre v zgodovini. Članek je vreden, da ga upoštevajo tudi inozemski zgodovinarji in sestavljalci poljudnih in znanstvenih glasbenih slovarjev, ki ponavadi o naši glasbi niso nič bolj poučeni kot o hotentotski. Razpravi je dodan kratek seznam najvažnejših Mihevčevih skladb in njegov avtograf. Rubriki »Razne glasbene zanimivostih in »Nove muzikalije« se ukvarjata z novimi dogodki na našem glasbenem polju in omenjata novoizišle slovenske note. Glasbeni del obsega nadaljevanje (drogi in tretji stavek) Koporčeve klavirske so-natine, ki ima prednost, da je jako kratka. Drugi stavek je morda najboljši; v svoji te- matični in formalni priprostosfi je osobito proti koncu zadovoljiv, posebno ko pristane po prvotnih politonalnih odisejadah v mirnem g-molu. Vsaj zdi se mi tako, če so res tiskovne napake na naslednjih mestih: vreta 5. na prvi strani v tretjem taktu mora v levi roki biti basovski ključ, od 3. takta 6. vrste dalje pa violinski prav do konca skladbe. Enaka zamena ključev se mora izvršiti v 5. taktu prve vrste v levi roki; seveda manjkajo mestoma tudi neobhodno potrebni predznaki, n. pr. v partu leve roke v 1. vrsti. Ampak šel bi predaleč, ako bi hotel našteti vse tiskovne pomote, ker se kar gr-madijo pred očmi; ni mogoče trditi, da je delo te tiskarne vzorno. Kvarno je to osobito pri novejših skladbah, kjer motijo napake razumevanje. Ukmarjeva >Melanholi-ja]i0 dopoldne med vožnjo od Celia do Škofje vasi z avtomobila večjo vrečo z neznano vsebino, označeno z vrednostjo 600 Din. Vrečo je prejel kot poštni paket na celjski pošti. e— Karambol dveh kolesarjev. V nedeljo zjutraj se je peiial po Kralja Petra cesti pravilno po desni strani ceste in z zmerno brzino mesarski vajenec Anton Š. iz Zavod-ne pri Celju. Po isti strani ceste mu je pripeljal nasproti s svojim kolesom sin železniškega čuvaja iz Creta pri Celju Danilo H. in se z vso silo zaletel v Š.-ovo kolo. Oba mlada kolesarja sta seveda padla na tla m odnesla nekaj prask. e— Po treh tednih prijavljena tatvina. Posestniku Francu Žuži v Zavodni pri Celju ie ukradel neznan tat pred 3 tedni z dvorišča, kjer se je sušilo perilo, dve beE srajci, vredni 200 Din. Ker pa je lastnik tatvino prijavil policiji šele po 3 tednih, seveda za tatom ni mogoče najti nobenega sledu. Iz Kranja r— Zanimanje za Storžič stalno raso. Skoro ne mine dan brez turistov v storži-škem kraljestvu. Mnogo pripomore do večjega obiska tudi cenena avtobusna zveza iz Kranja s Preddvorom, oziroma Kokro. Znani Storžičev propagator učitelj Roje se nahaja v koči na Javornikru ter obnavlja markacije. Turisti iz Preddvora imajo ugodna prenočišča v hotelu »Storžič«, turisti preko Trstenika in Babnega rovta pa v okusno prirejeni koči na Javorniku, poldrugo uro pod vrhom. Iz Novega mesta n— Redni občni zbor Glasbene Maiic^ podružnice Novo mesto, bo v ponedeljek 12. t. rr. ob 20. v sobi Glasbene Matice (Sokolski dom) z običajnim dnevnim re> dom. Iz Trbovelj t— Rezervnim oficirjem. Vsi oni rezervni oficirji, ki stanujejo v področju trboveljske občine, pa še nimajo predpisanih vojaških legitimacij (knjižic), naj se nemudoma zglasijo pri vojaškem referentu na tuk. občini, da jim preskrbi legitimacije. Prav tako naj se zglasijo na občini tudi vsi oni rez. oficirji, ki so nanovo dbšli v Trbovlje, pa se še niso priglasili, da ne bodo imeli kakih sitnosti. t— Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je preminul v soboto zvečer v 72. letu svoje starosti ugledbi gostilničar in posestnik g. I. Volkar. Kot mlad krojaški pomočnik se je priselil pred leti iz Hrastnika v Trbovlje. Poleg krojaške obrti je izvrševal tudi gostilničarsko. S pridnostjo in štcdljivostjo si je pridobil lepo premoženje. Vse svoje življenje je bil poštenjak in dobričina, zaradi česar trudi splošno priljubljen in spoštovan. Hudo ga je potrlo, ko mu je padel v svetovni vojni edini sin. Dobro znan je bil tudi pri dolenjskih vinogradnikih, kamor je potoval vsako leto, da je nabavil za svojo gostilno izvrstnega cvička. Blagemu možu časten spomin, težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! t— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 92.50 Din, katere je nabralo učiteli-stvo šole Trbovlje-Vocfe namesto cvetja umrli materi gospodične učiteljice Straj-nerjeve. Iskrena hvala! 1038 Iz Hrastnika h— Pitna voda v Tur ju. Higijenski zavod je poslal zdravnika g. dr. Petriča, da si ogleda v vasi Tur je nad Dolom pri Hrastniku stare vodnjake, ki niso prav nič higijenični. G. doktor je ugotovil, da rabi vas vodovodi ali pa saj velik higijenični vodnjak. Ker bi bili stroški za vodovod zaenkrat previsoki, bodo zgTadili samo velik, betoniran vodnjak. Vaščani so že obljubili, da bodo delali pri gradbi vodlnjaka kuluk. Higijenski zavod bo preskrbel načrt in dal na razpolago strokovnjaka, ki bo nadziral gradbo. Zdravstveno okrožje bo pa nakazalo 10.000 Din za nabavo materijala. Tako se briga zdravstvena oblast za gorsko vasico Tirrje. Radovedni smo, kdaj bo že enkrat prišel na vrsto veliki industrijski kraj Hrastnik, ki živo potrebuje vodovod, kakršnega imajo Trbovlje, Zagorje in celo Dol. h— Pri gradbi nove šole na Dolu imajo sedaj največ dela tesaTji s postavljanjem stresnega stola in krovci s pokrivanjem strehe Velika nova stavba je že skoraj vsa pokrita. h— Nezgoda mladega delavca, V soboto zvečer je čakal pred kinom na večerno kmopredstavo mladoletni delavec loletni Franc Jazbinšek zaposlen v steklarni. Sedel je — seveda poleg prazne klopi — na vrtno mizo. Ko je skočil z miVe je padel na tla in se pri tem nakrmil * ->. Mimoidoči voznik ga je vzel na svoi voz in odpeljal takoj k g. dr. Neubergerju, ki mu je nudil prvo pomoč. Iz Zagorja Ponočrti prijatelji sadja. Posestnik Seručar v polšniški občini ima okrog hiše precej sadja, katerega so prišli te dni po noči obirat fantje. Da bi neovirano izvršili obiTanje, so hoteli lastnika prestrašiti, da bi jih ne odgnal. Iz buče so napravili glavo T. rogovi in prostavili v bučo gorečo svečo. Glavo so postavili na okno in začeli rož-ljati z verigo. Posestnik in njegova žena, ki sta se prebudila iz spanja, sta se res malo prestrašila. Kljub temu je Seručar vstal iz postelje, se oblekel, vzel toporišče ▼ roke in stopil iz hiše. Komaj je prišel ▼en, je opazil skakanje fantov z dreves, katere je pognal v temno noč. Posestnik je aa svoj pogum zelo ponosen, kar je tudi lahko, ker se celo vragov ne boji Nočne prijatelje sadja sedaj zasleduje orožni-Stvo. Zagonetna smrt ISIetnega fanta Kočevje, 5. avgusta V petek dopoldne se je raznesla ^ okolici Mozlja vest, da so v bližini kočevske vasi Bockostein, ki je približno devet kilometrov oddaljena od Mozlja proti Spodnjemu logu, našli pod nekim drevesom že razpadajoče moško truplo. Iz Mozlja, kjer se nahaja orožniška postaja, je odšla takoj patrulja v Bockstein, da se prepriča o instinitosti vesti. Orožniki so odšli v Bockstein, kjer so jim domačini povedali, da se nahaja truplo neznanca kakh 300 metrov iz vasi skoraj ob poti, ki vodi proti Spodnjemu logu. Patrulja je nadaljevala pot proti označenemu mestu. Nekako tri metre od poti je zagledala tik pod meter in pol visoko bukvo ležati na hrbtu z dvignjenimi rokami truplo, ki pa je že razpadalo. Usta in ušesa in tudi oči so bile že ena sama gnojna smrdeča rana. Iz trupla je bilo spoznati, da je moški in sicer še mlad. Pod glavo je imel podslonjen velik kamen, ki je bil okrvavljen. Noge je imel fant podvite pod seboj, da je ležal na hrbtu. Roke pa je imel dvignjene v zrak. Orožniki so si zapisali dejanski stan, nato pa začeli z izpraševanjem vaščanov, ki so se zbrali ob strašni najdbi. Med vaščani je bil tudi 13-letni pastir, ki je prvi odkril mrliča. Ko je šel v petek zjutraj na pašo po poti, Je zagledal nenadoma pod to bukvo nekaj črnega. Ker se mu je zdelo čudno, da leži nekaj pod drevesom, je stekel pogledat. Tik ob drevesu je s strahom zapazil, da je to •— človek. Pustil je živino in šel v vas po vaščane in jih vodil na lice mesta. Ko so stali ob mrliču in ga motrili, je fantek hipoma spoznal, da je to Albert Stalcer, ki je služil v Bocksteinu za malega hlapca in pastirja. Doma je bil iz Oneka pri Kočevju. Pred osmimi dnevi je Stalcer nenadoma izginil iz hiše svojega gospodarja in od takrat ga ni nihče več videl. Gospodar je sicer javil to takoj orožnikom v Mozelj in tudi Stalcerjevim staršem — materi in očimu. Ti so potem fanta iskali, vendar popolnoma brez uspeha. V petek zjutraj je po naključju zagledal Stalcerja njegov tovariš, 13-letni pastirček. Stalcer pa je bil ta čas že mrtev in je že razpadal. Ljudje so takoj mislili, da gre za umor. Nekateri pa so bili mnenja, da gre za nesrečo ali pa samomor. Kajti Stalcer je malo prej, preden je izginil, rekel baš temu fantiču, da ga sedaj ne bo nikoli več videl. Kaj naj bi pomenile te besede, nihče ne ve. Ljudje, ki se ob takih stvareh zelo razburjajo, so željno pričakovali komisije, ki je prišla drugi dan, v soboto popoldne iz mesta v Bockstein. Orožniki so poskrbeli, da se je ohranilo mesto nesreče in truplo samo nedotaknjeno. Komisija in obdukcija trupla pa ni dognala ničesar, kar bi pojasnilo nenavaden slučaj smrti. Lobanja je bila nedotaknjena, nikjer nobenih poškodb. Tudi truplo ni kazalo nobenih ran ali udarcev. Analiza krvi bi mogoče pokazala kaj več. Toda truplo je že gnilo in kri se je že pomešala docela z vodo. Ni se moglo torej ugotoviti, ali gre tu za samomor ali nasilno zastrupitev. Kamen, ki je bil prejšnji dan po izjavi prič krvav in omadeževan z gnojem, ki je tekel iz razpadajočega trupla, je bil drugi dan čist, kakor tudi obraz mrliča. Vse to je naredil ponoči dež, ki je tu zelo padal. Po dvignjenih rokah in po legi trupla bi bilo sklepati, da se je Stalcer v zadnjih zdihljajih še hotel braniti ali pa klicati na pomoč. Čudno pri vsem tem je še dejstvo, da je fant izginil že pred tednom dni da ga ves ta čas ni našel nihče, dasi je kraj oddaljen komaj 300 metrov od vasi in komaj tri metre od pota, da bi bilo torej lahko vidno vsakomur, ki bi šel mimo po poti. Lahko bi bilo mogoče, da je bilo truplo tudi tja prineseno. Albert Stalcer Je bil star 16 let Starši so ga poslali z doma služit, ker imajo v One-ku le malo kmetijo. Bil je sila ubogljiv tako doma, kakor tudi pri svojem gospodarju v Bocksteinu. Telesno je bil jako razvit in krepak. V soboto zvečer so prenesli truplo v mrtvašnico in odredili njegov pogreb. Vsekakor je ta primer smrti eden izmed najzagonetnejših v zadnjem času. Orožniki bodo. v kolikor bo možno, nadaljevali s preiskavo. Šport Zadnji športni dogodki < soboto pozno v noč se je končala redna glavna skupščina LNP, čigar vodstvo so prevzele nove osebe. Po temeljitih, deloma viharnih debatah so bili v upravni odbor izvoljeni naslednji: Predsednik računski inšpektor Albin Zaje (SK Jadran) I podpredsednik dr. Ludvik Gruden (ŽSK j1" Podpredsednik Milan Vičič . Ljubljana) I- tajnik Alojzij Marrnic (Sk Železničar Maribor), blagajnik ravnatelj Fran Šetina (ASK Primorje) odl-borniki Evgen Betetto (SK Iliriia), L Florjan Sič (SK Slavi ja), N. Krali fSK Svoboda Ljubljana), inž. Kuljiš (ASK Primorje) L' Milač (SK Svoboda) in F. Sedej (SK Nkta-kar). V revizijonalni odbor so prišli Ivo Kovač (SK Svoboda), načelnik Ivo Smcin (ASK Primorie) in inž. Koudelka (SK Železničar, Maribor). Tekmovanje za aržavno prvenstvo se je nadaljevalo z dvema tekmama. Dosežena j rezultata nista izpremenila placementa. I Zmagala sta favorita, in sicer Hašk nad ' Gradianskim s 3 : 0 (I : 0) in BSK nad i Jugoslavijo i 2 ; 1 p : O). - V Ljubljani 1 je SK Ilirija po lepi igri porazila zagrebške Železničarje s 5 : 2 (2 : 2). — Drugo kolo juniorskih pokalnih tekem je prineslo naslednje rezultate: Ilirija : Jadran 4 : 0 (2 : 0), Primorje : Svoboda 5 : 2, Mars : Slavija 1 : 0, Hermes : Celje 4:0. — V Mariboru je graški Sturm porazil Rapida s 5 : 2 (2 : 1). — Na Dunaju se je zopet pričela nogometna sezona. Vršile so se samo prijateljske tekme, čijih rezultati so bili: Rapid : Cricketer 9 : 1 (4 : 1), \Vacker : Hertha 3 : 2 (0 : 2), Nicholson : Simme-ring 10 : 1 (3 : 0), Sportklub : Gersthof 6 : 2 (3 : 1). — Katovice: Vienna : reprezentanca Bielica 1 : 0 (1 : 0), Vienna : FC Katovice 4 : 0 (1 : 0). — Montevideo; Pe-narol : Ferenczvaros 2 : 0 (1 : 0). V Ping-pong turnirju v Ljubljani med zagrebškimi Železničarji in Ilirijo so zmagali Zagrebčani z 11 : 5. Jugoslovenski plavači, člani SK Viktorije, so na Sušaku izvojevali proti članom milanskega kluba Canottieri zmaso s 44 : 43. Doseženih ie bil več zelo lepih rezultatov, ki so boljši od jugoslovenskih in italijanskih rekordov. Izven konkurence je sodeloval tudi znani rekorder Ante S3nj'anovič iz Solita, ki se je pokazal v izborni formi. Niegcrv nastop v Ljubljani se pričakuje z velikim interesom. V nedelio se je končal na Bledu mednarodni teniški turnir. V singln gospodov ie zmagal češkoslovaški prvak Siba proti Zagrebčanu Friedrichu s 6 : 2, nakar je bila igra prekinjena V sinplu dam ie zmagala Ebermannova (Avstrija) nad Aidinianovo (Avstrija) zl: 6, 6:1, 6:1. double go-soodov na je prinesel zmago Avstrijcema Arfens-Aidinian nad Beo^rajčanima Rado-vič-Stanojevič s 6 : 0. 6 : 0, 6 : 3. ISSK Maribor : Čakoveoki SK 4:1 (3:1) Po zima® nad Varažd-inskim SK v Varaždin>u preteklo nedeljo 5:2 (3:0) je izrabil mariborski prvak to nedeljo za gostovanje v Gakovcu. Vara ždin iin Čakovec sta biti doslej mesti, kamor so šli naši klubi le neradi, in sicer zaradi ta-mošnje publike in deloma tudi zaradi sodnikov. Zadnji dive gostovanji »Maribora« pa sita prijetno tznenadiii. SK Maribor ie bil v Čaikovcu in v Varaždki« prijazno sprejet ter j« prinesel domov nad vse zadovoljive utkse. čakovečki ŠK sa je pred kratkimi osvojil prvenstvo zagrebške province. Njegovo moštvo Je dobro vigrano, ima oster start na žogo in moža. Klub goji madžarski način igre s hitrimi iin nevarnimi prodori, s katerimi premoti začetkom vsako obrambo. Po-zna pa se »Čaikovcu« pomanjkanje tehnike. To je njegova slaba stran, ki jo k »Maribor* temeljito izrabil. SK Maribor je poslal v Čakovec moštvo brez nekaterih svojih najboljših igralcev, ki jih je nadomestil z juniorji, ki pa so se izborno obnesli. S tem so dokazali, da ima »Maribor« mnogo jako dobrega materijala. Vse moštvo, od prvega do zadnjega, se je dobro razumelo in ni bilo nobenih vrzeli. Pred-vedflo je niziko, koimbinacijslko igro s kratkimi pasovi. S tehničnimi finesami je frapiralo domačine ter absolutno dornimiralo na polju. Tudi pred vrati je prevladoval »Maribor« in z neprestanimi streli ogražal sicer Zbornega vratarja, k-i je rešil svoje moštvo pred hujšim porazom. Naipad »Maribora« je deloval v prvi vrsti s krili, ki sta zabili vse štiri gole. Notranji del napada je ime! r streljanj« mnogo smole. Proti koncu so Čakovčani. kl so diktirali oster tempo, podlegli 'hitri igri ter popolnoma omagati. Številna publika k simpatično in objektivno spremljala akcije gostov. Isto pa se ne more trditi o sodnilku g. Singerju, ki je mariborskim klubom dobro znan — v njih slabo. O. Simger se je močno trudil, da z nevidnimi oifsidi pripomore domačinom do boljšega rezultata. V raz-sojamjra fouilov je bdi nemogoč. Water-polo JŠK Jadran (Split) — SK Ilirija V srvrho treninga za predstoječe tekmovanje za prvenstvo države bo v sredo popoldne — ilto pričetika javimo jutri — odigralo water-po!o moštvo SK liriiie prijateljsko trening tekmo z moštvom državnega prvaka v plavanju in bivšega državnega prvaka v water-poliu JŠK Jadrana iz Splita. Ilirija, ki nastopi to pot prvič ojačena s svojimi novimi pridobitvami gg. Joško Medvedom in Marko Bleivveisom, bo v Spličaroih naletela na jaikega nasprotnika, saj igra v teamu Jadrana nič manj kot pet internacijonalcev, ki so že opetovano nastopali za joigo-slo vensko državno reprezentanco! Vsekakor bo tekma jako zanimiva; o H.rjjanlh pa smo prepričani, da bodo zastavili vse svoie moči. da odnesejo čim ugodnejši in častnejši rezultat! Motokolesarski klub Ilirija razpisuje za nedeljo, dne 18. avgusta »Jubilejno mediklubsko kolesarsko dirko« na 175 km. Obvezna preddir-kia se vrši v nedeljo, dne U. avgusta t. 1. Točni razpis se je obenem razposlal vsem kolesarskim klubom in pododborom Slovenije. Plrijavnina za obe dirki stouipmo Din 10.—. Prijave se sprejemajo dnevno v klubski pisarni od 12. do 13. io 19. do 20. irre. Na prijave brez prijavnine se ne bo oziralo. Zaključek prijav nepreklicno v četrtek, dne 8. t. mč ob 20. uri. -Naknadne prijave proti dvojni prijavnimi do sobote, dne 10. t. m. ob 20. ori. SK Iliriia (lz tajništva.) Klubova plenarna seja se vrši danes ob 20-30 v kavrai Emona. Vsi odbormilki in načelniki seikcij se naprošajo, da se seje sigurno udeleže ter pripravijo potrebna izčrpna poročila! — Odboraiško službo na igrišču vršijo v časn od iod. 7. t. m. do incl. 15. t. m. sledeči: 7. VIII. Medic, 8. VIJI. Betetto, 9. VIII. Roter, 10. VMI. kap. Vizjak, 12. VIII. Pevalek Mirko, 13. VIII. dir. Laipajne, 14. VIII. dr. Ku-helj, 15. VIII. Smole A. — Navedeni se opozarjajo, da si morajo sami preskrbeti namestnika, ako so na dan službe zadržani! ASK. Primorje (nogometna sekcija). Danes v torek od 18. dal)e redni trening I. sikupine ASK. Primorje. (Lahkoatleti.) V četrtek ob 17. bo na Dunajski cesti sestanek vseh la-hko-atletov v svrho dogovora glede treningov iin nastopov v Ptuju ki Zagrebu ter specijalnega treninga za atlete, ki pridejo v poštev za balkansko olimpijado, ki se bo vršila 23. do 29. septembra v Aiteni. Načelnik. fzprememba pri SK Celja. Kakor nam poročajo, je izstopil iz SK Celja dolgoletni klubov odbornik g. Janko Wagner. Vsi klubi se naprošajo, da odslej vso korespondenco glede tekem itd. naslavljajo direktno na klub in ne več na g. Wa®nerja. Ž. S. K. Hermes. Z današnjimi dnem se zopet priono redni treningi za I. moštvo, rezervo in jun i jo rje. Trenin-gi se vrše redno vsaik torek iin četrtek od VJ. dalje. Vsi igrači (posebno I. moštva) se strogo pozivajo. da se treninga, ki je za vse obvezen, zanesljivo udeležujejo. Vsako neopravičeno izostajanje od treningov se bo strogo kaznovalo. Da na šw ga treninga naj se sigROTK) udeleži čete jninV1 rs/ko moštvo, ki nastopa v tekmah za pokal »Jiirije«. — fvačeiftifk. Slediti 2 pleničkami? „Ne tega mi pač ni treba več" povdaija gospa Mica. „Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica, dobiva vedno sveže perilo, ta katero skrbi brez truda 'e G-ospo (Sarstvo Jubilej Udruženja izvoznikov kraljevine SHS V nedeljo je bilo v Beogradu na svečani seji izvoznikov proslavljeno desetletno delovanje Udruženja izvoznikov kraljevine SHS. Seji so med drusim prisostvovali tudi polkovnik gosp. Sarič kot odposlanik Nj. Vel. kralja, minister za šume in rudnike gosp. Lazar Radivojevič, dal»e viceguverner Narodne banke gosp. Andrija Radovič in številni predstavniki kmetijskega in trgovinskega ministrstva ter gospodarskih zbor-nie in korporacij. Svečano sejo je otvoril predsednik Udruženja gosp Matejič, ki je opisal delovanje Udruženja v desetih letih obstoja. Na njegov predlog je bila poslana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka. Nato je tajnik Udruženja gosp. Gjorgje Popovič prečital obsežno poročilo glavne uprave o delovanju od ustanovitve v avgustu 1919 do danes. Na koncu je izražena želja, da bi se s posebnim zakonom o pospeševanju izvoza doseglo poboljšanje našega izvoza. Tak zakon bi se moral izdati s sodelovanjem Udruženja. Dalje je izražena želja, da bi se posvečala zadostna pažnja kmetijskemu pouku, od katerega je močno odvisna kakovost naših kmetijskih proizvodov. Stremljenje evropskih držav, da se osamosvojijo glede uvoza kmetijskih proizvodov kakor tudi konkurenca Zedinjenih držav, nam imperativno diktirajo, da dvignemo našo produkcijo na stopnjo drugih držav ali pa da jo povsem reorganiziramo. Tu ne smemo dolgo premišljati. Naša država ima mnogo naravnih pogojev za produkcijo raznih industrijskih rastlin, za produkcijo sadja itd. Imamo tudi druge sirovine, ki jih zahteva industrija. Vse to pa zahteva intenzivno delo, ki nam bo šele omogočilo, da to naravno bogastvo izkoristimo. — Sezonsko povišanje tari! za premog in stavbni les. Kakor znano, je prometno ministrstvo napovedalo, da se bodo s 1. septembrom za čas izvozne eezije povišale tarife za premog in stavbni materijal za^ 20 odstotkov. Kakor je iz pravkar v »Službenih Novinah« (od 3. t m.) Objavljenega odloka razvidno, je to povišanje že definitivno. Veljalo bo za prevoz premoga izjemne tarife št. 1 a, 1 b, 1 c in 1 d, dalje za prevoz zemlje (peska) izje"ne tarife št. 20, za prevoz kamenja izjemne tarife št. 21 in za prevoz opeke izjem ne tarife št. 24. Poleg tega se imajo za 20 % povišati vozninske postavke za prevoz premoga po prilogi št. 42 lokalne tarife. Povišanje ne velja striktno do 31. marca prih. leta, temveč do preklica, toda najdalje do 31. marca Voznina ee ima računati tako, da se voznineka postavka, ki pride v poštev, poviša za 20 % in nato do 5 par zaokroži navzgor. = Občni zbor Kmetijske družbe »a Slovenijo. Kmetijska družba za Slovenijo je v 6vojem glasilu »Kmetovalec« objavila poziv za letošnji občni zbor, ki se bo vršil že 5. septembra ob 11. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Prejšnja leta se je občni zbor vršil redno šele tekom meseca decembra. Dnevni red letošnjega občnega zbora je naslednji: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1928. 3.) predložitev družbenih računov za 1. 1928. 4.) Volitve novih članov odbora v smislu § 18. družbenih pravil, Id jim je potekla triletna volilna doba, in sicer: a) enega izmed predsedstva: predsednik Ivo Sancin: b) treh članov za bivšo Kranjsko: Ivan Ažman, Lovro Petovar in Anton Glo-bevnik; c) treh članov za bivšo Štajersko: Mihael Brenčič, Jakob Jan in Mihael Hrastnik. 5.) Obravnava o -predlogih podružnic. Polovična vožnja na železnici je že zaprošena. — Ustanovitev Avstriisko - jugoslovpn.^ke trgovske zbornice r.a Dunaju. Iz Dunaja jx>ro?ajo, da je bila tam ustanovljena Avstrijsko - jugoslovenska trgovska zbornica. Interesenti, ki glede na poslovne zveze med obema državama želijo pristopiti k tej zbornici, lahko prijavijo svoj oristop neposredno zborničnemu uradu (\Vien, I, Schel-linggasse 6). — Zakon o živinoreji. V kmetijskem ministrstvu je bil te dni izdelan načrt zakona o živinoreji, ki ga je kmetijski minister dr. Frangeš že preeledal in podpisal. Te dni bo zakonski načrt dostavljen predsidni-ku vlade zaradi sankcioniranja. Istočasno se v ministrstvu za kmetijstvo izdeluje tudi še pravilnik k temu zakonu, ki bo v kratkem gotov in bo objavljen skupno z zakonom. = Trgovinska pogajanja s Španijo Fo poročilih iz Madrida, potekajo naši trgovinska pogajanja s Španijo razmeroma zelo ugodno. Naša delegacija je te dni zaprosila našo vlado za nove inst>ukc'.je v nekaterih vpršanjih. S to zadevo se je v soboto pečala posebna konferenca p.-^dstavnikov finančnega, trgovinskega in kmetijskega ministrstva. = Gradba železobetonskega mostu v Soi-ji Loki se bo oddala potom ofertalne licitacije 15. t m. pri gradbenem oddelku oblastne samouprave v Ljubljani. (Predmetni oelas je na vpogled v pisarni Zbornice za = Umetna gnojila in njih uporaba. Tako je naslov poljudni knjižici, ki jo je izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra in jo brezplačno dooošlje vsakemu kmetovalcu, ki se zanjo priglasi. Slovenski kmetje uporabljajo že desetletja razna umetna gnojila, ker so ee prepričali o niih učinkovitosti. Navzlic temu jih je mnogo med njimi, ki še nimajo pravega pojma o njih bistvu in pravilni uporabi. Ta drobna knjižica jim nudi kratka navodila in pojasnila o mnogih vprašanjih o katerih si mora biti kmet na jasnem, predno ee hoče poslužiti teh, v modernem kmetiistvu nujno potrebnih pripomočkov za zvišanje zemeljske produkcije. V njej je opisano bistvo umetnih gnojil, prehrana rastline, pridobivanje in uporaba čilskega solitra, način izvedbe gnoiilnih poskusov in nekaj takih zgledov. Zvezek bo dobrodošel kmetu, ki ee hoče poučiti o predmetu in pravilno uporabljati ta ered-stva. Slovenski kmet bo rad segel po njej, saj io dobi brezplačno, če ee pismeno obrne na Poddelegacijo proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1/IL = V trgovinski register so se vpisale na-etopne tvrdke: Boecio Josip, trgovina z vinom in žganjem na debelo v Brežicah: Zore Ivan, trgovina e špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom na drobno v Ljubljani; Huber Ivan, knjigoveštvo in trgovina s knjigoveškimi izdelki v Mariboru; Žemljic Franc, gostilna in prenočišče v Mariboru; Gregori Jožef, trgovina z lesom v Podkorenu: Fartek Franc, trgovina z vinom, pivom in žganjem na debelo v Rogoševcih; J. Kni-fic, trgovina z žimo v Straž;šču pri Kranju: Kincl Franc, trgovina z deželnimi pridelki v Št.Juriju ob juž. želez.; Mastnak Franc, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Št Juriju ob juž. želez.; Kočevar Franc, trgovina z vinom in žganjem na debelo na Vrhniki. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t m. ponudbe glede dobave smrekovih desk in 32 500 leg portlandskega cementa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave lanenega olja, firneža, terpentina, sika-tiva, barv itd. Direkciia državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave gumijastih preprog; do 16. L m. glede dobave 4000 Hackethal - bronovega voda, 1 centrifugalne eesaljke in električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do 16. t. m. ponudbe glede dobavee železnih nosilcev, svinčenih cevi, raznega pisarniškega materijala (papir, svinčniki, črnilo, ravnila, igle za likanje aktov, tintniki, bloki, riealni žebljički itd.), gumijevega miterijala in raznega drugega materijala; do 53. t. m. pa glede dobave 10 sodov karbolineja. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 17. t m. ponn.ibe glede dobave 10.000 kg tračnic in 10.000 kg" raznega žele-10.000 kg tračnic in 10 000 kg raz. železa. — Prodaja lesa. Direkcija šum v Liubljani sprejema do 31. L m. ponudbe glede prodaje lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) * Borze 5. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo le v devizah na Cu-5'i in Perlin. Devizi na Dunaj se je ponovro ok -p:la ni F 02"! levila na Ne vj ork pa je čvrsta pri 56 So Malenkostno potrebo v devizah je krila privatna ponudo« osla o potrato pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda zaradi intervencije Poštne hranilnice okrepila za več točk. Za aranžma in za kašo se je trgovala po 407 (v petek 405). za december pa je notirala 420 do VREMENSKO POROČILO M"teorološlri zavod v Ljubljani, »♦♦'"t................ 5. avgusta 1939. ViSina barometra 308 8 m. **** ...................................... Kraj Čas Barom. Tenptf« S iS s Oi»aovanla 01 ar > LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 760-6 75S-6 760-0 61-7 14 18 17 21 80 80 80 80 Sknplje 7. Split 760-S 22 60 Smer vetra o S 2 Padavine ie brzina 5 1 t m io tek. n ® Vrata t mm do 7. are mirno K) megla • mirno • SSE 2 ij • mirno , . 1 • • mirno • Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 25.2 C, najnižja 13.3 C. Solnce vzhaja ob 4.50, zahaja ob 19.20, luna vzhaj ob 5.52, zahaja ob 20.43. Dunajska vremenska napoved zet torek: Večinoma nejasno, od časa do časa deževno, kasneje ohlajenje. 422. Tudi ostali državni papirji so bili £vr-stejši. Investicijsko je notiralo S6.5 — 88, agrarne obveznice pa 51.25—52. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Unionban-ki po 202, v Kreditni po 93 m v Zemaljeld po 127. Narodna banka je notirala e>50 ao 8400 brez prometa. Med industrijskimi vrednotami pa je Drava popustla na 380 zaključek ter je ob sklepu borznega sestanka notirala zopet 392.5 — 400. Trboveljska je pri 45o — 460 ostala brez pometa. Slavonija pa je ponovno popustila na 115 do 137.5. Devize in valut©. Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.56 — 13.59 (13.575), Bruselj 7.9205, Budimpešta 9.94, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0274, London 276.03 — 276.83 (276.43), Newyork 56.85, Pariz 22.3.18, Praga 168.26 — 169.06 (168.66), Trst 296.75 — 298.75 (297.75). Zagreb. London 276.03 — 276.83. vork 56.75 — 56.95. Pariz 222.18 — 22-1.18, Milan 296.75 — 298.75, Curih 1094.4-1097.4, Amsterdam 22.825 — 22.885, Berlin 13.56 do 13.59, Dunaj 8.0124 — 8.0424, Praga 168.26 — 169.06, Budimpešta 9.925 - 9 955. Curih. Z?greb 9.1275, London 25.22375, Nevvvork 519.80. Pariz 20.36625. Milan 27.1825. Berlin 123 87. Dunaj 73 25. Praga 15.38. Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.70, Sofija 3.75, Varšava 58 23. Dnnai. Beograd 12.44375 — 12.48375. Berlin 168 86 _ 169.36. London 34.39 — 34.49, Milan 37-06 — 37.16, Ne\vyork 708.55 do 711.«. Pariz 27.76 — 27.86, Praga 20 95875 do 21.03875, Curih 136.31 — 136.81; dinarji 12.40 — 12.46. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275 — 285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407 — 408, kasa 407 _ tOS, za avgust 408 _ 409. za december 420 — 422, investicijsko 86.5 — 88, agrarne obveznice 51.25 — 52: bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 860, Union 202 _ 202.5, Kreditna 93 — 94. Srpska 152 den., Jugo 80.75-82, Narodna 8150 — 84fi0, Zemaljska 125 — 130, Ljublianska kreditna 123 den.. Poljo 15.75 do 16: industrijske vrednote: Narodna šum-ska 40 — 48. Gutmann 205 — 210, Slaveks 96 den., Slavonija 115 — 137.5, Drava 392.5 do 400, šečerana 420 — 445, Brod vagon 145 bi., Union mlin 165 — 175. Vevče 125 den.. Dubrovačka 500 blago, Trbovlje 450 do 460. Beograd. Vojna škoda 407-5 _ 408. za avgust 408.75 — 409, investicijsko 87—87.5, agrarne 52 _ 52.25. Blagovna tržišča 4- S hmeljskih tržišč. Na niirnberškem hmeliskem trgu je bilo pretekli teden prodanih le 50 bal. Tendenca je zelo mirna in se cene gibljejo v korist kupcev. Halleriau-ski hmelj (Siegel) prvovrstni notira 110 do 115 mark, srednji 85 — 95 mark, tržni 40 do 60 mark in gorski 70 — 80 mark za 50 kg. Na tranzitnem trgu je bilo prodanih le nekaj malih partij po 25 — 35 mark (6.80 do 9 50 Din za kg). _ Na žateškem hmeliskem trgu so cene pretekli teden zaradi boljših izgledov za letošnjo letino pri vcčji ponudbi blaga lanske letine popustile za 150 — 200 Kč pri 50 kg. Tudi za tranzitno blago so bile cene tlačene. + S tržišča iajc. Zaradi maniših dovozov se je na tržišču jajc nazadovanje cen ustavilo. Povpraševanje iz inozemstva je postalo nekoliko živahnejše. Trenutka nakupna cena znaša 1.10 — 1.15 Din za komad. V Berlinu so v soboto notirala jugoslovenska jajca 10'do 10J4 pfeniga za komad napram 9% — 10K koncem zadniega tedna. + Žitni trg (5. t. m.) Na ohicaški borzi je septemberska pšenica v soboto sicer po-Duetila od 144 in pol na 141 % centa za bu-šel, kar pa na vojvodinskem tržišču ni povzročilo večjih eprememb. Baška vagonska pšenica se je za malenkost pocenila ter stane 220 Din fco nakladalna postaja, ob Tisi in na drugih obyodnih postajah pa je cena obdržala dosedanjo višino. Koruza stane 208 — 210 Din fco nakladalna postaja. Za poznejše termine je tendenca v pšenici dalje čvrsta. -f Ljubljani a blagovna bi-ta <5 t m j Les: Ten isa-a nespremenjena. Zaključkov ni bilo. P.«v;. ašev.nje je za madnere. smreka - jelka v65 X 195 mm 4 do 6 m in 75 X 215 mm, 4.50 — 7 m), dalje za neob-robljene jelševe plohe in za merkantilne trame (ca. 1000 m3). — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon moke. Nudi ee pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzančno blago po 2,75—27".30: meka: >0«. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 4CG —402.50, koruza: elabša, zdrava, rešetana, el. po6taja plač. 30 dni, navadna tarifa po 276.50 do 270. mlevska tarifa po 26)-262.50; ječmen: baški, slov pojtaja, navadna tarifa po 265 do 275. -f Novosadska blagovna borza (5. L m.) Tendenca mlaenejša. Promet: 48 vagonov "pšenice, 6 vagonov moke in 27 vagonov koruze. — Pšenica: baška rn banaška 212.5 do 215; potiska 220 - 230. — Koruza: ba-ika in sremska 205 — 210. — Ječmen: baški novi 16p — 165. — Oves- baški in sremski za avgust 185 — 190; banaški 180 _ 185. Moka: baška >0g< in >0gg< »17.5 do 327.5; »2< 297.5 — 307.5: *5< 277-5 do 287.5; >6« 26o — 270; >7« 230 — 240; »S« 140 _ 150. Otrobi; baški in banaški 120 do 125. Iz življenja in sveta Na svetovnem ženskem kongresu V Berlinu se je zaključil svetovni ženski kongres, čigar naloga je bila formulirati vprašanje ženske politične enakopravnosti. Na sejah je vladal vzoren red, ki bi ga ženskam lahko za» vidali vsi moški. 400 zastopnic iz 31 dežel se je posluževalo francoščine, nemščine in angleščine. Italijanke so poskušale pridobiti svoji materinščini pravice četrtega uradnega jezika, a so bile odbite. Takoj je zahtevala besedo Egipčanka in izjavila, da bi morala potem postati peti uradni jezik — arabščina... Sredi ženske množice je sedel kot edini mož zastopnik belgij* skih feministinj, znani psihijater Van Dooren. Španska zastopnica markiza Del Tejres je privedla na kongres sva« jega soproga, a je moral ostati v veži. Iz Ženeve so dospele tri pri Društvu narodov zaposlene prevajalke. Stale so poleg vsake govornice in prevajale njene besede v uradne jezike. Stari nazor o »moški« in malo prikupljivi zunanjosti bojevnic za ženske pravice se je na kongresu izkazal popolnoma neutemeljen. V dvorani navzoči novis nar ji so sklenili odpraviti ta predsodek in so na tihem priredili lepotno tek« mo. Ob sklepu kongresa so nepričako« vano naznanili njegovim članicam, da hočejo pokloniti odlikovanje štirim najlepšim udeleženkam. To so bile za« stopnice CeyIona. republike San«Do< minga Egipta in Francije. Na ta način sta dobili obe prvi nagradi... dve za* morki! Bogve. ali so bile istega mne* nja tudi njune bele sestre! Stoletni nradnik Ves Newyork je proslavil stoletni« co tajnika državnega pravdništva Joh» na Woorheesa, ki še vedno redno obi* skuje svoj urad in je bil v njem tudi drugi dan po izdatno proslavljeni ob* letnici. Stotine obiskovalcev je priha« jalo stoletniku stiskat roko in to ga je hudo utrudilo. »Zdaj razumem, kako se počuti nesrečnega naš prezident!« je dejal. Gospod \Voorhees je bil ro« jen leta 1829. kot farmarjev sin, dovrs šil je jus in se udeležil osvobodilne vojne. Na vprašanje o svojem življe* niu je odgovoril, da nikoli ni zlorabil zdravja, a ni bil tudi posebno zmeren. Še zda i si dnevno privošči kozarec ali dva dobrega vina ter pokadi po tri do štiri smotke. Lovec na grade Ta mož biva v mali vasici sredi bour» gognskih vinogradov. Imenuje se Au* vraile, a kmetje mu pravijo »gadja smrt«. Tekom dveh let je pokončal nad 8000 gadov in modrasov. Predlan* skim so imeli tam izredno veliko ga« dov in ti so pičili tekom vročih mese* cev mnogo viničarjev. Auvraile je dom napovedal vojno. Z gorjačo je šel v gorice in zvečer prinesel domov 28 gadov Od kraja se je bal, a potem spoznal kačje navade in se opogumil. Za vsako kačo so mu plačali na vasi i*o pol franka. Potem, ko je pokončal po 40 —50 gadov dnevno, je znižala občina nagrado na 30 centimov. To se mu je zamerilo in je mislil: »Hvala le* pa!« Ne bom jih več pobiial. Naj vas pikajo, dokler ne nehate biti skopi.« A naposled ni mo??el pustiti lova: preveč se je bil navadil na ta šport. Zdaj je število gadov v okraju močno nazado« valo. Lovec ie ubil nad 8000 kač in vendar mu ni bila nobena do sedaj ne* varna. Originalna ameriška proslava Vsepovsod se vršijo priprave za do« stojno proslavo 501etnice, od kar je Edison izumil prvo električno žarnico. In vsepovsod menijo, da bo ta prosla« va tem sijajnejša, čim več žarnic bo gorelo na čast sivolasemu izumitelju. Toda Američani so si izmislili nekaj cenejšega in vendar neprimerno učin« kovitejšega. Namesto z lučjo bodo Edisonu izkazali svojo hvaležnost s — temo. Zmago luči nad temo bodo pri« kazali s tem, da ugasne 23. oktobra zvečer Edison lastnoročno s pritiskom Železničarski lod n v jako fini kvaliteti Din 90.— meter, kroj Din 580.—, v boljših kvalitetah meter Din 110, kroj Din 650.— in meter Din 260—, kroj Din 1100.—, Ta izredno ugoden nakup nudi samo tvrdka 3 DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. \ O« Najboljše, najtrajnejse. zato ^ najcenejše! na gumb vse javne električne svetil j* ke po Združenih državah. Vsa ogrom« na dežela bo za kratek hip odeta v po« polno temo in tako se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kako pomemb* no, udobno in varno iznajdbo nam je podaril največji med izumitelji pred petdesetimi leti Katastrofalni vihar v Indokini Silen vrtinec se je spustil te dni na ozemlje pri Ninhbinhu (Francoska In« dokina). V hipu je pretrgal vse tele« fonske in brzojavne zveze in poškodo« val železniške tire, tako da je ves pro« met ustavljen. Razsajal je na ozemlju, ki meri v premeru 50 km. Številne va« si je zbrisal z zemeliskega površja, vsa riževa polja je uničil. Škode ne more« jo še preceniti. Tudi število človeških žrtev mora biti veliko, ker so doslej ugotovili 50 ubitih oseb. Etna bljuje Po poročilih s Sicilije je pričel ognje nik Etna nenadoma bliuvati. ko še ni niti poravnana vsa škoda, ki jo je pri« zadejal svoji soseščini ob zadnjem iz« bruhu. Ob času ko se je zgodila prva eksplozija v glavnem žrelu, je bila na vrhu ognjene gore skupina enajstih turistov. Hipoma so bili zaviti v dim, ogenj in pepel. Stekli so navzdol, a vendar sta obležala dva popolnoma sežgana, štirje pa so bili težko ranjeni. Čing - Čtmg - Čang je ustrelil Hsijen - Kaj - Suja Iz Tokija poročajo, da je umrl od strela Hsijen«Kaj«Su, sedemnajsti sin strica razstoličenega zadnjega kitajske« ga cesarja. Zdravnikom je izjavil, da ga je po nesreči obstrelil bivši cesar« jev namestnik v Šantunffu maršal »Palača miru« v Amsterdamu, Sfer se »tvori danes ena izmed oeStertfh reparaciiskib konferenc. iSa »Kdeci dan« 1. avgusta so namenil komunisti pokazal svoje priprave za »svetovno revolucij©«. Od samega pripravljanja niso prišg nikjer do resaih dejanj — kajti še bolje od njih so se bfle pripravile države, katerim naj hi postala njih sila očita. Majhna slika teh priprav z druge strani: Ogromne vrste kamijonov, ki so jih bili pripravili pred pariško glavno twHcijo za prevoz policijskih agentov, kamor M nanesla potreba. Čang«Čung«Čang. Ampak policija, k! jo je stvar zanimala malo globlje, je pre« jela drugačne informacije. Po teh in« formacijah je lazil mladi princ za eno izmed Čang«Čung«Čangovih žen in ta mu je posvetil s puško. Dobra kupčija z znamkami Vatikanska državica je otvorila svo» je lastne poštne urade in je soravila v promet svoje lastne znamke (gl. vče« raišnii »Ponedeljek« kjer so naslika« ne). Že prvi dan so morali te poštne urade predčasno zapreti, ker je zmanj« kalo znamk. O J vseh vetrov se je na« bralo zbiralcev znamk, ki so čakali pred poštnimi okenci v dolgih vrstah, da si nakupijo vatikanske sp ijalitete. Neki angleški zbiratelj jih je kupil na« mah kar za osem milijonov dinarjev v naši valuti! Barvni film Budimpeštanski listi poročajo, da se je fiziku, prof. Karlu Tarjanu posreči« la dobra rešitev problema barvnega filma. Po njegovi metodi se film pri snemanju vrti trikrat tako hitro kakor običajno in istočasno napravi tri po« snetke s tremi različnimi barvnimi si« ti. Pozitive pobarvajo potem enega z rdečo, drugega z modro, tretjega z ru« meno barvo. Projicirajo se vsi trije istočasno s trikratno brzino in se zlo« žijo v sliki, ki kaže povsem naravne barve. Ameriška radodarnost Ameriški bankir Mortimer Schiff je poslal angleškemu regentu, princu Wa« leškemu, 10.000 funtov šterlingov. Ta denar naj bi bil temeljna vsota za ve« liko ustanovo, iz katere naj bi podpi« rali mednarodne prijateljske vezi med mladino. Dopisi ZIDANI MOST. K dopisu o poskuše-nem samomoru vajenca B. nam sporoča trgovec g. Černe, da vajenec ni obupal zaradi slabega ravnanja od strani poslodajal-ca, temveč zato, ker je ponovno nekaj zagrešil, zaradi česar je bil grajan v službi in doma od matere. Vajenec B. je služboval v podružnici trgovca g. Cerneta, ki ima svojo glavno trgovino v Radečah. KONJIŠKA DOLINA. Dne 14. julija je imeJ konjiški Sokol svojo 10 letnico obstoja. Ob tej priliki se je vršil tudi v Konjicah okrožni zlet mariborske župe. Vse telovadne točke so se izvajale precizno, posebno pohvalo pa je žel brat Primožič, ki je s svojimi drznimi vajami na orodju izzval navdušen aplavz Pri celi prireditvi je neumorno svirala sokolska godba iz Maribora. Povorko, ki je bila prav lepa, je pozdravil z balkona hiše trgovca gospoda Petka g. župan, notar Rado Jereb. 2al, da je odšla več kot polovica mariborskega Sokola z vlakom ob 17. — Vsa prireditev je imela velik moralen in upamo tudi gmoten uspeh. — Dne 15. t. m. bo otvorila konjiška podružnica SPD »na Pesku« svojo kočo. Koča je preskrbljena s posteljami, skupnim ležiščem, jedilnico in kuhinjo. Da se tudi pri nas neumorno dela na tu-ristiki, imajo velike zasluge gospodje iz Konjic, posebno pa g. sodnik Miiller, gospod not. kand Gajšek, g. žel. ur. Nardin in gg. učitelja Malenšek in Podlogar. Letina kaže v splošnem prav dobro, toče do-sedaj nismo imeli, le otave bo manj, ker je bila suša. V Ločah bo imelo dne 11. tega meseci gasilno društvo veselico. Čisti dobiček je namenje za nabavo nove motorne brizgalne. Jedača in pijača bo v lastni režiji in bodo pri prodaji sodelovale vse ločke dame, kar nam zasigura popoln uspeh. Upajmo, da nam bo ta dan priza-nesel sv. Peter, da se bodo vsi sosedje lahko udeležili te veselice, ki bo imela prav pester program. Godbo oskrbi priznana godba iz Slov. Bistrice. Pomagajte nam vsi bližnji in tudi daljni sosedje, da dobimo prepofcrebno motorko. Izvleček iz programov Torek, 6. avgusta. LJUBLJANA 12-50: Reproducirana glasba. _ 13: Napoved čas, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila hz dnevnikov. — 16: Koncert radio orkestra. — 22: Napoved časa ia poročala. Sreda, 7. avgusta. LJUBLJANA: Opoldanski program odjpade. — 18: Pravnice: Milčmskd. — 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Antologija slov. lirike. — 20-30: Pervskd koncert pevike ge. Stailer-StoititerjeDrvo P-1616« na In-terreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. Kopiji se v peni Švedska originalna Osmos-peneča se kopel) je idealno in s svojimi uspehi h-vanredno ugodno delujoče sredstvo za shujšanje, ki ga morejo ■uporabiti tudi nervozni in na srcu bolni ljudje, ker ne povzroča občutka omedlevice ;n ne povečava pritiska krvi. PENG se mednarodno pe zdravnikih priporoča ter se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah. K.ier ga še nimajo, tja vam pošlje zavojček PENGA za v naprej poslanih 42 Din. Generalno zastopstvo: LUXOL, Veliki Beckerek, _br. 65._\ V Srbiji odlično vpeljan potnik bi prevzel proti proviziji galanterijski artikel. Odpotuje v septembru. Cenj. ponudbe iia oddelek sJutra< pod »Dobro vpeljan 3G< TKALNI MOJSTER ki je vešč poslovanja z Northrop-statvami, dobi službo v novem podjetju pod sigurnim vodstvom, proti pogodbi in dobremu plačilu. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja naj se pošljejo pod šifro »Sr. 455« na jugoslov. Kudoli Mosse d. d., Beograd. ooit Stanovanje 3 — 4 sob ki bi se lahko uporabilo tudi za poslovni lokal, se išče za takoj. V poštev pridejo le stanovanja v sredini mesta v I. nadstropju ali visoki parter. Pismene ponudbe z navedbo cene na ogL odd, r Jutra« pod »Helios«- 9991 Nabava mila. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 12. avgusta 1929: 2000 KG MILA ZA PRANJE Natančnejša pogoji se dobe pri pod-pisani Ponudbe je predložit? najkasneje do 12. avgusta 1929 dopoldne. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 7422, II. ,«013 Zahvala. Vsem čratečim srcem, ti so s tcRro nežnostjo lajšala smrtonosno bol naše nesrečne It oš k e zllasti gg. zdravnikom, častitim sestram, ljubečim obiskovalcem itd, izrekamo najtoplejšo zalivajo. Prisrčno pa se zahvaljujemo twfi vsem onim znanim in neznanim sočutstvenikom. ki so obsuli truplo naše milfenike z detotečim cvetjem ter ga spremili k večnem«! počita. Iskrena hvala zlasti vrlim gg. pevcem za krasne in nenadejane žaJostinke, vzornem® vodstvia Lichtenturnovega zavoda ter dragim součenikam in njihovim dobrim mamicam za častno in gtaljiivo spremstvo. Vsem, prav vsem: najiskrenejša hvala in Bog plačaj! V Ljubljani, dne 5. aa deželi. Pogoj je popolna samostojnost. Ponndbe na ocias. oddelek »Jutra« pod »Primi poslovodja«. 26259 Tvornica vagonov •r Smed. Palantki potrebuje 2 zakovičarja. 1 varilca, mizarje ia ključavničarje. 26239 Vajenca krepkega in s primerno Šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom Pranjo G o 1 i č, Buče pri Kosjera. 26454 Risarja I Ablturijentka Veletrgovina papirja. Pranjo učiteljišča želi dobiti in- /— n..__..V. Un.iinA£i_ ,-11 Ir *>i Ta CA TS.l.Ši (TfP IA Gartner, Zagreb, Martinče va ulica 15, išče veDčega ri sarja (račtrirerja) za takoj !- 6trukcije, še rajši gre za vzgojiteljico, tudi na deže- ____j. lo. ponudbe vljudno preti 26469 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z. V^c 26463 Knjigovodja in korespondent ▼ slcrvesnskem in nemškem jeziku, zmožen carinske kalkulacije dobi službo za dve ure dnevno. Cenjene ponudbe pod »zanesljiv in pošten« na ogl. odd. »Jutra«. 26503 Učenca a f5i>o kro jaško obrt sprejme Fran Igli S, kro:aški atelje, Ljubljana, Praž a kova ulica 10. 26170 Krojaškega vajenca sprejme s 1. septembrom Oton Janko, Ljubljana, Židovska steza 1. 26397 Učenko E sadostno šolstko izobrazbo e-prrejmem v trgovki0 z me-6anim blagom. Ponu.lbe pod »1'čenka 1929« na oglasni oddelek »Jutra«. 26408 Za pleskarska in slikarska dela 2 pomočnika in 2 vajenca ta2:oj sprejme B. Jančar — Ljubljana, Breg štev. 6. 26391 Trg. pomočnike dobro izurjene železnjnarje sprejme Frane Stupica v Ljubljani, Gosiposvetska 1. 263X1 Vzgojiteljico »rado, z znanjem nemškega in srbskega jezika sprejmem k desetletnemu dečku in triletni deklici. Ponndbe 6 sivko na naslov: Ing. Beri o-palič, Bačka, Splitska »iea 1. 26447 Umirovljen uradnik eridnje starosti, v Ljubljani stanujoč, s prtkupljivim vedenjem za poslovanj« s strankami, marljivega in treznega značaja, si more pridobiti 5 Jo 6W0 Din mesečnega zaslužka s tedensko 20-urnim pisarniškim in 20-urnim zunanjim nete-žavnim poslom. Pismene ponudbe s fotosliko na ogl. oddelek »J ntra« pod »Agilan in vesten«. 28190 Kovaškega delovodjo Sčem. Naslov r oglasnem o4de)ku »Jutra«. 264:» Dva pek. pomočnika mešarja in predpečnika, prvovrstne moč.i sprejmem za takojšnji nastop. Eellektant-je naj se osebno predsta-vijo zadnji čas 8. avgusta. Alojzij Vavpetič, pekarna Šmarca pri Kamniku. 26E00 Mesarski pomočnik vešč v izdelavi vsakovrstnih salam in klobas. 6amo dobra moč, dobi službo. — Ponudbe pod »Mesar« na ogl. odd. »Jutra«. 26504 Žagarja močnega za rezanje buko- vine sprejmem z 10. avgustom. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 26.515 Postrežkinjo ki je izurjena v pospravljanju sob in drugih delih, sprejmem takoj. Plača 300 dir.aTjev. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 26535 Vzgojiteljico staro cd iS do 25 let, inteligentno, e popo'nim znanjem nemščine, kakor tudi zrrnnjem violine se išče k deč.ku, staremu S let brez matere. Plača 400 Din mesečno in vsa o?krba. Nastop takoj v Mol. Bački. Reflektantinje naj se javijo pismenim potom z najnovejšo sliko v času 8 dneh na začasni naslov; Riba-rov, hotel »Slavec«, Kranjska gora. 26546 Zastopnika za Maribor ter za druge kraje Slovenije išče večja zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. Zastopnika za Slovenijo išče eno največjih jugoslovanskih podjetij ameriikanskih avtomobilov, ki je zelo dobro vpeljano v vsej državi. — Ponudbe pod »Za 20429« na Pulvlicitas d. d., Zagreb, Gnnduličeva 11. 26452 Novost za Slovenijo Kolosalni šlager za privatne prodajalce in potnike. Iv-transki zas'užek tedensko 1000 Din. — i »Pol ar Bear «, Lrabl'ana. Miklošičeva cesta 14,/I. 2S2S6 Vino Pokvarjeno kislo ciknsto popravim. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 26-185 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana fJugo-avto), Dunajska eesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Tehnik pripravlja nižješolee za po-navljalni izpit iz matematike in francoščine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26476 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamumik in njegov avtomobil Radio aparat štiricevni, izvrsten, za polovično eeno proda H e š i k, Ljubljana, Medvedova Radio tricevni, prvovrsten, z zvočnikom, slušalkami, violo in akumulatorjem poceni •prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26374 Š» Prodajalka izučena r trgovini mešan, blaga, ki zna tudi kuhati, želi mesta za takoj. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kamorkoli«. 26094 Prodajalka verzirana v mešani in ma-rrafakturtti stroki, išče na-meščenja v mestu ali na deželi. Ponudbo pod šifro »Boljša samostojna meč« na oglasni oddelek »Jutra«. 26026 Uradnica z večletno prakso, dobra korespondentka, vešča slovenščine, nemščine, srbohrvaščine in angleščine — želi premeniti službo. Plača 1500 Din. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna«. 26358 Industrijski uradnik starejši, v vseh pisarniških panogah popolnoma izvežban, zmožen slov., srbohrv. in italijanskega jezika, prosi za službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od »Zvestost«. 26342 Elektrikar kot obratovodja želi mesto premeniti. — Je popolnoma vešč v nizki in visoki na-petosti, kakor tudi vseh popravil te stroke. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša moč 38«. 26300 Šofer zmožen mehanik, dober in trezen, e 3 izpiti, govori slovensko in italijansko — želi službo Ik osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 26460 Pisarniška moč Ravnokar vojaščine prost inteligent prosi mesta. — Oblak, Glince XIII/U. 26462 Službo gospodinje k manjši boljši družini ali k samostojnemu gospodu išče poštena vdova- Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 26458 Gostilniške obrti se želi izučiti 151etna de-k'ica v vpčji restavraciji ali hotelu. Hedvika Babnik, Sokolski dom v Litiji 26474 Stavbni poiir z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi zaposle-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. §6425 Službo sluge vratarja, čnva;a ali kai sličneTa sprejme mizaTski pomočnik. Posedujem orodje, ter lahko izvršujem hišna popravila. Cenjene po-Iiudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljiv«. 36441 104. Drugo jntro je nekdo pozvonil, ko je gospod Kosamiiriiik še spal. Odprl ie okno in pogledal doli. Bil je Miha, hlapec kmeta Klobnštrača, ki je živel kake pol ure od vasL V spalni obleki in bos je šel gospod Kozam urni k dol ter odprla vrat« Hlapco ga je prosil, če bi mogel še danes priti h gospodarja, češ, da ima ena izmed njegovih krav oteklino na hrbtu. Korespondentka samostojna, zmožna nemške. slovenske stenografije, strojepisia. želi mesta v kakem večiem pod;etju le proti oskrbi. Kavciie zmožna Na-cton s 1. oktobrom. Ceni ponudbe /pod kavcija na. o«rI. oddelek »JutTa«. 26432 Gospodična želi mesta blasrainičarke ali gosTK>dinje v kakem večiem podietju. Kavciie zmožna. Nas+on g 1. oktobrom ali pozneje. Cenj. ponudite na ogl. oddelek »Jutra« ond »Blagajnifiarka«. 2*6433 Elektrikar kot obratovodja zeli mesto premeniti. — Je popolnoma vešč v nizki in visoki napetosti, kakor tudi vseh popravil te stroke. — Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša moč 38«. 26492 »I« Šofer mlad, zmožen viseh p*wa"vil pošten, trezen in siiearniškib del £eTi Tr-imeron mesto po možnosti takoi. Ponndbe na oo-Tji«. odd. »Jutra« pod ->Ta-kojšem mstofp 45«- 96545 Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina t Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva nI. (za škofijo). Na drobno! Na debelo! 173 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovid. komi čka čistiona perja. Za greb, Hica 82. 183 Brusnice na drobno in debelo po najnižji dnevni ceni se dobi v trgovini Vlado Tnrk, Strelišča ulica. — Dobava sukcesivna koncem meseca. 26165 Vinsko trgovino z posodo in vso kletarsko opravo prodam. — Poizve te CelOTŠka cesta 50. 26484 Trgovsko hišico enoaadstropno, spodaj trg. lokal, zgoraj 6tanovanje in podstrešje, prodam radi bolezni z inventarjem vred za Din 90.000.— tistemu, ki odkupi tudi zalogo blaga za ca Din 50.000. — Hiša bv nahaja na najpro-metnejši točki velikega industrijskega mesta Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelet »Jutr»« pod »zla^ ta jama«. 26078 Salonsko zrcalo in kanarčka dobrega pevca, radi selitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26465 Lutko za šivilje prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26461 Štedilnik fin. zidan, belo otroško posteljico, amerikansko mizo, brušeno zrcal0 65 X 157 cm, oljnati slilki »Zens«, »Veterni mlin« poceni prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 26179 Šolske potrebščine vsled opustitve trgovine prodam engro za Din 5000.— blaga, katero Je vredno po nakupni ceni Din 10.000.—. Ponudbe na ogl. odd. ».Tir-tra« pod »Papirna 6trok?«. . 56512 Dva železna štedilnika na prodaj Salendrova 6 Tli. 26514 Koncesijo Iščem za trgovsko obrt. — Pismeno na ogl. ■oddelek »Jutra« pod »Takoj 25«. 26526 Tovorni avto s prikolicami takoj prodam Vprašati pri Ludbrežanki — Ludbreg. 25393 Avtomobilisti Motociklisti! Največja izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2, 4 in 6-sedežnih ter tovornih avtomobilov, nadalje m o t o c i k 1 o v znanih znamk z in brez prikolic po najugodnejših cenah! — O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 26424 Fiatauto 503, generalno repariran, nov blok, nov diferencial, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi. 36449 Tovorni auto Fjat, mali. v dobrem stanju prodam. Po-izve se v mehanični delavnici Kaučič. Tržaška cesta 12. 26506 Damsko kolo pri Figovcu v garderobi prodam. 36522 %ufiin% Manjšo blagajno železno, išče Konstruktor — Zagreb. Berislavičeva 18. 26148 Otroški voziček za dvojčka, dobro ohranjen knpim. Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek ».Tirtra« pod značko »Dvojčka«. 26392 9 stavbnih parcel v Zg. Šiški ob cesti na Koseze naprodaj. Naslov lastnika pove oglasni oddelek »Jutra«. 26099 Trgovsko hišo r centru kopaHškega mesta, s prostranim lokalom, stanovanjem in vsemi pritiklinami na najprometnej. šem krajo in na glavni cesti Zagreb—Maribor, dam v, najem. Pojasnila <}>i kopališka uprava Kra.pinske Toplic«. 25708 Vinograd, posestvo večje, z dobrim stavbnim in gospodarskim poslopjem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo št. 67«. 26267 Lepo posestvo obstoječe iz 22 oralov njiv, travnikov in gozdov, s hišo, gospodarskimi poslopji, kozolcem in sadonosnfkom. za skupno ceno 105.000 Din naprodaj. Leži dobro uro od železniške postaje Blanca Posebno prikladno za živinorejo. Ponudbe na poštni predal 4, Sevnica. 2C25S Hišo ali vilo t vinogradnim posestvom proda Zagorski — Maribor, Tattenbachova 19. 26255 Hišico 3—4 eobe. nekaj vrta, bližnja okolica Celja, vzamem v najem. Ponndbe na podružnico »Jutra« Celje pod »V najem«. 26199 Enodružinsko hišo v bližini Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 26119 Hišo vieokopritlično, še 15 let davka prosto, 9 petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, podkleteno, s ca._ 1800 m! stavbnega zemljišča, v Šiški ob glavni cesti, za 290.000 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek 1 Jutra« pod »Hiša 290«. 26472 Tvorniško poslopje enonadstropno, na periferiji Ljubliane naprodaj. Zazidani prostor okoli 2000 m!, poleg tovarne vila z 10 sobami in k temu spadajoče zemliišče v izmeri 18.000 m5. Hkratn se tudi proda: Parni kotel, parni stroi 6 HP. Klimaks motor 10 HP, •pisarniška oprava z Wert-heim blagajno, pohištvo za 2 stanovanjski sobi, sobo za posle, za kuhinjo in za 2 delavs>ki 6obi. avtomobil in 2 konja. Cena 1.600.000 Din. Posredovalci izk'juče-ni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Tova/rna 16«. 06467 Družinsko hišico z vrtom, v okolici Ljubljane kunim za 35—45.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Plačam takoj 456«. 26456 Pekarijo dobro idočo. z vsem inventarjem, 5 oralov dobre zemlje, v t.rgn takoj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 264i22 Gostilno na prometnem kraju v Sloveniji kupim za Din 400.000 do 500.000. Hiša mora imeti električno naipe'javo. vodovod in gost. vrt. Ponndbe pod Sif.ro »Vrt« na ogl. odd. »Jutra«. 26526 Vsakovrstno zlato knrmje po najvišjih cenah C e r n e — juvelir Ljubljana, WoHova ulica 3. 38 Spalnico zaradi selitve po upodni ceni proda Drago Vračko, Kozlerjev grad, H. nadstr. 26087 Štelaže pulte za špocerijo in m»nu-fakturo. nadalje 70 kg ein-kove pločevine, 300 kom. sortiranih vreč, S00 kg je-žic la ugodno proda Herman Šuler, trgovec, Bizelj-sko. 26260 Pohištvo za eno sobo poceni naprodaj na Kongresnem trgiT 5. 26172 Večjo mizo steno z zrcalom, hrartoro kredenco in luster radi selitve prodam. Naslov v^ogK oddelku »Jutra«. Posteljo iz trdega lesa, T>olirano, poceni prodam. Naslov pove oglaeoi oddelek »Jutra«. tuer JLLLjlLLLL' V dosmrtno oskrbo k dobrim in treznim ljudem sprejmem eno ali dve starejši osebi proti posojilu 20—30.000 Din. Dopise "na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenost 34,«. 26434 Čevljar, delavnica kompletno opremljena, ». 4 šiv. stroji, naprodaj. Poizve se: Commerce d. d.. Selenburgova ul. 7/11 desno. 26224 Krojači! Oddam samostojnemu krojaču, dobremu delavcu, brezplačno lokal pod gotovimi pogoji. Eksistenca sigurna. Ponudbe na naslov Franjo Cerne. veletrgovina, Radeče pri Zidanem mostu. 26451 Lokal za obrt ali trgovino, skladišče, pripravno tudi za garažo, oddam takoj v najem. Trgovino z inventarjem in delno zalogo, v industrijskem kraju dam v najem proti založitvi primerre vsote, ali pa tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina 1929«. 26246 PrUUUti Ca. 100 hI vina pristnega «podnješt;»jerskega prodam skupaj ali v deljenih partijah po Din 4.50 1. Posodim sode Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kapljica«. 25856 Kuhano maslo kravje kupujem v vsaki količini. Ponudbe na naslov: paraievo, Pošta neki pretinac br. 27. 264,18. Brezovih hlodov gladkih, ravnih, od 2 m do.žine naprej in srednjega premera od 20 cm naprej, kupim nekaj vagonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezovina«. 2G466 Borovine 150 plm. rezane po dimenzijah kupca, proda: Graščina Boštanj ob Savi. Hlodi se nahajajo na graščinski žagi v Boštanju, kjor si jih kupci laJiko ogledajo. 26450 Trije dijaki ali dijakinje iz boljših hiš 6e sprejmejo na dobro hrano in solnčno stanovanje v Celju Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra-. 26240 Sobo s kuhinjo lahko tudi samo prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. — Nadov poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »čistost predpogoj 84«. 261S4 Stanovanje sobo, kuhinje in pritiklin išče zakonski par. — Ponudbe na oglasni oadelefe. »Jutra« pod »Dom 21«. 26464 Stanovanje 2—Ssobno, s pritiklinami in kopalnico išče mirna stranka 3 oseb v centru, ali v neposredni bližini za mesec november. Cenj. ponudbe se prosi talkoj s navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1_. november«. 26455 Stanovanje 2 ali 3 sob, v mestu išče družina 3 oseb, ki p'ača 1500 Din. — Ponudbe pod »Primerno« na oglasni oddelek »Jutra«. 26429 Stanovanje lepo. štirieobno, s prit Slinami oddam na Aleksandrovi cesti 5. Pojasnila med 2. in 3. uro popoldne v I. nadstr. 26478 Stanovanje 2 sob in kuhinje ter pritiklin t centru mesta oddam tričlanski boljgi stranki. — Ogledati v torek od 11. do 14. ure. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26480 Stanovanje soba in kuhinja, električna razsvetljava in pralnica, oddam s 15. avgustom. Zg. Šiška, Kosovo polje 157. • 26491 Stanovanje trisobno in enosebno e kuhinjo in pritiklinami za takojšnjo vselitev oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26513 Stanovanje sobo in kuhinja, zamenjam. Aljacljeva c., mestna hiša, 330 Din mesečno za dvosobno na Poljanski c., Naslov v ogl. cdd. »Jutra«. 26511 Stanovanje dveh do treh sob za september iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »508«. 26508 Stanovanje 2-sobno s kuhinjo v mestu išče gospa. Termin poljuben. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Mirna 6iranka 700 do 800«. 26487 Stanovanje 3 oziroma 4 sob e pritiklinami in kopalnico v mestu išče 3-članska družina e 1. septembrom ali takoj. Po-TiiiiTfitf pod »Cisto« na ogl: odd. »Jutra«. 26617 Stanovanje z veliko sobo, kuhinjo in pritiklin. ali eno veliko sobo, kabinet, kuhinja in pri-tikline ali temu primerno iščem za mesečno največ 300—450 Din. Ponndbe na ogl. odd. »Jntra« pod »Ena oseba«. 26516 Stanovanje 5-sobno « kopalnico in vseani pritiklinajni v sredini mesta oddam z 1. novembrom. kje, pove »Delniška tiskarna«. 26523 Stanovanje sobo in kuhinjo išče zakonski paT brez otrok. Ponndbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Solidna stranka«. 26520 Stanovanje 3 sobi, kuhinje in pritfkline odd-.ni takoj. Isto je popolnoma prenovljeno. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 25633 2 dijaka (inji) sprejmem v bližini šol na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jetra«. 26436 1—2 dijaka iz boljše rodbine, vzamem v vso oskrbo v Celju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26442 Dijaka v Celju iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in hrano v veliki solnčni sobi v vili. Dobra hrana in nadzorstvo, klavir. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pomoč pri učenju.« 2644;! Stanovanje 2—3 sob, z vsemi pritiklinami, za tričlansko rodbino išče s 1. novembrom Anglo Jugosl. petrolejsko d. d., Miklošičeva 14. 25979 Stanovanje ? sob in kabineta, po moi-nosti s kopalnico, v bližini kavarne »Evropa« išče starejši, ves dan odsotni zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V bližini Evrope«. 26151 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin v mestu ali v bližnji periferiji, išče za takoj stranka" treh oseh. Plača 700 do 1000 Din. — Ponudbe na ogl. odd. »JutTa« pod »Knez 32«. 26532 Stanovanje 2—S eo"b s pritiklinami v sredini mesta išče mirna stranka brez otrok za talkoj ozir. lahko do 1. nov. — Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra«. 26531 Stanovanje visokopritlično, z veliko kuhinjo in sobo (parketirano) oddam s 1. septembrom v vili g. Fortiia, Holzapflova ulica 17. 26529 Sobo Inpo opremljeno s posebnim vbodom in elektriko oddam blizu Tabora. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26525 Opremljeno sobo * električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26414 Opremljeno sobo skromno ia mirno, z električno razsvetljavo, drvarnico in event. uporabo kuhinje, v centru mesta Išče soliden »akoneki par. Cena 400—500 Din. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »J. M. 57«. 20457 Prazno sobo ali tudi dve, v bližini Mestnega trga, Pred škofijo, ali na Marijinem trgu iščem za taikoi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna 73«. 20473 Lepo, zračno sobo oddam 1—2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26427 Za prazno sobo ter oskrbo petletnega dečka čez dan plačam 1000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Center 98«. 26398 Sobo z efletrtriko, solnčno in svetlo oddam 2 osebama. Poizve se na Starem trga 16. II. nadstr. 26394 Prazno sobo z elektriko, parketi in ee-toariranim vhodom v centru mesta oddam zakonskemu paru brez otrok. Ogledati v torek od 11.—14. ure. — Naslov v ogl- oddelku »Jutra«. 20-481 Sobo prazno ali oipremljeno s posebnim vhodom iščem takoj. Ponudbe na upravo pod »CentTum 189« 26498 Sobo elegantno, strogo separira-no. z up&Tabo glasovirja išče gospod za 12. avgust. Ponudbe pod »Centrum« na ogl. odd. »Jutra«. 26495 Sobo takoj oddam na Starem trgu 36. — M. J. 26494 Opremljeno sobo ev. z uporabo kuhinje iščean za 1. september 1929. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. »493«. 26493 Sobo ▼ sredini mesta h» 8 posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov T ogl. odd. »Jutra«. 36501 Lepo sobo oddam boljšima zakoncema z hrano in vso postrežbo z 1. septembrom. Električna razsvetljava. V sredini mesta pri juž. kolodvoru. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26496 Dve sobi Oiidaan v centrumu mesta za pisarni z vhodom direktno ii stopnic. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36497 Lapad Pridem mogočo r soboto ali ponedeljek. — Odgovori ekapresno. Neštet« . . . n. 26471 Vsled pomote dvignite drugo pismo v upravi. »iPojiokian«. Ž6395 Učiteljica mirnega značaja, v neoma-deževani mladosti (21 let) in premožna želi v svrho duševne harmonije dopisovati z resnim in idealnim uradnikom, najraje učiteljem, kar pa ni pogoj. Di skretne dopise na ^■ u: odd. »Jutra« pod šifro »cilj idealizma 21«. 36436 Katera temperamentna me BtTha?! Sem. »»Pikov fant«. 26509 Sedem velikih sob celo drugo nadstropje, na Turjaškem trgu št. 3, takoj oddamo. Pripravno za pisarne ali ekupno za stanovanje in poslovne prostore. Več se izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 2654il Dve sobi veranda., kuhinja, vse parketirano, oddam takoj. Vodovod, elektrika v hiši. Poizve se v ogl. odd. »Jutra« 26505 Dva mlada oficirja iščeta dve ali eno prazno zračne sobo v bližnem centru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Lepa soba«. 26510 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam v Stre-liški ulici 18/L 36519 Lepo sobo iparketirano, z električ. razsvetljavo in posebnim vhodom cddsum takoj l.—2. osebama. Kolodvorska 34 /II., desno. 26534 Sobico iščem kot sostanovalka za 100 do 150 Din v sredini me«»ta. Ponudbe pod šifro »Takoj« na ogL odd. »Jutra«. 26530 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj ali pozneje z vso oskrbo boljšima gospodoma v bližini gor. kolodvora. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Gospod srednEh let, dobro eksisten oo. Želim tem potom znanja z gospodično čiste preteklosti pod šifro »Zvezdica« na ogl. odd. »Jutra«. 26543 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, vsle-urgično, porodniško in gi-nekologično orodje. Na-lov v cia^nem oddelkn Jutra 2004» Pisalni stroj rabljen, v dobrem stanju, najraje Cnderwood, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen pisalni stroj« na oglas, oddelek »Jutra«. 26405 Antihaemoroidno sredstvo proti haemorrrboi-dom, — ozdravi haemorrho-ide skorajšnje (akutne) za 7 dni zastarele (chronične) za 15 dni in to brez vseh posledic. Pisati: Aleksa Milu-tinovič, Kruševae, Srbija. 26518 Mlatilnico dobro ohranjeno, z beneta-motorjem 4 k. ugodno proda Rudolf Stelcer, mizar, Gornja Radgona. 260« Stroj drobilnik za sadje ia 2 majhna kotla za kuhanje žganja poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-ra«. 25893 Skobelni stroj kombiniran mizarski, s krožno žago, freske m a.paratom za vrtanje, 6e mogoče že z montiranim elektromotorjem, kupim. — Ponudbe je poslati na oel. odd. »Jut-ra« pod šif-ro »StJOj«. 26534 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. K* Sladoledarsko obrt z inventarjem vred. dobro vpeljano, radi drnžinskih razmer prodam. Ponudbe- na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sadoled«. 26421 Listnica z okrog 200 Din gotovine in recepti je bila. izgubljena 2. avgusta. Pošten najditelj se prosi, da list-nico z recepti in polovico denarja vme na oglasni oddelek »Jutra« ali policijsko ravnateljstvo za g. Stefanoviča 26475 V petek pri zadnji predstavi v Hno Ljubljanski Dvor jo reven študent pozabil svoj izposojeni dežnik. Pošten najditelj naj ga izvoli oddati pij upravi našega lista. 26521 Sveženj dveh ključev St. 52449 in <50229 se te zvabil 5. t. m. na poti: Tabor— Ambrožev trg — Vodnikov trg. Naproša «e pošten epa najditelja, da vrne iste proti nagradi v ogl. odd. »Jutra«. 26527 DOBER NAKUP svSa Vaš promet, zato oi>5S«e Isipskt jesenski velesejem Splošni, tehnični in stavbni velesejem 25.—31. avgusta tekstilni; velesejem 25.-^28. avgusta velesejem športnih predmetov 25.—29. avgusta Vsa pojasnila se dobe pri častnih za-stopa&ib za ljubljansko oblast: Stego, Liab&am, (Herfa- Iiška 8. — Telefon 2925. za mariiborsfco oblast: Dr. Schdcbeflbaner, Tet Svobode 3. Razglas. V »Samoupravi«, uradnem Rstu fjubTjansfke in mariborske o Masti, št. 5.,, letnik II., je izšla pod št 22 uredba, ki izpreminja dosedanje predpise o prepovedanem lovskem času. Naredba stopi v veljavo 15. dan po razglasitvi S tem dnem prenehajo veljati predpisi o lovo-pnstu, ki so natisnjeni na lovskih kartah za leto 1929. Prepis naTedbe dobe reflektanfi v mestnem knjigovodstvo proti plačilu Din 1.—. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. avgusta 1929. Samo iz originalne ugobanat^ pgtenb-mohe Se dobiva, najboljše pecivo! -aJUTROc 3L 181 8 Torek, 6. VEL 1539 BDcfaef Z&racm 192 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman Kafror hitro sta bila zunaj, se je Pardaifla® ozrl na vrata, da vScE, aE je Mn-ica dobro zaprta. Nato je stopiii k mrzi ter jei ogle* dovaiS jedi Ceio v roko jih je jemal in iih pazljivo obduhaval. »Ničesar sumljivega ne morem za duha ti,« je mrmral sam pri »ebi. »Pač pa čutim, da me Lakota ia žeja kaT disšita!___« Vzel je eno izmed steklenk in jo vzdignil k sebi. »Zaonašena je neprodušno!« je zamrmral »A to ni nifcak dokazi« Odmašl jo je in jo poduhal kakor preje jedila. »Nič! Ničesar ne čutim!« Počasi in z obžalovanjem je postavil steklenko na mizo-»Chicovo pisemce pravi, naj ne jem in ne pijem tri dni. V vsem, kar zaužijem, bi utegnil biti strup... Pa potrprmo, smrti mi božje.« Toda nastavljene dobrote so ga spravljale v slino izkušnjavo. Trpel je prave Tantalove muke. Odvrnil se je od mize in se približal skrinj, v katero je bil zaklenil ostanek svojih snočnjih zalog »Tega je bone malo!« je zamrmral in se klavrno namrdnil Odločno si je odrezal kos paštete in jo ponesel k ustom. Toda premislil se je. »Kdo ve,« se }e vpraša!, »a K niso biE tu, med tem ko mi je mkvi-zrtor razkazoval svoj pekel? Kdo mi je porok, da te jedi', ki so bile še snoči neškodljive, niso danes smrtonosne?« Položil je kos nazaj in zaprl skrinjo. Nato si je porinil naslanjač pred okno io sedel tako, da je obračaj zapeljivi mizi hrbet »Saj mi je trpeti samo še dva dni in pol,« je zamrmral, da bi se laglije upiral izkušnja vi. »To vendar na toliko, da ne bi mogel po-čakatH Glavno je, da brzdam svoje živce in si ohranim dovolj moči, da bom kos vsemu, kar pride ... Ne mislimo več na to.« S krčevitim naporom misli se je res iztrgal izfcušnjavi ter d jefl v duhu obnavljati vse, kar mu je bil rekel Espinosa. Posamezne drobtinice stavkov so se mu posebno trdovratno vračati e v spomin: »Dado mu popiti pijačo ... Ta pijača vpliva na možgane in jih omami . . . Jetnik čuti, kako ga zapušča pamet , , „ A to se ni prava blaznost« Spominjal, se je tudi neke podrobnosti, ki smo jo pozabili omeniti: pri prvem obedu, ki ga je bil použil v tej sobi, baš tedaj, ko je popil omamno pijačo, ki ga je uspavala za več dni, je bil takoj opazni na mizi steklenico starega saumurca, ki ga je silno čislal, ter ga postavil na stran, da si ga prihrani za priboljšek. Na koncu obeda, ko se je hotel lotiti te steklenke, pa je začutil nenadno slabost Mamilo je že učinkovalo. Ta občutek je naglo minil, a vendar je zbudi] v vitezu surmrjo. Preden je izpraznil kozarec, ki si ga je bil nafil, ga je ponesel k nosnicam in ga dolgo duhal. Ker se mu ta preizkušnja ni zdela zadostna, je pomočil v vino prst spustil nekaj kapljic na jezik in ga jel tenkovestno pokušati Uspeh tega pokušanja je bil, da je postavil kozarec na mizo in se ga m več dotaknil Njegov obed je bil končan. Ne gladu ni več čutil, ne žeje. Tedajci pa ga je obšlo nenadno navdahnjen ie. Vstal je ter izil kozarec in vso vsebino buteljke v medeno vedro, v katerem je bila še umazana in okrvavljena voda, v kateri se je bil umil, ko je bil prSei Nato je spet sedel za mizo ter postavil nanjo tudi kozarec in prazno stekfenko. Cez nekaj trenutkov mu je postala glava težkaj spustil jo je na komolce in globoko zaspal. Zakaj je tako ravnal? Težko bi bil povedal razlog. In zakaj se mu je ta podrobnost tako trdovratno vračala v spomin? Zakaj je moral spravljati ta dogodek v zvezo z Espinosovimi besedami? Kaj je sklepal po vsem tem? Čitatelj naj nas ne vprašuje, ker. mu ne bi mogli odgovoriti. Gotovo je le, da je zadremal v svojem naslanjaču in da mu je med njegovim nemirnim spanjem igral na ustnicah jedek nasmeh. Tudi ie zdaj pa zdaj pomrmraval brezmi* selne besede, izmed katerih se je najbolj pogosto vračala ena: »(Blaznost...« Ko sta zvečer meniha stopila v sobo, sta kar ostrmela, videč, da se tudi kosila ni dotaknil, in sta mu nato prinesla večerjo, ki je bila še bolj mnogolična in slastna od dosedanjih obedov. Toda Pardaillan se ni zmenil za njiju prigovarjanje in je ni hotel poku siti. Meniha sta morala oditi, ne da bi bila kaj opravila. Kakor hitro je ostal sam, se je spravil v posteljo, da bi ušel miku obložene mize. In priznati je treba, da je bilo v tem veliko junaštvo volje, zakaj glad se je neusmiljeno oglašal. Morda ga ne bi bil tako hudo občutil če bi se bil mogel popolnoma otresti te misli. A izkušnjava ni mirovala; in če se je po naključju le za trenutek ozrl na mizo, je jel njegov želodec še tisti mah razsajati in kruliti Drugi dan se je muka ponovila; bila je tem težja, ker je videl danes še več jedi. Neusmiljena meniiha sta mu prinesla veliki in mag zajtrk, kosilo, malico in večerjo. Petkrat v teku enega dne se je moral boriti s strašno zapeljivostjo mize, ki se je pokrivala s čedalje bolj izbranimi jedrni in čedalje žlahtnejšimi pijačami. dvojni valjčni mlevniki s svetovno poznanimi valjarji iz trdega liva. N enacUsriljivi! slovensko delniško društvo BEOGRAD« Karadjordjeva 75 Tel. 23—90, 44—33. ZAGREB. Draškovlčeva 27 Tet 55-87. 75 a Uporabljajte za nego ust, zob m dlesni nedosegljivo angleško KO LYN OS PASTO ZA ZOBE ffOL^^i^J DoWva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Zahvala. Za številne izraze sočutja ob izgubi naše preljube hčerke, sestre itd., gospodične Ane Cvetko se tem potom vsem najsrčnejše zahvaljujemo, kakor tudi prečasfiti duhovščini ki g. dr. Weixlu za naklonjenost pri zdravljenju. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. Podčetrtek, Sv. Trojica, 3. avgusta 1929. Žalujoči ostali. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog in predobri oče, gospod Anton Majnik progo vni obhod nik Nenadomestljivega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v torek, 6. t. m., ob pol 2. uri popoldne na farno po-kopabšoe ▼ Stari Loki. Sv. I>uh pri Škofji Loki, 4. avgusta 1929. ŽALUJOČI. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929. z motorjem Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je vložiti najkasneje do 16. avgusta 1929. dop. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 7371/II 9978 Pozor! Ali ste že zahtevali ponudbe knjigoveznice S. A. Feldstein? Ljubljana, Vidovdanska c. 12. Sadje in xelenjad vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih weck - ovih pripravah za vkuh vnjp. Zahtevajte WECK-A prt vseh trgovcih. Tovarniška za-logja FRUCTTJS, Lfafoljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Maribora: Gad Lote in Pirater & Lenard, Celje: Josip Jagodič. ele/ctrcmeharrifca Potrebujemo elektromehanika, ki se obenem razume na zračno železnico. Pogoj, udobno stanovanje in mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismeno obrnejo na Tupdnolom »Meterize« društvo s. o. j. Vranjic kod Splita* Dalmacija. 9947 Opsta p olj o pri vredna zaiaatlljska i trgovačka izložba u iombora od IO. avgusta do 18. avgusta 1929 Legitimacije za znižano vožnjo z vlakom ali ladjo je mogoče dobiti: za daljavo do 50 km je cena legitimacije 1 Din; za večjo daljavo (Bačko, Banat in Baranjo) 5 Din; za ostale kraje naše države kakor tudi za inozemstvo 10 Din. Vso korespondenco, telefon in brzojav je poslati na nasilov »Izložbe«, Sombor. 10017 i Montažo daljnovoda za državni rudnik v Velenju. Na podlagi čl. 82—98. zakona o državnem računovodstvu, razpisuje Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, na dan 17. avgusta 1929., ob 11. dopoldne prvo ponudbeno licitacijo za montažo daljnovoda 35 KV iz Velenja proti Savinjski dolini, 14 km. Pogoji se morejo videti pri ministarstvu šum in rudnikov, oddelek za rudarstvo v Beogradu, pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in pri direkciji državnega rudnika v Velenju vsak delavnik ob uradnih urah. Kavcija 5% za domače in 10% za tuje ponudnike od ponujene vrednosti se položi na blagajni direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu najkesneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije. Št. 14.033/29. Iz pisarne direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu. 998Q Varuj svojo Familijo Dragoceno zdravje tvoje familije ne treba podlcči haranju z boleznijo okuženih muh, komarjev, ščurkov, stenic, mravlj in bolh. Upotrebljavaj Flit. Flit jih temeljito ubija. Prodira v vse tudi najmanje razpok-line, kjer se ta gomad skriva in množi ter brez milosti uničuje njihova jajca. Gomadi smrtonosen tebi neškodljiv. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit ti nobenim drugim produktom. Zelo velika ubijalna moč osigura Flitu prednost. Kupi ga še danes. Največja Izbera — najnižje cene oajno vejših dvokoles dirkalnih, za ceste tart in damskih, motorjev, malih dvokoles za otroke, igračoih in otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega, breošivalnib strojev Centra) Bobbin Pred nakupom ogiejte si zalogo pri tvrdki Tribuna P B L, tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, LJubljana. Karlovška c. i. Ceniki fraako, Prodaja na obroke. Lesna industrija ki bi želela prevzeti izdelavo nekaj tisoč škatelj za gramofone naj pošlje ponud bo na V. V U J A N O VI Č, Karlovae, Radičeva ulica 16. 9961 1 klepar! za izdelavo avto-karoserij in 1 mladega avto-elektro-tehničarja iščemo za takoj in trajno zaposlenje. — Ponudbe na »Opel«, Zagreb, Ilica 73. 10.006 £Lutz in eMomottf peei -v ... najcenejša, prvovrstna Ša- mota za peči in štedilnike SCefocmotoiji cQqh$ CLCtona ^afttcnfcCd Ing. GIZELJ, Ljubljana VII. Jernejeva cesta St. 5 Telefon št. 3252 „Zacherlin" staroznano najučinkovitejše sredstvo za tmičevanle vsakovrstnega mrčesa, uniči DODolnoma muhe. bolhe, stenice, molie. ščurke, mravlie itd. ter niih ličinke. Zahtevaite za samo v originalnih steklenicah in škatlii-:ah z naoison »Zacherlin«. 6913 An t. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj t Mariboru (odobren od Ministrstva trgovine io industrije v BeograrftO Učni predmeti: Enostavno, dvo«t a/vt» in ameriško knjigovodstvo. Trgovsko račtmrshro, Slovenska korespondenca in kontoma dela, Srbohrvaški Jecrik ln koTesjpoo-denca. Nemška trgovska korespondenca, Gos!po>daTski zwwftepSs, 1 Biagoznaostvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Lepopisje, Slovenski jezik. Nemški iezik, Italijanski jezik. Nemška stenografija. Začetek dne 2. septembra 1929. Lastni interna* ki lastni šolski buftert Letni izpiti m izpričevala pod držav nem nadzorstvom. Prospekt! in vpisovanja v trgovini tvrtfke 9190 ANT. RUD. LEGAT & Oo., Maribor, Slovenska ul. 7, telet 100. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno