OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxvi.—leto xxxvl CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). DECEMBER 2, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 236 STEVENSON BO V LETU 1956 PREDSEDNIŠKI KANDIDAT! WASHINGTON, 1. decembra—Ameriški senatorji in člani spodnje zbornice v zadnjem času veliko potujejo po svetu, bodisi, da hočejo dobiti na licu mesta sliko o političnem položaju, bodisi, da jim gre za to, da se sami prepričajo, kakšna je vloga in vpliv Amerike v eni ali drugi državi. Od povsod pa se vračajo nazaj v Ameriko z vtisom, da je Adlai Stevenson na ustih ne samo Amerikancev v tujini, marveč tudi domačega prebivalstva kot bodoči demokratski predsedniški kandidat Amerike, kakor tudi kot bodoči predsednik. Posebno osobje ameriških poslaništev v tujini je slejkoprej demokratsko usmerjeno in za Ste-vensona. Republikanski politiki so se čudili, kako so mogla ameriška Polyclinic nahajala Mary glavich Snoči je umrla v bolnišnici, kjer se je zadnjih par dni, Mary Glavich, lojena Majetič, stanujoča na 1531 E. 70 St Bolehala je zadnjih 17 let. Doma je bila iz vasi Sta jar, fara Kostelj. Bila je čla-'lica društva Carniola Hive št. 493 TM in podr. št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Franka, tri otroke: Mrs. Mary No-v&k, Franka ml. in Mrs. Theresa Verbic, sedem vnukov in sestro ^rs. Anna Morel, ter strica Jo-seph Offak, v stari domovini pa sestro Jennie Svetek in brata Matijo. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebne-Sa zavoda, E. 62 St., v cerkev Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek zjutraj ob 11. uri. Louis bobnar Po dolgi in mučni bolezni je imrl v Marymount bolnišnici Louis Bobnar, star 61 let, stanujoč na 2300 W. 30 St. Doma Oe bil iz vasi Vaja, fara Mirna peč na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tu zapušča sinova Louis in, . tri hčere: Mrs. Kathryn Rozman, Mrs. Rosalie Church in Patricijo, vnuke in sestro Mrs. ^ary Mahne. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia ^ cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri ter nato na pokopališče Calvary, poslaništva posvetiti Adlaiu Ste-vensonu toliko pozornosti, ko je šel slednji na svoje znano študijsko potovanje po svetu. Bil je sprejet kakor uradni predstavnik Amerike, čeprav je šel na potovanje le kot privatnik, tako se pritožujejo republikanci. Stevenson je zadovoljen Adlai Stevenson se je nahajal zadnje dni po južnih zveznih državah, ki so bile do leta 1948 trdno v demokratskem taboru, namreč v enotni demokratski stranki. Stevenson se je mudil tudi v zveznih državah ob Atlantiku in je svoje vtise, ko se je povrnil nazaj v Washington, povedal takole: Na ameriškem jugu je dovolj dokazov, da se demokratje zopet ^užujejo v demokratski stran- ^ zadnje slovo članice društva sv. Ane št. 4 so prošene, da pridejo nocoj 7.30 uri v Zakrajškov pogreb-zavod, da izkažejo zadnjo čast ^ttirli članici Juliji Brezovar, ter ^ se jutri po možnosti udeleže Njenega pogreba. ^ valovih stavk y Pittsburghu so stopili danes ^JUtraj takoj po polnoči na stav-o delavci v tovarnah, ki izdelu-J®jo kovinske škatlje. Gre za 33,-, delavstva in 73 tovarn. Giba-je mezdnega značaja. Pogod-^ je včeraj potekla. Delavci ^^htevajo 12c več na uro. Pet °vam te kompanije je v Kana-posedanja plača je bila v Ze-jenih državah $1.80, v Kana-' Pa $1.50 na uro. Če bo stavka J^jala dalj časa, bo prvi odmev Industriji jekla, ki tej kompa-dobavlja surovino. Obalni delavci, ki pomagajo °^oHti in raztovoriti ladje, so v ^ Yorku stopili danes zjutraj stavko—ne vsi, ampak le tisti So včlanjeni v uniji—neod katere je unija A.F.L. iz-^ Občila iz svoje srede. Potniki, J prispeli v New York z ame-^ ko ladjo United States, so si ®^ali sami pomagati. ravnost za provokacijo. Ce se bo republikanska vlada posluževala političnih trikov kot je bil to zadnji slučaj s Harryem Whiteom, potem je dvostrankar-ska politika na polju pozitivnega sodelovanja nemogoča. Trdi se, da je Stevenson hotel namigniti na zadržanje in kriti-, ko demokratov, ko bo Eisenhower predložil na zasedanje kongresa v mesecu januarju 1954 svoj politični in gospodarski program. V kolikor bo šlo za konstruktivno delo, ga bodo demokrati sprejeli kot takega. Tudi kritika se bo gibala v tem okviru. V kolikor bo šlo za izrabljanje državne oblasti v strankarske namene, bo kritika demokratov tudi samo poUtična in kaka stvarna debata o pravem konstruktivnem delu kongresa bo po krivdi republikancev morala odpasti. Ali bo konec rasne politike? WASHINGTON, 1. decembra —Dne 7. decembra se začne pred ameriškim vrhovnim sodiščem v Washingtonu važna razprava o tako imenovani diskriminaciji ali rasni politiki, to je o razlikovanju državljanov po plemenih. Šlo bo za veliko vprašanje, ali se otroci po šolah ločijo po plemenih in torej vzgajajo ločeno. Ali je ta sistem ustaven ali protiustaven. Iz leta 1896 obstoja odločba vrhovnega sodišča, ki dovoljuje posameznim državam, da lahko uganjajo rasno politiko po šolah. Ali bo pri tem obstalo ali pa bo izšla drugačna Ti demokratje na jugu si želijo, da bi se repubhkanci skušali uveljaviti s pravo republikansko stranko, tudi na jugu, da bi vedeli, s kom imajo opravka. Tako pa so pri zadnjih predsedniških volitvah le agitirali s popularnostjo bivšega generala Eisenhowerja. Predstavniki ameriškega juga so podali o Stevensonu sledečo karakterizacijo: Jug se bo postavil za Stevensona kot demokratskega predsedniškega kandidata v mladeniškem zanosu! V notranji ameriški politiki Stevenson zagovarja dvostran-karsiko politiko, sodelovanje demokratov v 'kongresu s programom Eisenhowerja, v kolikor bi se ta pokazal za konstruktivnega. Toda sedanjo komunistično razsodba—to je temeljno vpra-gonjo je Stevenson označil na-lšanje. šE ENA SLIKA FARMARSTVA New Yorku traja stavka fo-v tiskarniških podjet-dalje. Tudi danes ni izšel no-unijski list. Upanje je, da o tekom današnjega dne do-kak sporazum. Veliki Britaniji imajo stav-^ y ladjedelništvu. Na stavki, ki danes, je en milijon ®^vcev in nameščencev. CHICAGO, 1. decembra—Tajnik za kmetijstvo Benson je posvaril ameriške farmarje, naj opustijo svoj načrt, da radi zvišanja cen kmetijskim pridelkom znižajo kmetijsko produkcijo, da bo tako po hrani večje povpraševanje, s tem pa bi vsled zmanjšane količine blaga poskočile tudi cene. Benson je povedal tudi tole: Vprašanje kmetijske produkcije ne zadeva samo farmarjev, marveč je število onih, ki so s to produkcijo kot vir svojih dohodkov, četudi posredno prizadeti, veliko večje, kot pa je število farmarjev samih. Gre za ljudi, ki se preživljajo s tem, da prevažajo kmetijske pridelke, ki jih odpravljajo v zabojih, ki jih predelava jo in ki končno trgujejo z njimi. Ce bi se zmanjšala produkcija na kmetih, bi ta korak imel na splošno ameriško gospodarsko in socialno življenje velike posledice. Vzeti je treba samo v poštev številko, ki bi govorila o nastali brezposelnosti v vrstah ameriškega delavstva in nameščenstva, ki je zaposleno, četudi le posrednim potom, v živilski industriji. Benson je za to, da se produkcija na ameriških kmetijah viša. Ta produkcija bo morala zadostiti potrebam domačega prebivalstva, ki stalno narašča, pomagati pa bo morala tudi svetovnim potrebam, ker prebivalstvo v svetu tudi narašča. Benson pa je proti temu, da bi federalna vlada imela prste vmes, ko gre za kmečko proizvodnjo. Benson se sklicuje na skušnje iz sovjetskega življenja, ki je pokazalo, da se dekretirano gospodarstvo po kmetijah ni obneslo. Benson pa zopet obljublja federalno pomoč, da se doseže tako imenovana pariteta, to je ravnovesje med cenami kmetijskim pridelkom in med stroški, ki jih ta produkcija z obdelova njem zemlje ima in bo imela. Benson pa ne pove, kako bo našel to pariteto. Ali z odkupom kmetijskih pridelkov in njih nalaganjem v velikih skladiščih? Benson je zoper to idejo. Ali z direktno denarno pomočjo kmetom? In zoper to idejo je Ben son istotako. VSE JE ODVISNO OD RUSIJE! Richard Thomas, ki je zastopal več kot 25 let amieri-ške radijske družbe in časopisna podjetja, bodisi v Evropi, Aziji ali Afriki, ali v Južni Ameriki, prihaja do sledečega zaključka: Sovjetska zveza ima moč, da preje kakor v eni minuti odpravi sedanjo svetovno napetost. Treba ji je samo zaukazati mir v Indokini, vrniti vse Amerikance, ki so še v severni Koreji, treba ji je jasno povedati, da je za normalno življenje na korejskem polotoku, pa bo napetost odpadla. Isto velja glede normalnega razmerja, ko gre za Avstrijo in Nemčijo. Kaj pa njeni predlogi na demokracije Zapada? Dober propagandni manever pravi Thomas, da se zabije klin med države zapadnega blom ka. Ne gre po načrtu! Komunistična vlada v Pragi je morala priznati, da češkoslovaška republika trpi na pomanjkanju električne energije. To dejstvo je bilo javljeno po radiju; tudi češki listi so se o tem vprašanju razpisali in vladi priporočili, naj začne z novimi elektrarnami, oziroma, da kapaciteto starih pojači. Čudno je to, da se je to zgodilo v Češki, ki je bila ena najnaprednejših industrijskih in agrarnih držav srednje Evrope. Bolgarija trpi na isti bolezni. Kako so omejili uporabo električne sile? V podjetjih, kjer se dela le osem ur, se uporaba električne sile dovoli le za čas med deseto uro dopoldne in šesto uro popoldne. Razsvetljava po trgovinah, knjižnicah in restavracijah se mora zmanjšati za polovico. V domačem gospodinjstvu se ne sme uporabljati elektrika od sedmih zjutraj do desetih dopoldne, od ene' do treh in od sedme do pol desetih zvečer. Za rasvetljavo kot tako se sme uporabljati le ena žarnica. Kolikor gre za privatna podjetja, katera so sedanji vladi nedobrodošla, smejo ta delati le tri dni na teden in to od desetih dopoldne do šeste ure zvečer. V ;em času se sme rabiti električna energija. Vojni zločini kitajskih in korejskih komunistov pred Združenimi narodi VIŠINSKI TRDI, DA GRE ZA POLITIČNO PROPAGANDO NEW YORK, 1. decembra—Združeni narodi so začeli in nadaljujejo debato o resoluciji, katero so predlagale Združene države s podporo Velike Britanije, Francije in Turčije, da se obsodijo kitajski in korejski komunisti, ki so pobili 35,000 vojnih ujetnikov in pograbi j enih civilistov, število pa bo doseglo najbrže številko 38,000. Ruski delegat Andrej Višinski je označil to resolucijo za politični manever in politično propagando. Gre za zavezniške vojne ujet-' nike, ki so bili v ujetništvu žrtve komunističnega zlostavljanja. Zavezniško poveljstvo na Koreji je zbralo podatke in jih objavilo v posebni knjigi. Gre za civilno prebivalstvo, katero so komunisti odpeljali s seboj in ga enako mučili, oziroma pobili. Vprašanje je sedaj, kakšen je namen te resolucije. Da bo resolucija po večini članic držav sprejeta, o tem ni dvoma. Zanimivo je dejstvo,,da se je spočet-koma mislilo na pravi proces zoper vojne zločince. Združeni narodi bi morali postaviti posebni organ, recimo vojno sodišče, ki si imelo vse kompetence sodišča, kakor je bil. to slučaj recimo v Nuerenbergu v Nemčiji. Spočetkoma se je govorilo o vojnih zločincih, o postopku in o kazni. Vile rojenice Amerikanci v Angliji LONDON, 1. decembra — Redkokdaj se sliši o tem, koliko je Amerikancev v Angliji. V Angliji živi 55,000 ameriških letalcev, temu številu je pripisati še število članov njihovih družfti. Število 55,000 letalcev v Angliji dokazuje, da je Anglija velika zračna baza za Ameriko. Poleg teh Amerikancev živi v Veliki Britaniji stahio kakih sto tisoč Amerikancev, brez ozira na tista, ki prihajajo in živijo v Angliji poslovno, pa nimajo namena, da se tam naselijo. Predlagana resolucija samo obsoja početje komunistov na Koreji. Taktika se je torej spremenila. Pač pa je važno, da se obtožuje v posebni vrsti ravno Sovjetska zveza. Rusi so bili po tej resoluciji tisti, ki so nadzorovali taborišča vojnih ujetnikov in ki so izdelali načrte kako postopati z zajetimi osebami. Na zatožni klopi je torej Sovjetaka zveza kot neka zasnovateljica, ločim bi bili severno korejski In kitajski komunisti le izvrševalci tega, ker so Rusi narekovali. Za milejšo resolucijo stojijo v ozdaju današnje politične razmere predvsein na Koreji. Položaj na noben način še ni popolnoma jasen. Ni toliko važno vprašanje vojnih ujetnikov, kolikor pa vprašanje, da se sestavi mirovna komisija za Korejo, kakršno bosta odobrili obe stranki in da ta komisija začne delom. Predsednik južne Koreje Rhee je zadnje dni začel z akcijami, ki ne kažejo, da bi verjel v uspeh sedanjega političnega delovanja na Koreji in snuje po Apiji pro-tikomunistične bloke. Beseda blok sama na sebi pa pomeni, da se nekaj pripravlja, četudi le za vsaki slučaj. Rhee je ponovno izjavil, da bo v svrho zedinjene Koreje začel vojaške in politične akcije na svojo roko. KOMUNISTI VSTRAJNI PANMUNJOM, Koreja, 2. decembra—V komunističnih rokah je 351 takih ujetnikov zaveznikov, ki so proti povratku v domovino. Danes je bilo zaslišanih 16 južnih Korejcev, ki pa so odločno odklonili povratek v Južno Korejo. Med njimi so bile tudi ženske. Prepevali so komunistično internacionalo in hladno priznali, da so pristaši komunizma. Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Eugene D'Ercole na 15340 Yorick Ave. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-pr-vorojenca, kateremu so dali ime Norman Eugene. Mati in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Tako sta postala prvič stari oče in stara mam poznana Mr. in Mrs. Adolph Tomšič, ki vodita gostilno na 4018 St. Clair Ave., ter Mr. in Mrs D'Ercole na 999 Evangeline Rd. Čestitamo! Na drugi strani pa je zopet zavezniška politika zainteresirana na tem, da se korejsko vprašanje reši postopoma na podlagi dosedanjih zamisli—reši, če je treba tudi s kompromisi. Ameriška zunanja politika se nagib-Ije k temu, da naj bo v komisiji tudi Sovjetska zveza, ne stavlja pa več pogoja, da izrecno na komunistični strani, torej skupno s Kitajci in severno Korejci, marveč je iznašla milejši pogoj, da ima Sovjetska zveza pri sklepanjih glasovalno in ne samo kake posvetovalne pravice. Letna seja krožka št. 1 P. S. članicam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se sporoča, da se bo seja za ta mesec vršila na prvo soboto, mesto na prvi četrtek kot običajno. To bo letna seja, na kateri se bo volilo uradnice za prihodnje leto. Seja se vrši v sooto, 5. decembra v spodnji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. Po seji bo zamenjava božičnih daril in domača zabava, na katero so vabljeni tudi podporni člani In prijatelji. Seja se prične ob 5. uri popoldne. Članice se prosi, da vsaka prinese majhno darilce v vrednosti $1.00. Nova trgovina Miss Dorothy Lakan, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Matt Lakan, ki vodita Euclid Winery na E. 200 St., je otvorila svojo lastno trgovino, katero bo vodila pod imenom Dorothy Shoppe na 850 E. 200 St. V zalogi bo imela razne potrebščin v opravi za ženske ter druge predmete, primerne za darila. Jutri bo formalna otvoritev in prijazno se priporoča v obisk. Ženski odsek farme SNPJ V četrtek zvečer se vrši seja Ženskega odseka tarme S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek bo točno ob 7.30 uri. Vabi se tudi moške, da pridejo po seji, ker se bo kazalo filme o zadnji vinski trgatvi in servi-ralo se bo prigrizek. V bolnišnici Zadnjo nedeljo je bil odpeljan v Euclid-Glenville bolnišnico poznani Mr. Frank Posar st., sta nujoč na 4237 E. 162 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdrav ' je kmalu zopet povrnilo. Kako stavkajo Irci v mestu Dublinu na Irskem je imel Downey gostilno, ki je pred 14 leti, osmimi meseci in 24 dnevi stopila v svojevrstno, pa menda tudi najdaljšo stavko. Downey se ni brigal za unijo, v kateri je bilo organizirano gostinsko nameščenstvo in je odslovil enega natakarjev, ki je bil unijec, nadomestil pa ga je z natakarjem, ki ni bil unijec. Napovedana je bila stavka in pred gostilno so se postavile straže stavkujočih. Nobena stran se ni vdala. Jim Downey je dne 30. maja 1953 umrl v starosti 79 let. Njegova vdova Florence je prevzela gostilno in začetkoma vztrajala pri trmi svojega pokojnega moža. Končno je sprevidela, da je tak položaj nevzdržen. Odločila se je, da svojo obrt proda nekemu Nevillu, ki se je vdal uniji in gostilna je začela z obratom. Tisti, ki so bili že popreje člani unije, so dobili svoja mesta nazaj, tisti pa, ki so bili, četudi na papirju, nameščeni v gostilni brez unije, so šli na cesto. * Pri Angležih ne gre vedno tako, kakor to odloča vodstvo unije. Unija, v kateri je organizirano nameščenstvo angleških letališč, je priporočila 24-umo stavko,, ki naj nastopi to sredo. Po stavki bi bilo prizadetih kakih šest tisoč članov. Toda inženirji in tehnično osobje velikega londonskega letališča so proti vodstvu unije sklenili, da ne gredo na stavko. Vzgledu Londona bodo sledila ostala letališča in tako se napoveduje, da stavke ne bo. Republikanci so si v laseh WASHINGTON, 2. decembra —Danes bo tiskovna konferenca pri predsedniku Eisenhower-ju. Bela hiša je najavila, da bo tudi Eisenhower, kakor je to storil včeraj tajnik Dulles, obsodil McCarthyeve napade na ameriško zunanjo politiko, ki da svojim zaveznikom v Evropi pošilja le "parfumirane" note, mesto da bi nastopila odločno. Gre za trgovanje z Daljnim Vzhodom, predvsem s Kitajsiko. Dulles je označil napade Mc-Carthya kot napade, ki zadevajo ameriško zunanjo politiko prav v kri in meso. Bela hiša je najavila, kot povedano, da se Eisenhower strinja z Dullesovo obsodbo McCarthya. CHURCHILL NA BERMUDI TUCKERS TOWN, Bermuda, 2. decembra — Prihod ministrskega predsednika Winstona Churchilla je najavljen za danes popoldne ob treh. Churchill odleti iz Anglije z istim letalom, s katerim je prispela na Bermudo pred tednom dni kraljica Eliza-betha. Churchill je od treh politikov na Bermudi prvi, ker mora pripraviti vse potrebno za oba gosta, ameriškega predsednika Eisenhowerja, ki prispe na Bermudo v petek, in Francoza La-niela, ki prispe na Bermudo jutri, v četerk Bermuda je angleška kolonija. Danes je Bermuda doživela strašne nalive, ker je otok obiskal pravi tajfun. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 - 4.00 TAKO "SKRBI" ITALIJA ZA SLOVENCE for Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.00 _ 4.50 femered as Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol Congress of March 3, 1879. 104 VIKTORIJA IN ELIZABETH (2) Ali imajo Britanci pod kraljico Elizabeto II. v sebi tako življensko silo, kot so, jo imeli pod kraljico Viktorijo celih šestdeset let zadnjega stoletja? Mi pravimo—da! Pokazali so jo začetkoma druge svetovne vojne, ko se je vršila zgodovinsko vzeto ena najpomembnejših bitk—bitka za Anglijo. Celinska Evropa je ležala na tleh pod Hitlerjevim kopitom. Slavna Francija z vsemi svojimi obrambnimi črtami (Maginot) se je zrušila, kakor papirnata stavba. Angleške čete so bile takrat na evropskem kontinentu in so se morale vrniti nazaj v obrambo domovine. Prvi znak življenske sile Britancev je združen z imenom francoskega* pristaniškega mesta Dun-kirque. Kljub strašnim navalom Hitlerjevih čet in kljub strašnim zračnim bombardiranjem so Britanci rešili glavni del tako človeškega, kakor vojnega materiala, rešili pa ga za obrambo Anglije. Velika Britanija je bila polno leto vojaško, torej tudi letalsko, popolnoma nepripravljena na vojno. Hitler jo je bombardiral noč in dan in poskušal s izkrcanjem svojih čet na britanskih tleh. Velika Britanija je z lastnimi sredstvi, z lastno močjo ta napad celo leto vzdržala, ga pa tudi končno odbila in bitka za Anglijo je bila že takrat dobljena, seveda za Angleže. Britanci imajo svojo zgodovinsko življensko silo. Nobene bistvene degeneracije kot je bil to slučaj recimo pri Rimljanih, ko je njihov Imperij trajal nekaj stoletij. Vendar pa so bistvene razlike med Viktorijo in sedanjo kraljico Elizabeto II. Še enkrat Trsi EUCLID, Ohio—Nahajamo se v diplomatski in tudi časopisni jjolemiki glede odločitve, zakaj naj se dodeli Italiji Trst. Neprevidni državniki so storili usodno obljubo, na katero se sklicujejo v Rimu. Od tam beremo poročila, kako neizmerno je potreben Trst Italiji, ker sicer jo bo konec. Najhujše je pa to, da taka poročila zajemajo uredniki, ki zopet ponavljajo že zdavnaj pogrete želje, češ, da bo končano tržaško vprašanje, ako zona "A" pride pod Italijo, zona "B," pa mogoče k Jugoslaviji. Ameriški dnevniki, revije, mesečniki, vsi trobijo eno in isto pesem. Ako bi ne bil lansko leto v domovini, bi ne vedel več, kar berem. Ker sem pa hodil tudi po Krasu in Trstu, sem videl in slišal ljudi praviti o grozodejstvih. In ker sem marsikje videl od-streljen omet pri zidanih stenah, kakor tudi na domačem pokopališču, kjer so streljali talce, ki so si v največ slučajih morali skopati jame pred usmrtitvijo—! Vse to in še mnogo več mi daje povod misliti, da nekaj ni prav. Kje so vse obljube garancij narodnim manjšinam? Najbrž ni nobena država bolj grešila proti takim garancijam kot Italija. Od tam je prihajalo hujskanje, se je pošiljalo pretepače in poži-galce, katerim so bile žrtve slovenske ustanove v primorskih krajih in tudi Narodni dom v Trstu. To dejstvo je celo naglasil angleški minister Eden pred par tedni. Nikdo noče slišati o slovenskih naseljih, ki obdajajo Trst. Naši'državniki tudi prezirajo vso južno Evropo, ko bodo met bi zvišal trgovino, ki bi prinesla zaposlitev tudi Italijanom. Čudno se mi vidi, da tega ne vidijo prizadeti državniki, posebno še tu naši. Kot državljani tukaj smo mi pač smeli pričakovati, da se bo v Evropo, posebno pa v Trst, preneslo malo naše ameriške strpnosti in povedalo tam ljudem, da v Ameriki meša-nost narodov ne dela preglavic. To naj bi izvedela ona skrita struja, ki pošilja pretepače v Trst. Mar jih ne poznajo ? Kdo je poslal tri tisoč pretepačev v Trst ob zadnjih nemirih? Od severa niso prišli, ampak od juga. Po slovenskih vaseh okrog Trsta, se ljudje s strahom sprašujejo : "Ali bomo zopet prodani, zaničevani in psovani na svoji lastni zemlji?'" Kdo naj da na to odgovor? Danes ? M. I. Lah. bo rabila za drugega kot za boj-kot južnoevropski trgovini. Vse Prva. Velika Britanija je bila pod Viktorijo otočje, ki ,|-q seveda krona nagrade za TO PA NE GRE! NEW YORK, 1. decembra—V aferi Harrya Whitea je govoril preko ameriških radijskih in televizijskih postaj najprvo bivši predsednik Harry Truman. Senator McCarthy je zahteval, da mu omenjene postaje dovolijo pol ure časa in sicer brez stroškov. To se je tudi zgodilo in McCarthy je odgovoril Trumanu. Isto pravico so zahtevali za sebe komunisti in časopis "Daily Woiiker," da odgovorijo Mc-Carthyu. Dobili so odgovor—da to pa ne gre! PO 50 LETIH— SPOZNANJE LONDON, 1. decembra^Za-konca Walter Wilson sta oba stara 77 let. Poročena sta bila dali pristanišče deželi, ki ga ne | 50 leti. Sedaj sta se razpo- ročila, ker sta končno spoznala, da nista drug za drugega . . . je imelo najugodnejši strateški položaj, da je namreč imela le eno fronto, to je fronto proti morju. Temu položaju britanskega otočja je pripisati britansko zgodovino, pa tudi politično moč. Primerjajmo strateški položaj recimo Jugoslavije. Koliko front naenkrat v slučaju kakega vojnega spopada! Toda Velika Britanija je vojaško strateško vzeto izgubila pomen otočja. Fronta ni samo proti morju, fronta je proti zraku. Moderno letalstvo ne pozna mej in zaprek, moderno letalstvo pa igra v vojnem spopadu eno od glavnih vlog. Druga: Pod Viktorijo ni bilo svetovnega komunizma. Marxizem se je razpisoval, obstojal je na evropskem kontinentu v teoriji, državne oblasti ni imel nikjer v rokah. Danes pod Elizabeto je 800 milijonov prebivalstva sveta pod komunistično vlado. Prizadeta pa je Velika Britanija, ne sicer doma, marveč v Aziji, na Malajskem polotoku odkoder angleška industrija dobiva prevažne surovine, prizadeta je s Kitajsko, s katero je vežejo zgodovinsko vzeto velike trgovske zveze, radi katerih si je znala pridobiti divno kolonijo, ki jo je imenovala naravnost kraljevsko, otok Hong Kong, ki je kakor odsočna deska iz kitajskih voda v kitajsko celino. Tretja: Ideja kolonijalnega sistema in upravljanja umira. Britanci imajo v svojem prekomorskem posestvu razne sisteme in sicer za kolonije, ki so kolonije v pravem pomenu te besede in kjer je bog vsega britanski gover-ner. Imajo kolonije, kjer sodeluje pri javni upravi britanska pa tudi domača oblast. Glede teh pravijo, da bodo ostali toliko časa v koloniji, dokler domače ljudstvo ne bo zrelo za popolno samoupravo. V britanskem kolonijalnem sistemu se je končno razvila ideja popolne samostojnosti, ta bivša kolonijalna posestva pa imenujemo sedaj domini-jone. Borbo za samostojnost je začela naša soseda Kanada, ki ima še vedno britanskega governerja, njegova oblast je več ali manj na papirju, da pa se da tudi na zunaj znak prave države, ki ima svoje zveze z drugimi državami, ista Kanada že predlaga, da se črta ime governer in se imenuje zastopnik Velike Britanije—poslanik, ambasador. Časi so se torej bistveno spremenili. Velika Britanija bo komaj prihodnje leto ukinila formalni sistem živilskih kart. Ne rečemo, da živi v pomanjkanju. Trdimo pa, da ne živi v razkošju, kakor v dobi kraljice Viktorije. Industrija napenja vse sile, da se uveljavi v svetu. Toda v primeri z Ameriko zopet isti pojav. V industriji avtomobilov, so prvi General Motors, Ford, Chrysler—na četrtem mestu šele Anglež, če je! L.C. zvesto zaveznico v zadnji in prvi svetovni vojni. Trst se nahaja na najbolj kočljivi točki ob Jadranu, in vsaka država, ki ga dobi, bo plačevala zanj, ako ne napravi pretirano colnino na prevoznino, kar bo povzročilo zastoj. Zato ima Ju-goslovajia v tem trezen načrt, ki bi koristil vsem. Svobodni pro- DOČAKALA JE 105 LET LANCASTER, Pa., 1. decembra—Umrla je v starosti 105 let Annie Heibeck, ki je veljala za najstarejšo prebivalko okraja Lancaster. Aprila meseca je praznovala svoj zadnji rojstni dan. Takrat se je zbralo okrog nje kar je moglo priti iz okraja, ker je pokojna veljala za neko skupno lastnino celega okraja. Angleški znanstveniki bodo fotografirali sonce v višini 24,000 m Britanski znanstveniki so končali obsežne priprave za izdelavo ogromnega balona iz plastičnega materila, v katerem bo s teleskopom opremljen fotografski aparat, s katerim bodo—kot računajo v kratkem—fotografirali v višini 24,300. metrov sončno krono, to je področje šibke svetlobe, ki obdaja sonce, in ki je normalno vidna le v popolnem mrku. Astronomi upajo, da bodo tako premagali prah in meglo, ki zatemnjujeta nebo v nižjih višinah, in da bodo tako prišli do mnogo bolj čistih fotografij sončne krone kot v preteklosti. Izdelali so poseben sistem bi našel padalo s teleskopom in fotografskim aparatom, lepo nagrado. Vse podrobnosti in številne probleme v zvezi z izpopolnjevanjem tefeskopa in fotografskega aparata ter pomožne opreme nadzoruje vodja oddelka za astrofiziko na univerzi v Cam-brigeu, prof. Roderick Redman; plastični balon, premera skoro 37 metrov, pa je delo profesorja Bristolske univerze, Cecila F. Powella, in njegovih asistentov. Bristolska univerza že dalj časa vodi v poskusih z ogromnimi, z vodikom polnjenimi baloni, za raziskave kozmičnih žarkov. ogledal, s katerim bo "')tografski i Enega teh balonov uporablja od- aparat, ki se bo avtomatično sprožil vsakih 5 sekund, s pomočjo teleskopa posnel slike. Po jeben mehanizem pa bo omogočil, da bo oglodalo na koncu teleskopa zbiralo sončno svetlobo in jo pošiljalo v cev teleskopa. Drug mehanizem bo teleskop natančno usmeril v sonce; nadaljnji zelo občutljivi mehanizem pa bo omogočil delovanje padala, s katerim se bosta varno spustila na zemljo teleskop in fotografski aparat. Vsa oprema bo v nepremočljivem ohišju, ki ne bo utonila v primeru, da bi padalo padlo v vodo. Da ne bi bili astronomi prikrajšani za svoj "plen," so razpisali za tistega, ki prava za raziskovanje kozmičnih žarkov, ki je sedaj na Sardiniji. Drugi britanski poskusni znanstveniki pa so na delu v Cheshi-reu, kjer postavljajo temelj za največji radijski teleskop sveta. Računajo, da bodo dela s postavljanjem temelja končana še letošnje leto; vrhnjo jekleno strukturo pa bodo pričeli postavljati prihodnjo spomlad,-ko jo bo dobavila tovarna, tako da bodo ves glavni del instrumenta postavili do konca prihodnjega leta. Pred dobrim letom so stroške za ta največji radijski teleskop sveta ocenili na 335,000 funtov šterlingov. Brežani živijo v razmerah, ki so za las podobne srednjeveškim. Njihovi domovi tega imena v večini primerov ne zaslužijo, saj so to nezdrave luknje, ki še za prebivališča živali niso primerne. Stranišč sploh nimajo. Pred cerkvijo na razdrapa-nem trgu curlja iz prastarega vodnjaka tanek curek vode, ki je zelo nezdrava, je pa poleg studenca, ki je oddaljen od vasi dobre pol ure, edini vir vode za vso vas. Ves dan se okrog njega drenja gruča žensk s posodami. Dostikrat morajo čakati po pol ure, da pridejo na vrsto, nato pa nadalnje pol ure, da se jim voda nacurlja v posodo. Kadar dežuje, je za te ljudi pravi praznik, tako si nastrežejo vsaj nekaj deževnice, da si ugasijo žejo in za najbolj nujno domačo uporabo. Edina cesta, ki veže vas Brezje s Tipano, je tudi v zelo slabem stanju in je nihče ne vzdržuje. Zato tudi občinski zdravnik pride navadno prepozno, kadar ga kličejo. Na stotine protestov in prošenj so v zadnjih desetletjih poslali vaščani oblastem, da bi dosegli za svojo vas najpotrebnejše. Zvedeli so o nekih načrtih, ki baje nekje leže v predalih, tudi nekaj lepih obljub je padlo pred davnim časom. Ostalo pa je seveda vse pri starem. Zato je edina rešitev domačinov pred žalostnim počasnim izbiranjem izseljeništvo. V zadnjih 20 letih je v Brezjah več kakor polovico vaščajiov zapustilo svoj dom in odšlo v svet za kruhom. To je žalostna slika vasi, ki šteje okrog 80 družin in leži v neposredni bližini politične meje med Italijo in Jugoslavijo ob izviru Nadiže. Aretacija zavednega beneškega Slovenca Dne 24 .oktobra zvečer so varnostni organi v Klodiču aretirali domačina Izidorja Predana, člana vodstva Demokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo. Predan je doma iz Gr-meka. Prve tri dni niso oblasti dale njegovim, svojcem nobenih pojasnil, zakaj je bil imenovani aretiran. Šele pozneje se je zvedelo, da so Predana aretirali z dovoljenjem videmskega javnega tožilca ter ga izročili vojaški policiji. Izvedelo se je tudi, da ga obtožujejo za širjenja tajnih novic vojaškega značaja. Prav vsi, ki Predana poznajo vedo, da je pošten in zaveden Slovenec. Kot dopisnik slovenskih listov je pa seveda vedno po svoji službeni dolžnosti zbiral novice, kakor jih^zbirajo tudi drugi italijanski dopisniki, pa jih zato nihče ne aretira. Zaradi svoje zavednosti je bil Predan vedno trn v peti pripadnikom trikolorističnih tolp in je bil zaradi tega med zadnjo predvolilno kampanjo v Čedadu tudi napaden od nekega italijanskega oficirja. Zato so ljudje prepričani, da je tudi njegova aretacija delo njegovih sovražnikov, ki so se na ta način hoteli iznebiti odločnega borca za pravice beneških Slovencev ter obenem s tem še bolj zastrašiti zavedne slovenske domačine. "Prizadevna" družba "Dante Alighieri" Tudi v Št. Petru Slovenov se je vgnezdila družba "bante Alig-hieri," razširjevalka italijanske kulture. Slovenski domačini pravijo, da ne čutijo prav nobene potrebe, niti nimajo veselja, spoznati italijansko kulturo, ki jo že tako predobro poznajo in občutijo. Pravijo, da bi bilo veliko bolje, da naj bi šla ta italijanska družba vršit svoje kulturno poslanstvo v italijansko Kalabri-jo, kjer je med zaostalimi domačini se vedno zelo visoko število tistih, ki ne znajo brati in pisati in so v resnici kulture potrebni. Z "delovnimi centri" mečejo brezposelnim pesek v oči Zima je zopet potrkala na vrata in z njo se, kakor vsako leto, pojavlja vprašanje, kako bo z brezposelnimi, ki jih je v goriški pokrajini 11,800 od celokupnega števila prebivalcev, ki znaša 135,000 ljudi. To je najvišji odstotek brezposelnih v državi. Problem brezposelnosti mislijo oblasti tudi letos "rešiti" z nekaj delovnimi in pogozdoval-nimi centri, ki pa bodo le kapljica v morje velike stfeke, saj bodo za tri mesece zaposlili le 525 delavcev, kar pomeni komaj pet odstotkov od skupnega števila brezposelnih. Če se samo v teh delovnih centrih izraža skrb rimskih oblasti do Gorice in Goriške, o kateri je nedavno govoril državni podtajnik za promet, Bovetti, na svojem obisku, potem je ta pomoč res zelo klavrna. Vodstvo pokrajinskega sindikata stavbincev gleda na to stvar bolj realno, kar je razvidno tudi iz zahteve, ki jo je nedavno poslalo prefektu in predsedniku pokrajinskega sveta. V tem svojem pismu zahteva stavbinski sindikat večjo in izdatnejšo intervencijo države, ki bi morala organizirati na Goriškem vsaj še nadaljnjih 41 delovnih centrov, ki bi zaposlili okrog 1,935 brezposelnih. Seveda, pa tudi ta predlog ne bi dosti zboljšal brezupnega položaja brezposelnih. Res poma galo bi le to, če bi končno za čeli izvrševati večja javna dela, ki so že toliko let na programu, stem nekakšni "volilni golaži" pri vsakokratnih volitvah. Za Slovence ni zemlje v Kanalski dolini Bančni zavod, ki so ga fašisti ustanovili že leta 1935 v Veroni ter mu nadeli lepo ime "Ente ri-nascita Tre Venezie," prav nič ne odgovor j a svojemu naslovu, ampak je služil in še vedno služi v obmejnih krajih le raznarodovanju Slovencev. Najbolj očitno se to vidi v Kanalski dolini. Ko so leta 1939 skupaj z Nen^ ci po sporazumu med Hitler j ef^> in Mussolini jem odšli na Koro^ ško in dalje v Nemčijo tudi mnogi Slovenci iz teh krajev, je dobila njihova posestva v upravo ta državna ustanova. Po končani vojni in porazu fašizma, se je mnogo teh ljudi vrnilo, ker so mislili, da si bodo svoja nekdanja posestva lahko odkupili nazaj. Saj je bila to zemlja, ki je bila dolga stoletja last njihovih rodov. "Ente tre Venezie" pa prav gotovo po navodilu višjih oblasti, noče prodajati zemlje nekdanjim slovenskim lastnikom in to še danes ne, ko je po padcu fašizma preteklo že deset let. Slovenski kmetje ne morejo, niti za drag denar dobiti najmanjše parcele ali stavbišča. Pač pa prodaja "Ente" zemljo italijanskim priseljencem in to tudi za petkrat nižjo ceno, kakor so jo pripravljeni plačati nekdanji slovenski lastniki. Da pa bi ti laški prišleci ne prodali zemlje Slovencem, jim jo bo "Ente" prepisal v last šele po 15 letih. Neki kmet iz Ovčje vasi ni mogel od "Ente" dobiti niti njive v najem, raje so pustili, da je ostala neobdelana, kakor pa da bi jo zasejal Slovenec. Za neko stavbno parcelo v Trbižu je ponujal domačin 1,000 lir za kvadratni meter, kar bi zneslo okrog milijon lir, pa mu jo "Ente" ni hotel prodati. Čez mesec dni pa so isto parcelo prodali nekemu Italijanu za 200,000 lir. Po vsem tem pa se v Rimu še čudijo, če se Tržaški Slovenci tako krčevito branijo priti pod Italijo, ko iz neštetih takih in podobnih primerov že sedaj lahko vidijo, kakšna usoda jih čaka. (Slovenska izseljenska matica) ŠKRAT šoferska Miličnik je ustavil avtomobil in zahteval od šoferja vozniško dovoljenje. Šofer: "Zakaj me ustavljate, saj sem vozil previdno, po predpisih in nisem nič zagrešil." Miličnik: "Ravno zato sem bil prepričan, da niste pravi šofer. Težak stvar — Ali^ si zdrgnil Janezu noge z zdravilnim žganjem? — Nisem, ker do nog žganje zaradi grla sploh ni prišlo. Bočno delo — Peter, zaboga, kakšen pa si? Kaj si se z mačkami praskal? — Ne, to je ročno delo moje žene. — Svetujem vam, da hodite več na sveži zrak. Kaj ste po poklicu? — Pilot ... Hudobni zet — Zdaj vidiš, Mira, kako strašen človek je tvoj mož. Mojo fotografijo je obesil na najbolj vlažno steno, čeprav ve, kako hudo revmo imam. * Pozna samega sebe — Povedal vam bom, kakšen značaj imate. — Niti besede; če spregovorite, vas bom tožil zaradi raz-žalenja časti. Prav zato Vratar v gledališču: Ah ze odhajate? Saj imamo še tri dejanja. Gledalec: Saj prav zato. * Pri psihiatru — Vedno me je tako strah, ker mislim, da se je nekdo skril pod mojo posteljo. Kaj naj sto- rim ; Odrežite postelji noge. FILM "KEKEC" V nedeljo, 6. dec. ob 4, uri popoldne v avditoriju Slov. nar. doma na 6417 St. Clair Ave. Teorija in praksa Reklama: Tudi kuhinjo osvaja elektrika. Sodobna gospodinja se v gospodinjstvu pO' služuje elektrike. Za varčnost, snago, veselje v domu vam skrbi elektrika. Gospodinja: Če kaj, me na žive in mrtve jezi ta spufana elekrtika. Vam ves ljubi dan S® kofeta ne pogreje to pezde. * Pri zdravniku I — Poškodba na ušesnem bo-benčku je prav resna. Kje vani i ga je pa tako potreslo? Ka^a 1 eksplozija ali . . . — Kaj še! Sinoči sem bil ^ kinu, pa so s tistimi zdrsaniM"^ ploščami gnali tak jerihons^| trušč, da so se tresli še pribiti stoli pod nami, pa se bobenček ne bi . . . * Na izpitu Profesor: Povejte mi, ka^o boste najlažje spoznali, ali J® kakšna stvar zlata ali srebrna- Študent: Nesel jo bom v komisijo . . . Vaiy.na i;oKpodinja — Ali lahko shajaš z mesc čno plačo svojega moža? — Z denarjem že, nikakor P® ne morem shajati z mesecem-Zmeraj mi nekaj dni ostane. O Ob podražitvi ... Nadzorni organ: "Tovariš P" slovodja, višje cene za rno^" I veljajo šele od jutri naprej! i Poslovodja: 2o, že . . • veste, jaz se v svoji vnemi o besedno držim pregovora: lahko danes storiš, ne odla®^ na jutri!" ENAKOPRAVNOST STRAN 3 PRIJAZNO SORODSTVO Sorodstvo je stvar, katere posest ni kot radioaparat ali avto-Biobil vezana na življenjsko ra-v&n države, v kateri človek živi. Ko pride na svet, dobi takoj in >16 da bi ga kdo vprašal, kaj me-o tem vprašanju, celo kopico sorodnikov, ki se jih še niti ne zaveda, ki jih vseh nikdar ne bo poznal in ki ga spremljajo na življenjski poti kot prehlad, ki se pojavlja redno vsako leto v določenih presledkih. In ko člo-umre, se sorodstvo spet se-s^ne nad njegovim grobom, da Si Bled seboj izrazi sožalje, nato pa zavije v najbližjo gostilno in po sedemnajstem litru stepe zaradi dediščine. (Temu se pra-®®dmina, številka sedem je v judskih pesmih in ostalem anti-varičnem blagu, imenovanem olklora, zelo važna; razen svo-Jega konkretnega pomena ozna-pojem mnogo, zelo veliko Pr. čez sedmo goro in pd. V '"esnici na sedminah spijejo mno-vina. Od tod najbrž ime sed- Sorodstvo se v glavnem deli ''a dva dela: prvič tašča in dru-ostalo sorodstvo. Tašča je poleg krokodila in naočarke naj-osovraženo bitje na našem ^^netu, ima pa to prednost, da Ji je mogoče izogniti na eno-ven način, da se človek sploh P^i^oči.sOstalo sorodstvo pa je vizit, ki ga narava da vsako-brez trohice soodločanja ^Zadetega; temu se ni mogoče 'Ogniti, kot ne uideš inkasantu ^ elektriko. roJ deželah so med so- jj iki v navadi razni običaji. ^ %ekod jih zelo častijo še po-' ko so že umrli (najbrž za-ker so umrli), drugod jih pro-^^Jajo in ponekod jih celo jedo. to se godi seveda samo med '^jaki; toda stavim dva zavojih ^ ljubljanskih Morava proti cocke, da bi tudi v na-civiliziranih krajih včasih ^rsikdo svoje sorodnike pro- W 1^^^ nihče nfe bi prv^ ^^Piti, pojedel, predvsem Vek' sorodstva. Poznam člo- ^ 5' bi dal vse svoje premo- bi mogel videti svojo £ pripravljeno v čebulni br-^uci 1 su ^ parisienne" in oku-servirano; toda to so izredni Pear^^ Ljudje že od Shakes-^ ne sočustvujejo več šai^ razen kadar poslu- ° radijske vesele večere. g igse uporablja v raz- ®koraj bi lahko rekh, v vse HQ ill je v tem oziru podob-liijji ®obi, ki je spalnica, ku-Pa f jedilfiica obenem, služi i^di za nogometno igrišče. ^ bolf • -------- rokoborbo v prostem sušenje perila, poprav- stiij^^ ^i^iklov, paterno gimna- zapreke, gojenje ^a) • ^j^kov ( v zabojih seve- gijjj , Za to in ono, med dru- stanovanje. Neka- Zastopniki ^^akopramosti^' z • ^ St. clairsko okrožje: renko Easf 76tb Sfreet UTah 1-6888 e collinwoodsko in ®^clidsko okrožje: '^ H N STEBLA; Nottingham Road '^anhoe 1-3360 ^ • "^ewburSko okrožje: n k renko Diamond 1-8029 Revere Avenue teri ljudje znajo svoje sorodstvo prav koristno uporabiti; moj sosed na primer. Nedavno se je njegovo sorodstvo v bleščečem Cadillacu pripeljalo na obisk v staro domovino. Ko se je sorodstvo vračalo nazaj Čez lužo, je imel sosed vse stanovanje v naj-lonu razen kljuke v vratih, ki je ostala medeninasta, ker v naglici ni mogel dobiti ključavničarja, ki bi jo zamenjal, in psička, ki ni kazal nikakršnega veselja za to, da bi se najloniziral; zato je sosed sklenil, da ga proda pod ceno. Jaz takega sorodstva nimam in na najlon niti ne mislim razen ob prilikah, kadar je treba ženi kupit nogavice. Imam pa zato obilno sorodstvo v domovini, in, kar js še važnejše, imam zelo prijazno sorodstvo. Nisem sovražnik človeštva, nasprotno: rad imam ljudi. Kaj je na svetu lepšega kot prijazni ljudje! Toda vsaka stvar ima svoje meje. Prevelika prijaznost spravi človeka v obup in ga tira v samomor. Nedavno sem pred kolodvorom srečal strica. "O, dragec, že leto dni te nisem videl," je zatulil in mi skoraj iztrgal roko iz sklepa. Do pošte sva imela skupno pot. Hodil sem na njegovi levici, toda nisem dolgo izdržal. Ima namreč to navado, da treplja človeka, kateremu hoče izkazati posebno naklonjenost, po ramenih, kamor pač pade. Pri tem je, čeprav je že nad "najboljšimi leti," močan kot medved in ga je v hlačah dvainpolkrat več kot mene. Ko sem bil po desni rami ves obtolčen, sem se neopazno preselil na njegovo desno stran, čeprav je to proti bontonu. Preden sva prišla do pošte, sem bil ves pomečkan in obtolčen kot sklatena hruška in lepe krojaške oblike mojega novega suknjiča so šle nepreklicno k v^gu. Hotel sem se na naglico pc^viti, toda stric je vztrajal pri-tem, da v proslavo dogodka spijeva na njegov račun slivov-ko ali dve. Ko sva se srečala, je bila ura osem, in ko sem se pri-majal domov, je bilo poldne proč. Bil sem pijan kot čep. Žena me zaradi tega tri dni niti pogledala ni. Stric bi bil do smrti užaljen, če bi izvedel, kako mislim o njegovi prijaznosti. Toda taki dobrodušni strici niso najhujše. Mnogo nevarnejše so starejše tete, ki ti iz gole prijaznosti prinašajo vse novice, kar jih zvedo — ne vem, kje toliko zvedo — obenem pa ti delijo nasvete, kot bi imele zaradi ukinitve akumulacije na nasvete veliko razprodajo po globoko znižanih cenah. Res, na nasvete bi bilo treba nabiti 3000-odstot-no akumulacijo, potem bi ljudje bolj varčevali z njimi. Ker sem poslušal nasvete vsega sorodstva, je imel moj najmlajši za in-fluenco še davico, škrlatinko in vnetje srednjega ušesa, moj najstarejši pa je lani skoraj padel na popravnem izpitu iz matematike. Poslušanje dnevnih novic je hujše kot najmočnejši topovski ogenj. Ko takole dve uri poslušam, kaj je rekla gospa ta in ta, kakšne so na trgu cene čebule, kako lepo vreme da je in kdo vse v našem okolišu ima prehlad, me ])rimc neutešljiva želja, da bi izpil dva litra lizola ali pa se obesil z vezalkami na vrtna vrata. Toda izraziti te svoje želje ne smem, ker bi mi potem vsaka izmed tet po dve uri razlagala najboljši način samomora in bi bila užaljena do smrti, če bi so pokončal drugače, kot mi je ona svetovala. Človek se ne more izogniti prijaznemu sorodstvu, pa če bi se preselil v Združene države. Potem bi namreč gotovo dobival dnevno po pet pisem z nasveti, kako naj živim v novem okolju, z novicami in prošnjami za avtomobile, čezoceanske parnike in podobna prevozna sredstva. Naj me vzame vrag, čc ni tako! Rado Kragelj. VPRAŠANJA IN ODGOVORI GLEDE PRiSELJENJA IN DRŽAVLJANSTVA Vprašanje: Sem tujerodec a se mi je dovolilo priseliti se za stalno v Združene države. Moj brat živi še vedno za "železnim za-grinjalom." Ker ni zadovoljen, bi prišel rad v Združene države. Kvota za njegovo deželo je pa več kot izčrpana. Bi se mu li moglo pomagati na podlagi odloka za pomoč beguncem, kateri je postal pred kratkim postava? Odgovor:—Odlok za pomoč beguncem iz 1. 1953 je določen v pr-vi vrsti za osebe, ki so pobegnile iz držav "za železnim za-grinjalom" in so begunci iz svojega običajnega bivališča. V splošnem se more izdati vizeje le prosilcem, ki žive ko vlože prošnjo, v ne-komunistični pokrajini. Ker vaš brat ni begunec in živi še vedno v deželi, v kateri vladajo komunisti, se za sedaj ne more poslužiti te postave, katera ostane v veljavi .do 31. decembra 1956. Vprašanje: V Združene države sem se priselil, skupno z ženo, pred dvemi leti. Pred šestimi meseci je žena porodila in postala kmalu nato žrtev živčnega napada, radi česar je morala v bolnico. Plačeval sem račune bolnice, ker so pa zelo visoki, dvomim, da mi bo mogoče plačevati jih nadalje. Ako jih ne bom mogel plačati, bo li to vplivalo na mojo ali ženino prošnjo za državljanstvo. Odgovor: To ne bo vplivalo na prošnjo za vaše državljanstvo ako se izkaže, da vam jih ni mogoče plačati. Glede vaše žene pa pravi postava za prišeljenje in narodnost, da je podvržena vsaka oseba, ki se priseli in se jo mora nastaniti v kakem zavodu na javne stroške radi umobolno-sti, iztiranju. Ako vam ne bo mogoče plačevati bolniških stroškov, svetujemo, da se obrnete na kako zasebno zastopstvo za pomoč in prosite za navodila in pomoč. v njenem ali mora biti v angleškem jeziku. Odgovor: Ko dospe vaša teta v pristanišče, se jo bo preiskusi-lo če zna citati v jeziku, katerega si sama izbere. Od priseljencev se ne zahteva, da morajo znati čitati angleški ko dospejo. Večkrat ne znajo priseljenci čitati glavnega jezika njih dežele, pač pa kako narečje. Priseljenca se preiskusi v jeziku ali narečju, katero zna čitati. Ako zna čitati vaša teta v katerem koli jeziku ali narečju, se ji ni treba ničesar bati. Vprašanje: Moji teti se je dovolilo vizej, da pride za stalno v Združene države. Teta je ze priletna oseba in ne zna čitati angleški. Ker mi je znano, da se mora podvreči izkušnji za či-tanje, bi rad vedel ali je izkušnja Vprašanje: Imam prijatelja, tujerodca, ki tu živi, kateri je zapustil radi poslov Združene države pred nekako 18 meseci. Predno je odšel, si je preskrbel dovoljenje za povratek. Za časa bivanjai izven Združenih držav se mu je dvakrat podaljšalo dovoljenje za povratek in se mu je povedalo, da se ga ne more še tretjič podaljšati. Prijatelj domneva, da bo moral ostati tam tri mesece dalje kot se glasi dovoljenje za povratek. Ali bo trpelo njegovo stališče kot stalen priseljenec, ako ostane tam preko določenega časa. Odgovor: Ako izostane vaš prijatelj preko v dovoljenju določenega časa, bo moral prositi za priselniški vizej. Ako pa more dokazati konzulu, da je bilo njegovo bivanje tam začasno in da ni nikdar mislil opustiti bivališča v Združenih državah, more prejeti priselniški vizej kot priseljenec izven kvote, kateremu se je dovolilo postavno stalno tukaj bivati in s povrača iz začasnega obiska tam. Mora pa seveda, kot kakor je prvič dospel, zadostiti vsem zahtevam prisel-niških postav. Postava dovoljuje podaljšanje povratnega dovoljenja, doba pa ne sme presegati enega leta po prvotnem dnevu za pretek. (Common Council for American Unity) "French-Whip" Neapolitans ;.^rat.:.. • • •- .. 7t.., ..♦ •. :i-'^>^ "French-Whip" pastry is a new and exciting specialty pastry ;.!eally suited to making the glamorous creations which are the p-iil"! of the Frcnch chef. Here is the "easy-do" Spry recipe for I'estivft Ch'.'iry-Almond Neapolitans. "French Whip' Pastry 3/4 cup I'.oniof^enizcd Spry 2 egg yolks, unbeaten ? tnh!o.- ?oons boiling water 2 cups sifted all-purpose flour 1 'nbipsj^oon milk 1/3 cup sugar I rablosp jon Icinon juice 1 teaspoon salt Put Spry in medium mixing bowl. Add boiling water, milk, and lemon juice and break up shortening with fork. Tilt bowl and, with rapid cross-t.Sc-hfr.vl strokes, whip with fork until all liquid ig absorbed ;iik1 inixture holds soft peaks when fork is lifted. . . . Add egg yelks and heat until blended. . . . Sift flour, sugar, and salt onto the crianiy "French-Whip." Stir with round-the-bowl strokes into a douf h that clings together. . . . Pick up and work into a smooth dough; shape into a flat round. . . . Makes enough pastry for 20 Neapolitans. Cherry-Almond Neapolitans Make up a recipe 6f "French-Whip" Pastry and Cherry-Almond Filling. .. . Divide pastry dough in half and shape into 2 flat rounds. . . . Roll eiich round between two 12" squares of waxed paper into a circle about ::ize of paper and 1/8" thick. Peel,off top paper and, with li" dialli'i^id cookie cutter, cut out circles. . . . Remove carefully from paper and place on ungreased baking sheet. . . . Prick with fork. . • . Bake in hot oven (400° F.) 10-15 min., or until pastry is honey-gold in color with light brown edges. . . . Remove from sheets to wire racks to cool. . . . Repeat with other half of dough. . . < There should be CO circles in all. . . . Spread a layer of filling on 40 of the baked circle«; put together in pairs. Top with remaining 20 cirrl'-s. . . . Spread a little of the plain filling in center of rach top, garni^ih with slivers of well-drained cherries and bits of almonds.... Makes 20 Neapolitans. Cherry-Almond Filling Let a 3-oz. pkg. crcam chcese soften in mixing bowl for 10 minutes, then cream thoroughly with mixing spoon. . . . Add 2 table-spo'iMB suynr, djish of salt, 1/y teaspoon vanilla and mix well. . . . whip 1/2 cup hcai]/ cream stiff; add to cheese mixture and blend. . . . Reserv« :. little for garnish. To remainder, add 2 tablespoons 7n(jroiiciitn')-e/ifr: well drained and finely cut and 2 tablespoons blanched limonrf*. finely chopped and toasted. Makes filling for twenty 2 " Nwyclitans. KAKŠEN JEZIK GOVORE ESKIMI Dr. Hammerich, profesor jezikoslovja na univerzi v Kopen-hagenu, je tri mesece proučeval na Aljaski jezik tamkajšnjih Eskimov. Prepotoval je okrog 5,000 km ter raziskoval vzroke za spremembe v narečjih domačinov. Profesor trdi, da je naletel v jugozahodnem delu Aljaske na nekaj plemen, kjer je razgovor v istem jeziku med ljudmi dveh generacij povsem nemogoč, čeprav žive v skupni družini. To razlaga tako, da vsi stari ljudje govore eskimsko, njihovi otroci mešanico eskimskega jezika in angleščine, vnuki pa samo angleško. Tako se zgodi, da morajo otroci poklicati tolmača, kadar hočejo govoriti s starši. Znanstvenik pripoveduje, da je imel na poti številne težave, posebno glede prenočišča. Čeprav so Eskimi gostoljubno ljudstvo, kaj neradi sprejemajo goste v svoje kolibe. Eden izmed vzrokov za to so majhne zaloge hrane. Eskimke so zelo plašne in sramežljive, le malokatera se pogovarja s tujim moškim, če ni njenega moža v bližini. Sploh je lazgovor z Eskimi zelo težaven, ker menijo, da glasna govorica' ni dostojna, in zaradi tega le šepetajo. Težko je bilo ugotoviti izvor narečja, ki ga govore Eskimi. Večino pojasnil je dobil dr. Hammerich pri starih Eskimih. Ko bodo ti izumrli, strokovnjaki ne bodo imeli nobenega živega vira več za pomembne jezikoslovne podatke. • AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, St. 43 je 10, št. 4i je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v E\'Topi z št. 42, kAr je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje, i kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje. ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 RAZPIS SLUŽBE OSKRBNIKA. Tem potom se sporoča, da je razpis službe OSKRBNIKA REKREACIJSKE FARME S.N.P.J. v Chardon, Ohio. Prosilci naj navedejo starost, kvalifikacije in kdaj lahko prevzamejo delo. Vse prošnje morajo biti v rokah tajnice Agnes Stefanic, 436 East 152 St., Cleveland 10, Ohio, na ali pred 21. DECEMBROM 1953. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 You can bet your life____ MA/BE THE/ SHOULD BE IM SCHOOL, BUT... Always slow down in school zones. Even if there are no children in sight and it's too soon or too late for recess—you can never be absolutely certain. So play it safe ... BE CAREFUL- Ihe child yea sove moy bt your owbI ENAKOPRAVNOST Lepe spalne sobe v prijetni okolici, se odda v najem mirnim moškim ali ženskam. Blizu transportacije. Za vse podrobnosti pokličite IV 1-3360 ali se zglasite na 17902 Not&igham Bd. PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 Dva pogrebna lavoda zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokliči!« iVGRDINAVSONS PUNERAL DIRECTORS Gostilna naprodaj VINO in PIVO blizu E. 55 ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restauracijo. — D 1 in D 2 dovoljenje. Cena $8,000.00. ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156 ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 V NAJEM Štiri opremljene sobe z vsemi udobnostmi, se odda v najem odrasli družini ali novoporočencem. Vpraša se na 955 East 76th Street ali pokličite po 7. uri zvečer UT 1-6888 NAPRODAJ HIŠA ZA ENO DRUŽINO na E. 71 St. južno od St. Clair Ave. se proda. 6 lepih sob. Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer. EX 1-2559 "HIŠA ZA DVE DRUŽINI" "duplex," vsako stanovanje po 6 sob, eno poleg drugo, 4 garaže zadaj. Dva forneza in klet vsaka zase. Nahaja se na Norwood Rd. Za pojasnila pokličite EX 1-4388 Ik STRAN i ENAKOPRAVNOST L. N. TOLSTOJ RODBINSKA SREČA ROMAN (nadaljevanje) —Uredila se bova takole,—je rekel pred odhodom v mesto:— tukaj sva mala Kreza, tam bova ^ pa precej ubožna, zato bova ostala v mestu samo do Velike noči in ne bova hodila v družbo, sicer nama bo trda predla; pa tudi zavoljo tebe ne bi hotel . . . —Kaj družba?—sem odgovorila,—samo da si gledališče ogledava, sorodnike, malo opere in dobre muzike, potem pa se vrneva še pred Veliko nočjo na kmete. Toda komaj sva prišla v Peter-burg, so bili ti načrti pozabljeni. Nenadoma sem se znašla v tako novem, srečnem svetu, toliko radosti me je nenadoma objelo, toliko novih mikov seje pojavilo pred mano, da sem se mahoma, čeprav nezavedno, odrekla vsi svoji preteklosti in vsem načrtom te preteklosti. "Tisto je bilo vendarle samo šala, niti začetek ne; to je šele pravo življenje! In kaj še pride?" sem premišljala. Nemir in začetek žalovanja, ki sta me vznemirjala na kmetih sta kakor začarana popolnoma izginila. Ljubezen do moja je postala mirnejša in tu mi ni nikdar prišla misel, ali me ne ljubi manj? Toda o njegovi ljubezni ni bilo moči dvomiti; vsako mojo misel je takoj razumel, vsako čuvstvo takoj občutil, vsako željo izpolnil. Njegova mirnost je tukaj izginila, ali me pa ni več razdražala. Mimo tega sem pa čutila, da se vrhu svoje prejšnje ljubezni naslaja pri pogledu name. Po kakem po-setu, novem poznanstvu ali po kakem večeru pri nas, kjer sem v notranjosti vsa trepetajoča od strahu, da se ne bi v čem zmotila, opravljala posle hišne gospodinje, mi je večkrat dejal: "Ti presneto dekle, ti! Imenitno! Le korajžno! Prav res, da znaš!" In bila sem zelo vesela. Kmalu po najinem prihodu je pisal materi pismo in ko me je pozval, naj še jaz kaj pripišem, mi ni hotel dati, da bi prebrala, kaj je napisal on. Zavoljo tega sem .seveda zahtevala, naj pokaže in sem prebrala. "Maše ne bi spoznali,"— je pisal—"jaz sam je več ne poznam. Odkod jemlje to milo, gra-cijozno uverjenost, prikuplji-vost, celo družabni um in ljubeznivost. In vse—preprosto, milo, dobrodušno. Vse se navdušuje nad njo, pa tudi jaz sam se je ne morem nagledati in če bi bilo mogoče, bi jo še bolj vzljubil." "Tak taka sem torej!" sem pomislila. In postalo mi je tako veselo in prijetno, da se mi je zazdelo, da ga še bolj ljubim. Moj uspeh pri vseh najinih znancih mi je bil sami popolnoma nepričakovan. Od vseh strani so mi govorili, da sem se tam posebno prikupila stricu, tam zopet, da je teta vsa iz sebe zavoljo mene, eden mi pravi, da ni več take ženske v Peterburgu, ta spet, da lahko postanem, če le količkaj hočem, naj odličnejša dama cele družbe. Zlasti moževa sestrična kneginja D., ne več mlada svet-ska dama, ,ki se je nenadoma zaljubila vame, mi je bolj kot vsi drugi pripovedovala laskave stvari, ki so mi zmedle glavo. Ko me je sestrična prvič vabila na ples in je prosila moža zame, se je okrenila k meni in me je vprašal s komaj opaznim zvijačnim smehljajem: ali bi šla rada? Prikimila sem mu, da bi šla rada, in sem začutila, da sem zardela. —Kakor grešnica priznava, kaj bi rada,—je dejal mož z dobrodušnim smehljajem. —Ko si pa rekel, da ne bova smela hoditi v družbo, pa ti tudi nič rad ne hodiš,—sem mu odgovorila s smehljajem in sem ga gledala s prosečim pogledom. —Če si zelo želiš, poj demo,— je rekel. —Ne, res, raje ne hodiva. —Bi šla rada? zelo rada?—je vnovič vprašal. Nisem mu odgovorila. —Družba je še majhna nesreča,—je nadaljeval,—a neizpolnjene družabne želje, to je pa grdo in še več kot grdo. Na vsak način morava iti in tudi pojde-va,—je odločno zaključil. —Po pravici ti povem,—sem rekla jaz,—nobene stvari na svetu si nisem tako želela kakor tega plesa. Šla sva in naslada, ki sem jo doživela, je presegala vse moje pričakovanje. Na plesu se mi je zdelo še bolj kot preje, da sem središče, okrog katerega se vse suče, da je ta dvorana razsvetljena samo radi mene, da samo radi mene igra ta godba in da se je samo zavoljo mene zbrala ta množica ljudi, ki se navdušujejo nad menoj. Vse, od brivca in služkinje pa do plesalcev in starčkov, ki so hodili preko dvorane, se je zdelo, da govori meni in da mi razodeva svojo ljubezen. Splošna sodba, ki je nastala o meni na tem plesu in ki mi jo je sestrična sporočila, je bila, da nisem prav nič podobna drugim ženskam, da je v meni nekaj posebnega, vaškega, preprostega in prelestnega. Ta uspeh mi je tako godil, da sem odkrito rekla možu, da bi zelo želela iti letos še na kake dva-tri plese, in sem pristavila hinavsko: "zato, da se jih bom pošteno nasitila." Mož je drage volj6 privolil in je prve čase hodil z mano z oči-vidno naslado; veselil seje mojih uspehov; in zdelo seje, daje čisto pozabil ali pa da je zavrgel tisto, kar je govoril preje. Pozneje pa se je pričel očitno dolgočasiti in mučiti z življenjem, ki sva ga živela. Toda jaz se nisem brigala za to; če sem kdaj opazila njegov pozorno-res-ni pogled, kije bil vprašujoče uprt vame, nisem razumela njegovega pomena. Tako sem bila omamljena, kakor se mi je zdelo, od te ljubezni, ki sem jo tako nenadno vzbudila v vseh ljudeh, od tega vzduha odličnosti, naslad in novosti, ki ga sem vdihavala tukaj prvič v življenju, tako mahoma je izginil tukaj njegov dušeči me nravni vpliv, tako prijetno mi je bilo v tem novem svetu se ne samo primerjati z njim, marveč biti celo višje od njega in ga zato bolj in samostojne je ljubiti kot preje, da nisem mogla razumeti, kaj je mogel videti neprijetnega zame v tem svet-skem življenju. Občutila sem novo čuvstvo ponosa in zadovlj-nosti s samo seboj, ko sem vstopila na plesu v dvorano in so se vse oči uprle vame, on pa me je urno zapustil in je izginil v črni množici frakov, kakor da bi ga bilo sram pred ljudmi priznati, da sem njegova. "Le počakaj!"—sem večkrat mislila, ko sem z očmi poiskala na koncu dvorane njegovo neopaženo, in često razdolgočaseno postavo, le—počakaj! — sem mislila, ko prideva domov, boš razumel in videl za koga sem si prizadevala biti lepa in blesteča in kaj ljubim od vsega tega, kar me današnji večer obdaja." Čisto iskreno se mi je zdelo, da me moji uspehi samo zato vesele, da jih bom lahko žrtvovala njemu. Edino, s čimer bi mi svet^ko življenje lahko škodovalo, sem si mislila, je bila možnost, da se v koga izmed ljudi, ki sem jih sre-čavala, zaljubim, in moževa ljubosumnost; toda mož je tako veroval vame in se je zdel tako miren in ravnodušen in vsi ti mladi ljudje so se mi zdeli v primeri z njim tako brezpomembni, da se mi ta, po mojem mnenju edina nevarnost družbe ni zdela strašna. Vendar pa mi je bila navzlic temu pozornost mnogih ljudi V družbi v naslado; godilo je mojemu samoljubju, navajalo me je na misel, da je v moji ljubezni do moža le nekaj zaslužnega, in je delalo moje vedenje napram njemu bolj uverjeno in nekako bolj brezbrižno. —Jaz sem te pa videla, kako si nekam zelo vneto govoril z N. N.,—sem mu dejala nekoč, ko sva se vračala s plesa; pogrozila sem mu s prstom in sem imenovala neko zelo znano peterbur-ško damo, s katero je res govoril tisti večer. Rekla sem to, da bi ga nekoliko razmajala; bil je posebno molčeč in pust. —Ah, ne govori no tako! In to govoriš ti. Maša!—je dejal skozi zobe in se je namršil kakor od telesne bolečine.—Ne veš, kako slabo se nama to poda, i tebi i meni! Prepusti to drugim; ti lažnivi odnošaji lahko pokvarijo najine resnične, kajti jaz se še nadejam, da se resnični še kdaj povrnejo. Postalo me je sram, umolknila sem. —Ali se vrnejo, Maša? Kaj misliš?—je vprašal. —Prav nič#e še niso pokvarili in se tudi ne pokvarijo,—sem dejala in tedaj se mi je res zdelo, daje tako. —Bog daj,—je spregovoril on, —sicer bi bil čas, da se vrneva Ina kmete. Toda to mi je rekel samo enkrat, drugače pa se mi je ves čas zdelo, da mu je bilo prav tako dobro, kakor meni, meni pa je bilo tako radostno in veselo. "Če 'mu je včasi tudi nekoliko dolgčas,—sem se tolažila,—zato sem se pa tudi jaz nekoliko dolgočasila zanj na kmetih; in če so se tudi najini odnošaji malce spremenili, se že spet vrnejo, čim ostaneva poleti sama s- Tatjano Semjonovnd v naši nikolski hiši." Tako je zame neopazno minila zima in proti najinim načrtom sva prebila celo Veliko noč v Peterburgu. Na belo nedeljo, ko sva se že pripravljala za potova- nje, ko je bilo že vse v kovčkih in ko je bil mož, ki je že nakupil daril, raznih stvari in rož za življenje na kmetih, posebno nežne in vesele volje, nas je nenadoma obiskala sestrična in me je jela prositi, naj ostaneva še do sobote, da bi šli na rout h grofici R. Rekla mi je, da me grofica R. zelo vabi, da seje želel princ M., kije bil tedaj v Peterburgu, že na zadnjem plesu seznaniti z mano, da pride samo radi mene na rout in da je govoril, da sem najbolj dražestna ženska v Rusiji. Da se bo tam zbralo vse mesto in z eno besedo, da bi ne bilo nobeni stvari podobno, če bi jaz ne prišla. Mož je bil na drugem koncu sprejemnice in se je z nekom pogovarjal. —Torej, kako bo, pridete, Ma-ri?—je rekla sestrična. —Midva sva hotela pojutrišnjem na kmete,—sem neodločno odgovorila in sem pogledala na moža. Najine oči so se srečale, naglo seje odvrnil. Pregovorim ga, da ostanita,— je rekla'sestrična, — in v soboto poj demo glave mešat..Da? —To bi prekrižalo najine načrte, zdaj imava že vse v kovčkih,—sem odgovorila popušča-je. —Še bolje bo, če se gre kar drevi poklonit princu, — se je oglasil mož z drugega konca sobe z razdraženim glasom, ki ga pri njem še nisem slišala. šala. —Ah, ljubosumnost! to pa prvič vidim,—se je zasmejala se-strična.-7-Saj ji ne prigovarjam fadi princa, Sergjej Mihajlovič, marveč radi vseh nas. Kako je grofica R. prosila, naj pride! —To je v njenih rokah, — je hladno odvrnil mož in je odšel iz sobe. Videla sem, da je bil bolj razburjen nego navadno: to me je mučilo in sestrični nisem ničesar obljubila. Čim je odšla, sem stopila k možu. Hodil je zamišljen po sobi in me ni ne videl ne slišal, ko sem po prstih vstopila v sobo. (Dalje prihodnjih) Nekaj o Filipinski republiki Na Filipinih so imeli dne 10. novembra predsedniške volitve in zmagal je kandidat nacionalistične stranke Ramon Magsay-say. Dosedanji predsednik Elpi-dio Quirino, ki je kandidiral za ponovno izvolitev na platformi tako imenovane liberalne stranke, je bil poražen. Novi predsednik je 46 let star, sin kovača, z dobro izobrazbo. Tekom druge svetovne vojne, ko so Filipinsko otočje začasno podjarmili Japonci, je Magsaysay organiziral gverilske skupine, ki so dale mnogo opraviti japonskem okupatorjem in ki so znatno pomagale ameriškim četam, da so se ponovno izkrcale na otočju. V sedanji vladi je bil Magsaysay obrambni tajnik. Nas v Zedin jenih državah razvoji na Filipinih nekoliko bolj zanimajo kot razvoji v drugih azijskih deželah zato, ker je bila mlada otoška republika do nedavnega naša "rejenka" in je postala samostojna, ko je dosegla "polnoletnost;" pa tudi zato, ker je bila med ameriško in filipinsko vlado sklenjena 99-letna pogodba, po kateri sme vlada Zedin jenih držav imeti nekaj voja- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, 7 year old boy, need 4 room, 2 bedroom, unfurnished apartment. Good location North or Northwest. Near Catholic school. Moderate rental. Call ROdney 3-2357 REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK — Brick bungalow — 6 rooms - 1st floor; 2 rooms -2nd floor. Gas heat. Garage. Best offer. EUclid 6-4275 BUSINESS OPPORTUNITY Wonderful Buy — BAKERY — 30 years established business. Present owner 3 years. Good location on Halsted (right on car line). (3ood neighborhood trade and transient. Only selling due to domestic in- tGTGSt, Call REliance 5-1463 East Chicago, Ind. — GROCERY STORE. Fixtures and stock. Must sacrifice due to health. Well established, excellent business and location. Near schools, churches, transportation. Good lease. Low rent. A real opportunity for the active interested person. Steady trade. Carry cold I meats, also some fresh meats. Call Fsst Chicago 7399J ških in mornariških obrambnih postojank na otočju. Glasom te pogodbe morajo v primeru potrebe te baze biti na razpolago Varnostnemu svetu Združenih narodov. Filipinsko otočje je odkril Magellan leta 1521. Leta 1565 je otočje podjarmila Španija in ga upravljala do leta 1898, to je nad 300 let. Po špansko-ameriški vojni, katero je Španija izgubila, je bilo Filipinsko otočje prisojeno Zedinjenim državam. To se je zgodilo potom mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena in potrjena v Parizu 10. decembra 1898. Filipinsko otočje je pripadalo Zedin jenim državam kot teritorij do 4. julija 1946, ko je bila otočju priznana neodvisnost. Od takrat je Filipinsko otočje republika. Površina vsega Filipinskega otočja znaša 115,000 kvadratnih milj. Največja otoka skupine sta Luzon, ki meri nekaj nad 40,000 kvadratnih milj, in Mindanao, ki meri nekaj nad 36,000 kvadratnih milj. Vseh otokov je 7,110 in od teh ima imena samo 2,441; ostali otoki, 4669 po številu, so tako majhni, da nimajo niti imen. Otočje je raztreseno nekako v sredini Pacifičnega oceana, oddaljeno od San Francisca okrog 7,000 milj. Podnebje je tropsko ali poltropsko. Glavni pridelki otočja so riž, konoplja, kopra, sladkorni trs, tobak, pineapples, oranže in drugo južno sadje. Na otočju je 20 bolj ali manj aktivnih vulkanov in mnogo dragocenega lesa; otočje ima tudi nahajališča mnogih rudnin. I^arodni jezik je tagalong, ki spada v vrsto malajskih jezikov, toda v šolah se obvezno poučuje tudi angleščina. Od skupnega števila 19 milijonov prebivalcev jih okrog pet milijonov zna tudi angleščino in okrog pol milijO' zna španščino. _ —NEW ERA. glasilo ABZ B. J. RADIO SERVIČf SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na v#«h vrst radio aparatov Tubes. Radios, Rec. Play«" Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 Si. — HE 1-5028 TISKOVINE Enakopravnosti IZDELANE V TISKARNI SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. * - ^ v v, {> -v L 0 00 ThanksgMej For this we give thanks. For husbands and sons sajely home. For the end of days racked with loneliness and fear. For the silence of the guns in the Korean hills. But let us remember that just to be thankful for peace has never been enough to keep peace. It can only be preserved by a country that is strong and secure. That takes will and work and savin:;, by all of us. Only if each one of us saves for liis own family security can we have the national security wiiicli provides tlie power for peace! Maybe saving hasn't been easy for you, but you will find that you can save—and easily, too—by investing in U. S. Savings Bonds through the Payroll Savings Plan where you work. You'll never miss the money because it is saved for you, before you get your salary! You car) save as little as a couple of dollars a payday. Sooner than you exj>ect, you'll have a comfortable nest egg in Bonds. Protecting your family, protecting your country. Before another day slips by, why don't you sign at work for the Payroll Savings Plan? Or, if you're self-employed, start in the Bond-A-Monlh Plan where you bank. How you can reach your savings goal on the systematic Payroll Savings Plan If you want approximately $5,000 $10,000 $25,000 Each week for 9 years and 8 months, save.. $8.80 $18.75 $45.00 Each week for 19 years ond 8 months, sov#.. $3.75 $7.50 $18.75 If you want approximately Tliia chart shows only a f«w typical oxnmples of savings goals «nd how to reach tliem through Payroll Savings. You can nave any sum you wisli, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important tiling is, start your I'lan today! Tliia chart shows only a f«w typical oxnmples of savings goals «nd how to reach tliem through Payroll Savings. You can nave any sum you wisli, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important tiling is, start your I'lan today! Peace is for the strong! Help keep the peace by investing in V. S. Savings Bonds! Tk# V. 5. Govtrnm^nt dtm not pur for thii šHi^trtUlnti. Tht TVuniiirv thtuJu^ for tholr p